Štev. 64.
v Ljubljani, u soboto, dne 18. marca 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10'—
za ietrt leta „ „ 51— »
za cn mesec
1-70
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
(Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
-----dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
aie vrafajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■- Vsprejema naroinlno, Inserate In
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Znanost in vera.
V slovenskih izobraženih krogih se je vgnezdila zadnji čas velika brezmiselnost, neko nemirno hlastanje, katero se pojavlja vedno tedaj, kadar izgreši družba svoje jasne cilje in ne ve, kam bi se obrnila. To je plod neprestanega čitanja slabih in podlih časopisov, katerih edina naloga je ta, da sejejo sovraštvo in prepir, da podirajo to, kar je družbi potrebno za njen moralni obstanek, in se norčujejo iz vsega, kar je drugim sveto.
Odtod tudi čudna prikazen, da je gibanje »proč od Rima" takoj našlo v tej inteligenci svoje pristaše, dasi bi morala vendar vedeti slovenska inteligenca, da je to gibanje izšlo iz vsenemške politične agitacije. Odtod še bolj čudno dejstvo, da je ta inteligenca z nekim otročjim veseljem pozdravila haeckelianske trditve o večnosti materije, o izvoru človeka iz opice i. t d. Ko bi se bilo tako gibanje pojavilo pred kakimi petindvajsetimi leti, ne bi se temu čudili, ker je bilo takrat novo, a zdaj so pa take trditve premagane, od resne znanosti zavržene, in vsak objektiven opazovavec mora priznati, da moderna znanost verskih naukov o postanku in bistvu sveta in človeka ni ovrgla, ampak da jih prava in resna znanost le pojasnjuje in s tem utrjuje.
Jako zanimivo knjižico je izdal o tem ravnokar ljubljanski knez in škof pod naslovom : .Ali Boga Stvarnika res ni treba?" Tu so jasno in pregledno sestavljene pridobitve modernih znanosti in primerjane s katoliškim naukom.
Ali je svet nastal iz prasnovi ? Znanost pravi, da! Ali je to v nasprotju z vero? — Nikakor, če le znanost pripusti, da je prasnov ustvaril Bog. In to mora pripustiti, ker drugače nima nobenega odgovora na nujno vprašanje: Odkod pa prasnov ?
Ali je svet po slučaju urejen zgolj mehanično ? Samo površen lahkomišljenec more to trditi. Resna znanost mora iskati razumnega ureditelja in zadostnega razloga za ta red, ki ga vidimo v vesoljstvu.
Ali bo sveta konec?	pi janost ;
to učita. Znanost navaj^mnog»te»e-nižine, j po katerih bo konec sedanjemu svetovju. j Ali bo zmanjkalo v zraku potrebnih plina- i stih snovi, ali vode, kakor na luni ? Ali bo pojenjala tista moč, ki zemljo žene okoli solnca, ali bo solnce izgubilo toploto in svetlobo? Ali bo zemlja vsled privlačne moči padla v solnce, ali bo trčila v kak komet? Konec bo torej, kakor pravi znanost, tako ali tako. Zakaj pa neče priznati začetka, ako trdi, da bo konec ? Trezen človek mora torej vendar reči, da znanost ni izpodbila onih jasnih in splošno umljivih resnic, ki smo se jih učili iz katekizma.
A odkod življenje? Iz prablata, pravijo, seveda. A kako je nastalo samo od sebe? Na to obmolknejo, in vsi romani, katere si izmišljujejo o monerah, o batbybiju» o bakterijah, o glivah itd. se razbijejo ob dejstvu izkušnje, da more biti življenje samo od življenja.
Ali so razne vrste rastlin in živali stalne, ali so se razvile druga iz druge ? O tem se znanost lahko prepira, in čim natančnejše nam to dožene, tem boljše. Mi ne vidimo v tem nobenega nasprotstva z vero, katera ne uči ne biologije, ne zoolegije, ampak večne resnice o Bogu in nravnem redu.
A pri eni točki se ustavimo: Ali je človek nastal iz opice? Za to se gre pravzaprav našim nasprotnikom v prvi vrsti — in nam tudi! Nasprotniki merijo lobanje, tehtajo možgane, gledajo zobe in pravijo: Gotovo! — A to ni dokaz, ampak samo trditev, in niti v tem si niso nasprotniki edini. Saj eni naravnost pravijo, da sta se človek in opica vsak samostalno razvila iz drugih živali.
Tudi za to nobenega dokaza nikjer --same trditve brez logične zveze. Rijejo po zemlji, da bi našli kako staro kost, ki bi bila pol opiška, pol človeška, da bi lahko rekli: To je zvezni člen med obema, to je človeška opica ali opičji človek. In glejte: Eden privleče iz zemlje tam na Javi kos lobanje, stegno in dva kočnjaka Imenitna
iznajdba! Seveda je to „opičji človek"! Po vsem svetu je šla njegova slava. Malo ga je bilo, a je bil junak! A čim bolj so ga preiskovali in študirali, tem manjše je bilo njih veselje. Slednjič so spoznali, da so te kosti od prave opice, in sicer od — pasje opice, Neprijetna zamenjava!
Ali naj torej rečemo, da je znanost premagala vero? Nimamo vzroka. Znanost naj preiskuje svoje predmete in naj bistri človeškega duha! Ves svet je njeno polje, ve-soljstvo je izprehajališče človeškega duha. A ravno v tem je dokaz^ da je v človeku nekaj netvarnega, nekaj nadzemskega, nekaj duševnega. In v tem je človeško dostojanstvo, ki človeka dviga, izpopolnjuje in vodi k Bogu.
Več o tem se bere v imenovani knjižici. Naj bi taka razmotrivanja pri nas izbistrila duhove, da ne bi iskali nepremostljivih nasprotij tam, kjer jih ni. Ravno znanost nas lahko združi in nam daje pripomočkov, da z vsemi resničnimi modernimi pridobitvami v slogi delujemo za pravi duševni napredek našega naroda!
Tedenski pregled.
' V državni zbornici se je predstavil 14. t. m novi deželnobrambni minister SchOnaich. Pretečeno nedeljo je bil v Novem mestu javni obrtni shod, ki se je prav vrlo obnesel. — V Dražgošah je poslanec Demšar na shodu pojasnjeval, kolikega pomena bi bila železnica po selški dolini. — V Ameriko se je podalo zopet 230 Kranjcev. - Umrl je č. g. Janez Hudo vernik, beneficijat. — Nova železnica Celovec-Rožna dolina-Jesenice-Trst se otvori dne 1. novembra 1905. — Troti nemškim in italijanskim dijakom, ki so se udeležili izgredov v Inomostu, se je ustavilo sodnijsko postopanje vsled cesarjeve odredbe. Vzdržuje se vest, da je Italija določila 200 milijonov lir za obrambne naprave na svoji meji. — Iz Soluna je odšlo 7 avstrijskih vojnih ladij. — Sultan je silno razburjen, ker mu je pobegnilo nekaj dvor»ikov. — Med vstaši in turškimi vojaki v Makedoniji so bili že trije spopadi. — Turškim vojakom se slabo godi. Častniki si iščejo stranskega zaslužka. —
Na Ruskem se širijo nemiri zlasti med kmeti, ki so oplenili več posestev ter zažgali v Kijevu in Črnigovu tri sladkorne tovarne. — Čuje se, da nameravajo ustanoviti zbornico po avstrijskem načinu in pa zastopstvo zemster s petletnimi mandati. — Radi žalostnih novic z bojišča je razburjeno osobito ljudstvo v Peterburgu. Množica je oblegala poslopje generalnega štaba in zahtevala, da se objavijo vsa poročila. — Rusko črnomorsko brodovje je menda dobilo povelje, da se pripravi za odhod.
Vojska. Vesti o Kuropatkimovem porazu pri Mukdenu napolnjujejo časopise celega sveta. Ruska razpršena armada, ki se je umikala po štirih vzporednih cestah med neprestanim bojevanjem, je d.spela sredi tedna v Tjelin. Stanje čet je bilo grozno. — Celo francoski listi trde, da ni pretirano, ako cenimo Kuropatkinove izgube nad 100.000 vojakov. Poleg lega so Rusi izgub.li mnogo topov ter velikanske zaloge vseh potrebščin. Posebno hudo se je umikajočim Rusom godilo na mandarinski cesti ob železnici, kjer so jih Japonci obstreljevali od dveh strani. Razmerno najmanj je trpela Linevič-eva armada na vzhodu. Mnogo ruskih vojakov se je udalo med umikanjem. — Vzroki poraza so različni, a glavni je ta, da je imel Ojama gotovo 100.000 mož več, kot Kuropatkin, ki je storil vse, da je rešil, kar se je dalo rešiti. Sam je bil vedno v smrtni nevarnosti, ker je poveljeval zadnjim četam, ki so krile umikanje. Pritožuje se nad slabimi ruskimi topovi. — Povdarja se tudi silna spretnost Japoncev v poizvedovanju; vešči so tujih jezikov, pa tudi raznih narečij, kar se o Rusih ne more trditi. — Maršal Ojama zasleduje umikajoče se Ruse, da prepreči koncentriranje. Dne 14. t. m. je že zopet napadel ruske čete ob Tjelinu; Linevič je sicer prvi napad odbil, a vendar so Japonci že zasedli tudi Tjelin. — V Peterburgu je vojni svet sklenil, da se vojska nadaljuje. Car je že podpisal odlok, da se mobilizira 400 000 novih čet, — Japonci so izkrcali pri Vladivostoku 40.000 mož z mnogimi topovi. V japonskih vojaških delavnicah se neprestano dela. — Japonci se pripravljajo, da 42.000 Rusov, katere so ujeli zadnje dni, odpošljejo na Japonsko. — Razdalja od Tje-lina do Harbina je enaka približni daljavi od Ljubljane ob Savi preko Zagreba, Siska do Bosanskega Broda, Sumaca.
e „ $
Godovi prihodnjega tedna.
V nedeljo 19. sušca, Jožef, ž. M. D.; v ponedeljek, 20. Feliks m., Evgenij m ; v torek 21. Benedikt op , Serapijon m ; v sredo 22 Oktavijan, Benvenut šk.; v četrtek 23. Akvila in Pelagija, Viktorijan m.; v petek 24 Gabrijel nadangelj, Spomin tenčice J.; v soboto praznik oznanjenja M. D.
Učitelji - pregonjovcl »Domoljuba".
Zdi se, da bo ljudska šola postala kmalu zopet tvorišče hudih političnih bojev. Na Dunaju se je osnovalo novo politično društvo „Freie Schule" -— »Svobodna šola" katerega glavni namen pa ni skrb za šolo, ampak, kakor kažejo pravila, preganjanje krščanskega nauka in agitacija za to, da se šolo spravi popolnoma v brezverski tir. To društvo bo iskalo pristašev po vsej Avstriji, in ne bomo se motili, če rečemo, da bodo v njem slovenski liberalci preupili dunajske jude in framasone
A danes moramo izpregovoriti resno besedo s tistimi učitelji, ki zahtevajoč zase vse svoboščine, nastopajo s predrznim čelom, kot paše v miniaturi, in drugim
LISTEK.
Pismo iz Carigrada.
Carigrad, 14. marca 1905.
Kakor po celem Balkanu, tako je bila tudi tukaj in v sosedni Mali Aziji pretekla zima za tukajšnje kraje tako občutljiva, kakršne se tudi stari ljudje že dolgo ne spo minjajo in listi so pogostokrat poročali, da v bližnji Aziji mnogo ljudij vsled bede, revščine in pomanjkanja umira. Če tudi tukaj le redkokdaj zmrzuje, je treba vedeti, da tukaj ni gozdov, ne drv in tudi ni peči po sobah, ljudstvo po deželi je brez primere ubožno in zapuščeno, večinoma so pastirji '0 le malo kmetov, torej tudi živeža ni, in zima in lakota pritisneta, ni dobrodelnih rok, ki bi pomagale, ker krščansko usmiljenje je med mohamedani nepoznana stvar. Obe, zima in lakota, sta se poznali med ubogim ljudstvom tudi v Carigradu ; da je bilo torej beračenje skoro neznosno, se razume.
Mnogokrat so ti zapuščeni ljudje na prav originalen način izkušali vplivati na usmiljenost premožnih. N pr. nekoč razcapan moški sredi ulice pretepa ubogo žen-
sko, češ, da je ona pograbila pijaster, ki ga je usmiljen človek njemu vbogajme podaril. Pretep, jok in vpitje na mah privabi na stotino ljudij v bližino gledat, kaj se godi. Ker oba, ženska in moški, trdita, da je njegov denar, in oba kažeta in razkladata svojo revščino in bedo, marsikdo poseže v žep in enemu ali drugemu podeli dar. Ker pa se ista komedija na več krajih mesta ponavlja in sta vedno isti moški in ista ženska, spozna se sleparija, in policija oba po pritožbi ljudij zapreti mora, četudi nerada, ker tukajšnja policija je v takih rečeh brez primere potrpežljiva in se le nerada vmešava. Takih pouličnih komedij so listi več poročali.
