Uredništvo:
SchiHerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhajal-vsak dan razun
nedelj in praznikov ob
4. uri popoldne. * *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Stev. 2.
Celje, v pondeljek, dne 4. januarja 1909. Leto I.
Upravništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 5. Naročnina znaSa za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6 20 mesečno ... K 2-10
Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28- —
za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej.
Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna Stev. stane 10 h.
Nekaj o nemški „šparkasi" v Celju.
Mi nočemo delati kakor celjski poslanec Markhl, ki je v državnem zborn hujskal zoper šoš anjsko posojilnico. Le na podlagi javne zemljiške knjige hočemo pristojne oblasti opomniti, kdo je celjski „šparkasi'' dolžen in koliko. Hočemo na podlagi oblastveno potrjenih pravil celjske šparkase pokazati, da ravnateljstvo zoper ta pravila v mnogih slučajih hudo greši.
Kakor rečeno, opiramo se na zemljiško knjigo c. kr. okrajnega sodišča v Celju. Vsakdo sme v uradnih urah tja iti in knjige pogledati in bode videl, da mi resnico poročamo. Onih dolžnikov, ki so manj dolžni nego 10.000 K, se niti ne dotaknemo, ampak naštejemo le one celjske nemške posestnike, ki imajo na svojih hišah vknjiženega več nego 10.000 K posojila celjske šparkase.
Dolžni so: Ana Markhl, državnega poslanca Markhla soproga. 35.000 K; Helena Skoberne, mati dr. Jabornego-vega koncipijenta. 30.000 K; Herzmann Viljemina 35.000 K; Almoslechner Kon-stancija 67.000 K; Hausbanm Josefina, znanega nemškega kavarnarja soproga 77.200 K; Franc Paccbiaffo 40. 000 K in 13.462 K; Skaberne Janez in Ana 33.000 K; Wallen tschak Jože 16.000 K; Kladenšek Pavel, 28.000 K; Vollgruber Franc 29.108; Lakitsch Avgust mestni odbornik 34.000 K; Rakusch Leopoldina, prejšnjega župana soproga 14.753 K; 11.657 K; 80.000 K in 26.300 K; Pellé Fani 26.000 K; Kolaritsch Aveust 13.500 K; Costa Jožef 35.000 K; 2.900 K in 12.000 K; Gradt Gotfrid 11.000 K; Wegesser Magdalena 12.772 K; Kosär Lndvik 38.400 K; sestre Herzman 75.000 K; Antlej Miha 50.000 K; Gol-litsch Friderika 15.900 K
Nadalje imajo na svojih mestnih hišah vknjižena posojila šparkase sledeči nemški meščani: Weberjevi otroci 54.000 K; Krobat Jože 19.900 K; Ko-derman Treza 14.800 K; Hof man Janez 13.400 K; Neubrunner Anton 52.798 K; Bfiecken Karol 19.910 K; Martini Julija 18.000 K: Schwarzl Oton 15.280 K; Tratnik Marko 12 000 K; Kanduscher Marija 16.000 K; Wesiak Marija 11.600 K; Hummer Lujiza 29.200 K in 1.400 K.
Važno je tudi, da so dolžni dalje navedeni Celjani šparkasi sledeče vknji-žene terjatve: Leskosckek Jakob je dolžen šparkasi 61.364 K; Eggersdorfer Aug. 34.000 K; Rebevscheg Juže je dolžen šparkasi 57.000 K; Altziebler Miha 10.774 K; Jesenko Ivana je dobila od šparkase posojilo 12 933 K; Speglitsch Matija, sodnijski sluga, je dolžen šparkasi 14.740 K in 10.000 K; Otschko 16.000 K; Jarmer Jože je dobil od šparkase 18.000 K; Sager Janez, znani krtačar 15 000 K; Čanc Anton 13 000 K; dr. Riebl 30 000 K; Zamparutti Dom. 26.000 K; Hi^ersperger 24.000 K; Gajšek Anton 19614 K; Landauer Gustav 16.000 K; Lene Ivan je dolžen šparkasi 17.400 K; Wesiak Marija in Celestina 18 000 K; Himmer Konrad 14.000 K; Petovar Antonija
20 000 K; Lettner liuvrencija 12.000 K.
Opomniti je še na sledeče vknji-žene dolgove. Julij Rakusch ima na svojih hišah vknjižene terjatve celjske šparkase 32.472 K in 21.648 K, Bichl Anton 40.000 K ; Lachnit Gustav 35.000 K; Skoberne Jurij 12.000 K; deželni odbornik Morie Stallner je-dobil od šparkase posojilo 70.000 K; Pallos Lujiza 12.000 K; Pätz Treza, žena uslužbenca šparkase in zaupnika „Südmarke", je dobila na hišo od lastne šparkase 20.000 K posojila; Hofman Lujiza na jednak način 15.000K.
Vse to bi pa še ne bile nič posebnega. Zelo zanimiva so pa sledeča posojila šparkase. Olepševalnemu društvu je šparkasa dala 20.000 K posojila, društvu za nastanitev vojakov je posodila šparkasa 60.000 K. Skrajno pozornost morajo vzbuditi slednjič sledeča očividno visoka posojila šparkase in sicer: Gostilna „Stadt. Wien" ima vknjižeuih okroglih 150.000 K posojila, društvo „Celeja" ktero tiska znani časnik „Deutsche Wacht'', je dolžno šparkasi celih 133.205 kron.
Naravnost čudno velik je pa dolg mestne občine same. Občina ima vknjiženega dolga celjske šparkase 1 milijon 174 tisoč 374 kron 78 vinarjev. Na rotovžn je vknjižen dolg šparkase 546.947 Kr „Deutsches Haus", nemška hiša, je dolžna šparkasi celih 260.000 K, na 2 vrtnih parcelicah poleg nemške hiše in sicer na samih golih parcelah vi. štev. 334 in 337 je vknjižen ogromni dolg nasproti šparkasi za znesek 134.680 K.
Mi smo našteli gola dejstva. Kdor ne veruje, naj gre gledat k sodniji. Na nemških hišah v Celju je skupno vknjiženo za kakih 5 milijonov kron kot posojilo mestne šparkase.
Znamenit nastop slovenskih delavcev v Trstu.
(Izvirno poročilo.)
Včeraj v nedeljo 3. januarja so bile pred palačo namestnika princa Hohenlohe in pred pomorsko oblastnijo v Trstn velike slovenske demonstracije. Vsa tržaška policija je po dveurnem naporu komaj napravila red, pri čemer je bilo aretiranih okoli 30 slovenskih Pelavcev.
Vzrok razburjenosti slovenskih delavcev je nečuvena krivica, ki se je zgodila novoustanovljeni družbi težakov. Družba kakih 25 slovenskih delavcev je pred mesecem dni sklenila s paro-brodno družbo Dalmacijo pismeno pogodbo zaradi izvrševanja vseh opravkov pii prevažanju, nakladanja in razkladanju tovorov. Vsled pritiska iz lfške strani so laški socijalni demokratje šli nad namestnika in mu žugali z generalnim štrajkom, če se pogodba ne raz-dere. Rudeči princ namestnik Hohenlohe je socijalistom seveda ugodil in zastavil svoj vpliv, da je Dalmacija s slovenskimi delavci veljavno sklenjeno pogodbo enostra.isko razdrla in jih obkradla ob zagotovljeni kos kruha.
