SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER ¿•ambaré 964, D. 6. Bs. Aire* CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Conc««¡ón 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 11. JULIJA 1936 Štev. 137 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In m celo leto $ arg. 5.—, za pol' leta 2.50. • Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Položaj v Evropi Ni še ilolgo toga, kar je angleški °Jni minister Cooper izrazil mnenj1?, ¡('il j<" položaj v Evropi« prav tako ali to So liolj napet in nevaren, kakor jo lli' leta 1914, pred izbruhom svetovne "ino. In res švigajo zadnje Case ne- Var«e iskre po evropskem kontinentu, ' je danos podoben kosarni in .smod- "'Snici, nego je bil lota 1914, ker so državo neprimerno bolje oboroženo. N'en iško teptanje pogodb, atentat v Vsey§u, italijansko-angleški spor Zarudjt' dogodkov v Afriki, zasedba Pb-l0nja, spletke avstrijskih monarhis-v — vse to so bile nevarne iskre, ki 0 Vsaj na videz upravičevale napodi mnogih črnogledov, ki žo dobro Usto let napovedujejo skorajšnji iz-"■"h požara. S^daj se je tem črnogleda n pridru- žil Coopei;. Vkljub spoštovanju,, ki '' >noramo imeti do mnenja, izražena v tem pogledu od vojnega minis-a Veliko Britanijo, pa le nismo pre-11 'iani, da so Evropa nahaja tik pred "4tastrofo. Zdi se nam namreč, da po-°žaj še ni zrei za takšno hudo zade- 1<;> kakršna bo "bodoča evropska vojna". Nobena država, ki ne želi "žalostno-Sil konca storiti", ne gre v vojno, do-'°r ne more s precejšnjo gotovostjo točunati, kolikor prijateljev bo imela k°liko sovražnikov in kdo bo brez-l-'Žno stal ob strani. O svetovni vojni ,e bilo že več krat zapisano, da bi no izbruhnila lota 1914, ko bi Necnči-lil '»la predvidevala, da so bodo vmc-Ple tudi Združene države, ki so s svo bitervencijo odločile o izidu; in so-Vemo, na podlagi negušovih izjav, 4®bi tudi Italija ne bila napadla A-Js>nije, ko hi Laval ne bil zagotovil ^Solinija, da bo Angleže in Zvezo Prodov "nazaj držal". . žarišči evropske politiko sta danos ^ dvoma Pariz in Berlin, kakor sta Sankcije se ukinejo v sredo, 15. t. m. Tako so sklenili v Ženevi, kjer se je zaključilo izredno zasedanje Zveze narodov -Iz Abesinije prihajajo poročila o obnovljeni napadalnosti negušovih četnikov Sankcije, ki jih je bila odredila Zveza narodov proti Italiji, katero je bila proglasila za na-padalko in kršiteljico ženevskega pakta, se ukinejo prihodnji teden. Ker se nikoli niso-izvajale z namenom, da bi res škodovale Italiji v tolikšni meri, da bi bila prisiljena odpovedati se svojim osvojevalnim načrten v Afriki, so od sankcij imele morda več škode druge manjše države, ki so jih izvajale, nego Italija sama. Zato tudi v Zvezi narodov ni bilo slišati nobenih marjenih Abesincev, da so se vzdržale glasovanja. Etiopska prošnja, naj bi Zveza narodov priporočila svojim članicam, da bi posodile negušu deset milijonov funtov šterlin-gov za financiranje boja proti Italijanom, je bila odklonjena s 23 glasovi. V torek se je sestal odbor dvairipetdesetorice ter je po krat ki razpravi sklenil, da bodo mo rale članice Zveze narodov ukinili sankcije dne 15. julija 1936. Italija bo torej sedaj prihod- lli|a tudi po lotu 1871, ko so Francozi jOfali odstopiti Nemčiji Alzaško in kinško. 1 , ^ancija si je tedaj v razmeroma ^koni času opomogla od hudih u- V 1L ev, ki jih je dobila v nesrečni voj-misel na revanšo, na osveto, jo ''0l)'Vala vedno voč pristašev. Nasto-J1''11 jo doba, tekom katere jo ves svet ' Prepričan, da bo prej ali slej pri«- l() 1 uo obračunavanja med francosko le ■'JU,ko in cesarsko Nemčijo. Tudi Bi.s '4pck je računal s tem in ker je ho- lei . vzeti Francozom že v naprej vsn-k(, ^ Upanje na uspeh, jo, sklonil zveze) ' ^vsti •ijo in, kasneje, še z Italijo. Pa "li Francozi so iskali prijateljstva vsem pri Rušili in Angležih. 1>vva nl0c krha, ker je Italija, po 'finskih vojnah, začela cincariti. Rena uit o va tvornica v Parizu je bila med pr^mi, ki so ^ačele f/adnjo veliko stavko. Slika kaže vrve'nje delavcev pred vhodom v veliko podjetje, tekom burnih stavkovnih dni, ll"li danes se suče evropska politi-°krog Pariza in Berlina. Razlika sam0 ta, da so Nemci oni, ki misli-. lla revanšo, ter da so. Francozi tisti, kj je „ ki . ! 1 Prizadevajo, da bi Nemcem že v . 'lr®j prekrižali račune. Zato je Fran tako močno utrdila svojo vzhod-.'llejo, zato stremi vsa francoska .po "o. liti lr ., 11 povojno dobe za tem, da pridobi |."n več prijateljev, ki hi Franciji po-v'lRali stisniti Nemčijo, ko bo prešla S( n"Pad. Od tod Francoska zveza s |.Vj°tsko Rusijo in Francosko snub-0llj6 fašistične Italije. Nemčija pa si »ki °va, da se reši iz obroča, ki ga nje že dolga leta kuje francos-'Plomacija; zato skrbi, da se no Poljakom, dasi občuti "poljski * i to''n'k" kakor kamen na Želodcu, za-v^nša streti vezi, s katerimi je bila •>iof. za x ^ snubljenje in vabljenje, z ene in (.,,I strani, se še ni zaključilo, še V|'sta držav je, o katerih ni mogo-kako se bodo odločile: za 111 ali za Pariz. In baš zato misli posebnih protestov, ko se je šlo za to, da se odpravi edina kazen ki jo'je bila odredila Zveza narodov proti 'Italiji v zaščito ene izmed svojih članic. Razprava o abesinskem vprašanju se je na občnem zboru Zveze zaključila tako, da je bila Abesinija popolnoma prepuščena sama sebi. Diplomat je so se na zvijačen način umili roke. Potrdili so sicer, da veljajo še nadalje vse določbe ženevskega pakta, in podčrtali, da ostane v veljavi ameriško načelo o nepri-znavanju áneksij nasilno zavoje vanih dežel, vendar pa so odklonili abesinski predlog, da bi se ta načela uveljavila proti Italiji, ki je zavojevala Abesinijo. Brez sramu so ugotovili, da "iz raznih političnih razlogov" ukrepi Zveze narodov niso obrodili posebnega učinka, pa so zato sklenili pozvati odbor dva-inpetdesetorice, naj državam sporoči svoje predloge glede u-kinitve sankcij. Ena sama država je glasovala proti tem j)redlogom: Abesinija, Chile, Venezuela, Panamá in Južnoafriška zveza so pa i-mele vsaj toliko obzira do nasa- nji teden spet lahko začela izvažati svoje proizvode v one dežele, ki so bile zaprle meje njeni trgovini, ustavila bo nadaljnje manjšanje svoje zlate rezerve in pri deželah, ki so jo do pred nedavnim in vsaj formalno obsojale zaradi vpada v Abesinijo, bo lahko celo dobila denar, s katerim bo poravnala dolgove, ki si jih je nakopala z afriško vojno, in s katerim bo organizirala gospodarsko izrabljanje zavoje-vane dežele. Nekolika peska v oči takšnih, ki bi preveč debelo gledali na te čedne ženevske sklepe, so tudi natrosili v Zvezi narodov. Sklenili so proučevati načrte, kako naj bi se Zveza narodov reorganizirala, da bi bila — v bodoče bolj uspešna, in določili so tudi, da bodo začeli študirati hibe in pomanjkljivosti dosedanjih sankciji, za to da bodo takšni ukrepi — v bodoče kaj več zasegli. Abesinci so torej prepuščeni sedaj sami sebi in izgleda, da se ne bodo kar tako vdali v usodo ter v voljo Italije in Zveze narodov. *Iz Vzhodne Afrike prihajajo namreč vesti, ki pravijo, da se je spet začela četniška vojna. Abesinci pripravljajo Italijanon* še neprijetna presenečenja. Takšno presenečenje jih je doletelo konec preteklega meseca. Tri velika italijanska letala so šla raziskovat krajino Nakamti ter so pristala v bližini naselbine Žimma, kamor so jih bili nekateri abesinski poglavarji povabili z obljubo, da se bodo u-klonili Itali janom ter s posebno slavnostjo priznali njih oblast. In res so v naselbini z velikim navdušenjem sprejeli italijansko zastopstvo, kateremu je načelo-val general Magliocco in ki je štelo 35 ali 36 oseb, med njimi svptoznanega letalca Locatelli- ja- _ Italijani so se nastanili v šotorih, ki so jih bili prinesli s seboj. V nedeljo, 28. junija, v prvih jutranjih urah, so italijansko taborišče obkolili in napadli iznenada abesinski četniki, pobili večino Italijanov, med njimi generala in Locatellija, potem ]>a pobegnili v gozdove. Koliko Italijanov je padlo v tem napadu, ni ločno znano, ker so rimska uradna poročila v tem pogle du zelo meglena. Utegnil pa je pobegniti baje samo duhovnik P>orello, ki je prinesel novico i-talijanskim oblastem, dočim je 35 'nož obležalo pri Žirnmi. V ponedeljek. 