Kjer ni krščanskega usmiljenja, trpe veliko posebno še otroci, zlasti še novorojeni, katere pogosto brezvestne matere izpostavljajo in sicer najrajši na prag vrat katoliških cerkvA, ker vedo, da je pravo usmiljenje le v katoliški cerkvi doma. V ta namen, da skrbi za take nedolžne otroke, se je že pred davnim časom v Carigradu ustanovila »Vincencijeva družba", katero vzdržujejo katoliške župne cerkve z letnimi doneski. Na svečnico tek. leta je samostanski brat na pragu cerkve sv. Antona, ko je
zjutraj cerkev odpiral, našel dva zdrava, trdna dvojčka, približno dva meseca stara, ki sta krepko vpila. Ko bi jih usmiljena roka hitro ne bila dobila, bila bi plen psov, kar se je že tudi prigodilo. Na ta način se je število katoličanov v več župnijah cari-grajskih letos pomnožilo.
Ce pa je tudi toliko revščine po mestu, nikakor to ne ovira hrupnih predpustnih veselic, plešišč in balov, ki jih menda nikjer ni toliko kot tukaj in pustne šeme v celih trumah s harmonikami in godbo po vseh u icah mesta vlačijo in plešejo še celi teden, ko mi obhajamo post, ker Grki letos teden kasneje za katoliško cerkvijo praznujejo Veliko noč.
Za vojsko na vzhodu se tudi tukaj vsi zelo interesirajo in četudi so skoro vsi s simpatijami na strani Japoncev, se je na tisoče ljudi drenjalo krog ruskega poslaništva, ko je bil general Steselj tukaj, da bi ga bili videli. General si je ogledal tudi Sofijsko cerkev. Soproga njegova, ki je tudi orjaške postave, kot on, ni zapustila ladje. Generalu, kakor tudi par < ficirjem, ki so ž njim v mesto prišli, se je že od daleč na obrazu bralo, koliko da so pretrpeli. Bila jih je le kost in koža. Tukajšnji čas
nikarji so se jezili na Steseljna. ker ni nikogar hotel sprejeti. Pa če tudi ni nikogar sprejel so vedeli vendar povedati, da je general pripovedoval, koliko ljudi da je imel v trdnjavi, koliko da je padlo Rusov, koliko Japoncev itd. in da Steselj ne govori francoski. Splošno pozornost je tudi nase obračal japonski oficir v civilni obleki, ki je generala spremljal v domovino. Je male postave in ima drobne brčice, je krmežlja-vih oči in rumene kože ter dobro rejen; notranje veselje nad zmago se mu je dobro bralo na obrazu in piav rad se je po mestu kazal, da so ga ljudje opazovali
Govorica o vojski z Avstrijo nikakor noče potihniti. Govorilo se je že celo, da je avstrijsko poslaništvo opozorilo svoje osobje, naj ima svoje listine pripravljene za slučaj, da bi Turčija pretrgala diplomatično zvezo z Avstrijo, da bi lahko nemudoma odšlo. Toda skoro gotovo se bodo viharni oblaki razpodili in mir ohranil, posebno ker Turčiji prve stvari za vojsko, t. j. denarja manjka, in ker dobro ve, kako nezdrave so zlasti denarne razmere v armadi.
O tem nekoliko pojasnuje sledeči dogodek. Komandant malega turškega ladjevja v Prevesi, Nutki Bej, je večkrat zapored
zapovedujejo in prepovedujejo, kakor da bi oni imeli vso oblast v šoli in izven šole.
Uprav neverjetne stvari se nam poročajo o sirovi aroganci nekaterih učiteljev, ki sklicujoč se na neki ukaz ali kaj deželnega šolskega sveta kranjskega prepovedujejo otrokom, da ne smeje »Domoljuba" staršem domov nositi. To je naravnost nesramnost in sklicevanje na šolsko postavo tu samo kaže, da ti ljudje šolske postave ne poznajo. § 27 šolskega in učnega rtda, na katerega se sklicuiejo, se glasi: .Učitelju je prepovedano učencem nakladati opravila in dela, katera se ne vjemajo s šolsko odgojo ali se nikakor ne vežejo z učnim namenom". Iz tega izvajajo ti junaki, da ne smejo otroci v župnišče po »Domoljuba", da bi ga staršem domov nesli.
Kakor smo rekli, je to nesramnost. Dokler so učitelji »Rodoljuba" po otrocih pošiljali staršem, je bilo vse dobro. Zdaj je ta list poginil, ker ga noben človek — razea liberalnih učiteljev — več v roke ni hotel vzeti, in ko otroci prenašajo „ Domoljuba", so pa kar naenkrat našli nezakonitost, ki jim je bila prej popolnoma neznana.
A bodi tem ljudem enkrat za vselej povedano: Ni je oblasti na svetu, ki bi mogla prepovedati očetu, da ne sme naročiti svojemu otroku, naj mu to ali ono na dom prinese. Na deželi so često ljudje daleč od pošte, in če gre otrok v šolo, prinese vse na dom, kar mu naroče. Popolnoma prav store torej starši, če naroče otroku, naj gre tudi v župnišče po »Domoljuba", ali župnik, ki reče otrokom: »Pridite po šoli po list!"
Upamo, da pride sledniič vendarle doba, ko bo v naši deželi nemogoče, da bi liberalni učitelji uganjali tako skrajno nestrpnost. Za zdaj pa prosimo, da se nam imena vseh učiteljev, ki tako postopajo, naznanijo Zapomnili si jih bomo za pozneiše čase!
Državni zbor.
Dunaj, 17. marca. Pokojnine.
Proračunski odsek je včeraj rešil dve večji poglavji drž. proračuna. Prva točka je bila: Pokojnina za državne uradnike in uslužbence. Vsa potrebščina za 1. 1904 je znašala 68,500 000 kron, pokritje pa 3 806.760 kron. — Za Kranjsko n. pr. so minolo leto znašale pokojnine, vzgojevalni prispevki, provizije, miloščine in odpravnine skupaj 1,355 516 K. Pri tej priliki se je razvila jako zanimiva razprava Posl. dr. B a e r n r e i t h e r je namreč vprašal fin. ministra: Ali je res, da hoče vlada parlamentu predlagati, naj se uradniška služba zniža od 40 na 35 let in da se aktivitetne doklade vštejejo v pokojnino ? Dr. Baernreither pravi med drugim: Ne delajmo uradnikom skomin in praznega upanja. Ako vlada misli, da bodo uradniki več prispevali v pokojninski zaklad, ako že s 35 službenimi leti dobe pokojnino, potem je treba najpreje znati, koliko bode znašala višja premija za pokojnino In ko bi se te tudi zgodilo, potem pridejo zopet uradniki z zahtevo, naj se jim plače zvišajo. Nikakor pa se ne more opravičiti zahteva, naj bi se aktivitetne doklade štele v pokojnino. Ako se ustreže drž. uradnikom, pridejo gotovo z enako zahtevo častniki in deželni uradniki Govornik opozarja na delavske stanove, na kmete, obrtnike, male tovarnarje, ki se trudijo celo življenje brez upanja na pokojnino. Zahteve, oziroma želje uradnikov so zagovarjali profesorja dr. Glosobinski in dr. pl.
Hofmann ter sodni svetnik baron Elvert. — Odločno pa je govoril v smislu dr. Baerea-reitherja češki poslanec dr. K r a m a f. Rekel je: Uradniki bi morda nekaj let plačevali višje prispevke za pokojninski zaklad, ako se jim službena doba zniža na 35 let, a kmalu bi prišli z zahtevo, naj se jim plače zvišajo.
Fin. minister dr. K osel je odgovarjal: L. 1895 se pokojnine znašale okroglo 31 milijonov, danes znašajo že nad 68 milijonov. To dokazuje, da država po svojih močeh skrbi za vpokojene uradnike, vdove in sirote. Kar se tiče krajše službene dobe, se vlada pač bavi s tem vprašanjem, toda treba je mnogo previdnosti. Sicer pa je treba proučiti toliko vprašanj, da ta stvar sedaj ni aktualna. Vlada ima pač 16*4 milijonov dohodkov od voznih kart. toda ti dohodki se porabijo v pokritje raznih v zakonu naštetih troškov.
Pospeševanje obrta.
Odsek je včeraj po daljši razpravi odobril tudi proračun za pospeševanje malega obrta. Vsi troški za 1. 1905 se preračunavajo na 677.300 K. Razprava je bila jako zanimiva in poučna. Posebno zanimive je obširno poročilo posl. Doberniga. Kar so navajali poznejši govorniki, to je vse pregledno omenil že poročevalec. Ko bode poročilo tiskano, prevedem ga tudi za „Slo-venčeve* bravce. Od 1. 1892 se je res mnogo storilo v podpore »n prospeh malega obrta, da celo vnanje države posnemajo avstrijski zgled. Da trgovinsko ministrstvo ni več \ storilo v tem oziru, vzrok je fin. vprašanje j — pomanjkanje denarja. Sicer pa so na- ! glašali razni gevorniki, da državne podpore i niso in ne smejo biti glavno ali edino sred- ! stvo za pospeševanje obrta, marveč smisel zazadružinstvo, samopomoč. To i je naglašal ce!6 dr. Menger, ki vobče zagovarja veleobrt in industrijo. Vidi se in čuti, da zadružna misel prodira tudi v kroge, ki so razne obrtne stroke proglasili že mrtvimi. Posebne so govorniki priporočali organizacijo kredita za male obrtnike, obrtniške zadruge, knjigovodstvo in komercialni pouk. Med drugimi je poslanec Žitnik opozoril trgovinsko ministrstvo na zalaganje armade. Sedaj velja načelo, da mora vojaška uprava 25% potrebščin kuoiti ed malih obrtnikov. S tem so pač neznatno podpirajo mali obrtniki; vsaj polovico do-tičnih potrebščin bi morala voj. uprava nabaviti od obrtnikov. Sicer pa imaio obrtniki pri tem mnogo sitnostij. Zaradi malen-kostij jim zavržejo doposlano blago. Za zgled navaja idrijsko zadrugo ki je dobila naročilo za 144 parov čevljev in škornjev. Že avgusta minolega leta so poslali blago v Gradec. Trajalo je nad pol leta, da so dobili plačano dobre polovico blaga, druga polovica še danes leži v Gradcu.
Odsek je sprejel tri resolucije: 1. Vlada naj za pospeševanje malega obrta postavi za bodoče leto v proračun milijon kron 2. Vlada naj razmišlja, ali ne kaže, da se združita pospeševanje obrta z zadružniškim nadzorstvom. 3. Za 1. 1906 naj vlada postavi v proračun primerno vsoto za ustavne troške bolniških blagajnic mojstrov.
Minister baron C a 11 je obljubil, da hoče uvaževati te želje.
Avstrija in Ogrska.
Danes je zbornica nadaljevala razprave o predlogu posl. dr. D e r s c h a 11 e, naj poseben odsek prouči vprašanje glede avstro-ogrske nagodbe. Govorili so danes: Dr. Ellenbogen, Wolf, dr. Fiedler, Aimann in dr. Šusteršič.
Med živahnim odobravanjem je zaključil dr. Šusteršič svoj govor: Ali poštena nagodba z Ogri, ki določa enake pravice in dolžnosti za obe državni polovici, ali pa ločitev. Govor pošljem po stenografiškem zapisniku.
Vlada in nagodba.
Prvi je govoril min. predsednik baron Gautsch, rekoč: Posl dr. L e c h e r je očital vladi, zakaj molči, ko se vladar posvetuje z raznimi ogrskimi politiki. K o bode sestavljena nova ogrska vlada, stopi ž njo v dogovor avstrijska vlada, ki hoče ob ugodni priliki tudi zbornici predložiti svoje nasvete.
Ako pa misli poslanec dr. Lecher, da sem morda le gramofon (živahna ve-selost). ki igra po vloženih ploščah, se jako moti. Učili smo se v gimnaziji, da je poleg Kapitola v Rimu tarpejska pečina. Večkrat sem bil že na Kapitolu, pa tudi skočil sem že s tarpejske pečine v prepad. (Živahna veselost). S tega mesta nikdar ne bodem zagovarjal, kar bi moglo škoditi interes o^m moje domovine, Avstrije. (Živahna pohvala). Vlada danes zagovarja dogovore, ki so že davno predloženi zbornici. Vlada je prepričana, da je danes skupnost Avstrije in Ogrske še najboljša oblika za gospodarski razvoj monarhije. Druge države ustvarjajo velika gospodarska in carinska ozemlja, mi torej ne smemo raztrgati carinske in gospodarske zveze. Vlada bode storila svojo dolžnost, isto naj stori tudi avstrijski parlament. Danes pa še ne preti nevarnost, da bi se razrušila podlaga državne celokupnosti. (Medklici) Trenutek za Avstrijo je resen, a ne obupen. Vlada želi, da zbornica resno dela in ko pride čas, tudi odlečno varuje avstrijske koristi. (Živahna pohvala.)
opomnil knjigovodjo Muhasebedši, naj izplača vsaj oficirjem zaostalo plačo. Ker je knjigovodja gluh in slep in zakrknjenega srca za vse opomine, izvabi ga komandant na ladjo, kjer ga da zapreti, dokler knjigovodja ne nakaže in ne izplača zaslužene plače. Tako je knjigovodja rad ali nerad izplačal denar. Guverner je celo stvar naznanil v Carigrad, kjer bodo sodili, kdo je bolj kriv, ali komandant, ki je z zvijačo in silo prišel do svojega denarja, ali knjigovodja, ki ni hotel zasluženega denarja izplačati. — Ruske homatije na Kavkazu se čutijo tudi v Carigradu. Vse parobrodne družbe angleške, francoske, nemške in tudi avstrijski Lojd so ustavili vožnjo v Batum, Poti in druga pristanišča na Kavkazu, in vozijo samo do Trapezunta, in marsikaka stvar, zlasti še petrolej se je v Carigradu podražila.