Včeraj ob 10. uri dopoldne so vsled tega imeli slovenski delavci veličasten shod v Narodnem domu, ki je bil natlačeno poln. Govorili so zoper
nečuveno zakonolomstvo z vso ognjevitostjo razni člani narodne delavske organizacije. Glavni govor je imel kon-cipijent dr. Mandič. Živahno pozdravljen je govoril tudi državni poslanec Rybaf, ki je dejal, če hočejo pri avstrijski vladi na tak način gaziti zakone, naj se ne čudijo, če pride — konec!
Že med zborovanjem je pred Narodni dom prikorakal policijski komisar s četo okoli 100 redarjev, ki so se skrili v hotel „Evropo". Slovenci so pa mirno zapustili zborovališče in se čez četrt ure zbrali ob pristanu pred namestniško palačo. Tamkaj so burno demonstrirali zoper „rudečega princa" z žvižganjem in ogorčenimi klici, kterih tu ne smemo ponovitij Naenkrat so od vseh strani j prikorakale čete policije, kakor če bi se šlo za okupacijo Bosne. Slovenci so prepevajo „Hej Slovani'1 korakali pred pomorsko oblastnijo, kjer se je vihar ponovil. Tačas je pridrveli^olicija iz stranskih ulic in je zajela množico kakih 50 Slovencev, katerim je zabra-nila razhod in jih eskortirala brez vzroka na stražnico.
Toda nastop se je vendar sijajno posrečil. Na neštevilnih krajih mesta so se demonstracije ponovile, celo na korzu in jih policija ni mogla preprečiti.
Princ Hohenlohe je s svojim enostranskim podpiranjem laških socijalnih demokratov vrgel nevarno bakljo med slovensko delavstvo v Trstu. Avstrijska vlada si naj posledice sama pripiše. Slovenci so pa sklenili pri vseh prihodnjih volitvah iz zadnjih dogodkov izvajati posledice tndi zoper tržaške socijalne demokrate, ki so tako nečuveno nastopili zoper svoje slovenske brate delavce in se zatekli pri tem pod vladno zaščito.
Slovenski delavec v Trstu se oglaša in vsa Slovenija mu želi uspehe v boju za njegove pravice. Ob Adriji se jasni I
Bojkot avstro-ogrskega blaga v Srbiji.
(Izv. dopis.)
Belgrad,. 31. decembra.
Avstro-ogrski minister zunanjih zadev, bar. Aerenthal, ima sedaj mnogo skrbi in za to gotovo ne bo posvečal posebne pozornosti čestitkam, ki jih dobi jutri k novemu letu. Ali eni čestitki bo moral posvetiti vso svojo pozornost in to bo čestitka, ki mu jo jutri pošljejo srbski „hamali", skladiščni delavci na železniški postaji in v savskem pristanišču v Belgradu.
Ti hamali imajo jutri — na samo novo leto po gregorijanskem koledarju • - velik shod, na katerem svečano pro-klamirajo bojkot avstro-ogrskega blaga v celi Srbiji, ker v Belgradu se ta bojkot že drugi dan izvršuje z vso' strogostjo in na celi črti, po sistemu, ki se tako imenitno obnaša na Turškem in ki se sestoji v tem, da delavci nočejo iztovorivati avstro-ogrskega blaga iz železniških vagonov in parnikov, ako bi se sploh našel trgovec, ki bi blago hotel naročiti v Avstro-Ogrski.
V Srbiji so trgovci sami sprožili idejo, da se Avstro-Ogrsko kaznuje radi aneksije Bosne in Hercegovine z bojkotom, in hamali so zavezniki trgovcev samo v toliko, v kolikor bi se v Srbiji dobil kak tuji trgovec, ki se bojkotu ne bi hotel pridružiti; tak trgovec blaga, naročenega v Avsto-Ogrski, ne bo mogel dobiti, ker ne dobi delavcev, ki bi mu bjago prenesli iz železniških vagonov, oziroma iz parnikov v njegovo skladišče.
Vlada tega gibanja ne more vdu-šiti, ker ona ne more siliti svojih državljanov, da morajo kupovati svoje potrebščine v gotovi državi, kakor tudi delavcev ne more siliti, da bi delali, ako oni nočejo delati. To je jasno, ali je jasno tudi to, da se bode Avstro-Ogrska vsled bojkota čutila silno prizadeto in ni izključena eventualnost, da ona vstvari casus belli, samo da čem prej razreže ta gordijski čvor, ki se je vsled aneksije Bosne in Hercegovine spletel na Balkanu. Ona ima ogromno škodo že zaradi bojkota na Turškem in ta škoda se po bojkotu v Srbiji še znatno poveča, ker Srbija je zelo dober trg za a/stro-ogrske industrijske proizvode.
Slovenci vsled bojkota ne bodo. čisto nič oškodovani, ker oni takointako nimajo svoje industrije. Škodo bodo trpeli nemški industrijci v Avstriji, ki so največji sovražniki slovenskega naroda in Slovanov -— toraj tndi Srbov — sploh.	P.
Politična hronika.
Zoper ustanovitev jugoslov. ministrstva se odločno izreka „Dalmata" organ dalmatinskih Italijanov. Italijanom bi se baje s tem prizadjala najhujša krivica. Še Nemci bi temu nasprotovali. dasi imajo kot protiutež svojega ministra — rojaka, Italjani pa bi bili na milost in nemilost izročeni škodljivemu uplivn tega ministra.
Novoletna voščila na Madžarskem. Koalicijske stranke madžarske so ob novem letu čestitale raznim ministrom, posebej Wekerlu in Košutu. Oba sta v svojih odgovorih povdarjala v prvi vrsti narodne zahteve Madžarov glede armade. Košut je dejal med drugim: Splošna evropska situacija je porinila vprašanje oborožene sile v vsporedje. Pripoznava-joči potrebo, da se ta mora ojačiti, moramo delati na to, da bode pri tem tudi obenem uresničen znaten del naših narodnih zahtev. Vlada je jedina z narodom v tem, da, če se-zanaša v armado narodni duh, se njena sila ne zmanjša, ampak zviša. — To je menda odgovor ogrske vlade na govor avstrijskega min. predsednika Bienertha v gosposki zbornici, kjer je dejal, da avstrijska vlada stoji strogo na stališču ustave, katera določa vladarju izključno vrhovno vodstvo armade.
Iz tabora Ukrajincev. Maloruski poslanec dr. Olesnicky postane baje sekcijaJni načelnik v ministerstvu za javna dela.