6. t. m., je pa večji oddelek Abesincev izvršil napad na železniško progo Dži buti-Addis Abeba, po kateri do vaza j o Italijani za svojo okupacijsko vojsko municijo in živila Med postajama Akakaio in Mod žo se je Abesincem posrečilo razdreti progo in prekiniti brzo jav. Iz bližnjih krajev so k ma- £ * & * lir * mo, da vojne ne bo še tudi, če jo ta ali oni želi. Kdo se lio lotil, dokler no ve, koliko jih bo imel proti, koliko pa za seboj? Iz vsega, kar smo na kratko povedali, pa tudi izhaja, da imaj;i popolnoma prav oni, ki trde, da miru v Evropi no bo, dokler se ne doseže resničen sporazum mod Nemci in Francozi. Vendar pa: ali je tak sporazum mogoč? Kaznjenci, ki odhajajo na hudičev otok, kamor so biLi poslani marsellejski atentatorji tudi lu prispeli italijanski oddelki, ki so se spopadli z Etiopci in začela se je bitka, ki je trajala dva dni. Ko je bila italijanska premoč že prevelika, so se Abesinci umaknili v gore. Pokvarjeno železniško progo sedaj popravljajo. Po vesteh posebnega poročevalca angleškega lista "Daily Heralda', čakajo Abesinci sedaj na začetek velike deževne dobe, da Ixxlo tedaj obnovili boj proti Italijanom. Baje nameravajo najprej uničiti žejezniško progo, napasti manjše italijanske posadke, nastanjene v abesin-skih mestecih, dočim bi večja vojska skušala zavzeti Addis A-bebo. Dopisnik meni, da bo deževje spravilo Italijane v zelo nevaren položaj, ker bodo pósame zni deli okupacijske vojske popolnoma ločeni med seboj ocl hudournikov in močvar. Neguš Haile Seilassie namerava baje v kratkem odpotovali v Sudan, odkoder bi šel v Abesinijo, da spet prevzame vrhovno vodstvo operacij proti Italijanom. Obletnica proglasitve neodvisnosti V četrtek, t), julija t. 1., je preteklo 11!} let, odkar so odlični in odločni argentinski možje proglasili v preprosti tucumanski hiši popolno odcepitev argentinskih provinc ocl špansko kraljevine ter s toni tudi neodvisnost dežele, v kateri živimo. Rilo jo koncem marca 1816, ko so je v Tucumánu sestal kongres zastopnikov štirih argentinskih pokrajin, sklican z namenom, da bi sklepal o važnih zadevah. Položaj, v katerem so jo nahajala dežela v šestem letu po revoluciji od 25. maja 1810, ni bil nič kaj ugoden. Notranji spori so razdvajali prebivalstvo, hud boj se jo bil mod federalci in unitarci in španska vojska si. j"1 bila žo opomogla od prvih porazov tor jo bila zmagovita v Chileju, Columbi-ji, Venezueli 1 in Ecuadorju; in tudi Argentineeni je predla slaba, odkar si.1 Španci porazili vojsko generala Ron-tloaua pri Sipe-Sipe. Vkljub nič preveč razveseljivemu položaju pa tucumanski kongresniki niso zgubili poguma in zaupanja v lepšo usodo dežele; vkljub sporom in neprijazni vojni sreči so trdno verovali, da se bodo laplatske pokrajino mogle otresti španskega kraljevskega jarma ter si s tem odpreti pot v boljšo, srečnejšo bodočnost. Po natančnem proučevanju položaja in bodočega razvoja dogodkov, jo tucumanski kongres 9. julija 1816 soglasno proglasil svobodo in neodvisnost zveznih provinc. Gibanje, ki se jo bilo pričelo z mai-niško revolucijo, jo s proglasitvijo neodvisnosti dozorelo in doseglo svoj cilj. V zgodovini Argentinije so je začela nova doba — doba svobodne — "' tukajšnje ljudstvo je bilo rešeno političnega in gospodarskega tlačan-fitva in izžemanja s strani takratno lakomne španske gosposko. Kakor druga lota, tako so jo tudi lotos proslavila ta pomembna obletnica 110. izredno svečan način, toliko v glavnem mestu, klikor po vseh ostalih krajih republiko. RAZNE VESTI Na zborovanju zastopnikov Zveze narodov v Ženevi se je ustrelil, in sicer tekom seje, fotografski repórter češkoslovaške "Prager Presso" Štefan Lux. Preden jo izdihnil, je izjavil, da je hotel s svojim dejanjem opozoriti svet na položaj, v katerem se nahajajo židjo v Nemčiji. Litvinovu je pustil pismo, v katerem ga prosi, naj izposlu je dovoljenje, da bosta njegova žena in otrok smela živeti v Rusiji. Izmenjava ujetnikov iz chacovskc vojne se jo srečno zaključila; Paragu-ayei so vrnili Boliviji 16.870 mož, Bo-livijci Paraguayu pa 2.477. Abesinska vlada ima svoj sedež v pokrajini Gore in njeno vodstvo je neguš povej-i 1 bivšemu predsedniku sonata Volde Sadiku, dočim načeljuje vojski ras Imru. Tako je naznanila abesinska delegacija v Ženevi v odgovor na trditve, da abesinske vlado nikjer več ni. 1.000 novih vojnih letal bodo zgradili v Italiji, da ojačijo vojno zračno hrodovje. Vlada je to sklonila najbrž na podlagi izkustev iz abesinske vojno, o katere izidu so odločila v veliki meri letala. Novo vlado so osnovali na Bolgarskem in sicer pod vodstvom dosedanjega ministrskega predsednika Kosoj vanova. Poročila pravijo, da je izrazito fašističnega značaja. Glede novih smernic notranje politike naj bi pa odločalo ljudstvo na volitvah, ki se bodo vršile v oktobru. 30C.GG0 lir letno bo prejemal iz državne blagajne maršal Badoglio kot nagrado za zasluge, ki si jih je stekel kot vrhovni poveljnik v afriški vojni. Badoglio pač lahko reče, da jo v Abesiniji "naredil"... Ameriko. Pfa smrt so obsodili v Tokiju 16 častnikov in enega civilista, ki so sodelovali pri zadnji vojaški vstaji na Japonskem; poleg tega pa jo bilo obsojenih na razno kazni še 106 drugih obtožencev, od katerih jo petorica oficirjev dobila dostnrlno ječo. 6.C00.000 lir škode je povzročil velik požar, ki jo preteklo nedeljo upepolil v Milanu dvoje industrijskih podjetij, v katerih je delalo (¡00 delavcev, človeških žrtev nesreča ni zahtevala. Jurij čičerin, dolgoletni sovjetski zu nanji minister, je umrl pretekli torek v Moskvi, star 64 let. Izhajal je iz ple-menitaške rodbine, a se je, že v mladih lotih priključil revolueionarcem in jo .zato moral v ignanstvo, kjer je sodeloval s Trockijcm in drugimi poznejšimi voditelji ZSS1!. Zunanjo politiko Rusije jo vodil dolgo vrsto let in to v najbolj težkih časih. Beset italijanskih letalcev, ki so bili prišli v krajino Žimma raziskovat šo no zasedena kraje ter so pristali v na videz neobljudeneni kraju, so tamoš-nji abesinski vojščaki, kateri so se bili spretno poskrili, obkolili ter pobili. Med padlimi je tudi zelo znani italijanski letalec Locatelli. Blumova vlada je morala obljubiti, tla 110 bo več dopustila, da bi delavci zasedali tovarne; senatna večina je bila namreč zagrozila, da bo sicer iz-cokla vladi nezaupnico ter jo tako vrgla. 150 oseb je uimrlo v zadnjih™" dneh zaradi vročine v Združenih državah Sevome Amerike, kjer imajo izredno-vroče dni in hudo sušo, katera Je povzročila žo ogromno škodo poljedelcem. Po najnovejših podatkih iz Bima jo zgubilo življenje v Abesiniji vsega 2558 italijanskih vojakov in oficirjev ter 505 delavcev. Statistika pa nič no pove, koliko je padlo italijanskih kolonialnih vojakov, takozvanih askari-jev, ki so se zmerom bojevali v prednjih vrstah. V Tolminu so aretirali 40-letnerra Štefana Siliča. Vzrok aretacije je neznan. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI K Parlamentarni spor ¡V sporu, ki je izbruhnil v poslanski zbornici, ni nastopila doslej nobc, na sprememba. Podpredsednik repuc-like dr. Roca in rektor univerze Callo so sestajata zdaj s tem, zdaj z onim vplivnim političnim možem iz obeh taborov, njuno posredovanje pa doslej ni obrodilo nobenega uspeha. V sedanjem sporu, ki onemogoča sla herno zakonodajno delo tako zelo, da ni pretirano, če rečemo, da je Arger.