cerkven IImu Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po pošti za celo leto 4 gld. bo kr., ca pol le'a 2 pld. 40 kr , za v> *« rt Ma 1 gM. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za ceteit leta 1 gl; ako zadene na ta dan (raznih, izide Danic« dan poprtj. Tedaj XXXI. V Ljubljani 12. mal. travna 1878. List 15. Mzg leti i bogolfubnih otrok, is r sik easor keršanutea• o. Pija IX mlade leta. Bog ima pri svojih služabnikih različne namene. Marsikteri mu prav natihoma služi. Svet ga ne pozna; še ime njegovo se daleč ne izve. Le družina, ki biva ž njim pod eno streho, in njegovi bližnji sosedje poznajo po nekoliko njegovo blago serce. Mnogokrat ga še le-ti ne znajo po vrednosti ceniti in večkrat je res edini spovednik, ki ve za neprecenljivi biser take izvoljene duše, ki natihoma v svoji nedolžnosti zvesto in stanovitno služi Stvarniku v svojem tihem stanu. Druge pa si Gospod odvoli za učenike narodom. Le-ti pa ne morejo in tudi ne smejo ostati skriti. Po Jezusovih besedah imajo biti podobni mestu zidanemu na verh hriba, ktero se povsod od daleč na okrog vidi; enaki morajo biti luči, ki se ne sme djati pod mernik, temveč na svetilnik, tla razširja po celi hiši svoje svitle žarke. In takim še posebej velja Zveličarjeva beseda: ,,Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in hvalijo nebeškega Očeta !,c Taka svitla luč, ki jo je bil prižgal Gospod za vesoljni svet — in ga je nenavadno dolgo razsvitljevala — bili so Pij IX, naš preljubljcni papež, nepozabljivi oče vsih milijonov katoliških kristjanov. Ne kar navadna luč, temveč solnce so bili, ki nam še po svojem zahodu v prijazni zariji pošilja svoje blagodejne žarke. Smem reči, da nikdar ne bode ugasnila ta zarija — blagi spomin tako blagega svetega moža! Bili so v življenji za izgled vsim: mladim in starim, priprostim ljudem in naj visim vladarjem, veselim in žalostnim. Tudi poznejšim rodovom se bode navdušeno pripovedovalo, kakošni so bili Pij IX, in nekdo je rekel unkrat, da bodo nas celo blagrovali, zafo, ker smo v njihovem času živeli. Tudi vi boste imeli še priliko veliko h pega slišati in brati o velikem, tako dobrem, tako blagem Piju IX. Tukaj vam hočem le iz mladih let nekoliko povedati, da razvidite, kako morate mladosti zlate leta prav obračati, ako hočete kdaj kaj veljati pred Bogom in p: cd ljudmi. Pij IX bili so plemenitega stanu. Pisali so sc Mastaj z grofovskiin pridevkom Ferretti. Grofovska rodovina Mastaj-Ferretti je bila izmed tistih, ki jih imenujemo „dobre hiše". Dobro imenujemo Mastajevo hišo ne tolikanj zato, ker je bila premožna — terdna, kakor pravijo, temuč zato, ker je bila v resnici po vsem poštena. Ze predniki, posebno pa Pijevi starši, bili so blagega serca, neomahljivega značaja, čistih rok, ob kratkem: verni, krepostni, res vsega spoštovanja vredni kat dvojno ime. Ne rečem ime samo ob sebi. Sam vem, da bi bilo to prazno vedeževanje, ko bi kdo hotel že kar iz imena, ki gi otrok pri kerstu dobi, sklepati, kakošna bode njegova prihodnj« st; kakor so namreč nekdaj neverski latinci sodili, da Človeka že ime izda, rekoč: ,,nomcn est omen". Pri nas kristjanih je to drugače. Mi od kerstnega imena smemo res kaj pričakovati, toda le tedaj kaj prida, ako starši skerbijo in si otrok sam prizadeva, da posnema življenje tistega, čigar ime je prejel koj v začetku svojega življenja. In ravno to sc je zgodilo pri Piju od obeh strani. Pobožna mati mu je zato odbrala iine J a u c z, ker je želela, da bi njen naj mlajši sin bil kedaj tako blagega, milega, nedolžnega serca, kakor je bil oni srečni učcnec Jezusov, kterega je Zveličar sam med vsemi naj brlj ljubil, kteri je pri zadnji večerji slonel na N jegovih božjih persih, da bi sc tako rekoč še za slovo navzel milobc in blaženosti Jezusovega preslad-kega Serca. Marijno