Neznosno turško tiskovno cenzuro evropsko prebivalstvo mesta od leta do leta težje prenaša in se ji izkuša na vse mogoče načine izogniti. Da dobivamo evropske časopise, k temu pomorejo pošte evropskih velevlastij, ki po svojih pismonoših razna-šajo liste in pisma naročnikom, toda časopisi prihajajo še le čez tri dnij. Če se toraj prigodi kaj posebnega in tukajšni listi radi
stroge cenzure tega natisniti ne smejo, posamezne telegrame natisnejo z ročnimi stroji in te po mestu razširjajo. Policija se do sedaj za ta način publicistike ni še brigala, če tudi ji je znan. Skoro gotovo se boji hudega dela, ko bi morala vse te tiskovine loviti po mestu in zasledovati one, ki jih tiskajo. Ta način razširjanja novic je še prav posebno razširjen v Smirni, kjer redno izdajajo in donašajo vsaki dan svojim naročnikom tako tiskane telegrame pa tudi novice, katerih mnoge bi cenzure ne prestalo. Kako dolgo bo to šlo, ni gotovo in vsak dan lahko potegne drug veter. Tako se trudijo listi zadovoljiti svoje naročnike. Lastnik tukajšnjega na polovico angleškega, polovico francoskega lista »The Levant Herald" dr. Levi Mizzi pa je pred adventom lanskega leta, ko se je poročil, i vse boljše naročnike svojega lista povabil i na ženitnino na bližnji Prinčev otok v Mar-morskem morju, kjer ima več hiš. Prišlo je povabljenih gostov tri parnike, ki so imeli vsi prosto vožnje in samo za obed je ženin izdal 10 000 frankov, kakor se je list pohvalil v popisu ženitnine. Tako postreči svojim naročnikom pa more le kak milijonar, kot je Levi Mizzi.
Čobaiov shod v Litiji.
Dopis iz Litije.
Iz delavskih krogov v Litiji smo dobili o Čobalovem shodu sledeči dopis:
Z velikim hruščem in truščem ustanovljeno socialno demokraško strokovno društvo litijskih delavcev je dobilo jako nevarno bolezen: jetiko. Društvo se suši, ker delavci hočejo imeti samosvoje društvo.
Čobal je seve izvedel za to in je sklenil, da pride v nedeljo dne 5. t. m. zopet pri-digovat v Litijo. Posebni lepaki so nazna njali shod. Značilno je bilo, da se socialni demokratie niso upali naznaniti na lepakih, da oni skličejo shod.
No, shod je res bil. Pri Lajovcu se je nabralo kakih 40 zborovalcev. In Cobal je pričel pridigovati. Zlasti si je vzel na piko »Slovenca* in pa gospoda Brica, češ, da je on poslal dopis z dne 3. marca 1.1. v »Slo-venca". (Dotičnega dopisa nam pa ni poslal g. Br c. Op. ur.) Cobal je rekel, da bodo že še volitve v tovarniško bolniško blagajno in tudi novi obrtniški red bo kmalu izdelan, kakor mu je zagotovil obrtni nadzornik. Nadalje je trdil, da sta se ponesrečili stavki v Vevčah in na Jesenicah. Psoval je kršč. socialiste in trdil, da namerava g. Bric ustanoviti neko ajmohtarsko društvo v Litiji. Poživljal je delavce, naj ne vstopijo v ajmohtarsko društvo, ker se za tem društvom skrivajo Krek, Žitnik in Moškerc. Poživljal je zborovavce, naj vstopijo v rdečkarsko strokovno društvo. No, Cobal je tudi na shodu dobil odgovor, kakršnega najbrže zagorski prerok ni pričakoval. Oglasil se je k besedi predilniški delavec Ivan Ablauf, ki pravi, da se njemu čudno zdi, da se poCo-balu napovedane izpremembe take počasi izpolnjujejo. Očital je Mihi, da je v sredo še navduševal delavce, naj stavkajo in jim obetal raznih podpor, v četrttk jih je pa že gonil na delo. Cobalu seveda nastop delavca Ablaufa ni bil všeč in ga je motil z medklici, da bi ga osmešil in zmedel, a to se mu ni posrečilo. Glede izida stavk v Vevčah in na Jesenicah je Ablauf rekel, da je sedaj položaj delavstva dokaj boljši, kot je bil preje. Cobal je vprašal Ablaufa, od kod to ve Dobil je odgovor: Govoril sem s pred sedniki dotičnih društev. Na to opazko je umolknil zagorski prerok. Ablauf odločno odklanja v nadaljnjih svojih izvajanjih mo-krasko psovko „ajmohtar" in je na Cobalov m. dklic: »Kaj pa ste, če niste ajmohtar?" rekel: Jaz sem delavec, ki pa znam tudi samostojno misliti V nadaljnjem svojem govoru ie Ablauf poživljal delavstvo, naj vstopi v »Strokovno in podporno društvo delavstva litijske predilnice, ki se bo kmalu ustanovilo. Cobalu je postajalo vroče in silil je govornika, naj kmalu konča, ker se njemu mudi na poštni vlak. V nemali zadregi je bil Cobal, ko je odgovarjal. Rekel je, da so se angleški delavci prej organizirali, ko pri nas. Pozabil pa je, da niso ta strokovna društva v rokah rdečkarjev, — Tako se je izvršil Cobalov shod 5. t. m. Mi nemokraški delavci se bomo pa organizirali v nestrankarskem strokovnem društvu. Voljni nismo, pndpirati in vzdržavati dunajskih judov, ki vodijo in organizirajo ter slepijo delavstvo
v svoje sebične namene. Očka Cobal in vafii tovarši naj nas delavce le psujejo z ajmoh-taiji; čim bolj nas bote psovali, tim več nas bo, a zmanjšalo se bo število rdečih godlja r j e v !
Ilovice iz Zasorja ob Savi.
Za hišo konsumnega dre. štva sooialnih demokratov prav pridno vozijo kamenje in opeko. Skoro bodo začeli zidati. — Hiša bo stala na lepen prostoru.
Egiptovska bolezen na očeh
je sedaj začela razsajati v šoli v Toplicah Zbolela sta za njo tudi oba gg. kateheta. Otroci nimajo nič krščanskega nauka ne v zagorski in ne v topliški šoli
Po naših hribih so ljudje zopet preskrbljeni z vodo. Po zimi so trpeli precejšnje pomanjkanje vode. Pomagali so si tako, da so topili sneg, ali pa led, ko je tega zmanjkalo, so morali nekateri pol ure daleč hoditi po vodo.
Pomladansko življenje v naravi v našem kotlu je že precej bujno ker je kraj gorak, nima sneg dolgega obstanka. Ko pokriva hribe, ki nas obkolju-jeje, še debel sneg, ni pri nas o njem ne duha ne sluha. Zato se narava kmalu zbudi Sedaj že lahko povežete v šopek krasno razcveten teloh (črni in zeleni) modrooki jeternik in kimajoči pljučnik, če nočete tro bentic in zvončkov. Čmrlji in metulji so pa že vsakdanji gosti.
Ljudska hranilnica in posojilnica je imela koj prva dva uradna dneva nad 11.600 K prometa. To kaže, da je bila potrebna.
Koliko plače bodo imeli odborniki? Nič.
Temu se čudijo nekateri in pravijo, da se zastonj tudi kje drugod lahko dela in ni treba zato ravno posojilnice. Razumemo, da liberalna glava ne more razumeti, kako more kdo brezplačno storiti kaj ljudstvu v korist.
Po svetu.
Zlati pregovori za inseren-
te. Enkrat inserirano, nikdar inserirano.
Prenehati z oznanili, če gre kupčija slabo, se pravi razdreti nasip, kadar stoji voda nizko — Kdor oznanila seje, bo naročila žel. — Mnogo je pridobljenega, če je oznanilo tako, da obrne pozornost nase. — Trgovci, ki na vsake tri mesece enkrat inse-rirajo, pozabijo, da ljudje nobene stvari nimajo dalje v spominu, ko en teden. — Delaj kupčije z ljudmi, ki inserirajo, kajti ti so inteligentni, in ti ne boš pri tem nikdar izgubil. — (Franklin)
Samomorilec pri telefona.
Iz New Yorka poročajo: V silno dramatičnih razmerah si je vzel življenje neki tukajšnji zasebni uradnik. Poklical je svojo gospodinjo k telefonu ter ji dejal, da je ravnokar pil morfij, da si konča življenje. Prestrašena gospodinja je zaklicala, da pokliče zdravnika. On pa ji odgovori, da tega ni treba več, ker je nalašč toliko časa čakal, da je zdravniška pomoč prepozna. »Od slabosti nemorem več stati; dobro se imejte!' Gospodinja je slišala, kako mu je padlo iz rok posluhalo, nakar je bilo vse tiho. Došli zdravnik je našel reveža že nezavestnega. Kmalu nato je umrl.
Bolgarski knez strojevodja. Ko se je bolgarski knez vračal preteklo soboto inkognito iz Londona v Pariz, je v Ab-bevilu zapustil voz in šel preoblečen kot strojevodja na lokomotivo, kjer je ostal ve$ časa. Dal si je razložiti mehanizem. Ker je močno deževalo, je bil do kože premočen. Seveda so bili železnični uradniki v Pariz« jako presenečeni, ko so videli preoblečenega bolgarskega kneza. V hotel „Continental" se je pripeljal še oblečen kot strojevodja.
Kako se Nemci norčujejo iz Kuropatkina. Berolinski »Tageblatt' piše: „V nekem varšavskem cirkusu se je kazal tudi neki nemški klovn s svojim dre-siranim oslom. Na povelje »Naprej!" je šel pa osel nazaj in čim bolj je klovn kričal »Naprej!" tem bolj je osel hitel nazaj. Tedaj zakliče klovn: „Aha, vidim, da si Kuro-— patkin!' Ta šala je vzbudila med občinstvom velikansk smeh in odobravanje. Na policijsko povelje so cirkus zaprli, klovna pa aretirali.
Dunajska občina proti zvišanju premogovih cen. Dunajski mestni svet je predložil dunajskemu občinskemu svetu z ozirom na draginjo premoga sledečo resolucijo na vlado: 1. Dunaj naj se oskrbi z domačim premogom; 2. znižajo naj se železničoi tarifi za premog na vseh progah, ki vodijo na Dunaj; 3 potim zakonodaje naj se onemogočijo karteli; 4. podržavijo naj se rudniki za premog, da se tako prepreči roparsko izkoriščevanje kupu-jočega občinstva po velikih kapitalistih.
Dalje v I. prilogi.
Rusko-japonska vojska.
Da si Rusija ©hrani svoj ugled kot velesila in vojaška moč prve vrste, je sklenila postaviti na bojišče novo armado, da nadaljuje vojsko pod ugodnejšimi pogoji, jo srečno dokonča ter tako reši čast svojega orožja
Zdi se, da so vodivni krogi izprevi-deli, da morajo vojsko, ki so jo pričeli z aezadostnimi silami, pod vsakimi razmerami brezpogojno nadaljevati.
Nehote se nam pri tem zopet uriva vprašanje: Je li bila Rusija orijentirana o vojaški sili Japonske? Se ji li ni zdelo sum-tjivo izpopolnjevanje japonske armade z ozirom na opravo, oboroževanje, vojaško izobrazbo itd. itd. po končani kitajsko-japonski vojski do začetka sedanje vojske; se ji nadalje ni zdela 6umljiva ostra politika, ki jo je vodila Japonska z Rusijo neposredno pred izbruhom vojske; ji nili bilo sumljivo nadalje tudi gotovo nastopanje ter odločnost Japonske ?
Vsaka država ima pri svojem poslaništva prideljenega enega vojaškega zastopnika, ki se mora informirati o vojaških ■pravah tuje države, jih študirati ter potom poslaništva poročati o njih svoji armadi. To nalogo je najbrže tudi imel ruski vojaški ataše v Tokiu.
Takoj ob pričetku sedanje vojske vidimo, da so bile v Mandžuriji okupacijske iete mnogo preslabe; med diplomatičnimi razpravami, ki so trajale več mesecev, teh jet niso zadostno pojačili, ker najbrže niso mislili na napoved vojske od strani Japonske, oziroma niso bili pripravljeni na kaj takega, ker so svojega bodočega nasprotnika podcenjevali. Saj se spominjamo Kuropatki-■ovih besed, ko je prevzel poveljstvo, ,da noben Japonec ne bo več videl svoje domovine". Ko je bil Kuropatkin še vojni minister in je na potovanju po vzhodu nadziral portarturske utrdbe, je izustil »krilate« besede: „Mi smo gotovi!" Sedaj se vidi, kako so bili Rusi „gotovi."
Kako vse drugačna bi bila situacija danes, ko bi rusko armadno vodstvo takoj ob pričetku diplomatičnih pogajanj odposlalo čete iz sosednih sibirskih pokrajin v jnžne dele Mandžurije, to je v provincijo S6n kin, ki so jo lahko smatrali že po njeni legi za bodoče bojišče.
Vojna zgodovina zadnjih desetletij nam kaže dovolj zgledov (Bosna, Italija v Abe-siniji, Angleška v burski vojski, Nemci v jugozahodni Afriki itd.), da vojska, pričeta z nezadostnimi silami, stane več denarja, aaterijala in več človeških življenj ko pa operacije, z močnimi silami započete takoj izpočetka vojske.