-tinija brez parlamenta, ne gre samo za priznanje ali razveljavljenje bue-nosaireških mandatov, marveč za vaz nejše odločitve; gre se za to, kdo da ibo bodoči predsednik republike. Kdo bo vodil državo za nadaljnjo predsedniško dobo? Ali bo to predstavnik kon servativcev — torej zemljiških veleposestnikov —, ali pa bo bodoči predsednik mož iz ljudske fronte — namreč radikal? Od bodočega predsednika pa je odvisna tudi notranja politika, predvsem tudi gospodarska in finančna (davčna), od katere so odvisni veliki interesi. Ali bo .bodoča politika skušala ščititi predvsem lastnike ogromnih zemljišč, torej živinorejce in poljedelce, ali pa bo posvečala večjo pažnjo industriji, katera se vedno bolj razvija? In s tem je v zvezi tudi vprašanje likvidacije močno zadolženih ve-leposestev, katere je sedanja vlada ščitila; od tega je odvisen problem kolonizacije in — lahko rečemo — ves nadaljnji gospodarski in tudi socialni razvoj Argentinije. SN/. Cv Uradničin dan Katoliške uradnice, združene v pn sameznih strokovnih društvih, so v ne deljo proslavljale "uradnični dan". O-krog 16.000 se jih je zbralo na kongresnem trgu, kjer so prisostvovale maši pod milim nebom, nato pa v po-vonki odkorakale po nekaterih mestnih ulicah. Posebna delegacija je poslanski zbornici predložila spomenico v kateri so vsebovane želje in pnfr«be katoliških žensk, ki si v uradih služijo svoj vsakdanji kruh. Zakon o stolici Svoj čas smo poročali, da je kongres odobril in je izvršna oblast potrdila takozvani "zakon o stoiici", ki določa, da mora v vsakem industrijskem podjetju biti za vsakega delavca na razpolago posebna stolica, da mož lahko sede tekom odmorov ali pa tudi tekem dela, če ni neobhodno potrebno, da bi ves čas stoje opravljal svoj posel. Sedaj je vlada izdala obširen pravilnik k temu zakonu. Ker hr Državni delovni urad nadzirel izvrševane novih predpisov, bo dobro, če si naši obrtniki, ki zaposljujejo tudi tujo delovno moč, -takoj umisliio za vsakega delavca posebno stolico: da n-i bo potem'glob. Salezijanska manifestacija iV ponedeljek se je s posebno svečanostjo v "Colonu" proslavila 00 letnica delovanja salezijancev v Argentiniji. Proslavi je prisostvoval tudi pred ¿Sednik republike in rektor buenosalreš ke univerze je imel velik priložnostni govor. V sredo pa je 15.000 salezijan- Konservativci se boje, da bi zgubili «kih otrok priredilo obhod po Av de ' Mayo ter defihralo pred nadskotijo m oblast in s tem razne gospodarske lagodnosti, ki so jih doslej uživali in ki bi jih gotovo zgubili, če pride do Ic-meljite spremembe notranjega politič nega položaja. , j ¡ i ¡ Zato je spor tako zavozlan, da mu skoro ni videti rešitve. Edina možnost poravnave bi bila v tem, da se stranke zedinijo, da bodo izbrale za bodočega predsednika nevtralnega moža, ki bo za nadaljnjih šest let podaljšal sedanje stanje ter preprečil, da bi prišlo do preveč temeljitih sprememb dosedanjih vladnih smernic. Krojačnico Obiščite L. UŠAJ Tu boste v vsakem odrii t najbolje postrežem GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal y y y i» y y y v y y y i^" V y v1 y vladno palačo. Ne nasedajte! Pred približno dvema tednoma so trije neznanci navezali v neki restavraciji na Avdi. Medero razgovor s primorskim priseljencem Josipom Buti-narjem, starim 33 let, ter mu s spretno ponarejenim loterijskim listkom izvlekli 100 pesičkov. Butinar se je seveda prepričal, da je nasedel pretkanim sleparjem. Oprezoval je več dni po Av. L. N. Além, da bi vsaj katerega izmed zli-kovcev dobil, če že denarja ne. In res — Imel je srečo. Prejšnji petek Je zagledal na vogalu Além in Viamonle enega ianed sleparjev. Poklical je takoj policaja, ki je sleparja odpeljal nn komisarijo. Tam so ugotovili, da se piše Mihael Ortucky ter da je poljski državljan. Butinar se bo moral po vsej priliki zadovoljili s tem, da ho Miha sedel, denarja, ki ga je dal za ničvreden pa pirrf pa skoro gotovo ne bo več videl. Zato ponavljamo: Nikar ne nasedajte! Nikomur ne zaupajte, če vam za majhen denar ponuja veliko večjo vrednost, imenitno službo ali karkoli. In vedite, da je slepar tem bolj zvit in z vsemi žavhami namazan, čim bolj se neumnega in nevednega dela. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1{2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je! Mleko V znanem sporu med mlekarji in raznašalci mleka je poljedelski minister razsodil, da bodo morali raznašalci plačevali dobavateljem, od 1. maja do 31. avgusta, po pesu 1.80 za vrč od 20 litrov mleka, ki pa mora vsebovati 3,5 od sto tolšče. Mlekarji s to odločitvijo viiiso zadovoljni, ker zahteva prevelik odstotek tolšče, . kakršnega ima le mleko od najboljših krav in ministrova razsodbft torej pomeni, da (lobavatelji ne bodo prejemali po peso l.M za vrč, marveč manj. Drzen napad v vlaku V ponedeljek zjutraj je skupina . > lovajev izvršila drzen napad na potnike vlaka* državnih železnic v Chacu. blizu Avia Terai. Ko je vlak štev. 20(1 začel zapuščati postajo Concepción dei Bermejo, je pet našemljenih roparjev skočilo v vagone. Z orožjem v roki so tolovaji zahtevali od prestrašenih pot nikov denar in dragocenosti in mnogim so preiskali žepe. Nabrali so vsega okrog 15 tisoč pesov, poskakali nato z vlaka, ki je vozil z zmerno hitrostjo, ter nato odbrzeji v avtu, ki jih je čakal blizu proge. Vsa policija cha covského teritorija išče sedaj sledove za drznimi roparji. Policija aretirala več komunističnih voditeljev Oddelek posebne policijske sekcije za zatiranje komunizma je v nedeljo zjutraj vdrl v hišo štev. 322 nn ul. Cál-cena, \ Floresu, kjer so se bili zbrali razni komunistični voditelji na posvetovanje. Ker je treba za politično zborovanja posebnega policijskega dovoljenja, ki ga pa zhorovalci niso imeli. Sestanku je predsedoval Orestes Ghi oldi, komunistični voditelj, ki se je p i večmesečnem agitacijskcm potovanju po braziljskih državah, vrnil pred nedavnim v Buenos Aires. Navzočni so bili še naslednji: O. Magnier, zastopnik uruguayskih komunistov, J. Ramírez in J. Caggiano iz Mendoze, V. de Gianni, najemnik hiše, v kateri eo se sestali komunistični voditelji, Paulino Gonzalos Alberti, glavni tajnik ko munistične stranke v Buenas Airesu, Guido Fioravanti, eden izme ( voditeljev zidarskega sindikata, Cecilija Klomensky, zastopnica ženskih komunističnih skupin, L. Luna, zastopnik Mednarodne rdeče pomoči, in še nekateri drugi. Policija je vse navzočne aretirala in izjavila, da je pri preiskavi našla mno go propagan d ističnega materiala, razne letake in druge publikacije, v katerih se napada predsednik republike in se "prebivalstvo hujska k izvrševanju zločinov". Zato so bili vsi are-tiranci predani sodniku. Tajna policija je prišla na sled sestanku, ker je ugotovila, da so že pred več dnevi prišli v glavno mesto razni voditelji komunističnega gibanja, pa ■je nadzorovala vsak njihov korak. Tako je v nedeljo zjutraj ugotovila, da so se posamič začeli zbirati v zgoraj navedeni hiši. Komunistična stranka je objavila iizjavo, v kateri odločno protestira proti aretaciji in izjavlja, da je sestanek imel namen organizirati, v skladu z zakoni, veliko ljudsko gibanje, ki naj bi podprlo prizadevanja državnega podpredsednika in pa dr. Galla za rešitev sedanjega parlamentarnega spora. Naš izseljenec umorjen v Necochei Po vesteh naših izseljencev iz Neco-cheo, PCS., je neki Argentinec ustrelil, in sicer brez najmanjšega povoda, slovenskega izseljenca Ivana Udovi-ča, jugoslovanskega državljana, doma iz okolice Novega mesta na Dolenjskem. Ivan Vukušič ,ki je bil v družbi nesrečnega rojaka, nam o tem žalostnem dogodku sporoča sledeče: "Dne 21. junija sem se v neki restavraciji v tem mestu, in sicer blizu kopališča, razgovarjal z rojakom Ivanom Udovičem, ko je v restavracij i vstopil Argentinec Arturo Golparsoro, ki je bil v družbi Juana Macara. Ne da bi ga bila midva povabila, je prisede! k najini mizi. Čeprav nisva i-mela z njim nikakega spora in tudi ne najmanjšega prerekanja, je strašil in grozil z revolverjem, ki ga je bil potegnil iz žepa. Iznenada je sprožil strel proti mojemu rojaku Ivanu Udo-viču, katerega je krogla zadela v grlo, obenem pa je Golparsoro streljal tudi proti lastniku restavracije ter ga rani! v roko. "Č.rez par dni, in sicer 24 junija, je moj rojak umrl v bolnišnici Díaz Vé-lez, v tem kraju. "Morilec misli, da je s tem zaslužil slavo. Ta človek je v tem mestu na slabem glasu, vendar pa izgleda, da skušajo nekateri urediti to stvar na način, da ubijalec ne bo kaznovan za svoj zločin. Zato se jaz, kot delavec, obračam na vas, da bi se v tem slučaju zavzeli, ker bi bila sramota za nas Jugoslovane, če bi morilca ne zadela zaslužena kazen". Rojaki iz Necochee, in drugi prebivalci, so s prispevki pokrili stroške za dostojen pogreb nesrečnega Udoviča. Obvestili smo o dogodku naše oblasti, ki so že naredile potrebne korake. Tečaji za materinski jezik Da bi