ime mu je izvolila, ker ni nobene reči tako želela, kakor to, da bi bil njen otrok tudi pravi ljubljenec, otrok Marijin. Zakaj kakor jc sv. Janezu umirajoč Jezus svojo Mater izročil, Janeza pa Materi, tako si je beržkone mislila pobožna inati Katarina, naj bode tudi njen Janezek Marijin otrok in Marija naj mu bo mati; Ona naj ji pomaga i/.rejati ga, Ona naj ji pomaga obvarovati njegovo nedolžnost. Nek dan je kleče pred podobo žalostne Matere Božjo imela malega Janezka v naročji, ga jc povzd gnila in klicala: „0 Marija, kakor si nekdaj ljubljenca Gospodovega Janeza sprejela namesto Sina, tako blagovoli tudi tega tukaj vzeti za svojega sina! Tebi ga postvetim, Tebi ga izročim!" In materne želje so se spolnile. Malo jih je bilo tako podobnih sv. Janezu; malo jih je se živelo, da bi bili za Marijno čast tako vneti, da bi bili Marijno slavo tako zdatno pospeševali: kakor pokojni Pij IX. O da bi bila dobra mati še pri njegovi zibelji to vedla, kar mi zdaj vemo, kako bo namreč vreden obojega imena: o kako bi bila srečna! Pod varstvom dvojne matere: skerbne zemeljske in naj boljše nebeške, pač ni bilo pričakovati druzega, kot prav dobrega, naj boljšega vspeha. V rokah tako dobre matere moralo je služiti k dobremu vse: celo hudobija tadanjega časa, tudi nesreča, še bolezen. Takrat so bili žalostni časi, tužni za tadanje katoličane. Papeža Pija VI so francoski rovarji v jetništvo fdpeljali in sv. Cerkev je bila zelo zelo stiskana. Vsi dobri ljudje so žalovali, in kako Mastajeva tako blaga družina ne bi? Pa Mastajeva hiša ni le žalovala, ampak tudi molila. Grotinja je vsak večer sama molila z otroci in spominjala se je v molitvah tudi sv. Očeta Pija VI. Da bi blago čutilo v mladem sercu vzbujala, pripovedovala je skerbna mati tudi večkrat Janezku velike britKosti papeževe, kolikor je že takrat mogel umeti. In miločutni sinek je obljuboval materi, da bo še pri-serčniše molil za namestnika Kristusovega, in res je sam mater vsako jutro in vsak večer opomnil na to molitev. Neki večer ob molitvi objame grotinja sinčeka, solze ji lice zaliva o, in reče mu: „Milček moj, nocoj moramo poseb .o goreče moliti za sv. Očeta, vihar je pribučal, kterega smo se bali; oboroženi so se jih lotili, vjeti so in peljejo jih iz Kima." Sinek je dosilimal zvesto poslušal, pri teh besedah pa se jame z materjo jekati, sklene ročice in moli goreče za sv. Očeta, da jc viditi kakor angeljček. Po molitvi vstane, solze kakor svitli biserčki mu še migljajo v nedolžnih očcscih in v neki dvomljivosti reče materi: „Pa. mama. kako more ljubi Bog dopustiti, da | apeža, namestnika njegovega Sina Jezusa Kristusa tako hudo zadene? Kako more pustiti, da nje, ki so tako dobri, kakor pravite, kot hudodelnika vlečejo v sužnost?" ,,Ljubo dote. odgovori grotinja, ravno zato, ker so papež, namestnik Kristusov, dopusti Bog, da sc ž njimi tako goii. Ali so ne spominjaš, kar sem ti pravila iz življenja Jezusovega, kako je Bog in Zveličar, sama c sla ljubezen, vendar itn 1 sovražnike, kako so sc bili ti sovražniki njega lomili; kako prestrašno so ga terpin-čili in so ga p..sednjič na kri/, prib.lt V In lej, ljubi otrok, !»• g je tako hotel, da so papeži podobni terpe-čeinu Krisusu, On tudi dopusti, da se tako godi s sv. očetom Pijem VI.'