Krščansko-socijalna,Reichspost' na Dunaju ostro napada avstro-oger-
skega poslanika v London« grofa Mens* dorffa, češ da je on kriv, daje angleški kralj vsled aneksije Bosne in Hercegovine tako ogorčen na Avstrijo. Koje namreč lansko poletje angleški kralj Edvard bil v Ischio na obisku pri ce-, sarjn Francu Jožefu I., se mu o takrat že znanih načrtih avstrijske diplomacije glede Balkana ni ničesar povedalo. Nekateri so^ zopet mnenja, da • so ti napadi na Mensdorffa naperjeni v prvi vrsti proti baronu Aehrenthalu.
Sklicani deželni zbori. S cesarskim patentom, ki se danes razglasi, se sklicujejo na 8. t. m. deželni zbori kranjski, goriški, tiro lis ki in nižjčavstrijski. Zasedanja bodo trajala najbrže samo 8 dni.
Med Nemci v Avstriji in Nemčiji se je pričelo splošno zbliževanje. Krš-čansko-socijalni organ ,.Reichspost" pripoveduje, da se misli na nekako skupnost avstrijskih krščanskih socijalcev in nemškega katoliškega centra v rajhn.
Koalicijsko minlsterstvo? Vedno dalje se odmiče možnost sestavitve koalicijskega ministrstva. Čujejo se glasovi, da se namerava ustvariti popolno uradniško ministerstvo, v katerem bi pa vendar tudi nekateri poslanci prevzeli posamezne resorte. Češki poslanec Maštalka pa je izjavil, daje brez premirja med Čehi in Nemci izključeno parlamentiziranje ministrstva.
Na Silvestrov večer je preteklo 20 let, kar se je ustanovila, oduosno „iz zmerne" in „radikalne" frakcije konsolidirala na podlagi hainfeldskega programa avstrijska nemška socijalna demokracija.
*
Srbsko-hrvatska koalicija. Izvr-ševalni odbor krvatsko-srbske koalicije je izdal komunike, iz katerega je razvidno, da so poravnani prepiri med posameznimi strankami koalicije, osobito med hrvatsko stranko prava in hrvatsko napredno ljudsko stranko.
Češki deželni zbor. Jeli se skliče češki deželni zbor ali ne, o tem odloči, danes 4. t. m. shod — nemških posla-cev iz Češke. Sicer se je posvetoval ministerski svet o tem že dne 1. t. m. a zadnjo besedo imajo vkljub temu — nemški poslanci.
Preganjanje Srbov na Hrvatskem se nadaljuje, Vsak dan pripeljejo nove -„veleizdajnike" v Zagreb, 25 Srbov, zaprtih zaradi „veleizdaje", je pričelo zopet z gladovno stavko, ki traja danes že 6 dni.
Srbski minister zunanjih zadev o aneksiji Bosne in Hercegovine. V soboto 2. t. m. je v skupščini spregovoril tudi Milovanovič. Imenoval je aneksijo kršenje berolinske pogodbe. Dozdaj — je dejal — se je mislilo, da grozi Balkanu največja nevarnost od Rusije in Avstrijo se je smatralo kot nekako zaščitnico balkanskih interesov. Pa Avstrija je svoje poslanstvo na Balkanu končala. Svobodo so dobili balkanski narodi od 1. 1812 do 1876 po Rusiji, Avstrije prvi korak pa obstoji v tem, da zasužni narod dveh srbskih dežel. Avstro-0grški se mora zapreti pot k egejskemn mor-j u. V narodnem programu srbskega naroda je emancipacija Bosne in Hercegovine vsaj v toliko, da moreta stopiti v intimno politično in gospodarsko razmerje z Srbijo in Črno Goro. Dobiti morata popolno suvereniteto pod kontrolo Evrope. Pravno mejo med Avstro-Ogrsko i a Balkanom morata tvoriti Sava in Donava
„Vossische Zeitung" poroča o obsežnih vojnih pripravah Turčije v no-vopazarskem sandžakn in na bolgarskih mejah.
Novi turški poslanik na Dunaju. Danes sprejme cesar novega turškega poslanika Mustafa Rešadpašo.
Drobne politične vesti.
Ruski posIanikvTeheranu postane — kakor se poroča — namesto dozdajnega barona Hartwigà, proti kateremu je nastalo splošno nezadovoljstvo, baron Poklevsky —K o -
zet — Srbski minister Stepa-novič je odstopil zato, ker mn je skupščina ostro očitala nepravilnosti pri naročevanju vojnih potrebščin. — Na gornjem Avstrijskem so ustanovile nemške nacijonalue in svobodomiselne stranke „nemško ljudsko zvezo" kot skupno stranko.
Sprememba na kitajskem prestolu. Zaradi bolezni so poslali Tnan-Tsuna v dumovinol^Jasledriik mu je državni svetovalec Natung. — Rusko. Generallajtnant Trepov je imenovan za guvernerja podolskega in volhavskega. — Portugalski parlament se otvori 1. marca t. 1. —-Atentat na perzijskega šaha Ko je perzijski šah stal v pogovoru s prestolonaslednikom, sta nenadoma 2 od pretendenta Fermana najeta individua začela nanj streljati. K sreči je samo eden strel zadel prestolonasled-nikovo čepico. Napadalca so razorožili
Dnevne vesti.
Poročajte,Narodnemu Dnevniku, hitro In točno vse novice ! Ako bomo delali vsi — uredništvo in dopisniki — pridno za list, ga bodemo dvignili na isto višino, katero si želimo vsi.
Telefonska številka „Narodnega Dnevnik^ je 48 Celje. Zunanje so-trndnike prosimo začasno, da telefonirajo med 11. iu 12. ter V2I—V22. nro. — Ko dobimo lasten telefon, bodemo to pravočasno naznanili.
Celjsko c. kr. okrajno glavarstvo resno pozovetno. da celjskim nem škiro fantalinom i. dr. sankanje na mestih okoliškega ozemlja, kjer je vsled tega dostikrat življenje pasantov v opasnosti, kratkomalo prepove. — Ob frekventnih krajih „rodlati" je ostro prepovedano celò v najbolj j.nem-škem" mestu — Gradcu. To naj si zapomnijo naši „heir'-bratei!
Celjski Nemci provoclrajo slovensko okolico s tem, da prirejajo sedaj na sankah izlete v okolico in povsod skozi slovenske vasi tulijo „heil", „nieder mit den Windischen" (doli s Slovenci), „aufbiks slovenske svinje" itd. Ne bodemo tega dalje mirno trpeli in bodemo to celjsko nemško svojat, četudi so med njo celo „fine" ženske in razni uradniki, kaznovali kakor se kaznuje malopridne paglavce! — Iz mesta se nam poroča: Včeraj se je pripeljala cela tolpa Nemcev na 4—5 skupaj zvezanih saneh v mesto. Heilali so, kričali in troben-tali — tako da je bilo vse na nogah. Ako Nemci hočejo s tem svojo narodnost in fino kulturo pokazati — svobodno jim. Čudimo se samo, da celjska policija takih stvari ne vidi, med tem ko takoj zapre vsakega kmečkega fanta, če le ob belem dnevu zavriska na ulici!
Celjski Derganz o Hrvatih. Na
Novega leta dan zvečer je mestni oskrbnik Derganz razlagal „veseli" nemški družbi na Glavnem trgu v Celju, „dass die Kroaten noch schlechter sind als die Windischen". Gospod Derganz je namreč pozabil, da je sam tudi Hrvat. Kako se že pravi ljudem, ki zaničujejo lastno mater?