se letos mogli doseči večji uspehi na polju podučevanja našega izseljenskega naraščaja v materinskem jeziku, je I. D. "Tabor" skušalo pridobiti, poleg GPDS iz Ville Devoto, tudi še ostale organizacije za to, da bi po-prle slovensko šolo v Buenos Airesu. Tega pa ni bilo mogoče doseči. Pozneje je nastala še druga ovira, izvirajoča iz novih učnih načrtov argentinske šole, ki so prav močno obremenili šolsko deco. Zato je bilo treba misliti na drugačno ureditev tečajev za materinščino, ki bi bolj odgovarjala novemu položaju. Po vsestranski proučitvi tega vprašanja je I. D. "Tabor" sklenilo to le: Na Patemalu se bodo tečaji vršili, dokler traja argentinska šola, samo ob nedeljah, in sicer od 2. do 3.30 popoldne; tekom počitnic pa vsak dan, razen nedelj. Tečaji se otvorijo v nedeljo, 26. t. trn. do katerega dne je tudi čas za vpisovanje otrok. Starši naj se obrnejo na Paz Soldán 4924. Pozivamo slovenske matere in očete, naj store svojo dolž-nos ter p oskrbe, da se bodo njihovi o-troci naučili tudi našega jezika. Poleg pisanja in čitanja ter govorjenja v našem jeziku, se bodo podu-čevala, po možnosti, tudi ročna dela; razen tega se bodo oni otroci, katerih starši bi to želeli, učiti tudi glasbe, ker ho Tabor ustanovil mandolinistič-ni odsek za naraščajnike. V Villi Devoto se bo poučevanje pričelo, sporazumno z GPDS, črez nekaj časa, ko se društveni prostori urede tako, da bodo pripravni za šolo. Šolski odsek "Taboi\' Redna predavanja v 'Taboru' Odslej bodo v "Taboru", ul. Paz Soldán 4024, vsako nedeljo popoldne, redna predavanja, na katera so vabljeni, l>olcg članov, tudi vsi oni, ki vsaj eno urico v tednu radi posvetijo razširjanju svojega znanja. Predavanja se bodo začela točno ob 5. popoldne, ne glede na število prisotnih. Da pa ne bomo kakor oni Prešernovi pisarji, ki jim je bilo le "utile" zrno, 'dulce' pa plevo, bo v Taboru zdru ženo koristno s prijetnim; po predavanjih, od (i. dalje, bo namreč vsak krat družabna zabava. Predavanja se začno jutri, v nedeljo 12. t. m., ob 5. popoldne. POZOR! POZOR! NOVA SLOVENSKA GOSTILNA "Venezia Giulia" Lepi in zračni (prostori, pripravni tudi za svatbe. Poseben prostor za družine. Vedno isveža domača hrana — Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik JOSIP LAH FRAGA 1001 - Vogal Céspedes Brata Ciril i'n Metod, katerih praznik je bil pred nedavnim. Od *el1 dveh blagovestnikov so Slovani dobili tudi svojo prvo abecedo Nova Slovenska Gostilna "Gruta de Postumia" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva AV. FOREST 621 — CHACARITA, Maša zadušnica Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam tem potom, da se bo brala sv. maša za mojega pokojnega moža, v nedeljo, 19. t. m., ob 10. uri dopoldne v kapeli, na Avd. dfil Campo 1653, na Paternalu. Marija Komac-Kravanja Listnica uredništva C. D.: List Vam redno dostavljamo in nimamo vzroka, da bi Vam ga u-stavili, saj ga imate plačenega. Kam pa bi prišli, ko bi tako točnim naročnikom, kakršni ste Vi zmerom bili, lista ne dostavljali redno! Če pa se katera številka na pošti zgubi, ne smete krivce zvračati samo na nas! Saj se 1 to ne dogaja samo z našim listom. Številke, ki jih pogrešate, smo Vam še en krat poslali. Pozdravljeni! J- F.: jQj, kako ste ljubeznivi! G. A. Cordoba: List je plačan in ga redno pošiljamo! Iz Ville Devoto Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto naznanja vsem prijateljem društva, da bo imele 10. julija, ob 3. pop., domačo zabavo na ul. Simbron 5148. Pridite vsi, da se po domače poveselimot Z pijačo in jedačo bo društveni bufet dobro preskrbljen. Odbor. Tisk v Argentiniji Državna knjižnica sestavlja zanimivo statistiko o tukajnjem tisku. Po podatkih, ki so bili pred nedavnim objavljeni, izhaja v Argentiniji skupno 2.820 različnih listov, in sicer 1.318 dnevnikov in drugih periodičnih publi kaeij ter 1.202 reviji. V samem glavnem mestu izhaja nič manj ko 1.256 časnikov. V kasteljanščini je pisanih 2.676 publikacij, ostale pa izhajajo v !26 različnih jezikih — torej pravi moderni Babilon! Po objavljenih podatkih je: 12 nemških listov, 17 arabskih, 3 armenski, 2 bolgarska, 2 katalonska, 1 esperant-ski, 2 galska, 2 holandska, 16 angleških, 3 japonski, 6 poljskih, 1 romunski, 2 švedska, 14 židovskih, 4 hrvatski, 6 češkoslovaških, 3 danski, 4 slovenski (kateri je četrti? — morda štejejo tudi revijo "Slov. svet", katere sta izšli vsega 2 številki, in sicer že pred davnim časom? — Op. uredn.), 9 francoskih, 2 grška, 2 madžarska, 14 italijanskih, 3 litvanski, 5 portugalskih, 2 ruska in 2 ukrajinska. D. K. D. "LJUDSKI ODER" vabi na prireditev, ki se bo, vršila 18. julija t. 1. ob 9. zvečer v dvorani "XX. SEPTEMBRE", ul. ^Alsina š;ev. 2832 Spoved: 1. Otvoritev, orkester. 2. A. Svetek: Pod noč — tnoški zbor. 3. E. Adamič: Ti misliš, si lepa — tnoški zbor 4. E. Adamič: Kresovale tri devojke — mešan zbor 5. N. N.: Slepec — ^'ospev s spremtj. 1 orkestra 6. J. Vombergar: U Vrnitev , Drama v treh dejanjih OSEBE Peter, gospodar na Zaplazu Srebrnič G. Jedica, njegova žena SUvica škofova Janko, prvi Jeričin mož GuStin Rudi Anžek, sosed Paglavec Frane Štefan, veliki hlapec PauSiC Franc Janež, drugi hlapec Lenar, planSar Lenka, velika dekla Francka, druga dekla Tilka, mala dekla Peterček, otrok Janček, otrok Režira: Slavko Savo K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR Leban Venceslav Skok Ivan Jožica Kodeljeva Slav. Nanutova Anica Komelova Milka Grgič Silvan Grgič CERKVENI VESTNlK Cirilovo nedeljo smo praznovali 0> neznatno večji udeležbi službe boži8' Pevci so nam pri maši zares lepo z'r peli. Žal, da je bilo premalo posluša1' cev. To nedeljo 12. jul. je maša ob 10. <" Avellanedi. Če so nekateri, ki ji«1 cerkv. vestnik in slovenska služba W žja na potu, so pa naši ljudje, ki onem koncu mesta žive, drugač'1'" misli. Zato so oni zadostna opora, ^ ne bo uspelo tistim ki bi radi skri"' da smo Slovenci veren narod. Kdor verjame, da je vdeležba taka lepa, ^ pride kar pogledat. Vcčernice bodo na Paternalu Kot vadno, pop. ob 4 uri. V četrtek je god Karmelske Mat«"* božje. 'V nedeljo bo vsa služba božja 1)9 Paternalu. G. Kastelič in Doktorič eporot*'*1 da prideta tekom dveh mesecev. grebški Slovenci pa pošiljajo mnoŽ° pozdravov vscin tukajšnjim Slove"' cev iz Svetih Gora na Bizeljskem, Kjff so imeli v juniju skupno romanje. Hladnik Jane* Objave Kr. Poslanstva Charcas 1705 — Buenos Aires P. Br. 2292 Kr. poslaništvo poizveduje pa P8*1" vu izseljenca FRANJA SITABJA Bani j a štev. 122, občina štrigova, * katerega že od leta 1933 ni nobe»0®' glasu. Kdor bi ¡kaj vedel o njem.1,8 blagovoli sporočiti na gornji nas10*' SVOJI K SVOJIM! . FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Slov. babica ¿ Bivša prva šefinja v praški P"ftr nišnici ter s prakso v bolnici Juan ^ nández, se priporoča vsem Slov»"* ¿r Sprejema penzionistke iz mesta ."It^1 Žele v popolno oskrbo, — Cen? !z ¡erfi' nizke, postrežba prvovrstna. — SPre{ p» od 7. do 21., ob nedeljah in praznik1^, do 20. — Vprašajte za informé" preden greste drugam LIMA 1217 Lečenje brez bolest^^S KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. H'agiie<"' od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) - ■Ms NOVI LIST Strah S I * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD = VESTI IZ DOMOVINE NOVA STRANKA Sarajevske upravne oblasti so zna-"emu Milenku Vidoviču dovolile, aa brošuri objavi smernice stranke, ka-tero namerava ustanoviti in kateri je naslov "Jugoslovanski narodni po-^ret Obnova". Ta ideolog etičnega po-kr«ta predlaga, da naj se izpraneni vo '"ni red tako, da bi se strankam presedalo postavljati v vsakem volilom okraju po enega gandidata, am-bi jih morale postaviti najmenj !t'> največ pet. Na ta način bi volilci '"ogli voliti tistega kandidata, katere-vrednost in lastnosti najbolj odgo->arjajo narodni duši. Posebno glavno sodišče bi cenjevalo moralno 111 Socialno vrednost kandidatov in bi v 'em oziru tudi odločalo. Mandat hi Hila tista stranka, ki bi v okraju ^ila relativno večino, izvoljen pa bi " tisti kandidat stranke, ki je dobil ""¡več glasov. — Ako se g. Vidoviču ^ vsega tega načrta posreči samo se-stav it i