* „Ali, mama, odgovori otrok, tedaj so uni ljudje hudodelniki, ki tako neusmiljeno delajo s sv. Očetom, k »j ne? In treba je Boga prositi, naj jih kaznuje." .,Ljubi otrok, odverne grorioja, nikoli ne smemo J trositi, da bi Bog koga ki-zn.val! Spomni se, kaj jc fezus na križu s*oril! Molil je za svoie sovražnike, prosil jo B ga, naj bi imel ž njimi usmiljenje ter naj bi njih hudobno serce k dobremu obernil. Svesta sem si, da tudi Pij VI ta trenutek tako m ili o; mi moramo svojo molitev z njihovo niol.tvijo sklen ti in Boga prositi, da b; v-e une brezbožne razsvetlil, ki so roke stegnili po sv. Očetu!" In mladi Mastajček se skloni na kolena in ponavlja očenaš tudi še za sovražnike Pija VI. Glejte tu pervo cvetlico, ktero je zasadila pobožna mati v rahlo Janezkovo serce — angeljsko pobožnost! S kolikim veseljem so pač angelji iz nebes gledali to pobožno detice, kadar je bilo v molitev vse zamaknjeno! Sej še nam ljudem se skor ne zdi nič lepšega na svetu, kakor gledati nedolžnega otroka, kadar klečč na svojih nežnih kolenih s sklenjenimi in povzdig-njenimi ročicami prav vneto ponavlja svoje priproste molitvice, ktere že zna! Če tudi taki vsake besedice ne razumevajo tako natanko, kakor mi odrašeni; vendar sem si svest, da radostno nosijo pred Božji tron take otročje molitvice angelji varuhi, o kterih posebej pravi Jezus, vda vedno gledajo obličje nebeškega Očeta. Se na obrazu se pozna večkrat taka priserČna bogoljubnost in še za poznejša leta se nekako^ vraste v ljubeznjivo obličje: kakor pri Mastajčeku. Cista, nedolžna, deviška duša dajala je tudi njegovemu telesu neko nadzemeljsko, angeljsko lepoto. Tako lepo je bilo to plemenito dete, s čela mu je sijalo tako ljubo solnce nedolžnosti, da bi bil človek mislil, da ima angeljčka pred seboj. Kolikrat je igraje se z druzimi vpričo matere kar naenkrat obstal, malo na stran šel, očesca povzdignil proti nebu, prav rahlo glavico nagnil, kakor bi slišal z višave angeljski glas šepetati: bratec moj! — Kolikrat je smuknil po jedi, ne k igračam, kakor imajo taki otroci navado, ampak skrivaj v materno kapelico, je tam pokleknil in nedolžne ročice sklenil pred podobo ljubega Jezuška, kterega ljubiti in posnemati ga je mati tako lepo učila, ali pa pred podobo nebeške Kraljice, ktero mu je kot naj dražji zaklad tolikrat priporoče-vala! Oh, otroci, ko kaj tacega slišite, ali si ne boste obraza z rokami zakrili in se sramovali, da še svoje navadne vsakdanje molitve tako mlačno, oh večkrat tako merzlo in vnemarno opravljate!? (Dalje nasl.) Miaf o »no podedovali mi katoličani pa MU Ju M? (Konec.) 4. Nadaljna zapuščina, ki smo jo podedovali po Piju IX, je toliko svetnikov, ki nam jih je v času svojega vladanja postavil na altar iu jih nam izročil. Spominjajmo se japonskih mučencev in toliko drugih, ktere je Pij IX proglasil za svetnike. Tudi v to dedšino smo stopiii. Pij IX nam pravi: zatecite se k tem svetnikom, ktere vam dam kot varbe in priprošnjike pri Božjem prestolu; a tem nam Pi) IX naznanja svojo voljo, da se v teh hudih časih, v kterih je sv. Cerkev od vsake človeške pomoči zapučena, ne smemo zanašati na lastno moč, t^muČ da in« ramo pr.Ležati k svetnikom in vsega le iz nebes pričakovati. Pij IX nam izročuje za-služenje teh mnogoštevilnih svetnikov; sprejm mo toraj radi to dedišino in stopimo po molitvi v občestvo s svet niki. Oui so postali n»ša lasti na: povlecimo jih tedaj na zemljo s tem, da povzdigujemo svoje roke proti njim v nebesa! Naj se duh svetnikov zopet vname na zemlji; naj svetniki zopet ožive v sercih katol čanov ! Ob, nimamo več svetnikov na zemlji; edin ga, ki smo ga imeti, je nam Bog vzel. Nimamo več svetnikov, ker ne delamo več v zajvmnosti s svetniki zavoljo našega posvetnega duha! Poslušajmo našega Očeta Pija IX, ki nas zavrača k svetnikom; podajmo se k njim, pre-mišljujmo njih življenje, stegujmo v molitvi roke proti njim v nebesa, delajmo, kar so delali oni, rabimo pripomočke zveličavne — molitev, pokoro, pogosto prejemanje ss. zakramentov, — kajti to je bila zadnja volja, zadnja beseda Pija IX v njegovem zadnjem nagovoru na Svečnico, v kterem dušne pastirje resno kliče, d« naj opominjajo svoje ovčice k pogostemu prejemanju ss. zakramentov. O kako veselo so od Pija IX sa svetnike oklicane duše v nebesih njega sprejele! Kako radost so občutile, ko so ugledale