Cč. bralci in odjemalci naj ne zamerijo, ako prva štev. N. D. v tehničnem oziru in glede ekspedicije ni popolnoma odgovarjala: imeli smo velikanske težave v tiskarni in uprav-ništvu. Odslej se bo te izboljšalo.
Ne krop ne voda! G. trgovec v Šmarju pri Jelšah L. je član slovenskega trg. društva v Celju, išče si pa
trg. pomočnike v umazanem celjskem nemškem lističa. G. li. ali ni boljše, če je človek dosleden? Član si. trg. dr. s slov. odjemalci mora tndi inserirati v slov. listih!
Umrl je dne 2. januarja t. 1. v
Šoštanju tamošnji mesar in posestnik F.. B r e z n i k (Brestiig) v 34. letu svoje starosti. Rajnik je bil hud nem-šiutar.
Volkovi na Prekmurskem. Dne
25. m. m. so videli prekmurski kmetje blizo Belotinec tri volčje zveri. Naslednji dan je priredil grof Bathyany lov, in posrečilo se je lovcem ustreliti enega volka, dočirn sta jo dva popihala v šume in se skrila niràrodom. Ako zamrzue Mura, kar je pri sedanjem mrazu kmalu mogoče se lahko priklatijo volkovi še na Štajersko.
Lep vzgled narodne požrtvovalnosti. — V restavraciji „u Flekù" v Pragi se je nabralo za razne češke narodne namene K 10.465'40. — Češki Matici šolski je izročila ga. Marija Beneš za damski odbor v Pragi novoletno darilo 30 tisoč kron. Slovenke, posnemajte češke sestre!
Nov sistem bojkota. V Duchco-vem na nemškem Češkem vpiše županski urad vsakemu delavcu, Kateri odhaja iz občine ali je odpuščen iz tovarne, jeli pošiljal svojo deco v češke ali nemške šole. Tako se potem delavcu včasi onemogoči dobiti drug zaslužek. In c. kr. avstrijska vlada to mirno trpi!
„Obrambni vestnlk". Pod to rubriko bo prinašal v bodoče „Nar. Dn." ob sobotah stalno novice od narodnih mej in važnih postojank po deželi. — Treba bo. da bodemo vsi natančno in nestrankarsko o važnih narodno obrambnih vprašanjih poučeni. Zalagajte „Obrambni vestnik" s potrebnim gradivom!
Kaj pa je to? Po celjski okolici lazi neki posvetno oblečen človek in ponuja ljudem neke sohice sv. Antona ter jim izmamlja večje zneske, češ, da bode neka antonska bratovščina brala za njih do smrti maše. Dobro bi bilo tega gospoda povprašati, če ve. da je beračenje prepovedano?
Narodno delo v Gradcu. „Domovina" je že lansko leto priobčila nekaj lepih nasvetov, kako bi se organizirali graški Slovenci. Nasvetovalo se je med drugim tiho organizatorično delo, ki ne vzbuja pozornosti in je najbolj zdatno. Treba je narodno vzbuditi zlasti tamošnje slov. delavstvo, da se ne ponemči in da ga ne ujamejo c. kr. socijalisti s svojimi cenenimi frazami. Odkrito priznamo, da v tem oziru precej stori društvo „Domovina"; lansko leto je priredilo lepo vrsto izvrstno uspelih prireditev (29. febr. ples pri „Sandwirtu", 14. jun. vrtno veselico v „Annenhofu", oktobra veliko trgatev in 8. nov. Martinov večer). Vse prireditve so bile lepo obiskane. — Dobro tudi uspeva „Sokol" v Gradcu in v najkrajšem času se bo poskrbelo za gospodarsko organizacijo graških Slovencev. V delu je rešitev!
Nemški polit, uradniki na Sp. Štajerskem. Dobili smo zopet kar tri nadepolne nemške politične uradnike iz Gradca na Sp. Štajersko: konceptni praktikant dr. A. pi. Zanter-Polczyn-ski pride v Maribor, Jos. Philipp v Maribor in W. Burghauser v Slovenji-gradec. Ker ne ve ne jeden ne drugi slovenski in ne pozna naših ljudi, bodo nedvomno z velikim uspehom „delovali" vsak pri svojem uradu.
Kdo je lahko imenovan na Avstrijskem za šol. svetnika? Ko je bil ranjki ravnatelj Kaas v Mariboru imenovan za šolsk. ravnatelja, se je izrazil nemški profesor Errath pred uči-teljiščniki približno tako-le: Kdor dela povsod za nazadovanje šolstva, kdor
podpira ljudsko neumnost in predsodke, kdor se plazi po trebuhu pred vlsdo — tisti je lahko imenovan na Avstrijskem za šolskega svetnika. V mauei-katerem slnčaju je to mutatis mntan-dis še danes resnica.
It Hoč. Odkar mariborski Slovenci zahajajo v Hoče. se že spozna napredek v narodnosti. Gostilničar Jožef Rojko ima nabiralnik Ciril-Metòdove družbe in se je že lepa svo-tica nabrala. S temi nabranimi darovi se podpirajo revne šole ob mejah in revni otroci, da jih ne požre „nemški Mihel". Dolžnost vsakega narodnega Slovenca je podpirati to lepo drnštvo. Kmečki slovenski fantje na noge in držimo de: „Naprej zastave slave, na boj junaška kri"!
Huda kraška burja. Na kolodvoru Trnov - Bistrica je odtrgala burja jed-nemn vozu tovornega vlaka streho. Poškodovala je tudi pri mnogih hišah strehe.
Nepretrgano uradovanje od 8. ure zjutraj, do 3. ure popoldne so uvedle odvetniške pisarne v Gorici.
Klub slovenskih narodno-napred-nih dež. poslancev na Kranjskem je imel včeraj dne 3. t. m. ob 1. nri popoldne sestanek, da sklepa o postopanju v deželnem zboru. Sklepi so tajni.
Narodna delavska organizacija v Ljubljani se je ustanovila včeraj ob 2. nri popoldne ob lepi udeležbi nad 300 ljudi. Prisotni so bili deželni poslanci dr. Oražen. dr. Triller in Türk, dalje zastopniki tržaške narodne delavske organizacije in njenih podružnic v Bol juncu in Dolini; pozdrav centrale iz Trsta je prinesel njen tajnik Engelmann. Predsednikom je bil izvoljen g. Adolf Ribnikar, odborniki so pa zastopniki različnih delavskih strok. Ustanovi se takoj pravno varstvo. Sklenile so se resolucije, v katerih se izreka simpatije tržaškemu slovenskemu delavstvn v boju z „Dalmacijo" (glej članek), dalje se zahteva, da se nastavi pri bodočih državnih železniških delavnicah v Šiški same Slovence.
Družbi sv. Cirila in Metoda se
je v zadnji vodstveni seji pečala s šolstvom v mariborskem okraju. Vrše se pogajanja s tovarno kaviuih suro-gatov J. Jelačin radi obnove založniške pogodbe.