Najnovejše vesti.
Danes je 28. dni, kar traja novo japonsko prodiranje. Hitrejše kot se je pričakovalo so Japonci zasedli tudi Tjelin. Kuropatkin je zapovedal že 13. t m., naj se Rusi umaknejo iz Tjelina, katerega so Japonci iz težkih topov strahovito bombardirali. Zaloge so Rusi deloma v Tjelinu zapustili. Pred odhodom so Rusi baje zažgali zalege lesa in ruski oddelek mesta. Tudi železniško postajo so Rusi razdrli. Japonci so zastdli Tjelin v četrtek. Ko so Japonci prišli pred Tjelin je bila pred Tje-linom Ie še ena ruska divizija ki se je po kratkem boju umaknila za ostalimi ruskimi ietami Vedno bolj proti severu se mora ■mikati ruska armada, vedno več mandžu-njske zemlje pridobivajo Japonci. Nekateri listi sodijo, da se bo japonsko prodiranje pri Tjelinu za nekaj časa ustavilo, drugi pa trdijo, da ta odmor ne bo dolg in da bodo Japonci z vso odločnostjo dalje zasledovali Ruse, da jim ne puste časa za dobro koncentriranje. Baje bi pred Harbi-aom zastave vzhajajočega solnca ne naletele na resen odpor.
Več mesecev so ruski inženirji utrjevali Tjelin in njegovo okolico. Izpeljali so vojaške ceste in lahke taktične železnice na vse strani — in sedaj so dobili Japonci to postojanko skoro brez boja. Tjelin je kot strategična točka veliko boljši nego Muk-
vahna" njegova trg°vina ie bolj ži-
Londonski „Standard" pravi, da je P®dcu Tjelina to, da sta Nogi in Oku zoptt izvrševala obkoljevanje in so Japonci napadli v torek rusko središče, da bi sovražnikovo pozornost odvrnili od obkolje-
IrTi' KuroPatkin Pa. kateremu se je posrečilo 450 voz artiljerije odpeljati iz Muk-
le t f>redn0 so Japonci razdrli železnico umikanju" pokazal sv°j° »sPretn°st pri
>Rusi se sedai s 'številnimi ranjenci ■mikajo proti K a y a n u , kjer se bodo morda poizkušali nekoliko ustavljati. Ne-Kaien angleški listi trdijo, da se Rusi ne »«ao umikali proti Harbinu, ampak proti
nnu m Vladivostoku. p„. Jfko vznemirljivo je neko poročilo iz Peterburga, ki trdi, da so tja došla jako
obnpna uradna (?) poročila, ki pravijo, da je malo upanja, da bi se armadi Kuropat-kinovi posrečilo umakniti se japonskemu obkoljevanju. To poročilo trdi, da stoje sedaj Japonci med Tjelinom i n H a r b i n o m in da so Kuropatkinova umikanja popolnoma odiezali. Kuropatkina je to popolnoma presenetilo. Japonske čete so 16. marca zvečer zasledovale Ruse ob Kirinski cesti. Doslej so Japonci na tej cesti prodrli 17 angleških milj daleč. Upajmo, da se to vznemirljivo poročilo ne potrdi!
Berelinski „Lokalanzeiger" trdi, da se Rusi umikajo v popolni desorganizaciji. Isti list poroča iz Peterburga, da je v Peterburgu razširjena vest o veliki bitki severozahodno odTjelina, pri kateri so baje Rusi izgubili 50.000 mož. Potrjena pa vest še ni.
Iz Tokija prihaja poročilo, da so ondi mnenja, da se Rusi južno od Harbina ne bodo mnogo ustavljali. Neko drugo poročilo iz Tokia pravi: Močan ruski oddelek je na skrajnem vzhodu. Japonci ga zasledujejo.
Poročila iz Peterburga pravijo, da se bodo Rusi sedaj naprej umaknili 60 vrst severno od Tjelina in da je iz Harbina, k j e r s o z n a t n e r u s k e rezerve, že na poti pomoč.
„Newyork Herald" poroča: Japonci se bore na severu od Tjelina in poizkušajo zadati ostankom Kuropatkinove armade odločilni poraz. Japonci bodo storili vse, da preprečijo Rusom prodreti proti severovzhodu.
O miru pravijo japonski časopisi: Rusija mora brezpogojno prositi za mir, če hoče mir.
Izpremembe v nadpoveljstvu.
Kuropatkin je torej od nadpoveljstva res odstavljen. Berolinski „Tage-blatt" poroča z bojišča: Takoj ko je došla carjeva brzojavka, je oddal K u r o p a t -k i n nadpoveljstvo Lineviču ter s posebnim vlakom zapustil bojišče, da se odpelje v Peterburg. Imenovanje generala Lineviča je armada sprejela z navdušenjem. Od poučene strani se zagotavlja, da bo Kuropatkin pred svojim dohodom v Peterburg dobil migljaj, naj ne hodi v Peterburg, kjer ga ne žele videti. Nadpoveljstvo bo razdeljeno sledeče: Generalissimus veliki knez Nikolajevič; vrhovno vodstvo vojaških operacij Linevič, prvi šef ge neralnega štaba Suhomlinov, drugi šef generalnega štaba S a h a r o v. Poveljniki treh armad Kaulbars, Grippenberg in Heršelman.
Peterburg, 17. marca. Odpokli-canje Kuropatkina od njegovega mesta kot nadpoveljnik mandžurske armade se je izvršilo tako, da mu je car pustil dostojanstvo svojega generalnega pobočnika.
Nadpoveljnik Linevič.
Generalni poročnik Nikolaj Petrovič Linevič je star 67 let. Izšel je iz pehote, je služil dalje časa v Kavkazu, Turkestanu in v Usurski pokrajini. Leta 1890. pred bokserskim ustankom na Kitajskem, je bil imenovan za poveljnika prvega sibirskega voja. Ob bokserskem ustanku je prevzel poveljstvo prve ruske ekspedicijske armade za oprostitev poslaništev v Pekinu. Pozneje je vodil mednarodne čete v Pekin ter v naskoku vzel glavno mesto kitajskega cesarstva. Zanimivo je dejstvo, da je bil mi-kado eden prvih monarhov, ki so po zavzetju Pekina brzojavno čestitali Lineviču. Obenem mu je japonski cesar podaril „red vzhajajočega solnca", najvišji japonski red. Zunanjost Lineviča ima popolnoma mongolski tip: globoko ležeče, nekoliko mežikajoče oči, vun stoječe kosti na obrazu in košate brke.
General Linevič je pri četah posebno priljubljen ter je na glasu energičnega in odločnega vojaka. V tem se najbolj razlikuje od Kuropatkina, ki sicer velja za iz-bornega teoretika, a je brez odločne volje. Javno mnenje vali sedaj nanj vso težo odgovornosti za zastonj prelito rusko kri. A Kuropatkin ni kriv vsega. Kriv je sistem in produkt tega sistema je bil Kuropatkin. Da bi se le Lineviču posrečilo oprostiti se vpliva peterburških dvornih svetovalcev, potem imamo lahko še nekaj upanja!
Mirovno vprašanje.
Berolin, 17. marca. Iz Peterburga poročajo, da imenovanje generala Line-
viča pomeni zmago vojne stranke. Odpo-klicanje Kuropatkina vzbuja v širših krogih veliko zadovoljstvo. „Lokalanzeiger" poroča, kakor hitro bode vojna stranka zmage gotova, bo brez dvoma stopil na čelo novi armadi 400.000 mož kak veliki knez ali car sam. Novi načrti še niso zreli. Ena stranka svetnje, nadaljevati vojsko, da bodo Japonci popolnoma izmučeni, če treba, naj se o pus t i tud i Harbin terse puste Japonci mirno korakati v Sibirijo. Drugi pa tudi govore o tajnem dogovoru z Japonsko zaradi miru. Ruska diplomacija nikakor ne želi kakega posredovanja, ki bi imelo le sebične namene. Državno vodstvo je, izvzemši vedno oma-hujočega carja, za takojšnji mir. Položaj se še ni pojasnil, kar je vzrok silno nervozno stanje carjevo.
Japonsko brodovje pri Sin-gaporu.
London, 16. marca O dohodu To-govega brodovja pred Singapore je izreklo svoje mnenje že več angleških pomorščakov. Sir John C o 1 o m b je dejal, da je bilo vedno misliti, da bo japonsko brodovje zapustilo domače vode. Iz dejstva, da je izginilo japonsko brodovje, se je dalo sklepati dvoje: Ali je kje skrito, da izvabi rusko brodovje na prosto, ali pa, da je odplulo proti jugu. Sedaj je jasno da je zapustilo svojo bazo. Pri Singaporu se nahaja Togo na točki, kamor s pomočjo brezzičnega br-zojava lahko dobiva poročila o položaju in stanju ruskega brodovja. Na to informacijo bo potem gotovo stavil svoje prihodnje delovanje.
Mogoče je, da bo Togo poizkušal, preprečiti združitev med potjo se nahajajočih ruskih ladij z glavno floto. Toda vprašam bi li ne bilo bolje, dopustiti združitve. Na-daljne ladje pač ne bodo povišale vrednosti ruskega brodovja. Morda se motim, toda ta vtis imam: Ko pride Togovo hitro, urno in izkušeno brodovje med ruske ladje, se bo ponovila usoda Armade.
General Bilderling.
Peterburg, 17. marca. General Bilderling je brzojavil svojim sorodnikom, da je zdrav on in trije njegovi sinovi. Glasi se, da je ujet vojni dopisnik »Ruskega Slova".
Japonske sanje.
Rim, 16. marca. Vojaški list „Italia Militare" piše, da se je izjavil tukajšnji japonski poslanik, Ojama, da ni izključeno, ako se bo vojska nadaljevala, da bodo Japonci prenesli sovražnosti tudi v Rusijo samo (?) Japonsko brodovje bo v položaju, p r i -pluti celo v Baltiški zaliv in pred Peterburg. (!) Zato bi niti ne bilo treba posebnih priprav, ker so Japonci zaplenili 27 evropskih parnikov, ki bi lahko vozili za japonskim brodovjem premog in druge potrebščine
Stavka na sibirski železnici?
London, 16. marca. „Morningpost" poroča iz Rusije, da so uslužbenci sibirske železnice izročili železniškemu ministru svoje zahteve. V njih izjavljajo, da je sklenjena splošna stavka za slučaj, ako vlada ne izpolni takoj pred meseci dane obljube, da jim bo dala še posebno mobilizacijsko do-klado za čas vojske, ter ako ne izplača v teku enega tedna zaostale plače. Ta ministru oddani ultimatum je baje sestavil sibirski revolucijski odbor. Revoluc. stranki se je nadalje posrečilo, carju dostaviti pismo, v katerem mu stranka naznanja, da ga bodo njeni agentje smatrali za osebno odgovornega, ako do 1. aprila s posebnim odlokom ne napravi reprezentativnega sobora na podlagi splošne volivne pravice. Pismo tudi grozi, da carja ne bo mogoče rešiti pred nasilnimi odredbami revolucionarjev, ako se bo branil ustreči tem zahtevam.
Na železnioi po bitki pri Mukdenu.
Tjelin, 13. marca. (Nov. Vr.) Ko je bilo dano povelje, da moramo zapustiti Muk-den, se je vseh polastila velika žalost. Bilo je ob 9. uri zvečer, tajfun je ponehal, vse je bilo zavito v temo, same železniška postaja je bila razsvetljena z auerjevimi lučmi. Na kolodvoru je ležalo vse polno ranjencev. Ukaz se je glasil, da mora do 5. ure zjutraj biti že vse odpravljeno v Tjelin. Nastalo je hitro vrvenje na kolodvoru, da se izvrši to ogromno delo. — Najprej so z vso naglico prenašali ranjence v vozove. Že ob 9. uri 40 minut je odpihal prvi oddelek, obstoječ iz 8 vlakov, ki so rabili 13 lokomotiv. Do 6. ure je odšlo šestnajst oddelkov; vsak vlak je imel 52 - 55 vagonov.
železniško osobje je delalo z občudovanja vredno pridnostjo. Pomislite: Odšli so to noč: 3 vlaki s krogljami, 1 oddelek s parkom artiljerije, obstoječ iz 540 vagonov, 1 vlak s toplo obleko, 1 vlak s premogom, 4 vlaki z raznimi potrebščinami i. t. d. — Največ vlakov je bilo pa polnih ranjencev. Zadnji se je peljal načelnik postaje z vsem železniškim osobjem in vsem inventarjem.
Slava tem ljudem, katerih požrtovalnost je rešila Rusiji vse: ranjence, municijo, listine, denar in milijone vredno premoženje. Proti jutru so že letale japonske šimoze na tir in dvakrat, so jim prestregli pot. Vlaki so se vozili s pogašenimi lučmi, brez žvižgov, 8 minut drug za drugim. Ob straneh so žareli požari, strašne vrste dvigajočih se plamenov. Gerela so skladišča, slama, premog, drva, žito in goreči jeziki so švigali proti nebu. Nočna tema se je izpremenila v žareč dan, katerega rdeči svit je bil grozen. Semtertje se je razpočil zaboj s patronami, tuintam seje vnela raketa in je švigala proti ntbu Vse je gorelo — in bilo je tudi dovolj goriva! — Ob 6. zjutraj so za seboj podrli železniški most čez Hunho. Na postaji je pa pri brzojavu ostalo še nekaj uradnikov, katerim je bilo naročeno, da zbeže šele ob prihodu Japoncev. V bolnišnicah je ostalo 1050 težko ranjenih Rusov in 369 ranjenih Japoncev, pri kat-rih je ostal oddelek „Rdečcga križa". Največja škoda za Ruse je bila. da so mo rali pri Fušunu zapustiti velikanska skladišča premoga.