med seboj njega, ki jih je v število svetnikov postavil! Naj bi nam Pij IX v nebesih s svo* jimi svetniki izprosil duha svetosti in ga nam poslal po Mariji, materi vse svetosti; tega se hočemo vredne storiti , in poslušni biti svojemu očetu. Vsak dan hočemo stopiti v svežo s svetniki tistega dneva in prositi posvečujoče milosti božje. Oh, mi se tako malo spomi> njamo svetnikov, dasiravno so naši najboljši prijatli! Gotovo bi bilo nam koristno in zveličavno, ako bi vsak dan očenaš odmolili k svetniku, svetnici tistega dneva; tako bi stali pod varstvom tistega svetnika; ravno tako lahko bi bilo saj pri mnozih, da bi vsak veččr brsli življenje svetnika naslednjega dneva. Tako bi z djanjem spolnovali, kar molimo v apostoljski veri: „Verujem v občestvo svetnikov". Ni zadosti samo verovati, temuč v resnici moramo s svetniki v občestvu biti b tem, da njim na čast molimo, njih življenje premišljuiemo in njih zglede posnemamo. Vbogajmo toraj Pija IX, zate-cimo se radi k svetnikom! 5. Pij IX nam ni zapustil samo svetnikov, ampak tudi vir vse svetosti, on je nam dal presv. Serce Jezusovo. On je vse ude sv. Cerkve, vse svoje otroke posvetil presv. Sercu Jezusovemu; on je zavernil nas vse, da se moramo v tem viharnem času zatekati v to rešivno barko ter kliče nam vsim: Pojdite združeni (v spremstvu) z Marijo in Jožefom k presv. Sercu Jezusovemu, k studencu vseh milost, — pojdite k presv. Rešnjemu Telesu, k sv. masi, pristopite pogosti ma k sv. obhajilu; zedinjujte svoje serce z Jezusovim Sercem. Pij IX je bii velik častivec presv. Zakramenta in posebno presv. Serca. Tudi to ljubezen je nam zapustil; slušajmo svojega očeta, ki nas tako ljubeznjivo k Jezusu zavrača, in pribežimo v odperto rano njegove prebodene strani. — Pij IX, apostelj presv. Serca Jezusovega, bo tam gori nam izprosil duha prave pobožnosti do tega presv. Serca. Pijevo serce je bilo zel6 podobno Jezusovemu Sercu, tedaj ima velik vpljiv, veliko moč do tega presv. Serca, ker je tsko blizo njega. 6. Podedovali smo tudi vse nauke Pijeve, posebno pa nauk, kaj da je tisto „liberalno katoličanstvo", tisto prosto katoličanstvo. Nobene zmote ni on ojstreje spodbijal kot prostokatoličanstvo, ter se zamore v resnici reči: Pij IX je celo svoje življenje posvetil v spodbijanje te zmote. Potomci bodo priterdili, da je Pij IX glavo sterl kači proitokatoličanstva. Zato je razglasil „Si!labus" in nauk o nezmotljivosti: Nobene sprave s satan* m, nobene sprave z zmoto! ,,Non possumua" — ne morem — je ves čas svojega pape^tva kiical novo-p&ganskemu svetu. Kakor je klical sv. Janez Kerstnik kralju Herodu: „Ni pripušeno!" in ie bil zato pahnjen v ječo; ravno tako je klical Pij IX Viktor-Emanvelu in njegovemu nasledniku: Ni ti pripušeno v Rimu kralj biti in se polastova'i dežele Kristusovega namestnika, — in je zatorej postal jetnik v Vatikanu. Na vse po nudhe k spravi je odgovoril: ,,Non possumus": Kristus se nc more zediniti s satanom, svetloba ne s temoto, pravica ne 8 krivico, — to je nemogoče; Cerkev ae ne more zediniti z novošegnim brezbožnim deržavatvom, pravi v Siliabu; jaz ne morem ropa, kterega je storil Viktor-Emanvel v papeževi deržavi, pripoznati za čednost; ne morem Humberta, ki je oropano sprejel za dedišino, za postavnega kralja spoznati, kajti pisano je: ,,Ne kradi" in „poverni uzeto premoženje". — Pij IX je klical ruskemu caru, ki je kot zmagovalec turškega sultana stal na verhuncu mogočnosti, pred kterim se deržave tresejo, - Pij IX, starček brez orožja, je rekel temu mogočnemu velikanu: „Ni ti pripušeno stisketi poljskih katoličanov!" Pij ni gledal ne na veljavo osebe, ne na veljavo vlade, pri njem je resnica in pravica veljala čes vse. Kjerkoli je vidil krivico, bodi si pri vladi sli pri osebi, jo je čertil. On ni hrepenel dopssti ljudem sli