Iz „Kranjske hranilnice" je bilo v soboto dvignjeno nad 1 miljon kron. Mestna hranilnica ljubljauska je ta dan presegla 34. miljon kron hranilnih vlog.
Na okrajnem sodlščn v Ljubljani je od Novega leta predstojnik nadsvetnik Andolšek, mož rodom in po mišljenju Slovenec, ki pa ima nemško rodbino. Kazenski oddelek bosta vodila svetnik Potrato in okrajni sodnik dr. Mohorič. Civilni sodniki ostanejo Zotmann in Žebre, zvršilni oddelek obdrži dr. Papež, otroško varstvo Mil-činski, izvensporni oddelek pa Bulovec.
Absolvirani tehnik Avrelij Kobal je vstopil pri deželni vladi kranjski kot praktikant v stavbenem oddelku.
Iz Ljutomera. Pozdrav „Narodnemu Dnevniku!" Z veseljem pozdravljamo nov naš list „Narodni Dnevnik". Posebno zadnji čas, ko sovražnik pritiska od vseh strani z vsemi svojimi silami, čutimo krvavo potrebo po lastnem dnevniku. Mnogo dela ga čaka, mnogo bo moral pretrpeti pred raznimi nasprotniki, a le pogumno naprej za dobro našo stvar! V Ljutomeru bode treba posvetiti v marsikateri zaprašen kotiček, očistiti marsikatero društvo, tvrdko itd. narodnih peg. Kjer ne bo šlo zlepa in dobra, treba bo tudi operacije. — Le neustrašeno naprej, ker le v napredku je naša rešitev!
♦
Boj za slovensko šolo v Študentih. V slovenskih razredih se bo poučevala seveda tudi nemščina po veljavnih zakonih kot učni predmet na podlagi materinskega slovenskega je-sika. Stariši so lahko prepričani, da bodo znali njihovi otroci po dovršeni slovenski ljudski šoli popolnoma oba jezika (slovenski in nemški) v pisavi in govoru, sedaj pa ni v nemški šoli skoro nikakih uspehov. R a d v a n j e, Raz vanje. Pekre in Stndenci nam lahko pričajo, da čisto nemška ljudska šola ni nič vredna za slovenskega otroka. Slovenski se v taki šoli ne sliši nikdar, nemščina pa se vbija deci v glavo na surov uačin, da se nam smilijo otroci. Ce vprašate kedaj odkritosrčnega nemškega učitelja, kaj si misli o teh šolah, ho vam povedal, da je nečloveški phati nežnega slovenskega otročiča v nemško šolo. Taki stariši nimajo nobenega srca ali pa so zapeljani. Počakajmo, naj se otrok razvije, potem pa bo se naučil tudi drugega jezika igraje.
Sloveuski otročič spada v slovensko šolo.
Čipkarska šola se] ustanovi po sklepu obč. odbora v Trati na Gorenjskem.
„Credit Lyonaise", velika francoska banka z 250 mil. frankov kapitala. namerava ustanoviti podružnico v Trstu. Ker znaša obrestna mera za eskompt pri „Cr. Lyon." le 23/s%t bo ustanovitev podružnice trgovini in obrtu le v korist.
Izdaja vojaških skrivnosti. Kako neenako in nepravilno se v tern oziru na Avstrijskem s časniki postopa, piše nekdo v graški „Tagespost"'. Doc i m se na eni strani prepove pri manjših listih, da morajo molčati o vsakem vojaškem gibanju proti jugu. izdajajo vojaške oblasti same. koliko vojaštva je šlo iz Opave, Brna, Prage in Galicije s tem, da so pnobčile izkaz božičnih daril za avst. vojake v Bosni, da so razpisale poziv za oferte 450 vag. ovsa itd. Nek dunajski list je s tem. da je priobčil poročilo o božičnici, izdal doslej neznano pozicijo 14. pogorske brigade.
Izseljevanje Iz Amerike. V Trst je prišlo zadnjo sredo s parnikom „Oceana" 252 izseljencev, ki so se vračali v domovino.
Nemci se širijo v Slavoniji zadnji čas tako naglo, da bodo kmalu pomenili resno nevarnost. Nedavno tega je bilo izvoljenih v Nov. Slankamnu, nekdaj čisto hrv. kraju 6 Nemcev pri obč. volitvah. Pa tudi drugače se Nemci gospodarski in organizatorično razvijajo.
Poročil se bode v četrtek, dne T. jan. v Šoštanju g. Josip Ledenik, učitelj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu z gospodično Milko Rajšterjevo. Mnogo sreče in naše časti tke!
Iz Ljutomera. Silvestrov večer je zopet pokazal, kako daleč je prišlo narodno življenje v Ljutomeru. Prazni prostori, in to na večer, ko je bilo drugekrati tako živahno. Ali mislijo merodajni faktorji s sv.jo odsotnostjo opozoriti ljudi na se, da še sploh kje životarijo. To ni prav, ven med nas!
Pridnega in treznega kolarja,
ki je poleg tega tudi naroden človek, se išče v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Na razpolago mu je delavnica (brez orodja) in stanovanje v sredini kraja. Pojasnila daje uredništvo našega lista.
»Planina' je tudi na Štajerskem ! Znano je, da pogostoma slovenska pisma vkljub natančnim naslovom še le po dolgem potovanju ali pa splóh ne najdejo svojega cilja. Kriva je temu nevednost; neznanje jezika poštnih uslužbencev. Tako n. pr. nečejo poznati pošte Planina na Štajerskem,
ako ne zapišeš na pošiljatev Montpreis zraven. Zgodilo se je, da je bila na nekem poštnem uradu v kozjanskem okraju oddana pošiljatev na naslov „I. I. Planina na Štajerskem", a je čez ti dni srečno priromala nazaj na svoj doin, iskavši adresata po Planini na Kranjskem. Zelo naobražene ljndi ima c. kr. poštno ravnateljstvo v svoji službi, da- jim je Štajersko in Kranjsko eden in isti pojm.
Zatiranje živinskih kng. Poljedelsko ministerstvo ukazuje deželnim vladam, naj opominjajo ljudstvo, da sodelujejo pri zatiranju kug s tem, da pridno naz anja oblasfcvom vsak slučaj zlasti kuge na parkljih iu srobcih. — Pametna je pa c. kr. avstrijska vlada! Najprej dovoli s pomočjo svojih mame-lukov nagodbo z Ogrsko, odkoder se širijo potem z živino kuge pri nas, potem pa nas podiva, naj jo zatira-vamo. Kaj pravijo k temu poslanci veleč. „Km. zveze''?
Najstarejša žena v Gornjem gradu je umrla v torek 29. decembra. G. Frančiška Krajuc je dosegla lepo starost 92 let in je bila mati spoštovane Krajnčeve rodbine.
Na Ljubnem v Savinski dolini so danes občinske volitve. Volilni boj se bije med tržani in okoličani.
Spojitev vseh južnih Slovanov v drž. zboru pozdravlja zelo simpatično celovški „Mir" v svojem novoletnem uvodniku. Članek se nadalje izraža za gospodarsko spojitev s Kranjci.