Sreča v nesreči.
Ruski dopisnik brzojavlja :
Tisto noč, ko so Rusi bežali iz Mukdena, je prodrl japonski konjiški oddelek pri Knizanu s tremi topovi in je jel ob streljavati ruski prevoz. Nastop sovražnih eskadronov v hrbtu je naše silno prestra šil. Nastal je strašen nered. Vse se je zagnalo naenkrat naprej in drug je tiščal na drugega. Videl sem, kako so privlekli na postajo Husitaj nekake zaboje, jih vrgli proč in bežali dalje. Naenkrat je bila vsa postaja natlačeno polna izmučene, prašne in vse potne množice. Ne očitajmo jim tega! Petnajst dni neprestanega boja jih je izmu čilo in ni jim bilo mogoče drugače. A le kratko je trajal ta nered. Čez dva dni je bil ves Tjelin podoben ogromnemu taborišču, v katerem se je vrejevalo in zbiralo vse z veliko hitrico in ti ljudje, ki so ravnokar trpeli nadčloveške muke, glad in smrtni strah, so zdaj sedeli okoli ognjev in pevali. Da, pevali so, daleč tu v sovražni zemlji, ti čudni, neumljivi tujci, To nam je pa dokaz, da ruska armada še ni izgubljena. Poglejte le na polke generala L i -n j e v i č a ! V popolnem redu, z godbo in pojoč so prikorakali v Tjelin. Sovražnik je res dosegel velik moralni uspeh, a v tem je samega sebe polil s krvjo. 200 000 mož na dveh straneh je stal Mukden — ali je pa toliko vreden ?
Dogodki na Ruskem.
Holm, 17. marca. V ljubljinskem okrožju se je pričelo gibanje med poljedelskimi delavci, ki se je zaneslo tudi v holm-sk« okrožje in vsijedlško gubernijo. Polje-deljski delavci zahtevajo zvišanje plače in druge priboljške
Do r pat, 17. marca. Iz Dorpata je odšlo vojaštvo na Ukrajino ob Pejpuškem jezeru, kjer so povzročili kmetje nemire in zažgali gospodarska poslopja dveh posestnikov.
Varšava, 17. marca. Stavkati so pričeli zopet delavci v več tovarnah.
Berolin, 17. marca. „Lokalanzeiger" poroča iz Peterburga, da so zaprli carjevega paža Butulina. Delil je prekucijske oklice med vojake grenadirskega polka.
Varšava, 17. marca. Šole so še vedno zastražene. Socialisti motijo pouk v privatnih šolah. Gapon je baje že popolnoma na varnem.
i Pariz, 17. marca. Gapon je izdal še en oklic na kmete, v katerem caija imenuje le „carja vampirj a" ter poziva kmete naj uprizorijo oboroženo vstajo. Radi strela na carjevo zimsko palačo obtoženi častniki in vojaki bodo baje oproščeni, ker so v Peterburgu mnenja, da se je zgodil le nesrečen slučaj.
Z Balkana.
Dne 14. t. m so turški vojaki pri Smolu popolnoma uničili neko vstaško četo, ki je vdrla iz Bolgarije. Ubili so 42 vstašev, med njimi tudi dva voditelja. Turki so imeli mrtvih 8 mož.
Dostojanstveniki, ki so pobegnili iz Carigrada, so pustili pismo na sultana. V tem zatrjujejo, da hočejo ostati zvesti in vdani sultanovi podaniki. Pobegnili so, ker so se bali, da jim bo Femi paša kratil osebno svobodo.
Turčija se pogaja na Francoskem o najetju novega posojila.
Iz Soluna se poroča: V preteklem tednu so imele bolgarske čete v Makedoniji znatne izgube. Dne 13. t. m je bil boj pri Gava-lanu med bolgarskimi vstaši in Turki, v katerem so Bolgari izgubili 10 mrtvih in so morali pobegniti. Bolgarski vstaši so pri Koklenu ubili dva Turka. Tudi grške vstaške čete se jako množe. Vstaši dobivajo jako izdatne denarne podpore. Vstaši nameravajo povzročiti vmeševanje tujih velevlasti.
Ilovice Iz Kranja.
Nad vodovodom v Kranju so obupali mestni očetje sami. Kakor čujemo, se bo zgradil pod Jelenom" kanal, ki so ga prvotno hoteli šele napraviti, kadar bi bil vodovod napeljan. Seveda iz strankarskih ozirov se ne sme izvršiti vodovodni načrt g. Pavšlaria.
Ranji g. svetnik Friderik Hudovernik je bil v Kranju jako priljubljena oseba. Prišel je v Kranj za kape-lana v burnem letu 1848 in služil tu devet let. Seveda se je spominjal tudi Prešerna. Pripovedoval je zlasti rad, kako je takratni dekan Dagarin nekega dne pri kosilu povedal svojima kapelanoma, da je imel tisto dopoldne s Prešernom križ, ker ni hotel ni česar slišati o izpovedi. Dagarin je pa energično rekel: „Aber Herr Doktor, machen Sie keine Spompanadel," nakar se je pesnik udal. Se drugo anekdoto je vedel o Prešernu. Ko so Prešerna rešili smrti, je šel nesrečni pesnik k mizi in zapisal nanjo s svinčnikom: „Prešeren — nemiren — neveren — se je obesil za cvirn." Pokojni gospod Fric je bil znan tudi kot homeopat. Zanimivo je, da je svojo zalogo homeopa-tičnih zdravil zapustil svojemu nečaku gospodu Janezu Hudoverniku, ki je pa umrl en dan pred svojim stricem.
Mojster v obrekovanju in denunciranju je naš „Gorenjec". To kaže najbolj zopet zadnja številka, kjer podtika neljubim mu osebam dejanja, o katerih se jim niti ne sanja. S cer pa svetujemo do-tičnikom, da se naj za to bevskanje nikar nič ne zmenijo. Ko bo čas za to, bo že dobil — nagobčnik.
Naša klavnica izkazuje skoraj 2000 kron prebitka. O nedestatkih pa še vedno tožijo zlasti naši mesarji. Pravijo, da letos zato niso napolnili ledenice z ledom, ker se boje, da bi jim splesnil.
S pavjim perjem diči „Gorenjec" k srcu mu prirastlega ex župana Strupija, češ, da je preskrbel občini Cirčiče poštne nabiralnike in pismonošo. Mi pa vemo, da je to zasluga sedanjega vrlega župana Ro-tarja.
Veteransko društvo v Kranju je imelo zadnjo nedeljo svoj občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Izvo ljeni so v odbor gospodje: Hlebš Ferdinand, načelnik; Premmerstein, podnačelnik; Papler, blagajnik; Weinberger, tajnik; Rakove, Schiffrer, Lelar, Špenko, Pikuš, Bajt, Virant, Kordan, Petrič in Janša. Kakor čujemo, omislilo si bo društvo zastavo. Vrlemu društvu, ki vživa v Kranju splošne simpatije, želimo veliko uspeha.
Bodoči naš prijatelj, gosp. dr. J. Kušar, je v zadnji ljubljanski občinski seji, kakor je poročala „Laib. Zeitung", zahteval, da se imenujejo v volivne komisije samo pristaši narodno - napredne stranke. Moža je na podlagi poslovnega reda takoj zafrknil župan Hribar. Upamo za trdno, da se bo tudi on v Kranju omejil samo na liberalne klijente.
Moč spomina. Že nekaj tednov izhaja v „Gorenjcu" podlistek: »Moč spo mina"; seveda sta glavni osebi kuharica in župnik. Stvar obeta postati še jako umazana in podla. Ko mu pa »Slovenec" na take in enake grdobije odgovori le z majhnim migljejem, pa zacvili kakor pes, ki se mu stopi na rep. Čudimo se, da Cirila, ko navaja „Slovenca", posebno takrat zapusti moč spomina, kedar bi morala biti najbolj živa. Najhujša vseh bolečin je — „slab spomin-"
Loške novice.
Semenj sv. Jedrti se je nenavadno dobro obnesel; bilo je dovolj prodajalcev, a tudi kupovalcev ni manjkalo Se vidi, da smo že po sv. Gregor iju in da se delo na polju začenja. Novo lice je sejmišče na trgu dobilo po ličnih tržnih stanih (štan-tih) ki jih je županstvo dalo nove napraviti. Tudi živinski semenj je bil za naše razmere dokaj živahen, cena živini precej visoka. Seveda se loški semnji nikakor ne morejo meriti s kranjskimi.
Klavnica se bo začela v kratkem zidati. Stavba je oddana v delo kranjski stavbeni družbi, ki je stavila najbolj ugodne pogoje. Pričakuje se, da se bo pri oddaji del ozirala v prvi vrsti na domače spretne obrtnike.
Sosedne občine so sklenile prispevati k plači živinozdravnika 400 kron in tako je zagotovljena plača 2000 kron Prav tako, saj bo živinozdrav-nik koristil tako okolici, kakor mestu pri klavnici.
Pretečeni predpust je bil kaj
noroglav, zadnje pustne dni naravnost po-hujšljiv. Nekatere pustne šeme so bile tako nespodobno oblečene in so se po ulicah tako ostudno vedle, da je bil« pravo pohujšanje. Le škoda, da ni mestna policija takoj vmes posegla. Še bolj se je pa čuditi onim staršem, ki se nad katehetom hudu-jejo, ker je šolskim otrokom prepovedal gledati take nesramnosti. Končno se je tudi
policaju le pregrdo zdelo in je dotičnega nespndobneža spodil.
Slabo znamenje. V loškem okraju je do 260 kotljev za kuhanje žganih pijač! Pač žalostno! Ni čuda, da se žganjepitje tako silno širi!
Jeseniške novice.
j Živahno življenje se je zopet začelo na Jesenicah. Na stotine delavcev je prišlo k zgradbi železnice. Italijanov vse mrgoli, pa tudi Hrvatov je veliko.
j „Grazer Tagblatt" od 14. t. m. kliče na pomoč vlado in nemško „Gemein-biirgschaft" zoper občinski odbor jeseniški, „ker je kršil postavo", ko je imenoval častne občane.
j Kakšne budalosti kvasi ta list, je pa že — preneumno. Pravi, da se imajo Jesenice zahvaliti za svoj obstanek „einer urdeutschen Industrie". Bernardini, Locatelli, Bucellini, to so bili posestniki rudarskih jam in topiinic za železo. Kaj ne, prav „ur-deutsch" so ta imena ? Nemška kranjska industrijska družba še dvajset let ni na Jesenicah.
j Beračijo, očita Jeseničanom, češ da nemška tovarna plačuje 90 v. od 100 za občino. Dobro jo je bil zasolil ravnatelju Luckmannu že pred leti slovenski odbornik, ko je Luckmann ravno to povdarjal: Gosp. Luckmann, vi nič več davkov ne plačujete kot jaz ali kak drug davkoplačevalec Jaz od goldinarja čistega doneska ravno toliko plačam kot vi". TaVo je, oholi Nemci, če več davka plačujete, imate pa večje dohodke. In kdo vam na kup spravlja te večje dohodke? Slovenski delavec na slovenski zemlji. Slovenski žulji in slovenska zemlja vas rede.
j Po vsi sili hoče nemška tovarna razdeliti šolsko občino in imeti posebej štirirazrednico na Savi. Občinski odbor se je uprl ti nakani, krajni šolski svet hoče skupno šolo osemrazrednico Prostor je določen, komisija ga je spoznala za pripravnega. A tovarna pravi: .Ne bo vaša veljala, moja bo". In ponudila je prostor za štirirazrednico na Savi zastonj. In prišla je 16 t. m. že tretjič komisija da se ta prostor pregleda. Ce drugega ne, hoče tovarna vsaj to doseči, da bi se zidanje skupne osem-razrednice zavleklo toliko časa, dokler bi ona ne dobila večine v obč odboru. To pa upa pri prihodnji volitvi, ko bodo vsled gradbe železnice le začasno tu bivajoči Nemci odločevali zlasti v drugem razredu. V prvem razredu upa tudi imeti večino, ker je prepričana, da bo imenovanje častnih občanov zavrženo. V tretjem razredu je sicer dvomljiva tovarniška zmaga, a kdo zna, kaj pride.
j Zastonj bi bil vsak napor Nemcev, ko bi se bili zavzeli za delo možje, ne pa nezreli mladiči, ki so s svojo liberalno politiko tako zavozili, da je sedaj najhujši tazdor med Jeseničani in Savčani. Geslo teh politikov je: „V boj zoper Nemce in slovenske klerikalce!" Sadovi tega boja gotovo ne bodo izostali.
j Nova igra. V katol. delavskem društvu se bo v nedeljo, na praznik sv. Jožefa predstavljala nova igra „Pri Marijini kapelici". Začetek ob pol 8. zvečer.
j Prisiljenci na delu v tovarni. Prihaja nam poročilo, da ravnateljstvo tovarn kranjske industrijske družbe rabi prisiljence za najrazličnejša d e 1 a v tovarni. Ni čuda, če je radi tega mnogo razburjenosti med delavstvom Kmalu bodo najvažnejša dela imeli prisiljenci in odjedali kruh poštenemu delavstvu. Mi tem potom opozarjamo ravnateljstvo, da blagovoli to krivico takoj odstraniti, da ne bo razburjenje naraščalo. Upamo, da ravnateljstvo ne bo trdoglavno in da preneha s takimi krivicami proti delavstvu. Prav hvaležni bi bili ravnateljstvu, če nam pojasni, zakaj je prisiljence dalo na mesta, ki jim ne pristajajo.