nepristransko sodišče, ki Vo po-*let>o in pravično ocenjevalo "moral-in socialno vrednost" kandidatov, veliko dosegel in v takem ozračju stranke kmalu ne bi bil več potrebne. ^OMNINSKE ZNAMKE TESLO ^oštna uprava Jugoslavije je izdala 's&bne poštne znamko v proslavo L'etnice slavnega ameriškega izumila Nikole Tesla, ki je po rodu Ju Slovan. Znamke nosijo njegov pot-et> toda jugoslovansko časopisje se ¡"Zožuje, da izdelava znamk ni niti 'o umetniška. JUBILEJ 26. maja je praznoval 80-letni-0 svojega rojstva Ivan Naglič, najstn Jsi slovenski novinar. Udejstvoval J'e pri raznih listih vse očfleta 1879, * leta 1920 pa je prt "Jutru" v Ljubki. Z novinarstvom se je bavil že visokošolec. Rojen je bil v Sla-°vi. občina Oplotnica pri Konjicah % k, VESTI S PRIMORSKEGA PO 21 LETIH ZOPET V DOMOVINI ^ finska preko Dunaja je dopotoval ^aribor s svojo, ženo in 10 let. hčerin letni ruski ujetnik Kare! Selan -^g. Šiške pri Ljubljani, ki je myal ( a 1914 k vojakom v Ljubljano, in ^ lam na rusko bojišče. Po 21. letih ^ Vrača v svojo domovino k ljublje-¿ kateri na Brdo pri Viču, ki ga ne-,rPho in željno pričakuje. Selan že U slabo govori slovensko. Saj ni ču-' Po tolikih letih biti proč od domo- V l) ta, Jet je bil 6. februarja 1915 leta , rPatih in kot vojni ujetnik odpeljan te* ■view, od tam pa v ujetniško tabo-e v viatsko gubernijo, kjer so bi-y Ujetniki zaposleni pri sekanju drv Jto&dovih. S solzami v očeh je pri-^ e(ioval o strašni usodi, ki je zade-j.^00 avstrijskih ujetnikov. Od 2000 ^ ie za raznimi boleznimi in lakoto ^le še okrog 200 za katere se je švedski Rdeči križ, na katere-^""izadevanje so bili odpeljani v E-•"iftburg v Permsko gubernijo. Ko leta 1918 naši ujetniki zvedeli za ^ na frontah in da se bliža ko-j vojne, so zapustili delo in se od-v domovino, a so jih boljševiki in jih odgnali v Omsk v Sibiri-% ^ je bil Selan tako srečen, da j o delo pri nekem veleposestniku \ dinarju, kjer je bil do leta 192*. je poskušal zopet priti domov •,1(''"J v Moskvi niso hoteli izstaviti \ ^ e8a lista, zato se je zopet povrnil sam Iz konfinacije so se vrnili Koncem meseca maja in v začetku meseca junija se je vrnilo iz konfina-cij precej naših ljudi, vendar poročila iz vseh krajev še niso prispela, zato moramo navesti samo za naslednje: V Ajdovščino se j vrnil 26 maja Sta no Prosen, brivec po poklicu doma iz Ajdovščine. Lansko leto v mesecu juniju je bil poslan na otok Ventottene, kamor je bil konfiniran za dobo treh let. Iz konfinacije se je vrnil bivši župnik v Sv. Križu pri Ajdovščini, Srečko Rejc, ki je bil v letu 1934 konfiniran na pet let. V Črni vrh pa je prišel bivši črno-vrški župnik Filip Kavčič, ki je bil v juniju 1934 leta konfiniran od goriš ko komisije za dobo petih let in je bil poslan v Castel di Piana, prov. Peru-gia. Dalje se je vrnil iz konfinacije ln-zarist Martelanc iz Mirna pri Gorici, ki je bil v mesecu februarju leta 1935. poslan v konfinacijo za pet let. V Trnovo pri Ilirski Bistrici se je vrnil študent Slavko Vičič, ki je bil v začetku letošnjega leta konfiniran v okolico Potenze za 2 leti. Iz konfinacije se je tudi vrnil bivši šebreljski župan Anton Rejc, ki so ga oblasti zaradi suma, da je odgovoren za primanjkljaj v večjem znesku, ki so ga ugotovili pri šebreljski hranilni ci in posojilnici, pred kakim dobrim mesecem poslale v konfinacijo za dobo treh let. • Anton Zadel, čevljar iz Ilirske Bistri ce, ki je bil v decembru leta 1934 konfiniran za pet let, se je vrnil domov in približno istočasno tudi komaj 20 letni Štecnbergar, doma iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici, ki je bil obsojen samo zaradi tega, ker se ni hotel pred vojaških vaj udeleževati v predpisani uniformi. V Koritnico pri Bovcu pa se je vrr nil po petih mesecih konfinacije Mle-kuž Leopold. Nekateri izmed navedenih so se vrnili bolni in izčrpani, tako da jim bodo še dolgo ostali znaki prestane kazni. Kot poročajo iz črnega vrha, se je tjakaj vrnil zadnji teden v mesecu ma ju 60 letni Lampe Lvan, vulgo Hlad-nik iz Črnega vrha. Lampe je naredil vso dolgo pot preiskovalnega zapora skupno s obsojenim Pivkom, bil po obsodi poslan domov, a po nekaj tednih ponovno aretiran in odveden v go riške zapore. Konccm maja se je vrnil spet domov, vprašanje je le, za ITo-liko časa ga bodo pustili na eniru. Slabo napredujoča asimilacija Ko so našim ljudem na Primorskem razpustili vsa lepo delujoča slovenska in hrvatska prosvetna društva, so fašisti z veliko vnemo začeli širiti organizacijo "Dopolavoro", v katero so vabili posebno mlade ljudi s plesi, ba-lincanjem in drugimi igrami. Glavni namen dopolavorskih društev je raz-narodovati Slovence in Hrvate. Tega namena pa dopolavoro ni desegel, ka kor nam priča slučaj, ki se je dogodil na Vrhu pri Buzetu. Tam so tudi imeli takšno organizacijo, pa je bila sedaj od buzeških fašističnih oblasti razpuščena, ker se je izkazalo, da govore člani v potujče valnem društvu samo... hrvatski (pa? za to, ker drugega jezika ne znajo); poleg tega so bili dopolavoristi z Vrha obdolženi, da so si dobiček od ple sov in drugih zabav porazdelili in n; poslali fašju, kakor je predpisSno. Obtoženi člani so se izgovarjali, f',i> t>H ^ejšnjemu gospodarju. Kakor Pov. Hu 6 ¡ava 11 bil0 eduje, je vsa povojna leta, do dobro živel. Ko pa je leta 1931 prevzela vsa večja posestva, vsega dobrega konec. Expi »» reso „G0RIZIA ^starejše prevozno podjetje rnesto in na vse strani de-Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Ca»e VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 ' T- 54 Darwin 5172 in 2094 V najem se odda Nova in moderno urejena hiša za RESTAVRACIJO v najbolj razvijajočem se buenos-airefškem okraju, v Villi Devoto, kjer je nasel|jen|ih mnogo rojakov. Izredno ugodna prilika za podjetnega človeka. Pripravno tudi za dve manjši družini Hiša obsega: Velik salon, dvorišče, 2 sobi, veliko kuhinjo, kopalnico, vestibil, stranišča; obsežno zemljišče s pokritim kegl iščem in dvema ligriščema za krogle, Pojasnila pri lastniku Ludoviku Misleju Tinogasta 5137 — 5139 Villa Devoto so potrebni, da so brez dela in da so lačni. Buzeški sodnik in fašistični tajnik Hrvatin pa nista hotela poslušati th opravičevanj. Rekla sta dopolavo-rovcem, da so proti državi in da so "croatoni", ker niti v fašističnem cfruš tvu nočejo govoriti v italijanščini, dasi žive že osemnajsto leto pod Italijo. Nadlegovanje naših ljudi V Bovcu je bilo pred kratkim zasli-šavanih 65 oseb. Vsi ti so morali v karabinjersko kasarno zaradi vesti, ki so je širila po trgu in okolici, da je neki domačin padel v Afriki. Tri dni je trajalo to zasliševanje, ubogi ljudje so morali letati in zanemarjati svoje delo. Končno je prišlo tako daleč, da so ugotovili, kdo je to vest vrgel na trg, in sicer je bil neki vojak-Italijan ki se je ponorčeval in tako s svojim norčevanjem zapletel vrsto ljudi v ne-prilike in sitnosti, ki bi se, če ne bi bil slučaj še dokaj srečno končal, zaključilo s kakšnimi aretacijami in obsodbami, najmanj pa s konfinacijo! Obsojen zaradi protifašistične propagande Lansko leto v avgustu, nekako istočasno kot je bil na meji pri Ratečah aretiran jugosl. državljan Čopi (15. av gusta) je bil na svojem domu aretiran Kravanja Franc, star 28 let iz Ka la pri Bovcu. Bil je odvden v goriške zapore od tu pa v Koper. Med tem Uo jo bil Čopi za Božič 1936 poslan iz zaporov in predan jugosl. oblastem, ja bil Kravanja obsojen na 26 mesecev ječe. O tej obsodbi ter kje se Kravanja nahaja ni dalj časa nihče vede!, na to pa se pred kratkim oglasil "iz to-rinskih zaporov.. Kravanja je bil osutn ljem antifašistične propagande in na podlagi tega suma je bil tudi aretiran ob neki priliki, ko je bilo po Bovškem raztresenih vse polno protifašističnih in protivatikanskih letakov. Na podlagi tega suma so ga pozneje obsodili. Najbrž so z uporabo nasilja in z mučenjem izsilili iz njega kakšno priznanje. Napad na fašističnega župnika Neznani ljudje so s kamenjem napadli blizu Vrha pri Buzetu za fašiste zelo navdušenega župnika Branka iz Sovinjaka, ki nadomešča vrhov-skega župnika Šibenika, kateri je bil premeščen v Lazaret. Branka je zadevo prijavil karabinerjem, ki sedaj