Zaprli so včeraj v Celju odvetn. uradnika g. J. Vodeba. Poueveril je baje neki stari ženici na Teharjih hranilno knjižico, glasečo se na 150 kron
Društvene vesti.
„Slovanska Čitalnica" v Mariboru
si je izvolila na občne zboru 27. dee. 1908 sledeči odbor za leto 1909: Predsednik dr. Vladimir Sernec, tajnik Tone Hohnjeu, blagajnik Srečko Stegnar, odborniki pa dr. Anton Medved (podpredsednik) Marko Stajnko, Vilko Ber-dajs, dr. Lj. Pivko (knjižničar). Vek. Bahovec in F. Sever.
Kmetijska podružnica v Žalcu ima v sredo, dne 6. prosinca 1909 ob pol 3. uri popoldne v gostilni g. Hodnika v Žalcu svoj občni zbor, h kateremu se vabijo vsi udje in tudi tisti, ki želijo k podružnici na novo pristopiti.
Za odbor-Franjo Roblek	Ernst Slane
predsednik.	t. č. tajnik.
Tržne cene.
Na dunajski borzi za kmetijske pridelke sta konzum in kupčija še bolj rezervirana ko doslej. Pšenica se je cenila za 10, žito za 10 nižje ko zadnjič; oves je vstrajal.
Sladkorni trg: surovi sladkor prompt K 22'70, per oktober — december K 22'—. Tendenca mirna.
Budimpeštanski produ ktni trg: Pšenica per april K 12 61 (50 kg), pšenica per oktober K 10'83, žito per april K 1014, žito per oktober K 9 04, oves per april K 8'57, oves per oktober K —'—, turšica per maj K 7'20, ogr-ščica per avgust K 14'—. Ponudba in kupčljivost zmerna. Promet 15.000 met. stot. Svinjska mast 136'—, namizna slanina 109'—. S v i n j a d (l kg): stare, težke — do — vin., mlade, težke 120 do 122 vin, mlade, srednje 122 do 123 vin., mlade, lahke 122 do 123 vin.
Kava: Santos Good Average per december —'—, per .mare 30'50, per maj 30'—, per september 29'—. Tendenca trajna.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Ljubljana, 4. jan. Za deželni zbor kranjski se pripravlja vihar. Včeraj se
je ndeležilo poldrug tisoč ljudi shoda v Mestnem domu, katerega je sklicalo „Politično društvo za dvorski okraj" v Ljubljani. Shodu je predsedoval dr. I. Tavčar, otvoril ga je dr. I. Oražen, navzoči so bili še dež. poslanci Knez,
Plantan, Tnrk ter drž. posi. I. Hribar. Odvetnik dr. I. Švigelj je ostro obsodil ponemčevalne tendence pri ljublj. sodiščih, orisal Kalteneggerjevo delovanje in „zmožnosti" nemšk. šolskega nadz. Belarja. Dr. Gregor Žerjav je v krasnem govoru orisal postopanje namestnika Schwarza in deželne vlade v 1. 1908; vladni komisar je med njegovim govorom opetovano grozil z za-ključenjem shoda. Sprejela se je resolucija, da naj viada Belarjevo imenovanje prekliče. Dr. Tavčar je zagotovil najbrezobzirnejše postopanje slov. dež. poslancev proti Schwarzu.
Strašen potres v južni Italiji.
Rim, 1. jan. Tudi jedno predmestje Mesine, Castro reale, je razrušeno. Nobena hiša te lepe naselbine ni ostala nepoškodovana. Castro reale je tako v razvalinah ko Mesina. Prebivalci so večji del mrtvi.
Eatanlja. 2. jan. Ljudje ne mi- " sli j o več, da bi zopet sezidali Mesino Kar je še prebivalcev ostalo, se nameravajo naseliti v Kataniji in tam ustanoviti predmestje z imenom Mesina. V Kataniji in v Palermu je okoli 15.000 beguncev dobilo streho.
Napoli, 2. jan. Število rešilnega moštva znaša nad 7000, število dose-daj v Mesini in v Reggio pokopanih se pa ceni na 60.000.
Rim, 2. jan. V Reggio so po 56 urah še našli žive v bližini palače italijanske banke in v jetnišnici. Še od vseh strani se slišijo klici na pomoč in javkanje umirajočih.
Milan. 2. jan. Vzlic obsednemu stanju so ropi in pleni na dnevnem redu. V Mesini so ustrelili 4, v Reggio 8 roparjev, ki so jih zasačili pri delu.
Dunaj, 2. jan. Italijanska vlada je sprejela ponudbo prostovoljnega rešilnega društva. Jutri se odpeljejo 3 kuhinje na prostem z opoldašnjim vlakom v Napolj. Zvečer sledijo zdravniki in moštvo.
Milan, 2. jan. Tukaj so podpisali en milijon lir prostovoljnih prispevkov za ponesrečence.
Rim, 2. jan. Parlament bo najbrž v naslednih dneh sklican, da dovoli zakonske določbe za nesrečne kraje v Kalabriji in Siciliji. Vlada namerava zahtevati kredit 30 milijonov lir.
Carigrad, 2. jan. „Jeni gazeta" poziva, da se naj Turki izkažejo hvaležne za italijansko prijateljstvo tekom zadnjih 5 mesecev in nabirajo za Sicilijo in je podaril v ta namen sam 500 frankov. Tudi sultan je dal v ta namen 1000 pf.
Rim, 2. jan. Vsi karnevali po celi Italiji so odpovedani. Obrtniki bodo imeli vsled tega velikansko škodo in gotovo bo prišlo več tvrdk na kant. Mnoga gledališča ne igrajo več in katera že igrajo, so prazna.
Lep in poučljiv članek o potresih v južni Italiji iz peresa profes. g. dr. Poljanca v Mariboru priobči „Narodni Dnevnik" jutri.
Iz sodne dvorane.
Konec.
8. Obtoženec Viktor Perisich, brat dr. Jaborneggovega solicitatorja, ki je bil že kaznovan zaradi zastrupljenja studenca, je obtožen, da je v družbi znanega Hrena, visokošolca Bechine in dragih 19. septembra zvečer ranil delavce Westenove tovarne Stojana, Stropnika in Zu panca.
Sodnik: Priča Stojan je Vas spoznal.
Obdolženec: Jaz nisem bil zraven, ampak moj brat fotograf.
Sodnik: Tako! In to poveste šele sedaj po 3 mesecih!
Sodnik: Konštatnjem. da so vsi trije delavci telesno pohabljeni.
Iz zadevnih spisov se izvidi, da je mestni policaj Gračner, ko so poškodovanci klobuk nazaj zahtevali, sam pretepačem pomagal in je poškodovance zapodil z golo sabljo, rekoč: „Prav je, da se Slovence pretepe! Nemci imajo k tenia danes pravico".
9.	Albert ftiha, rojen v — Kutni gori, sotrudnik „Deutsche Wacht" že mnogokrat kaznovan, je tožen, da je 20. sept. udaril s palico kmečkega fanta Andreja Oseta iz Št. Jurja ob Južni žel.