vladam, kakor omeni sv. Pavel, ker potem bi ne bil služabnik Kristusov. V to dedišino, v vojsko zoper prosto-katoličsnstvo, ktero je Pij IX vse svoje žive dni vojskoval, smo stopili tudi mi, njegovi otroci. Zato moramo nadaljevati to vojsko, kters sicer prizsdevs veliko križev in brit-kost, vendar se jih ne smemo ustrašiti. Pij IX je vred-nike katoliških časnikov, te junaške boritelje zs sveto reč, vzel v svoje posebno vsrstvo in je s tem spodbujal duhovne in sploh vse sposobne osebe, naj pobijajo zmote in hudobije, kajti pšenica se mora očistiti ljulike. Pij IX je spoznal, da vlada spiošua spačenost na svetu, zato je resno opominjal k pokori, zato je razpisal večkrat sveto leto. 7. Tudi „svete leta1*' so dedišina, ktero nastopimo. Pij IX ni čistil samo uma pred zmotami z oznanjanjem čistega nauka, ampak je h«dei tudi serca očistiti z <>zna-njenjem brezmadežnega Spočetja in večkrat ,f*vetega leta". Kaj je nameraval Pij IX s svetimi leti V S temi je klical: Pokora, pokora, pokora! Op minjal je k d I-gim spovedim, k resničnemu spreobernjenju, da bi podobni postali neomadežanemu Spočetju. — Ko je Pij IX leta 1854 svetu razglasil: Marija je bila brez madeža spočeta, je prišel glas iz nebes, namreč Marija s pri -kazanjem v Lurdu, ktera je poterdila Pijevo besedo: ,,Jaz sem neomadežano Spočetje". In ko je Pij IX zopet razpisal jubileje in opominjal k pokori, tedaj je Marija zopet poterdila ta klic, rekoč: Pokora, pokora, pokora. Tudi ta klic smo p<.dedovali, in toraj hočemo sami delati pokoro, pa tudi k pokori spodbujati. Pa kako slabo je s katoličani v tej zadevi! Vse hrepeni po veselicah, po razveseljevanji in denaru, vse streže napuhu in lispu, ter je katoličane v očitnem življenji težko ločiti od drugovercev. Kakosen lišp v obleki' Kje je tukaj pokora? Vsi hvalijo in poveličujejo Pija IX, pa le malo jih je, ki epolnujejo njegov klic k pokori. Večkrat se ravno nasprotno vidi, ter ravno tisti, ki prestavljajo Pija IX, druge vabijo k plesu, k igri in veaelicam. V sere.h mnogih katoličanov je hudobija globoko vkoreninjenu, kajti mnogo jih tiči v smertnem grehu. Pij IX je hot*T katoličane s ,,svetimi leti" grehov očistiti, in njeg« va zadnja volja, njegov zadnji klic je bil: ,»Delajte pokoro!" (Prim. „Apost)Iat d. Pre3se" 3. sušca 1878.» O božjih potih. (Dalje.) 4. Božje poti iiam priporočajo svetniki in svetnice. Sv. Ignacij L^jola, ki je bil od pravega cerkvenega duha tako prešinjen, v duhovnem življenju tako čudovito razsvitljen in skušen , ta mr.ž terdi, da se po tem apoznava, kdo ima pravega c.-rkvenega duha in kdo ne, ,,če hvalno priznava poataje na svetih krajih, in božje pota". Tudi on je šel na božjo pot Montserrat r.a Španjskem, kjer je položil temelj svoji svetosti; romal je tudi v Palestino, kjer si je nabral moči in poguma, da bi mogel pričeti in končati veliko in silno borbo življenja. V novi zavezi pervi bužjepotn^ki so bili sveti trije Modri z jutrove dežele, ki so popntovali k jaslicam novorojenega Kralja judovskega, ali bolje: k večnemu Kralju samemu. Neko staro prerokovanje jih je vzdig- nilo, svitla zvezda pa jih je vodila, da ao prav prišli v Betlehem k zibeli novorojenega kralja. No, in kaj jim je dala božja pot, tako dolga, težavna in tudi nevarna? Daia jim je sveto vero, sveto življenje, srečno smert in večno življenje. Pervi krstjani pa 60 radi zahajali na grobe svetih roučcnikov, kakor nam sporoča Evzebij o ostankih sv. Polikarpa, pri kterih so se verniki Vea o leto na njegov smertni dan zbrali in njegov spomin obhajali. Sv. Pavlin pa nam up- roča, da so verniki o njegovem času radi popotvali na grob sv. mu-čentka Feliksa noianskega, da bi si ^prosili pomoči. ,,Dan na dan prihaja po veliko ljudi; ozdravljeni zato, da obljubo spolnijo, bolniki pa z »to, da zdravja spro-aijo. Navadno orižer.6 seboj goved in druzih živali na dar, pokoljejo jih in uboge pogoste." Sv. Hieronim pripoveduje o sv. Aleksandru Kapauoškem, da je šel v Jeruza'em na božjo pot. K.