poizvedujejo na vse strani, da b'i iz-teknili napadalce. Granata raznesla očeta, mater in sina Zrtvo vsled granat se v okolici Gorice vrste ena za drugo. Na stotine ljudi je šetpo vojni postalo žrtev posledic svet. vojne, mnogo jih je vsled tega ostalo za vedno nesposobnih. Vse to pa samo za košček kruha, ki si ga skušajo z nabiranjem starega železa in kovinskih ostankov priboriti. Težka nesreča, ki je odjeknila daleč na okoli, pa je doletela pretekli teden v Trnovem na trnovski planoti družino Lipicar. Pri nabiranju starega železa so naleteli na še nerazstreljeno granato. Skušali so jo odpreti, da bi stresli iz nje smodnik. — Toda nesreča je hotela, da je granata raznesla 50-let-nega očeta Evgena Lipicarja, njegovo ženo Viktorijo, staro 40 let in 7 letnega sina Evgena. Trupla je popolnoma razneslo. Tragenija je še toliko večja, ker je ostalo še 5 nepreskrbljenih otrok, od katerih ima najstarejši komaj štirinajst let, najmanjši pa še ne eno leto. Začasno so prevzeli otroke v oskrbo dobri ludje in pričeli so z nabiranjem prostovoljnih darov za nesrečne otroke, Iz Afrike sta se vrnila Izgleda, da pošiljajo oblasti iz Af rike domov le takšne vojake, ki so že tako zelo duševno in telesno izčrpani, da niso več sposobnj za vojaško službe. Silno izčrpana sta se vrnila tako domov Josip Mlekuž, rojen leta 1911, doma iz Koritnice pri Bovcu, in Leopold Komac, istega letnika, doma iz Bovca. Zadnje imenovani je bil dodeljen nekemu oddelku v prvi liniji in sicer za kazen, ker je dobil neko pismo, cen zurirano sicer, ki je vsebovalo, med drugim, naslednje besede: "Saj sem ti rekel, da bi bilo bolje, če bi čel čez mejo". Drobne vesti V krapanjskem rudniku je premog zasul in na mestu ubil Josipa Juri-ča, starega 53 let, dana iz Labinjšči-ne. Brionske otoke in vsa posestva Ku-pelwipserja v Madulinu, Pomeru in Puli je razlastila država in dala za lo 10 milijonov lir odškodnine. Smrtno se je ponesrečil 31-letni Jožef Kenda iz Šebrelj. Padel je v Si. Vidu s strehe, ki jo je popravljal pri nekem Antonu Bevku. Blizu Zaloga pri Tolminu se je na binkoštni ponedeljek smrtno ponesrečil 13-letni Josip Levpušček iz Zatoi-mina. Peljal so je s kolesom proti Sv. Luciji. Kor je vozil ob robu ceste ki je bila vsa premočena od dežja, mu je nenadoma spodrsnilo in je padel 10 m globoko v Tolminco. Ljudje, ki so prišli tam mimo so ga sicer takoj dvig nili iz deroče, vendar nizne vode ter ga spravili domov. Od tam so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Fašistična vlada je najela nemško družbo Rheimetall a Borsig za gradnjo veliko oljne rafinerije v Trstu. Rafinerija bo stala tri in pol milijone mark. To je prvi slučaj, da so Nemci dobili kontrakt te vrste v inozemstvu. Takšna dela so doslej bila monopol Angležev in Američanov. V Pulju so zaprli na oblastno.odredbo za tli dni trgovine Karolini Si-rcitič, Fr. Rumi in Heleni Maluši, ker so niso držali predpisanih prodajnih cen. V Grahovem su prijeli 27-letnega Rafaela Šturma, ki mora obsedeti 3 mesece radi bega čez mejo. V Komnu so prijeli 60-letnega Friderika Kukanjo, v Mirnu 24-letno Marijo Sicnčič, v Solkanu 25 letnega A-lojzija Marušiča ter 36-letnega Franja Miljavca. Vsi morajo odsedeti krajše in daljše zaporne kazni. Iz idrijskih zaporov je pobegnili 22-letna Zora Jerin jugosl. državljanka, ki je prešla mejo iz neznanega namena. Dosedaj je še niso ujeli. Italijani se mnogo trudijo s tem, da bi raziskali kolikor mogoče vse kra- ško jame. Do sedaj jih imajo odkritih okoli 3.000, ki merijo v dolžini Í30 km, a skupna globina vseli bi znašala okoli 94.000 m. S tega si lahko približno predstavljamo kaj je vse pod našim krasom, ki ga raziskujejo že skftro sto let, a je še vdno poln neraziskanih tajnosti. Za Italijo je to zelo važnega vojaškega značaja. Iz Vipolž je po ugotovitvah karabi-njerjev zbežal preko meje 24 letni Boris Makuc.%Pri podrobni preiskami so dognali, da je prestopil mejo v bližini Godoviča. Bil je prijavljen goriškemu sodišču. V bližini Lažne pri čepovanu so našli vaščani truplo 781etnega užitkarja Franca Lična. Že pred dnevi se je oddaljil z doma in ga ni bilo več nazaj. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Trije nabrešinski dečki so za občinsko hišo v vasi našli granato, pa je eksplodirala in so bili vsi trije nevarno ranjeni. Prepeljali so jih v tržaško bolnico. V četrtek je eden izmed njih, 6-letni Tonček Godina, podlegel poškodbam. MODERNO ZDRAVILIŠČE TALCAHUANO 1060 Cenjenim jugoslovanskim priseljencem naznanjamo, da se je zasebna klinika preselila iz ulice ^Ayacucbo 1584,v poslopje ul. Talcahuano 1060, kjer je že začela poslovati in se je o njej tukajšnje časopisje zelo pohvalno izrazilo. V večnadstropni, smotreno v to svrho preurejeni Pogled z dvorišča na poslopje, v katerem se nahaja MODERNO ZDRAVILIŠČE neplodovitosti, ki beleži že prav lepe uspehe, saj so razne pacientinje, po deset in celo dvanajst letni neplodnosti, postale končno srečne matere. Zdravlje- Najnovejše pridobitve zdravilske vede se aplicirajo tudi v moderno urejeni sekciji za vse vrste SPOLNIH BOLEZNI. Prav posebno pa treba podčrtati dejstvo, da je to zdravilišče pristopno tudi in posebno za take, ki nimajo natrpanih denarnic, kakor je pač slučaj za skoro vse jugoslovanske priseljence. Zdravljenje in tudi popolno oskrbo dobi bolnik v tem zdravilišču po tako zmernih cenah, da se mu res ne izplača zatekati ^e v bolnišnice, kjer je včasih, radi navala, obsojen na dolga čakanja in kjer tudi ne more pričakovati tako individualnega zdravljenja in postrežbe, kakor v Modemom zdravilišču. Bolniki lahko sprejemajo obiske ob katerikoli uri, kar v bolnišnicah ni dovoljeno, pa tudi to je okoliščina, ki' je vsega upoštevanja vred-na( ker v večini slučajev močno vpliva na bolnikovo duševno in s tem tudi na njegovo zdravstveno razpoloženje. V vsakem slučaju, ko čutite, da z vašim zdravjem ni vse v redu se lahko z mirnim srcem in s popolnim u. T. 41 Plaza 4985 hiši, se je vse tako spretno in prikupno uredilo, da diha v tem modernem zdravilišču povsod topla domač-no'st; tu ne udarjajo človeku v nos oni ostri vonji po hudih zdravilih, ki so tako karakteristični za bolnišnice in razne klinike, a ki na bolnikovo razpoloženje kaj radi neugodno vplivajo. Bolnik, ki ga skrb za zdravje privede v zdravilišče na ulici Talcahuano 1060, ima vtis, da prihaja v prikupen in topel dom, v katerem tudi izurjeno osobje skrbi za kar najlepšo postrežbo, da si je človek ne more boljše želeti. Zdravilišče je opremljeno z vsako vrsto modernih zdravniških aparatov; tako na pr. za žarke "X", za ultravioletne in ultra-rdeče žarke, za diatermio itd. Razpolaga z dvema moderno urejenima kirurškima oddelkoma, izmed katerih služi eden za nujne slučaje, ima čedno urejene sobe z eno, dvema, tremi in štirimi posteljami, posebne sobe, v katerih se lahko shajajo in zabavajo okrevajoči pacienti, prostrano teraso in obširno dvorišče za izpre-hajanje in solnčenje, razpolaga s centralno kurjavo v vseh prostorih itd. itd. Zdravilišče ima posebne sekcije za razne vrste bolezni ter razpolaga s sodelovanjem najbolj uglednih specialistov iz buenosaireških univerzitetnih krogov za vsakovrstna zdravljenja in operacije. Naj tu posebe omenimo oddelek z& ŽELODČNE BOLEZNI, v katerem prejemajo bolniki, poleg ostale oskrbe ter direktnega kirurgiškega ali medicinskega zdravljenja, tudi posebno hrano iz moderno urejene kuhinje. Na stotine je naših ljudi, ki bolehajo na želodčnih boleznih in prav veliko je število slovenskih i hrvatskih izseljencev, ki so z uspešnimi operacijami in z drugimi postopki, izvršenimi s strani specialistov tega zdravilišča, spet zadobili popolno zdravje. Zdravilišče ima poseben ODDELEK ZA PORODE, kamor se noseče ženske sprejemajo v popolno oskrbo. Opozorimo naj tudi na oddelek za zdravljenje ženske nje se tu vrši, po predhodnem natančnem pregledu moža, pO preizkušenih metodah, na podlagi vitaminov in lokalnega lečenja. Hali, v katerem je udobna čakalnica MODERNEGA ZDRAVILIŠČA zaupanjem zatečete v "MODERNO ZDRAVILIŠČE", katerega upravitelj je naš rojak dr. Kosta Veljanovič 53532353484853532348535348534848235323534853234848535353535323485323 