Sodnik: Iz zdravniškega spričevala vidim, da je bil Oset na ustih ranjen. Popis storilca se strinja tudi z Vašo osebo, obtoženec Cvetko!
Cvetko in $iha: Midva sva nedolžna.
fitiha: Dokažem, da sem ta čas pomagal red delati pred „Narodnim domom". To ve moja žena in stotnik Novak.
Priča stotnik Novak: Kaj še! Jaz moža niti ne poznam.
10.	Franc Petrich, trgovski pomočnik pri Zanggerju, pove, da je njegovemu očetu ime Vaclav.
Sodnik: Vi ste pomagali tepsti one tri delavce, priča Menzel je to povedal.
Petrich: Jaz sem nedolžen, danes bode priča Menzel drugače govoril.
11.	Rudolf Achleitner, gimnazijec, sedmošolec, je tožen, da je slovenske dijake po vrtni ulici podil in kamne metal.
Sodnik prečita tozadevne izjave prič Goleša in Stiblerja.
Achleitner: Jaz še v vrtni ulici nisem bil.
12.	Hans Walland, že kaznovan z 10 dnevi zapora zaradi tatvine, je tožen, da je pridno sodeloval pri pretepih, zlasti, da je tepel Novačana.
Obtoženec: Imam priče, da sem nedolžen!
Sodnik: Kaj pa. če so Vaše priče tudi pomagale pretepati!
Obtoženec: Dokažem, da ta dan še palice nisem imel.
Sodnik: Ni Vam bilo treba svoje palice s seboj vzeti. Sodno znano je, da je bilo v bližini kolodvora pripravljenih mnogo palic in si jih je lahko vsakdo izbral sam.
Glas iz občinstva: V nemški hiši
Obtoženci in zagovorniki modro molčijo.
13.	Adalbert Walland, tudi že kaznovan, je tožen, da je tepel Novačana.
Obtoženec: Jaz sem nedolžen.
14.	Anton Gajšek, pred sodnijski uslužbenec, sedaj brez posla, je tožen, da je najsrditejše pretepal.
Sodnik: Vi ste na sumu, da ste pretepli kranjska veleposestnika očeta Lenka in sina dr. Lenka, akoravno sta Nemca.
Gajšek: Jaz ne, jaz sem bolan človek. Jaz hočem vedeti, kdo me toži, jaz bom tožil zaradi razžaljenja časti,
Glas iz občinstva: Oho!
Sodnik: Konstatiram, da sta bila oba Lenka napadena, ker nista „heil" klicala. Oba sta telesno poškodovana.
15.	Peter Hess, uslužbenec v tovarni na Polzeli, je tožen, da je po noči 20. septembra na drž. ce-:ti streljal, ko je s svojim vozem dohitel Žal-čane, kteri so se iz Celja peljali. S tem je splašil konje, več Žalčanov je bilo v nevarnosti.
Obdolženec: Res je, pa jaz sem ae bal Žalčanov, ker so „živijo" klicali.
Sodnik: Ali ste zato morali streljati ? Če ste na živio odgovorili s heil, poteva pač niste bili v tako nevarnem položaju.
16.	Konrad Jevšenak, pomočnik pri fotografu Lencu, je tožen, da je krojaču Hočevarju razbil svetiko v vrednosti 25 K.
Obtoženec je na zapisnik izjavil, da je to dejanje le v šali priznal a je nedolžen.
17.	Robert Hren rojen v Gornjem gradu, burš, že kaznovan, je obtožen cele vrste pretepov. Obtožen je, da je tepel kmečkega fanta Oseta, visokošolca Novačana, one tri delavce 19. septembra.
Obtoženec Hren; Jaz sem popolnoma nedolžen. Jaz sem Slovence po naročilu dr. Ambroschitza le branil. To ve poslanec Malik.
Sodnik: Priče drugače govorijo. Priča Tavornik pravi, da ste sra Vi udarili.
Hren: To jè priča res potrdil, zdaj pa že govori, da sem jaz nedolžen.
18. Visokošolec J. Bechine, brez posla, i e tožen, da je tepel delavce Stropnika, Stojana in Znpanca. Bechine: Jaz sem nedolžen.
Po zaslišanja vseh 18 obtožencev začne se z zasliševanjem prič.
Priča Jože Hočevar je videl vrtni alici, kako je tolpa s palicami oboroženih fantalinov pridrvela za slovenskimi dijaki in jih pretepala. Med napadalci je odločno spoznal sedmo-šolca Achleitnerja. Kljub tajenju ob-teženca priča odločno ponovi svojo izpovedbo. Kdo mu je razbil svetilko, priča ni videl, izvedel je pa, da je to storil Lenčev pomočnik Konrad Jevšenak. Škode ima 25 K.
Priča Jože Kukovec, trgovski pomočnik v Ptuju, k razpravi brzojavno poklican, pod prisego izpove, da je bil pri vseh vlakih pred kolodvorom, da bi ubranil kakega znanca, če bi ga nemške tolpe napadle. Videl je več prizorov, kako so bili mirni potniki od Nemcev vpričo policije napadeni in pretepeni. Policija je le prežala, da bi zaprla kakega Slovenca, če bi se branil. Tndi pričo je policija preiskala, ali ima orožje.
Priča potrdi, da je Fric Skoberne pred kavarno Hausbaum s prstom kazal na pričo in pruge Slovence, da bi jih pretepači kot Slovence spoznali in tepli. Priče si niso upali napasti, ker so vedeli, da bi se napadalcem utpgnilo slabo goditi. Tudi Fridrika Wallanda je priča videl med pretepači. Priča je viael dalje, da je urednik Walter nekega gospoda s palico v nogo sunil. Hrena je priča razločno videl s palico udrihati.
Sodnik prebere izpovedbe vseh mestnih policajev Urha, Bučarja, Mi-helaka, Goloba, Gračnerja, Mahra. Vsi kakor en mož trdijo, da so bili pri vseh vlakih navzoči, pa z gotovostjo izključijo krivdo vseh 18 obtožencev.
Glasen smeh med poslušalci!
Priča Amalija Kosi, c. kr. profesorja soproga izjavi, da je obtoženec Gajšek ljudi s palico pretepal in se obnašal kakor divja zverina. Priča je bila pri več vlakih v spremstvu soproga na kolodvoru pričakovat znance, ker se je za nje bala. V Ptuju so njenemu nečaku Nemci teden dni prej 8koro oko izbili. Priča pravi, da je bil pred kolodvorom cel čas postavljen tesen špalir z batinami oboroženih Nemcev, policija ni nič storila, oči vid no je pustila ta tesen špalir, ker je bila s pretepači sporazumljena.
Dr. Jabornegg: Jaz si pridržim tožbo zoper pričo, ker je policijo žalila.
Priča: Res je pa vendar le.
Dr. Kukovec: Priča, povejte nam še kaj o našem gospodu županu.
Priča: Župan dr. Jabornege je pretepe gledal, pa se je v vzgled svoji policiji na ves glas krohotal, če so bili Slovenci tepeni.