-tvno to terdita Evzebij in Ambrozij o sv. cesarici Heleni, ki ie dala nagnjusne tralike, od cesarja Eiija Adrijaiia na svete mesta postavljene, odstraniti in na niih mesto prekrasnih tem-peljnov postaviti. Ta brezbožni cesar namreč je bil dal na mestne vrata jeiuzalemske po»tavi?i s kamena izsekanih prešičev, cakaharski gori kip pohotnega Adonisa, ca grob Zveličanem kip preše3tnega .Jupitra, in v B:t-lehemu, kjer so st le jaslice G spodove, kip sramotne Veren-, da bi tako, kakor terdijo mnogi sveti možje, kristjanom te svete kraje primerzil, od obiskovanja jih odvernil, in romanje ustavil. Vse t > nam pa priča, da so pervi kristjani ndi obiskovali te svete kraje, da so romali, k ukor pr»\imo dan daries, da niso mogli ster-peti Lr-z božjih potov. Sv. H-eronim av. Pavla s s* ojo hčerjo, so šli na boži » pot v Palestino, kjer so tudi ostali, naselili se, svet « živeli in sveto umerli. V življenjepisu av. N'ko-laia jc povedano, da je šel ta BVetnik v Jeruzalem ra božio pot, in povernivši se domu, bil je na čudovit nač'n izvi Ijeu za škofa mir-tkega. Jeruzalemski škof sv. Ciril omenja, da so kristjani z vseh krajev sveta v Jeruza lem na božjo pot hodili, :n d istavlja, da je to že stara navada. No, in kaki božjepotniki so prihajali v Jeruzalem ? Na to nam odgovarja av. Hieronim tako-le: ..Kdo bi naštel vse škoie, muč^riike in v cerkveni vedi odlične može, ki so bili v Jeruzalemu na božji poti! Tudi bi si bili ti sveti ljudje zelo očitali, njih čednost bi se jim bila zdela nepopolnoma, ko bi ne bili prišli v Jeruzalem, na Kalvtrijo, počestit in molit Jezusa Kristusa ; ka:ti od tu so se žarki svetega evangelija razlili po vsem svetu in so ga razsvetlili. Prihajali so pa ti odlični možie in drugi božjepotniki iz Salije, Perzije, In ti je in K'iiopije, z Egipta, Ponta, Kapadocije, Sirije in Mezopotamije, ob kratkem: z vsejja jutrovega sveta. Govore ti sicer različne jezike, verujejo pa vai ene isto resoice." Božje poti v sveto deželo niso prenehale vse do današnjega dne, da si se je časih terdo godilo božje-potnikom. Tudi križanske vojske so bile nekake božje pota posebne verste, in sicer orijaške božje pota, ki jim je bil namen iztergati svete kraje iz rok Turkom. Na te božje pota se je vzdignilo dvajset ljudstev a svojimi vladarji in plemiei na čelu, in premnogi so pomerli mu-čeniške smerti. To so bile velikanske skazovanja vere in verskega mišljenja, kakoršnih nam zgodovina ne more pokazati nikjer drngej; francoski kralj Ljudevit IX pa iih j<* zapečatil s svojo sveto srnertjo. Po križanskih vojskah so se nastanili oo. Frančiškani v sveti deželi, da na svetih mestih zabranujejo oskrunjevanja, cerkve vzderžujeio, božjepotnike osker bujejo, in za-danjajo dostikrat s svojim lastnim življenjem. Vsi narodi brez izjeme, ki vcujejo v Kristusa, pošiljajo leto na leto svojih božjepottikov v Palestino, da počaste Boga Zveličarj;« na onih mestih kjer je živel, terpel in umeri, pokopan bil in v nebesa se povernil. Med temi brezštevilnimi božjepotniki sv. cerkve Kristusove je bilo tudi po k likor toliko svetnikov in svetnic, n. pr.: sv. mučenik Anastazij, ki je bil nazaj gredč v Ceaareji palestinski zaradi svete vere ugrabljen, v že-lezje vkovan, na muke stavljen in na zadnje obglavljen; sv. Birgita, ki je na b( žje povelje v Jeruzalem popotovaU; sv. Janez Kancij, ki je bil sploh na mnogih božiih potih; sv. Angela Meriška, k' se je posebno dolgo mudila na grobu Zveličarjevem , in sv. Aleš, ki je kot nepoznan romar več let romal po jutrovem. Sploh je skoraj ni katoliške dežele, ki bi ne imela nobene božje poti; tudi menda nima nobena dežela svetnika ali