Novice iz kočevskega okraja.
kč Lani — in — letos. Lani je bila v Ribnici tri pustne dni dni 40urna po-božnost. Ljudstva se je kar trlo v cerkvi, domačega in tujega Trgovci in gostilničarji so dobro tržili, da se jim je lice nasmihalo. Pa nekateri izvoljeni so v „Narodu" zaropotali zoper lepo pobožnost; zabavljali zo per cerkveno darovanje ; očitali duhovnikom domačim in tujim, koliko so „pojedli in popili" , te „Narode" brali in razlagali po svojih prodajalnah in gostilnah, najeli nekaj predpustnih šem, ki so vpile po trgu : .Ti ga boš piv, jaz ga bom piv, — tehant bo pa sline cediv" — mimogrede povedano: ti pevci so potem prišli v „špehkamre" — itd. itd. — Konec vsega tega je bil, da se je letos 40urna pobožnost odpravila. In sedaj ? Trgovci in gostilničarji so klavrno hodili po trgu in zdihovali, da imajo pustne dni prazne prostore; duhovniki so ostali vsak na svojem domu, ker na take pojedine, kakor so nesramna očitanja ribniških predpustnikov, se nihče ne ponuja ; in kdo ! ima denarno škodo? Trgovci in gostilni-
čarji ! Sedaj sami odkrito priznavajo, da je „pamet boljš a nego žamet". Na zdravje !
kč Od koga žive ribniški trgovci in gostilničarji? Od cerkve in od kmeta Cim več cerkvenih shodov, tem več v Ribnici ljudstva, in tem več prometa. Pa se nekateri še toliko nespametni, da bi cerkveno delo radi zatrli — in kmetu „trg zaprli" !
kč G. lfišnikar pa kar tiho molči o tistih 200 kronicah, ki jih je obljubil za ribniške reveže, in ne reče ne bev ne mev! Vesel je, da toliko časa molčijo drugi. Kaj ne, g. Višnikar, kdor molči, devetim odgovori ! Ce pa kaj reče, — pa „košta" !.. .
Idrijske novice.
i Bratovska skladišča. Kristan udarja po klerikalcih, ker nekateri rudarji niso volili v bratovsko skladnico samo soc. demokratičnih zastopnikov. Resnici na ljubo povemo, da odbor kat. narodne stranke v Idriji ni imel nobene seje in tudi ne kakega pomenka o tej volitvi. Zakaj ne? Zato ker je bratovska skladn ca skupno premoženje vseh rudarjev. V njo prispevajo s svojimi doneski vsi, naj bodo te ali one stranke in iz nje naj dobivajo podporo zares potrebni, pa naj se prištevajo demokratom, napred-njakom ali klerikalcem. Zato naj se pa voli tudi odbor iz vseh strank, da bodo imeli tudi ljudje zaupanje in tudi zavest, da se skupno premoženje opravlja in iz njega dele podpore nepristransko, po večji ali manjši potrebi. Ako ima pa ena sama stranka vse v rokah bodo pristaši drugih strank z neko nezaupnostjo na njo zrli in sumničili, da se pri delitvi podpor gleda na svoje ljudi. Zato rudarji kat. narodne stranke niso še pri nobeni taki volitvi postavili kandidatov le iz svoje srede, v zavesti, da bode prej ali slej med tovariši prodrlo mnenje: skupno vkladamo doneske v skupni naš zaklad, skupno ga tudi oskrbljujmo in po svoji vesti dajajmo nepristransko iz njega podpore. Tega prepričanja so bili rudarji kat. nar. stranke in tega prepričanja se bodo držali, pa naj se v nje zaganjajo na shodih, ali pa naj zabavljajo čez nje po listih.
i O naši obrtno-nadaljevalni šoli se sedaj veliko govori po Idriji in piše v časnikih. Deželna vlada je pozvala mestni zastop naj za Idrijo sestavi učni načrt za bodočo obrtno šolo. To se je zgodilo in 17. marca 1903. ga je v imenu občine podpisal tedanji župan g. Dragotin Lapajne. V istem učnem načrtu se doslovno bere: v soboto od 6-7 verouk, katehet L. Lah, kapelan. Sedaj pa piše „Narod", da se je Osvald vsilil za kateheta. Sedanji šolski odsek je to vpošteval, saj je profesor Pirnat sam inspiciral g. Lah-a pri pouku, s tem ga priznal za kateheta na obrtni šoli in s tem tudi verouk potrdil kot enakega drugim predmetom. Tega koraka gotovo ni storil g. profesor na svoje roke, temveč v sporazumljenju z vsem šolskim odsekom. Ali je pa morda profesor Pirnat radi tega dobil od odseka kak ukor? Le na dan ž njim, ako je res! § 18 statuta za obrtno šolo določuje izrečno, da nima učnega načrta izpreminjati drugi, kakor le ministrstvo, oziroma deželna vlada, toraj je šolski odsek prekoračil svoj delokrog, ko je kar na svoje roke sredi šolskega leta odpravil verouk.
i Liberalna naprednost se
kaže v postopanju večine našega šolskega odseka. Da se z veroukom preneha niso obvestili kateheta ne osebno ne pismeno, le ko je katehet šel k učni uri v prostore tukajšne c. kr. rudniške šole mu je zastavil pot šolski sluga z naznanilom, da je župan ukazal za današnjo uro ne zakuriti ne razsvetliti šolske sobe, ker verouka več ne bo. Naj bi tako ravnal kak gospodar s svojim hlapcem, bi mu li ta ne odgovoril opravičeno: Umazanec, plačaj mi prej moj 4 mesečni trud preden me podiš stran in ko bi to storil bi še pristavil, ali ne veš, da se mi mora 14 dni prej služba odpovedati? Kaplan pa, ki je dovršil vso gimnazijo, mora vse potrpeti. Ali naj sodnija pošlje uradnega cenilca v kako hišo in mu pred nosom vrata zapro, ne bode li sodnija znala varovati svoj ugled, le katoliški duhoven naj bi bil izpostavljen šikanam kakih domišljavih ljudi!
i Kako sodijo trgovci in obrtniki o verouku na naši obrtni šoli? Vprašalo se jih je 47 in od teh se jih je 37 podpisalo za verouk. Ti so: Fr. Goli, Val. Tre v en, Ferd. G o s t i š a , Andr. C o r n, Leopold Brus, Iv. Lapajne, Mar. Lapajne, Fran- j čiška Lapajne, Antonija M a k u c , Kat. j Vončina, Mar. Se de j, Jos. Dežela in Mar. Tratnik, (trgovci); J. Kerše-van, Iv. Vidmar, Jan. Vidmar, Jan. Bratina, Fč. Plesničar, Leop. Štros (čevljarji); Mih. Tratnik, Jos. Kogej (mizarja); Iv. Tur k, Fr. Loj k, i (peka); H. K o s (mesar); Iv. Moravec (ključavničar); Ignac Tre ven (kovač); I | Jos. Šinkovec, Iv. Jereb (brivca); ' Fr. Gabrov še k (strojar); Iv. Lapajne,
.Iv. Kovačič (krojača); Fr. Majnik j (knjigovez); Lovro B r u m e n (klobučar); j Fr. Kos (kavarnar); Fr. Didič (sedlar); i Ferd. Š k r a b a (urar) in Mar. Jereb (barvarica). Le 10 jih n i hotelo podpisati in še ti iz različnih vzrokov. Boje se posledic, ki bi izvirale iz strankarske nagajivosti, izjavili pa so nekateri, da bi radi pošiljali k verouku svoje vajence, katere je treba v krščanskem pouku utrditi. Ti so: Ant. Jelene, Valentin Lapajne in Fr. M 1 a k a r (trgovci); Alojz V e n k o (brivec); Fr. M a k o v i č (dimnikar); Fr. C i n i b u r k (knjigovez); Ign. R i h a r in Josip V o v k (čevljarja); Jos. Rupnik (strojar) in Fr Kavčič (kavarnar). S tem je dovolj jasno povedano kakega mnenja glede verouka na obrtni šoli so trgovci in razni mojstri.
i Cesta od Idrije do Kale naj se podržavi. Hvaležni smo dr. Žitniku, da je zopet opozoril državske oblasti na to stvar. Opomnimo samo še toliko, da bi tudi naše oblasti prav storile, ako bi opozarjale na to potrebo. Ko je bil zadnji sneg, bil je hipoma ves promet preprečen. Logaška cesta, kar jo je državne, je bila v trenutku skoro v redu, a od Kalcev do Idrije! Celo poštni voz nekaj dni ni sprejemal oseb, ampak je vozil le blago. In vendar je Idrija drugo mesto na Kranjskem ter pač zasluži nekoliko več ozirov. Saj prinaša vendar državi in deželi lepe dohodke, a je od obeh ne malo pozabljena.
i Električna razsvetljava je 13. t. m. zopet popolnoma odpovedala, dasi je bila temna deževna noč, 14. t. m. pa tudi mnogo svetilk ni gorelo. Ker občina pač redno plačuje, naj bo red.
i Neko čudno medvladje je sedaj v naši občini. Seje ni bilo že dolgo časa nobene, pa še sedaj ne vemo, zakaj. Postavno število odbornikov je sejo celo zahtevalo, a zastonj. Dosedaj je bila navada, da je občinski odbor določil pregledovalce računov. Kako imenitno so prezrli naše odbornike pred par leti, še ni nobeden pozabil. Letos so brez seje. izročili letni račun pregledovalcem. Rekli so, da je najlepše, ako je iz vsakega razreda eden odbornik. Popolnoma prav, le to bi želeli, da bi tudi vsakokrat prepustili dotičnemu razredu, da sam določi svojega zastopnika, zlasti, ker se dosedaj ni oziralo na razrede. Izpočetka sta bila dva odbornika pregledovalca, potem so menjali osebi, prišla sta Kos in vi-rilist Kristan — a izvoljena v seji. Sedaj pa je priplaval nk površje zopet Valentin Lapajne, mesto Kristana kakor kaže pa rudn. svetnik Koršič. Kdo določuje o tem, oni, ki so račune napravili, pač ne sami? Račune so našli pregledovalci, kakor se govori, popolnoma v redu. Ker so bili trije, so izvršili skupaj kar v uradu vse primerjanje in česar treba prav hitro. Pri prvi seji bodo poročali, med drugim boda pojasnili tudi, zakaj je dobil stavbenik V. Treo zamudnih obresti dokajšnjo vsotico 1076 K, ko mu občina koncem leta 1903 ni bila prav nič dolžna. L. 1904 bo potem v redu, kar želimo tudi o prejšnjih letih.
i Občinske seje — čemu pa? Kdo se pa ozira na njih sklepe! Najlepši dokaz daje postopanje glede veronauka v obrtni nadaljevalni šoli. V občinski seji se je soglasno odobril, ko se je šlo za denar, drugi, deloma isti možje, a pri drugi priliki so pa sklenili, da ga ne bo. Ako se enoglasni sklepi občinskih sej tako spoštujejo, je pa res bolje, da ni nobene seje. Vsaj smeši se ne nobeden.
i Od 6. do 8. ure zvečer je sedaj tudi pri nas obrtna-nadaljevalna šola. Popolnoma prav, ako se hoče doseči vsaj nekoliko uspeha pri pouku, in tega pač gospodarji privoščijo svojim vajencem, ki niso sužnji.
i O črnovrški mlekarni je
prinesel „Narod" celo vrsto člankov, v katerih se Tavčarjanec Janez Lampe imenuje mnogozaslužnega. Baha se, da so njegovi članki „vzbudili v mnogih krajih in krogih veliko zanimanja", iz ornega vrha nam pa poročajo, da so se celo liberalci zgražali nad predrznimi neresnicami »Slov. Naroda". Dasi „Narod" brca in grize okoli sebe, psuje „Domoljuba", »Slovenca" in „dolgo-uhega notranjskega šušmarja" s psovkami, kakršnih je pač navajen naš liberalec v svoji šnopsariji, smo vendarle poskrbeli, da bo javnost izvedela resnico in bo »Slovenec" prinesel natančnejši popis te žalostne katastrofe.
Koroške novice.
k St. Štefan pri Velikovcu.
(Nesreči.) Na pustno nedeljo, dne 6 t. m., smo zapazili ob pol devetih v skednju p" Likebu ogenj, ki se je začel od znotraj in je v trenutku obsegel ves hlev. Sreča, da ni bilo vetra, sicer bi pri takem mogočnem plamenu lahko postala cela vas žrtev ognja. V lastnikovi gostilni so obhajali pustno veselico. Prva je došla požarna bramba z Blata, čast g. Pirkerju! Došle so še baronova, ovbeška in štriholška. Živino so rešili vso.