Velik nemir v dvorani. Sodnik opominja k miru. Dr. Jabornegg je bled od jeze. Ker se pa čuti krivega, ne upa besedice odgovoriti. Dr. Zangger hoče pričo zmotiti, ta pa odločno odreče dr. Zanggerju vsak odgovor.
Priča Kosi: Z Vami ne govorim, naj me sodnik vpraša!
Priča Blazinčič je videla, kako je pribežal zasledovani Novačan pred kavarno Union, brez suknje in klobuka, Priča je videla, da je mladi Teppei grozeč dvignil palico in vpil: „Stoj"!
Priča Lebič, uslužbenec Teppeja pove, da ga je Novačan vprašal, kako je mlademu Teppeju ime.
Zagovornik dr. Riebl zakliče: Vohunstvo!
Dr. Kukovec: Pridržim si vimenu Novačana tožbo zoper dr. Riebla zaradi te žalitve in zahtevam, da se pokličer k redu.
Sodnik pokliče dr. Riebla zaradi te nedostojnosti k redu!
Sodnik: Konstatiram iz aktov, da so dobili telesne poškodbe: Anton Novačan, visokošolec v Pragi. 4 nemški Trboveljčani, Martin in Franc Kosi kmečka človeka iz Virštanja v kozjanskem okraju, Andrej Oset, posestnika sin v Št. Jurju ob jnž. žel., delavci iz Creta Stojan, Stropnik in Zupane, delavec Rudolf Tavornik iz Štor, veleposestnik Nemec Lenk in njegov sin dr. Lenk.
Ob pol 1. uri se razprava prekine.
Ob 3. uri se razprava nadaljnje.
Priča Strauss pove, da se mn je Jevšenak izrecno pohvalil, da je razbil svetilko.
Priča Peyerl, ki je pral zadnjič Sonnenburga, je nastopil tudi za nedolžnost Hrena. Očividno je Peyerl sam sodeloval pri pretepih.
Dr. Kukovec: Zoper Hrena je tekla preiskava zaradi pretepa tudi v Ptuju. Predlagam, da se dobavi dotični akt. Potem se bode videlo, ali je Hren res tako 'nedolžen.
Hren prizna, da je bil tadi v Ptuju v sodni preiskavi.
Sodnik sklene zadevo burša Hrena izločiti in odstopiti sodniji v Ptuju, ker mu je samemu znano, da se je tam tudi uvedla zoper Hrena preiskava.
Dr. Riebl se zasliši kot priča, da je Hren nedolžen.
Priča Oset: Gotovo je mene Hren tepel.
Nato se razprava sklene.
Državnega pravdnika namestnik predlaga, da se vsi obtoženci obsodijo.
Dr. Kukovec zahteva odškodnino za Antona Novačana.
Zagovorniki prekašajo drug drugega v napadih na priče in državnega pravdnika.
Sodnik zavrne napade na državno pravdništvo.
Dr. Kukovec izjavi, da si pridrži zoper dr. Zanggerja tožbo zaradi raz-žaljenja časti v imenu priče Amalije Kosi ter obžaluje, da se odlične dame zaradi izpolnjevanja njih državljanske dolžnosti kot priče tako nesramno žalijo.
Sodnik objavi sodbo, s ktero se obsodi Gajšek zaradi prestopka zoper varnost telesa po § 431 k. z. na tri dni zapora, Hess zaradi streljanja po § 431 k. z. na 10 K globe in Jevšenak po § 468 zaradi prestopka hudobnega poškodovanja tuje lastnine na 24 ur zapora in 25 K odškodnine in povrnitev kazenskih stroškov, vsi drugi razun Hrena, ki še pride na vrsto, se oprostijo, ker se sodnik o krivdi ni dovolj prepričal.
Št. 44.931
II. 6.576
1908.
Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1909. stalne vini-čarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji in vzorni delavci v amerikanskih vinogradih, v drevesnicah in v gojenju sadonosnikov, in sicer priredi te tečaje:
1.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici.
2.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v ^Burgwaldu" pri Mariboru.
3.	na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni.
4.	na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in
5.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se pričnejo dne 15. februarja in se končajo dne 1. decembra . 1909.
V „Burgwaldu" pri Mariboru se sprejme eta 1909 — .14, v Silberbergu pri Lipnici leta 1909 — 24, v Zgor. Radgoni leta 1909 — 16, v Ljutomeru leta 1909 — 12 in Skalcah pri Konjicah eta 1909 — 12 posestniških in vini-čarskih sinov,
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo po 8 kron.
Izobrazba v teh knrzih je v prvi vrsti praktična: teoretična je le v to-iko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 10. januarja 1909. na štajerski deželni odbor.
V tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske
šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1909. nepretrgoma v tečaju in da slnšajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V Graden 24. dee. 190 8.
Od štajerskega deželnega odbora.
« _
Listnica uredništva.
Ynzenlca: Vsled pomanjkanja prostora porabili le nekaj. Gradivo si prihranimo. Zdravi in hvala za drugo! Ljntomer: Jodoforum, veste, prehudo „diši". Prisrčna hvala! Reèica: Zastarelo, pride v drugi obliki ? Mursko polje, Šoštanj, Krakov (več v pismu!) Arco, Celje, Sr. Lenart v 81. g., Zidanmost in dr.. prihodnjič, ni prostora! Cenj. dopisnike prosimo, potrpljenja, sedaj se nam je nagromadilo mnogo gradiva. Vse pride o svojem času na vrsto. Prosimo pa marljivega sodelovanja! Agitirajte za „Nar. Dn."!
IaEja.
Preklicem žalitve napram gogpici učiteljici Lojzki Goijak-ovi y lokalu g. Knkovca; dne 27. decembra 1908.
V Ljutomeru, dne 2. prosinca 1909. ~
Vekoslav Vršič ml.
Ravnokar je izöel
17 3-2
je po ceni na razpolago : 6 do 10 mož na lok in do 18 mož na pihala.
Kapelnik J. Mazej.
uredil drž. konz. J. L* gvart. IV". zelo.
popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. PreraC. v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena je s pošto K V80 in se naroča pri Ivan Bonaču v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj 19 znesek naprej dopošlje. 3-2
H
Ustanovljena leta 1835.
Franc Ksav. Souvan,
Ljubljana.
Bogata zaloga manufakturnega ===== blaga. =============
Cene brez konkurence!
Na debelo! s 15-2 Na debelo!
s

luan Bonač, hjubljana
Velika zaloga papirja in pisalnih potrebščin na debelo in drobno.
Največja jugoavstrijska kartonažna tovarna. Knjigoveznica.
Točna postrežba in nizke cene. Oferti in ceniki so na razpolago.
20 5—2

Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Slovenski trgovci pozor!
Naročujte svoje blago pri skoz in skoz slov. tvrdki
„jMerHnr" J. KlčaHar in dr.
Trst, ulica Torre Bianca 9.
Zaloga kave, riža in druzega kolonijal-nega blaga.	Na debelo!
Nakup in prodaja domačih pridelkov.
3 10-2