svetnice, ki bi ne bil šel kedaj v svojem življenju na božjo pot v domačem kraju, ali blizo kam. Sv. Frančišek Šaleški, postavim, je romal v Loreto, kjer je Mariji Devici vedno devištvo obljubil: sv. Rajmund Nonaski je romal v neko kapelo Marije Device na meji katalonski; sv. Janez Nepomuski je malo dni pred smertio romal k Materi Božji v Bolesiavo, da je sprosil potrebne moči in poterjenja; z istega namena je romal zveličani Janez Sarhander k čudodelnemu obrazu Matere Božje v Cestonovo; in zveličani Janez Berhman je romal na Montaigu, da bi si na priprošnjo Marijino nedolžnost ohranil itd. Kdo bi naštel svetnike in svetnic-', in brezštevilne romarje z vseh krajev sveta, ki so svoje dni romali v Uim, na grob sv. apostolov Peira in Pavia! Postavim: sv. Hier«nim, Ambrozij, Avguštin, Karol Boromejski, Bonifacij. Auzelm, Tomaž Kenterburški, Janez Kancij, ki je štirikrat peš romal, B rgita, Angela Meriška, Marij, in premnogi drugi. Tudi popotovanje slovanskih blago-vestnikov Cirila in Metodija v Rim je bilo z ene strani očitno in slovesno romanje. Seboj sta vzela truplo sv. papeža Klemena, obredne knjige in mnogo učencev za duhoVBki etan odmenjenih. Na tem romanju sta se mudila tudi na slovenski zemlji, in sta našim predoikom blago vest oznanovala. Ta pot je zaznamovana a cerkvami in kapelami sv. Klemena. Kakor sta namreč zaznamovala pot, po kteri sta prihajala z bizantinske deržave vse gori prav do meje česko-bavarske, ravno tako sta zaznamovala pot, po kteri sta romala z M ravskega v Rim. Pii ras na Kranjskem Bta naredila te le postaje: Mojstrana (f. Dov;e), Rodnje (f. Breznica), Tupaliče (f. Preddvor), Suhodole (f. Komenda). Eua postaja je p« tem v Bukovšici, in ena kapela aii cerkev sv. Klemena je svoje dni gotovo stala tudi v selški fari. Tudi po Fur.nnskem, Beneškem vae tje do Rima je takih postaj, ki nam kažejo, kod sta sveta romarja s svojimi učenci popotovala. In ko sta prišla pred Rim, prišli so jima papež Hadrijan II z vao duhovščino naproti, slovesno so ju pozdravili, in v slovesnem sprevodu spremili truplo a v. Klemena v mesto. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Apostolski blagoslov.) Škofijski list št. 4. 1878 ima naslednje naznaniio : Apostolski blagoslov. Precej ko so bili sv. Oče Leon XIII izvoljeni za poglavarja sv. Cerkve, sem Jim v imenu stolnega kapitelna, vsega duhovstva in vernikov naše škofije po apostolskem poslanstvu na Dunaju opravil naznanilo podložne vdanosti, in Njih Svetost so po prevzvišenem apostolskem poročniku na Dunaju vsim poslali apostolski blagoslov. To naj se blagovoljno oznani z leče vernikom. Knezoškofijstvo v Ljubljani, 5. sušca 1878. K r i z o s t o m. Iz Ljubljane. Ctcilijanske družbe odbor je oziroma zadnjič omenjenega svojega mesečnika dal naslednji „„Oklic in vabilo. Cecilijino društvo, katerega namen je: povzdiga in pospešek kat. cerkvene glasbe v smislu ter duhu sv. cerkve, na podlagi cerkvenih določb in ukazov, izbralo si je v doseg tega namena med drugimi pripomočki tudi priporočanje, na-zoanovanje, razširjevanje v cerkvenem duhu zloženih kompozicij in podučnih muzikalnih ter liturgičnih spisov. Spisala se je in tiska se že knjižica: „Cerkvena glasba, kakosna je in kakošna bi morala biti", katera je namenjena društvenim udom kot brezplačno darilo, ki utegne do Velike noči že v njihovih rokah biti. To pa ni zadosti. Pri obenem zboru meseca junija lani razodela se je želja, naj bi se ustanovil časnik, ki ni poppešoval društvene namene s spisi in muzikalnimi prilogami. Ta želja ima se kmalu spol-niti in z mesecem majnikom na svitlo priti I. številka „Cerkvenega glasbenika". — ,,0'erk veni glasbenik" bode izhajal po enkrat na mesec ter prinašal v veliki osmerki 8 str. teksta in 4. str. muzi-kalij. Obravnaval bode vse, kar spada v okrožje