Dalje v II. prilogi-
zeorelo pa je kakih 30 kokoši. Škode je 8000 kron. Zavarovalnina pa znaša le nekaj nad 3000 kron. Kdo je zažgal, še ni znano Sluti se, da je storila to zločinska roka. Druga nesreča se je zgodila pri istem posestniku. Potreboval je prostora za konje. Pri delu je rabil tudi sekiro, katera mu je oo nesreči padla iz rok naravnost na prsi zraven stoječemu mizarju in ga ranila do kosti, katerih pa k sreči ni presekala
k Ustanovni shod slov. krščansko socialnega delavskega društva v Pod-iubelu se je vršil dne 12. t. m. To ]e tretje slov. delavsko društvo na Koroškem.
.Narod" v
Položaj na Ogrskem.
V nedeljo bo odpotoval cesar v Budim nešto, kjer ostane dalje časa. Potovanje v Budimpešto je bilo sklenjeno pri kronskem cvetu v navzočnosti Tisze. V Budimpešti bo ostal vladar baje dva tedna. V ponedeljek bo seja izvrševalnega odbora opozicije. Isti dan bo pričel vladar deliti avdience. Prva bosta sprejeta T i s z a in grof A n d r a s s y. Liberalci trde, da bo ob tej priliki cesar poveril sestavo novega ministrstva Andras-syju. Volivci neodvisne stranke nameravajo >Aiti viaHarin slavnostni sprejem. Gov
koncesije
prirediti vladarju slavnostni sprejem. Govori se da bo dal vladar Mažarom konc armadi. Košut je priobčil članek, v katerem izjavlja, da ni veliko pričakovati od vladarja, ki je navajen, da se izpolni njegova volja. Opozicijo opominja, naj bo potrpež-ljiva.
Izprememba avstrijskih generalnih armadnih nadzornikov.
N W. Tgblt." poroča, da bosta upokojena oba generalna armadna nadzornika
fcm.
baron Rein-
fcm. baron Reinlander in W a 1 d s t ii 11 e r še pred 1. majem \ander je bil imenovan za gen. nadzornika 1 1895., Waldstatter pa 1. 1898. Ker je umrl tudi tretji nadzornik princ Windischgraetz, bodo morali izpopolniti vsa prazna mesta. Pri imenovanju novih general, nadzornikov pridejo v poštev: nadvojvoda Friderik, princ L o b k o v i c, grof U e x k u 11 in Ga lg o c z y.
Zasedanje češkega deželnega zbora.
Voditelj nemških poslancev v češkem deželnem zboru dr. Eppinger je bil 17. marca v državnem zboru. Rekel je, da nihče ne misli na to, da bo sredi maja zboroval češki deželni zbor. Kakor poroča »Politik«, se je Gautsch posvetoval o zasedanju češkega dež. zbora z dr. Pacakom. Med vlado, Nemci in Cehi bodo posvetovanja o usodi carinskega tarifa. Gautsch bi rad, da bi zbornica prej ko mogoče rešila carinski tarif. Cehi zahtevajo, da se jim da zagotovilo o sklicanju češkega deželnega zbora, ker prej m mogoča rešitev carinskega tarifa in drugih političnih vprašanj. Posl. kons. veleposestva dr Mettal je izjavil, da je potrebno neovirano delovanje češkega deželnega zbora z ozirom na češke deželne finance Ker so Cehi prenehali z obstrukcijo v državnem zboru, so Nemci dolžni prenehati z obstrukcijo v češkem deželnem zboru. Voditelj čeških agrarcev Prašek je izjavil, da drž. zbor ne bo delal, če ne bo omogočeno de lovanje češkega dež. zbora. Dr. B*xa je izjavil, da se mora brezpogojno sklicati češki deželni zbor. Nemci ne smejo dobiti nikakih koncesij. Geslo njegove stranke je: Ni državnega zbora, če ni deželnega! „Alldeutsche Korresp." poroča, da Vsentmci ne mislijo prenehati z obstrukcijo v češkem deželnem zboru, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Tudi nemška napredna in nemška ljudska stranka nista voljni prenehati z obstrukcijo samo zato, ker so Cehi pogojno z njo prenehali v državnem zboru.
Katoličani na Japonskem.
Preteklo leto se je število katoličanov na japonskem pomnožilo za 711 oseb. Vseh katoličanov je bilo 58.797. Število sicer ni veliko, a temu je največ vzrok vojska. — Jake mnogo katoličanov je umrlo in se izselilo na Korejo, v Ameriko, na Kitajsko in Avstralijo. Krščenih je bilo lani 1208 odraslih, 1747 otrok katoliških staršev in 2774 oseb je bilo krščenih na smrtni postelji.
Dveletna vojaška služba na Francoskem.
Francoska zbornica je odobrila s 519 proti 32 glasovom zakonski načrt, s katerim se uvede dveletna vojaška služba na Francoskem.
Dnevne novice.
Objavite pogodbo I »Narod" trdi, da je laž, kar trdi »Slovenec", da bi bila liberalna stranka po pogodbi vezana »varovati nemško posest". Mi »Narodu" prav nič ne verjamemo. Naj vendar liberalna stranka objavi pogodbo, pa bomo videli, da je res,
kar trdi »Slovenec"! Kadar je zadregi, vedno upije „Fej!" Mi mu ta klic vračamo in pravimo: . F e j nemško-slovenski zvezi!" V tem klicu bodo končno edini vsi pošteni Slovenci.
Razne plače. Medtem, ko vsi resni listi premišljujejo velika svetovna vprašanja, ki se razgrinjajo pred nami, pa »Slov. Narod" dan na dan filozcflra o duhovskih plačah. V svoji budalosti gre tako daleč, da se upa celo trditi, da mu duhovnik piše te članke. Seveda nam skriva njegovo ime, in ni neopravičeno, če trdimo, da je dotični pisec gospod dr. Strecker, ki je prišel s cerkvenim denarjem takrat v dotiko, ko ga je kradel po štajerskih župniščih. A to je brez vsake važnosti. Mi bi si usojali liberalce samo opozarjati, da imajo njihovi mnogozaslužni voditelji vse drugačne dohodke, kakor pa župniki in kaplani, v katere se toliko zaletujejo. Za danes eno primero. Dr. Tavčar ima samo stranskega zaslužka brez advokature vsaj za deset župniških kongru. Mož ima kot deželni odbornik 4000 K, kot državni poslanec pride vsaj na 3500 K, od »Slov. Naroda" vleče 4000 K, poleg tega je udeležen pri raznih dobičkanosnih podjetjih. Ce pomislimo, da znaša kongrua za župnika 1200 K, tedaj je stranski zaslužek dr. Tavčarja gotovo vsaj desetkrat tolik, kakor »fajmoštrska bisaga". Zdaj pa pomislimo, da je ta mož podedoval dve »farški bisagi", edini dve, čez kateri »Nared" nikoli ne zabavlja. Ker je advokatura pa tudi eden izmed tistih poslov o katerih je svet prepričan, da se ne vršč zastonj, stavim© lahko mnogozaslužnemu dr. Tavčarju vprašanje: Po kakšni meri pa vi merite sebe in druge? Ce »Narod" želi, bomo primerjali še bisage drugih liberalcev s Jar-ško bisago", da se bo videlo, v kateri je več! Potem bomo pa tudi primerjali, koliko
nujno potrebne in obče koristne. V drugih deželah se kmetijsko zadružništvo podpira še mnogo bolj, kakor pri nas. In ta upravni donesek, ki pride v korist našemu ljudstvu, hočejo liberalci snesti našemu narodu. A opekli so se in se bodo opekli v bodočnosti še bolj, ker dobra stvar bo zmagala, naj se ji liberalci še tako upirajo. Dr. Tavčar ni na Dunaju dosegel še niti mrvice v korist našemu ljudstvu in tega tudi niti še poizkušal ni. Njegovo zabavljanje je podobno votlemu bobnanju brez vsake vsebine. A tudi preprečiti ne bo več mogel, da ne bi kaj dosegli vsaj oni, ki jim je v resnici mar korist in napredek našega ljudstva ! Strinja se z »Narodom" edino nem-škonacionalno časopisje, ki »Narodova" zabavljanja proti slovenski gospodarski organizaciji ponatiskuje. »Narod" služi s svojo gonjo le tujcem, s katerimi je zvezan !
— Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice" v Trst. Za izlet, ki ga priredi pevski zbor »Glasbene Matice4 dne 25. in 26. marca v Trst z namenom, da priredi tam v »Narodnem domu" dva koncerta na korist »Družbi sv.
je vredno delo gospodov, ki so tako skromni, kadar se drugim kruh odmerja!
Pravda Ornig contra Tavčar — pred ljubljanskimi porotniki. Delegacija mariborskega porotnega sodišča je od najvišjega sodišča razveljavljena in pridejo torej dr. Tavčar, dr. Brumen in J. Križman, urednik .Slov. Štajerca", pred ljubljansko porotno sodišče. Kakor znano, smo se bili mi postavili na stališče, da ni utemeljeno slovenske obto žence postavljati pred mariborske porotnike. No, zdaj se bodo skoro gotovo poravnali, saj je »Slov. Narod" že pohvalil Orniga, da je »napreden in svobodomiseln mož"! Občinske volitve na Vrab*
čah. Iz »Naroda" posnemamo, da so bili pri občinskih volitvah na Vrabčah na Vipavskem liberalci poraženi. »Narod" piše, da se je začela izobrazba šele pred kratkim razvijati v ti občini. To je popolnoma resnično; saj so imeli doslej liberalci vedno večino pri vseh volitvah. Karol Škapin, ki študira pravo pri Gabrščku v Gorici, je poizkusil z ustanovitvijo liberalnega društva utrditi svobodno misel na Vrabčah, a uspeh je bil ravno nasproten. Pokazalo se je to, kar povsod drugod: Dokler se liberalci ne pokažejo javno, imajo še nekaj pristašev, ko pa prično, kakor pravijo, izobražati ljudstvo in se pojavijo s svojim programom pred ljudstvom, beži vse z groznim krohotom od njih. O tem vesta povedati Škapin in Der-mota. Edino pametno taktiko za liberalce ima dr. Tavčar, ki zaničuje vsako organizacijo in vse programatiške nastope, in samo zabavlja. Pa mu lezejo mladi čez glavo in vpijejo: pozitivno delo. Vredni so, da jih okrca, ker pri tem delu se liberalci kažejo, kakšni so in mu odbijajo še tisto mrvo ljudi, ki jim ima.
Razpisana je po okrožnici župnija Stranje v kamniški dekaniji, ker je č. gosp. Janezu Molju, dovoljen začasni pokoj. Prošnje so nasloviti na c. kr deželno vlado. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 31. marc.
Liberalna skrb za gospo darski napredek. Državno podporo 10.000 kron .Zadružni zvezi« imenuje .Narod" škandal in politično korupcijo. To pač dovolj označuje liberalno domoljubje. Država podpira vse zadružne zveze, ker vrše te javen posel in so priznano
Cirila in Metoda", bo vozil poseben vlak. Ta bo odhajal iz Ljubljane dne 25. marca cb 6 uri 10 min. zjutraj in dospel v Trst ob 9 uri 56 min., iz Trsta pa se bo vračal dne 26. marca zvečer ob 8 uri 20 min. in dospel v Ljubljano ob 12 uri 20 min. po noči. Vozninaje na polovico znižana in znaša tja in nazaj za tretji razred 5 80 K, za drugi razred 880 K, za prvi razred 1180 K. Vozni listki se dobivajo v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu. Vsi tisti, ki so se tam že zglasili, da se udeleže izleta, in vsi drugi, ki se še nameravajo udeležiti izleta, se nujno prosijo, da si pri g. Lozarju čim prej kupijo vozne listke.
—	Vojaška ojačenja v Dalmaciji. V luki Kotor bodo število vojaštva na vseh stališčih in utrdbah pomnožili. Občine so že dobile povelje, naj skrbe za stanovanja vojakom.
—	Emancipirane služkinje. V Oseku je bilo zborovanje 23 kuharic in hišin, ki se hočejo »organizirati". Služkinje zahtevajo krajši delavni čas, višje plače in — enakopravnost z moškimi.
—	Romarski vlak v Lourdes pojde z Dun ja 23 maja.čez Inomost, Eui-siedeln, Genevo, Lyon. Č«ne od Inomosta do Louida so: I. razred 415 K, II razred 353 K, III. razred 220 K. V teh cenah je obsežen? vsa preskrba. — Oglase sprejema: Jos. Winkelhofer, kanonik v St. Hipolitu ali potovalna pisarna Cook und Suhn, Dunaj I. Stephansplatz 2.
—	Prvo moravsko romanje v sveto deželo, o katerem smo že sporočili, da pojde 10. avgusta iz Bfeclave (Lundenburg) na Moravi, razpošilja natančne programe. Vožnja gre čez Trst Za program se je obrniti na „Pa!astina - Pilgerverein" v Brixnu
—	Slovenske organizacije v Ameriki. Sedaj imajo Slovenci v Ameriki primeroma že veliko število društev in tri Jednote. K S. K Jednota je bila prva ustanovljena, je torej najstarejša ter po številu društev in udov najmočnejša, nje glasilo je ,Amerikanski Slovenec", ki se imenuje list za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote. Za njo pride »Jugoslovanska
—	Ponesrečil se je adjunkt ravnateljstva državne železnice v Beljaku, gospod Henrik bchmalz. Padel je z vlaka in se smrtnonevarno poškodoval
—	Premestitev pošt. urada v Zalogu k D. M. v Polju. Poštni urad v Zalogu se premesti 1. aprilom t. 1. k Devici Mariji v Polju. Omenjeni poštni urad bo v zvezi s poštnim omrežjem po dvakratni poštni vožnji na dan, katera se bode med D. M. v Polju in poštnim uradom Ljubljana I. vpeljala. Tačasne peš-pošte med postnim uradom in kolodvorom v Zalogu se pa ustavijo z 31. t. m.