02010001000201000202000102000200314823532353235348535348234853534853235353482353235353232348232353532348484830000201010001000200000102010001000100315353234848234823532348235323534823232323482323234853532348234853482353 Strana 4 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO NIKOLA TESLA Povodom 80 letnice slavnega izumitelja Nikolaje Tesle v domovini mnogo pišejo in predavajo o tem velikem jugoslovanskem učenjaku, pa je prav in dobro, da tudi naši či-tatelji kaj več izvejo o njegovem življenju in delu. Nikola Tesla se je rodil 10. julija 1856. leta v selu Smiljand pri Gos-piču na Hrvatskem, kamor je tudi zahajal v ljudsko in pa v nižjo srednjo šolo, dočim je višjo srednjo šolo študiral v Karlovcu, kjer je prvi krat videl lokomotivo, ki je nanj napravila velik vtis. Po dovršenih sred njih naukih se je šel šolat na vseučilišče v Gradec, potem v Prago in nato v Budimpešto, študiral je fiziko in matematiko, leta 1882 pa se je zaposlil kot elektrotehnik pri e nem od največjih podjetij za javno razsvetljavo. Tam se je seznanil raznimi ameriškimi inženerji in trgovci ,ki so kmalu spoznali njegove velike sposobnosti, pa so ga začeli vabiti v Ameriko. Tako se je zgodilo, da je Tesla krenil preko luže in še na dan njegovega prihoda ga je izumitelj Edison sprejel v svoj la boratorij. Kmalu pa se je osamosvojil ter ustanovil v New Yorku eno najbolj uglednih elektrotehničnih družb. Tesla je bil ne samo izredno nadarjen, marveč tudi zelo delaven in veliki so uspehi, ki jih je dosegel. Že pred 43 leti je predsednik elektrotehničnega instituta v New Yor- Umetniška kovacnica in mehanična delavnica Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd. CUCIT & HUMAR se toplo priporoča slovenskim izseljen, cem za vsa v stroko spadajoča naročila BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz naj« boljšega blaga ter pc nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1233 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 ku T. Commerford Martin spisal knjigo, katere naslov je: "Raziskovanja Nikole Tesle o mnogofaznih tokih in o izmeničnih tokih visoke frekvence"; knjiga vsebuje polno hvale o mnogobrojnih izumih in patentih Tesle v enem samem desetletju. Veliko pozornost je vzbudil Tesla tudi na svetovni razstavi v Ciii-cagu leta 1893., ko je sam napolnil cel pavilijon z lastnimi izumi! To je bilo že pred dobrimi štirideset leti. Koliko drugih stvari je pa Tesla i-zumil še od takrat!' Največjo zaslugo si je pridobil na polju elektrotehnike z izumom motorja za izmenični tok, takozvani a-sinhronski motor, ki danes popolnoma prevladuje. Do tedaj so v elektrotehniki rabili samo istosmerni tok, katerega pa ni bilo mogoče na-peljavati v večje razdalje. Zato so morali v večjih mestih graditi veliko število central, da so napajale z istosmernim tokom razmeroma male okoliše. S Teslovim izumom pa se je omogočil prpnos električne energije na velike razdalje ter je bil s tem postavljen temelj za nadaljnji veliki razvoj elektrotehnike. . Druga ideja, katero je Tesla udej-stvil, je bila izum visoko napetih tokov z izredno veliko frekvenco ali perijodo; dali so jim ime "Teslovi toki" in uporabljajo se, med drugim, za razsvetljavo na primer v žarnicah in ceveh, napolnjenih s plinom neonom; pod vplivom Teslovih tokov rastline in živali bolje uspevajo (elektro-kultura) in ti tokovi pro izvajajo "neugašene elektro magnet ne valove", brez katerih ni radio ni radio telefonije in telegrafije. Značilno je, da njegova publikacija o pojavih, ki so v zvezi z radio-fonijo in ki je izšla leta 1893, vsebuje mnogo več, nego je toliko slavljenj Marconi tri leta kasneje patentiral. Leta 1899 je Tesla v Colo-radu delal poskuse brezžičnega brzo javljenja ter mu je uspelo oddajati na razdaljo 8.000 do 10.000 km, med tem ko se Marconiju istega leta, v angleški službi, ni posrečilo doseči več ko 120 km razdalje. Marconi, ki je delal sprva s Iiertzovimi neudu-šenimi valovi, je brž krenil na pot, ki jo je pokazal Tesla, pa je .šele tedaj začel žeti večje uspehe. Tesla je že pred 44 leti uglaševal s kondenzatorjem kroge za visoko frekvenco — isto, kar delamo mi danes, ko vrtimo gumbe pri radio a-paratih. Tudi takozvano selektivnost aparatov je Tesla proučil že tedaj. Že pred 43 leti ni bil radio aparat, toliko sprejemni kolikor oddajni, nič novega za Teslo, ki je svoje izume sicer patentiral, a jih industrija tedaj še ni izrabila. Da to ni preti- rana trditev, dokazuje naslednje dej stvo: dočim je Marconi komaj prijavil svoje prve.patente, to je leta 1898, je Tesla 1. julija istega leta v New Yorku, pred patentno komisijo predvajal motorni čoln, ki ga je upravljal po radio aparatu z obale, kar se šele danes začenja praktično uporabljati in sicer ob velikan skih slavospevih moderni tehniki. Teslovih izumov je nebroj. Ta veliki jugoslovanski izumitelj je že pred 50 leti imel tak vpogled v skriv nostni električni svet, da ga komaj danes doumevajo. Odkril je stvari, ki jih takrat niti razumeti niso mogli in patentni uradi so ga smatrali bolj za copernika, nego za znanstve nika. Značilno je, da v nemškem državnem patentnem uradu v Berlinu pri vsaki pojavi novega posebno svo jevrstnega elektrotehničnega izuma, gredo najprej pregledovat vse neštete Teslove patente zato, da se prepričajo, če ni že Tesla morda pred 30 ali 40 leti kaj takega patentiral. To dejstvo je pač dovolj zgovorno. Tesla ni imel velikih gmotnih koristi od svojih izumov, ker se za njihovo gospodarsko izrabljanje ni hotel ali ni znal zanimati. Tesla, vkljub polstoletnemu bivanju v tujini, rodne grude ni poza- Glede Ane Andre so v Hollywoodu ugotovili, da je najlepša med tamoš-njimi plavalkami ŽENSKI KOTIČEK Varčujmo s časom Pri gospodinji z neštetimi malimi in velikimi dolžnostmi igra šted-nja s časom prav posebno veliko vlogo. Kako pa štedimo s časom? — Predvsem na ta način, dq si znamo preudarno in razumno razdeliti delo — Gospodinja si mora napraviti natančno premišljen načrt svojih poslov. Ta načrt naj obsega vsako uro dneva, dalje dneve, tedne, dá. za gotovo delo celo mesece. Važno je tudi, da znamo izkoristiti svobodni čas, ki se nam je nahoma in nepričakovano nudil. Ako nas poseti dobra znanka, ne bo zamerila, če vzamemo ročno delo v roke in med govorjenjem pletemo, kvačkamo ali celo šivamo. Tudi v različnih čakalnicah, na kolodvorih in med vožnjo na vlakih si lahko krajšamo čas s kakim enostavnim ročnim delom. Tako sami ne vemo, kdaj je delo izvršeno. Najbolj pa hranimo čas, ako ima mo v hiši vse v redu. Strog red v omarah in predalih, v miznicah, v kuhinji in shrambi, v šivalni košarici, skratka povsod. Koliko časa po-nemarnem zapravi ona gospodinja, ki mora vsak čas kaj iskati! (":lovek, ki ljubi red, pa samo seže, in že ima to ali ono v rokah; časa ima ve~cTno dovolj. bil in še zmerom rad pove, da je Iz Like doma. Pred leti se je mudil v svojem rojstnem kraju na obiskih. Strokovni svet smatra Teslo za severnoameriškega izumitelja, ker smo se Jugoslovani prav presneto malo brigali zanj, dočim vsi drugi narodi na vso moč slavijo svoje odličnejše sinove, ker se pač zavedajo, da delajo s tem tudi samim sebi reklamo. No, letos pa so se končno tudi v domovini nekoliko zgenili v tem pogledu, kar prav radi in z zadoščenjem ugotavljamo. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Kralj s 160 ženami Arabski kralj Ibn Saud ima med današnjimi moškimi menda rekord, kar se tiče zbiranja nežnega spola. S 15. letom se je poročil prvič, z 18. letom je imel tri žene v svojem 37. lotu je imel za sabo že okrog 100 žen. Prerok Mohamed dovoljuje sicer dve, tri ali kvečjemu štiri žene, toda mož se od svoje žene vendar lahko loči, posebno v Saudovini, in se poroči potem z drugo. Sedaj šteje Ibn Saud 55 let in je imel že 160 žena. Rodile so mu 27 sinov in toliko hčera, da sam ne ve, koliko jih ima. Okrog, sebe ima vedno po tri žene. Za četrto je mesto vedno pripravljeno. da se lahko zasede, če zagleda kralj dekle, ki mu ugaja ali pa če se hoče iz državnih razlogov znova poročiti. Migliaji za hišne gospodinje v kurjenih prostorih treba dodajati zraku stalno dovolj vlage. Zato ne -smcuio pozabiti postavljati v zakurjeno sobo posodo vode z dovolj širokim površjem, da voda hitreje in elažj izhlapeva. Suh zrak pospešuje vzdi-ganje prahu, ki lega na sluznice nosu, ust iji žrela in jih draži ter izsuši. Bazurne se, da morajo hiti peči popolnima brez praliu in jih moramo vsaj vsak drugi dan obrisati z vlažna krpo, preden se peč razgreje. MALI OGLASI MODAS "WILMA" Nudimo cenj odjiemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in. sposobnosti, svoj zna-fiaj, svoje bodoče in ptereklo življenj6' naj se obrne na priznanega grafologa-Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Buenos Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku, NAZNANILO. Sporočam, da * s*m preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, ka" kor doslej, razpolagala vedno le z za" nesljivo dobrimi službami za rnatrim0' nios, služkinje, sobarice itd. BER^ C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadre o¿ Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588, ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boflf najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni z> svatbe — Prenočišča. — So',e za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL 2IVÍC PATERNAL Osorio 508« Ana Chrpovc Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletn° prakso v praški porodnišnici ter v t"1*' bolnici "Rawson", se priporoča v s jifl Slovenkam. — Sprejema penzionistke |Z mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene stn»' 8182 izredno nizke. Postrežba prvovr KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) 1 TOVARNA MOZAIKA Teolindo Rodríguez Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA Cement ("San, Martin" Ugoane 'cene ¡V T- Wí V; /¿V V7 * TTT ' 1 > nFrí •Ks > /X ¿¿¿«j J\V¡ í ' ,vT¡ -r-'l^S- 1 ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo V JULIJU: 11. Remo 17. Almanzora 18. Cap Arama 10. Formose Proti Evropi odplovejo V JULIJU: lž. Aurignu 17. Gral Osorio 21. Andalucía Slar , ***************************} * i t * i AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59 1925 Zobozdravnika Ora. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1T2I # i**************************^ JaroslaV Hašek: Doživljaji nesrečnega vlomilca 'Kaj ko bi pil na njeno zdravje!" si je mislil šejba in to prijetno misel spremenil v dejanje. Hipoma se je čutil varnejšega in je iztegnil noge, kar je povzročilo neznaten Sum. Da se slednjič ne spozabi, se je se-zul. Posrečilo se mu je brez šuma. Navdušen od uspeha je spet žrl rum. Ljubeče je pobožal steklenico. Že trikrat ga je bila spremljala na pohodih in če jo je dal za izkupiček napolniti z .rumom, se mu je zdelo, kakor da deli ž njo sadove svojega truda. Ta je edina njegova spremljevalka, s katero v neskončno dolgih čakanjih po tujih hišah lahko kramlja, ko ne ve, kaj prinese prihodnji trenutek. Drži steklenico na ustih in po klo kotanj u sklepa, da je komaj četrti del še napolnjen z rumom. Ko ne bo v njej ni kapljice več, pojde gori in jutri jo bo spet napolnil in rekel: "Pridna si bila, dušica!" Rum šejfoo prijetno ogreje in ga nese v mislih na podstrešje. Bogata hiša bogato podstrešje. Spomnil se je na podstrešja v revnem predmestju pa pljunil na vrata. Dva predpasnika, tri spodnjice in od moljev objedena ruta! Ba, kakšna reva! razmere se neprestajno slabšajo.. — Naj se še žganje podraži, pa se lahko obesimo. ♦ Pil je in dobra volja se mu je povrnila. Mogoče, da so tu zgoraj postelje. Pernice imajo dandanašnji še neko vrednost. Še dve reči sta, pri katerih svoje spretnosti ne mečemo svinjam: brzojavni drogovi in postelje. Nikakor ni treba, da jih ukra-deš čim večjo množino, pa vendar prideš pred porotnike. In porotniki so boljši kot sodni senat. Kolikokrat je že stal pred senatom! Priti pred porotnike je vedno bolj častno. — Tovariši vsaj pravijo: "Ta je pa korenjak, na vratu ima poroto!" "Zdaj bom pil na zdravje porotnikom!" si misli Šejba in izpije ostanek v steklenici. Zdajle si še za ča-sek spočije in potem odide gori. Počasi, prav potihoma. čevlje lepo v roki in bos. Zakaj se pravzaprav jezi nase? Pojde potihoma. še en časek počaka in premisli. In zakaj ne bi molil očenaša ? Molil bo in potem pojde. Šejba se plazi v prvo nadstropje. Drži čevlje v rokah in postoji. na vsaki stopnici. Previdnost ne škodi. Plazi se polagoma kakor mačka, prav potihoma. Že je v prvem nadstropju. Potipa po ograji in, otipa neka vrata. Aha. ograja je na levi. Tipa in spet otipa neka vrata. Zvonček zabrni. Ni dvoma, pritisnil je na gumb. Noge mu odrevenijo in ne mo re se ganiti. Vrata se Qdprejo, neka roka - ga zgrabi za ovratnik in ga vleče v stanovanje. V stra.šno temino. Šejba zasliši grozen ženski glas: "Dahni vame!" Šejba dahne in pri tem ga grozan ska roka neprestano drži za ovratnik. "Torej piješ celo rum!" sliši straš ni in režoči glas. "Da," odgovori šejba, "nimam nič drugega". "Torej moraš vse zapiti in slednjič celo rum zreti, ti, Dorn, predsednik prvega senata!" Roka strašne žene poboža njegovo lice. "Aha," si misli Šejba, "ima me za senatnega predsednika Dorna. Ta me je nedavno obsodil." ^ "Prosim, prižgite luč!" prosi Šejba. "Prižgem naj ti, da bo služkinja videla, kako prihaja domov senatni predsednik," vpije žena. "le glej ga! In ti me vikaš, ti podlež, svojo lastno ženo, ki ne spi in te čaka že od polnoči. Kaj imaš v roki?" čevlje, milostna gospa!" jeclja šejba..Strašna roka spet poboža njegovo lice. "Ta osel mi pravi "milostna gospa", z anorico me ima in svojo dolgo brado si je ničvrednež dal obriti!" Šejba čuti pod nosom roko. "Brrr! Obrit je kakor kak kaznjenec. Mati božja, nabijem ga. Zato je torej hotel, naj prižgem luč; Mislil je, podlež, da se bom splašila in padla v omedlevico, pa se bo lahko zaklenil v svojo sobo." Šejba čuti, kako ga tolče z roko po hrbtu. "Le glej sem, senatni predsednik pa je tak ko kaznjenec. Kaj imaš na glavi!" "Kapo". "O ti moj Bog, opije se tako. da nekje pozabi cilinder in si kupi kapo. Mogoče, da jo je komu ukradel..." "Res sem jo," pravi Šejba skesano. Pumf! jo dobi črez uho in žena vpije, potiskaje šejbo skozi vrata: "Do jutra ostaneš na hodniku. Naj vsa hiša vidi, kakšen ničvrednež je senatni predsednik Dorn." Zada mu udarec, da se prevali in butne v nos, pa zaklene za njim. Le čevlje je pustil tam. Zdi se mu, kakor da bi mu gole noge nekako svetile na pot. Tiho se splazi v drugo nadstropje. Hvala Bogu, že je dosegel prva vrata v drugem nadstropju, ko ga ne-nadomd zgrabi neka roka za ovratnik in ga potegne pri prvih vratih notri. Šejba se nahaja v še bolj grozan-ski temini kot v prvem nadstropju, dobi brez kakega uvoda zaušnico in začuje ženski glas: "Poljubi mi roko!" Poljubi roko in ženski glas sprašuje dalje: "Kje imaš čevlje?" šejba molči, čuti, kako mu topla roka, ki jo je ravnokar poljubil, sega po golih nogah. Začuti udarec po hrbtu, da su mu pred očmi kar zab.liska, potem zasliši : "No torej, preiskovalni sodnik doktor Pelaš se ne sramuje priti bos in pijan k svoji ženi. Kje imaš nogavice, potep?" Šejba molči in premišlja. Preiskovalni sodnik doktor Pelaš je vodil zadnjo preiskavo proti njemu. "Kje imaš nogavice, potep?" spet sliši vprašanje. "Nikoli jih nisem nosil," odg1 ■o*0' ri. it "Ha, spreminjaš glas, ti poteP' ne veš, kaj govoriš." Strese ga in Šejbi padejo po tleh. "Kaj je to?" .. "Ključi od podstrešja," pravi - ba uničen. Komaj je izgovoril, ga je že v ^ na hodnik, ključi so zleteli za in zaslišal je besede: "Opil se je ko prasec!" ^u Hoče dvigniti ključe, a nekd° trdo drži roko, ga sune in vpiJe'^u_ "Ne, to je grozno, vso hiš° ^ di, se opije in se plazi v s°se-evii vrata. Kaj si bo £Ospa dokto mislila o tebi?" In ženska roka v tir» vleče v nasprotna vrata, ga vežo, odtam v sobo, kjer ga j0j naslanjač, nakar zaklene za vrata v pritikajočo se sobo )n kliče: v„r "Lej. takega naj te gospod r® , telj vidi. Rekel bi, da ima ^ blagajnika. Danes boš spal 113 lanjaču." črez četrt ure je vlomilec _ ^ cdprl vrata in stekel iz nesreč ^ še, kakor da bi mu gorela še danes ne ve. ali je vse to s ali je bila resnična dogodim.- • Konec. IZDAJA: Koiuorcij "Novega Ksta* UREDUJE: D- /iktor Kjuder.