cerkvene glasbe: posamezne dele službe Božje, maso, litanije i. dr., zgodovino cerkvene glasbe, životopise cerkvenih skladateljev raznih vekov, rabo orgelj. Poročal bode o stanju in napredku naše orgijarske šole in cerkvene glasbe v posamesnih cerkvah naše in druzih Škotij; tudi bode dajal lahke, praktične in veodar dobre muzikaine priloge. — Nočemo veliko obetati; čas sam bode nas učil, kaj ,,Cerkveni glasbenik" 9polniti hoče in spolniti more. — Prosimo pa vse prijatelje cerkvene glasbe, posebno častite gosp. duhovnike, gosp. učitelje in organiste, kateri ji hočejo in morejo pomagati, da se zapuščena reva bliža svojemu idealu, podporo z obilno lastno naročbo, nabiranjem naročnikov in mnogim dopisovanjem, kajti le po tem je obstanek in razvitek »Cerkvenega glasbenika" mogoč. — Naročnina „Cerk. glaabeniku" bode zal. 1878 le 1 gold. 50 kr., za ude ,,Cecilijin. društva" pa ie 1 gold., ki naj se pošilja čas\ gosp. Bohincu, knezoškof. tajniku in blagajniku .,Cecilijinega društva." — Naj bi to gotovo koristno podvzetje našlo vsestranske podpore. V to pomozi Bog in sv. Cecilija! Odbor t>Cecilijinega društva11 v Ljubljani:1" V Gorici, 7. pprila. Naša prečastita duhovščina bo dobila letos za pirhe poboljšek h kongrui (duh. plači). To bodo gotovo veseli velikonočni prazniki! Toda ne veselite se prenaglo, poboljšek je jako siromašen, in redki so, ki bodo obdarovani. Tako na primčr bo dobil v nekem dekanatu, ki šteje 13.744 duš, zmed šestnajst duhovnov le eden majhno podporo okoli trideset goldinarjev! Po drugih dekanatih je nekterim odločena nagrada po petindvajset goldinarjev. To je v resnici siromašna podpora. Po drugih krajih so zopet nekaj prav originalnega iznajdli. Tako imenovane „provizo-rične kurate" in »neodvisne vikarje ', katerih duhovnij število duš še 300 ne presega (več od njih ima komaj po 200 duš), so prišteli gospodje v Terstu instaliranim župnikom, in dobili bodo precejšno nagrado. Tako se godi, ako se hoče vse po enem kopitu meriti. Post gre h koncu, pa nisem še sporočil, kterega postnega pridigarja imamo letoB v naši metropolitanski cerkvi. Imenuje se P.Alojzij Rosa, iz družbe Jezusove, pa nima toliko poslusavcev, kakor kak menih frančiškan ali kapucin. Naši Goričsni, kterim je postni čas nekaka „sezona" za pridige, nsj rajše vidijo meniha na leči. Za prihodnjo sezono — tako se sliši — pride sloveč kapucin iz Tersta, ki je že enkrat v Gorici imel postne pridige. — Slovenske postne pridige ima v cerkvi sv. Ignacija ob petkih in nedeljah g. Matija K ravan j a, beneficijat in nadškofijski tajnik (predmet pridigam je razlaganje sv. križevega pota), nemške pa kaplan gosp. Fr. Vidic (predmet je terpljenje Kristusovo in njegove neveste sv. katoliške Cerkve) ob nedeljah in praznikih. Ker že o postnih pridigah govorim, naj še omenim, da je v bližnjem Korminu postni pridigar, frančiškan iz Kopra, nagloma umeri. Nekoliko pregretemu ao ae pljuča vnele in v štirih dneh je bil merlič. Pretečeni dvč nedelji, 31. sušca in 7. mal. travna, smo imeli na Goriškem dva velikanska tabora. Politično društvo ,,Sloga" ju ie oir.ova'a v Kviškem in v Kobaridu, in obakrat je bilo blizo po ;VXX) ljudi skup privrelo. Javno so na znanje dali, da nočejo priti pod vlado sina kralja „postenoviča", t muč tirjajo, naj jih avstrijska vlada orani in varuje pred nesrečo, v ktero jo hočejo spraviti nekteri italijančiči." '*) Navdušenost je bila velikanska. Iskren govor predsednika društva „Sloge", deželnega poslanca iu profesorj-i kmetijstva Fr. Po v še ta, ki je frovoril za to, nai .-e sklene adresa vdanosti do presvitlega cesarja, bil je neštevilnokrat odobravan od gromovitih in bu-nih klicev navzočih, ravno tako tudi drugi govori. Bog dij, da bo aad t«»li taborjev ta, da slavnim derž.vnikom ne pride na misel kos slovenske dežele