—	Umrl je 18. marca ob pol 1. ur ponoči velečastiti gospod Lovro Grjol, župnik v Velikih Laščah. Rojen je bil v Polhovem Gradcu 2. avgusta 1. 1841, v maš-nika posvečen 31. julija 1. 1866. Služboval je kot kapelan pri Sv. Križu na Dolenjskem, v Veliki Dolini in v Velikih Laščah, in nato kot župnik pri Sv. Gregoriju in v Velikih Laščah V začetku decembra 1. 1903 ga je zadel mrtvoud. Kmalu se mu je zbolišalo, a bolezen se mu je od tačas večkrat ponovila. Zadnji napad je bil v ponedeljek. — Pogreb bo v ponedeljek, 20. marca ob 10. uri dopoldne. Bil je blag človek in priljubljen pri župljanih. Naj v miru počiva!
—	Nabrežinski kamnolomi. S Krasa se na n piše: Glede na vesti, ki se širijo o nabrežinskih kamnolomih blagovolite objaviti: Ni res, da je Wildi daroval delavcem veliki rimski kamnolom, tudi ni res, da je poleg tega še delavcem posodil 300.000 kron. Ce se te vesti po svetu trosijo, je to manever socijalnih demokratov. Res pa je, da je Wildi socijalistom prodal rimski kamnolom za 300 000 kron; ali mu ga bodo pa sedaj odplačali, je veliko vprašanje Zdi se, da je vse pesek v oči.
— Camber umrl. Rihard Camber, znani tržaški žurnahst, je umrl na srčni hibi. Bil je rojen Dalmatinec Njegov oče je bil državni pravdnik, pozneje predsednik spletskega okrožnega sodišča. Pravne študije je izvršil Camber na Dunaju, bil pri vojaškem sodišču in prešel k notariatu, a ni dobil notarske službe in je postal kazenski zagovornik v Trstu. Kot časnikar je nastopil najprej pri tržaškem »Mattinu" in je vstopil v socialnodemokraško stranko, v kateri je kmalu avanziral za voditelja in za urednika socialnodemokraškega glasila „11 Lavoratore". Ob stavki 1. 1897 je bil zaprt, a zopet izpuščen. Vsled strankarskih računov je nastal prepir in socialni demokratje so ga izbacniii iz stranke Osnoval je potem svoj list »II Lavoio", ki je izpremenil svoje
Katol. Jednota", nje glasilo je »Glas Na- i roda", ki se imenuje „List slovenskih de : lavcev v Ameriki". Tretja Jednota je ona, j ki se zove »Slovenska narodna podporna Jednota" in je najmanjša izmed vseh Jednot ter priobča svoja poročila v »Glasu Svobode", ki se imenuje »Glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki". Ta zadnja Jednota je znak vere katoliških Jednot .K." ali »Katol." prezrla in opu-itila ter ker je »svobodomiselna" kakor »Glas Svobode", se ne more priporočati nobenemu društvu.
—	Obesil se je včeraj v gozdu pri Tomačevein neki priletni Tržačan.
—	Nesreča. Gdč. Marija Finžgar je včeraj v L;sc*h v gostilni g. Wucherja tako nesrečno padla, da ji je na levi nogi počila žila. V takem stanu pustilo se je gdč Finz-gar peljati s ponočnim vlakom v Liub-ljuno, ne da bi se jej preje preskrbela zdravniška pomoč	„
—	Vojaške bolnice in občine. Upravno sodišče je 17. t m. razpravljalo o pritožbi občine Rzeszow, ki je morala zgraditi na svoje stroške vojaško bolnišnico, ker je to zahtevala vojaška oblast. Sodišče je razsodilo, da občine niso dolžne eraditi vojaških bolnišnic
—	Atentat z revolverjem je na H'ušici pri Jesenicah izvršil preddelavec Julijan Dematais proti preddelavcu Dome liico Baldino. Baltino ni ranjen, Demataisa so pa orožniki aretirali.
ime v »Avanti" in poslednji čas v »Sole". Vsled svojega časnikarskega delovanja je prišel neštevilnokrat pred sodišče Zadnjič je bil tožen od Kopača, a tedaj je bil od tržaških porotnikov oproščen, sicer so ga pa navadno soglasno obsodili. Smrt ga je rešila nove tožbe zaradi izsiljevanja S svojim časnikom je silovito teroriziral občinstvo. Nakopal si je toliko sovraštva, da je hodil vedno okoli oborožen z revolverjem. BI je torej pravi revolver - ž u r n a -1 i s t Vsled tega ga pa »Narod" slavi kot izredno odličnega in nevstrašenega časnikarja. Socialno demokracijo je sovražil, ker je izprevidel njeno podlost. — Bil je tudi v vedntm boju z judovsko stranko tržaškega magistrata. Ker je pa bil ravno tako oddaljen od krščanskih načel, ni dosegel nič drugega, kakor, da je živel v vednih bojih in prepirih Zadnja leta je postal odločen anti-semit in je tržaškim Židom povedal marsikatero debelo.
—	Iz Železnikov. ( Š o J e.) Priprave se delajo, da oomo zidali v Železnikih štirirazredno ljudsko šolo. Malo prepozno! To naj bi se bilo prej zgodilo, dokler je bilo v Železnikih več ljudi in več denarja.
i Sploh prenašajo gospodje šole po naši do-! lini kakor mačka mlade vse na »splošni ! blagor prebivalstva". Sedaj bo dobil svojo i šolo tudi Martinvrh ki šteje 10 do 14 otrok. ! Gori bo hodil poučevat učitelj iz Zelezni-j kov proti odškodnini za velik trud in mali ! uspeh. Gorje ljudstvu, ako mu šole zida nespreten glavar.	. ,,
—	Slovensko krščansko socialna zveza naznanja, da ima za svoja društ.a v zalogi ven brezplačnih izvodov
i poljudne knjižice J Haw: Konig Alkohol., II. natisk. Knjižica je jako primerna za predavania Ako si ie želi kako društvo, naj to naznani na naslov : Mihael ! Moškerc, v uredništvu .Slovenca" v Ljub-; liani. Priloži naj se znamka 10 h za pošt-! nino.
—	Cvetke iz .Naroda'. Glasilo najneumncjših slovenskih buJdhistov piše v svoji preveliki vnemi: »Pred nekaj tedni je imelo Krausovo društvo v Monakovem zborovanje, na katerem je katoliški duhovnik dr. Gerberts razpravljal o verskem in o političnem katolicizmu in jc posebno značilno in dobro karakterizoval vernost tiste mase, ki jo klerikalci na Slovenskem imenujejo »naše dobro liud-
pa vernost postala čisto . Duševno globoKo pro-
stvo", pri kateri )e navaden piganizem
Ljubljanske noulce.
lj Nova knjiga knezoškofa dr. Ani. B. Jegliča: »Ali Boga stvarnika res ni treba?" se dobi v » K a t o I i š k i Bukvami", pri I g n. Kleinmayerju in v vseh drugih ljubljanskih knjigo-tržnicah po 20 v, j vod.
lj Slovensko gledališče. Danes zvečer predstava na korist dolgoletnemu in zaslužnemu kapelniku g. Hilariju Benišku. Pojo Smetanovo ©pero .Poljub". — Jutri popoldne ob 3 dijaška predstava ob znižanih cenah: -Devica Orleanska? , zvečer »Poljub". - V torek 20Jetnica delovanja g. Antona Verovška na slovenskem odru. Igrali bodo igro s petjem „ L o t e -r i j a .. G. Verovšek je opetovano napolnil gledališče, privabil slovenskemu gledališču najširše sloje, tedaj zasluži, da ga v torek odlikuje občinstvo z najštevilnejšim obiskom.
lj Komorni koncert v »Mestnem domu" nam je nudil res umetniški vžitek tolike fmese, da smo hvaležni „Glasb. Matici« za to prireditev. Komorni kvartet je sviral dva koncerta: Enega Smetanovega in drugega Dvcidkovega. Smetana »Iz mojega življenja" je jako čuvstvena kompozicija, polna biserne melodioznosti, Dvofdkov kvartet v As-duru pa briljiva po ženialni invenciji nepozabnega mojstra sinfonične glasbe. Naj-sijajnejša točka pa je bila Wieniaw.^kega »Fantazija na motive Gounodove opere Faust", katero je igral primarij kvarteta J i f i Herold. Z virtuoznim vznosom in občudovanja, vredno tehniko nam je prednašal g. Herold to izborno skladbo, polno največjih težkoč. Gdčna. Mira De v se je poslavljala (čuli smo, da se poroči v kratkem v Trstu) od ljubljanskega občinstva z vencem ljubkih solo-točk, domačih in tujih. Spremljal jo je z znano umetnostjo na klavirju gosp. Prochdzka. Odlični pevki je občinstvo darovalo venec in več šopkov.
lj Iz trgovskih krogov se nam piše: Zadnji čas bi že bil, da se preskrbi na južnem kolodvoru za stranke poraben telefon. Kdor ima kaj pojma o modernem prometu, mora pač priznati, da je taka naprava za trgovski stan silno važna in potrebna. Ravnateljstvo južne železnice naj bi pač ustreglo tej opravičeni želji.
lj Za gorski topničarski oddelek, ki je nastavljen v Trnovem, se je danes zjutraj pripeljalo v Ljubljano sedemnajst mul.
lj Predrznost tuje družbe.
Tu se nahaja družba, katera si dovoljuje
padli človeški material, iz katerega se ie krutirajo »Narodovi« naročniki, bo seveda to verjel — Dalje piše ta specialist v »kle-rikahzmu" : »Rimskemu klerikalcu ni nobena stvar tako malo znana, kakor nauki svetnikov in cerkvenih učiteljev". Ti nauki so seveda bolj znani umazancem ki svinjarijo po »Narodu". — Klerikalcem očita, da ne znajo ljubiti svojega bližnjega. Zato pa to d e n u n c i a t o r i č n o glasilo v skrajni lopovščini obrekuje pristaše kato-liško-narodue stranke, kliče nadnje državnega pravdnika in izkuša z z 1 a g a n i m i poročili vplivati na sodnike. Glasilo največjih političnih pijancev v svojem deli-riju piše: „Te čete omamlja tako, da so pijane, kakor bi se napile najnevarnejšega žganja. Fanatiziran kmet, fanatizirana žen- j ska je v svoji verski vnemi podobna bitju, j ki je pijano tako, da bo svojo pijanost prespalo šele v grobu". O pijanosti je bolje, če liberalci molče. Brezverski fanatizem »Narodov" je pa hujši, kakor je bila kdaj blaznost kake tercialke. Saj to glasilo »naprednjakov" sploh nič drugega več ne zna, kakor da vedno in vedno prežvekuje staro žaganje o kierikalizmu. — Danes se lahko reče, da je vsak naročnik »Slov. Naroda" inferioren človek, obžalovanja vredna osebnost, podvržena kronični intoksikaciji z neveduostio in siro-vostjo. Proč s propalicaroi.
—	2 vrhniške železnice. Ker potnike na progi Ljubljana - Brezovica radi nevednosti nekega nedostatka vedno kaznujejo z manjšimi ali večimi globami, zato hočemo ca tem mestu ljudstvu ta nedostatek nekoliko pojasniti. Na progi Ljubljana-Bre zovica vozi vrhniška žekznica in vlaki v smeri Ljub!jana-Trst. Pomniti je. da je povratni listek, ki se je kupil za vožnjo z vrhniško železnico veljaven izključno le za vrh niško železnico; istotako velja povratni listek za vlak v smeri Ljubljana - Trst le za nadaljno vožnjo enakega vlaka. — Navadno vzamej« potniki povratne listke za vožnjo z vrhniško železnico, ter nadalujejo potem vožnjo z vlaki druge vrste. Zato so, ako-ravno se porabi ista proga kaznovani s še enkratno podvojeno pristojbino oziroma z globo 6 K. Globo 6 K so plačali že mnogi, podvojeno pristojbino pa že veliko število potnikov. Ker ima južna železnica pogod beno upravo vrhniške železnice, je torej pač čudao, da vzdržuje U nedostatek, ki potnike vedno nadleguje in gmotno oškoduje.
—	Opozarjamo cenj. naročnike na današnje »Poslano" emeritskega društva katoliške duhovščine na Dunaju. (3—2)
med ljubljansko občinstvo razdeljevati samo-nemške tiskovine. V prodajalnah odpirajo vrata in mečejo na tla tak „viš". Poroča se nam, da nastopajo ti ljudje jako predrzno, kakor bi imeli že vso oblast v rokah. Najbolje je, če se takim predrznežem takoj na mestu pojasni stališče.
lj Tolažnica v zadnjem boju, krasna skupina iz rusko japonske vojske, krasno delo domačega kiparja g Josipa V r b a n i j a je razstavljena v izložbi g. Kollmanna na Glavnem trgu.
lj Društvene godbe koncert vrši se danes v restavraciji pri „ L 1 o y d u jutri 19. t. m. pa v hotelu »Ilirija". Vselej začetek ob 8. uri zvečer z vstopnino 40 b.
lj Zaradi postopanja je bila si- ! noči aretirana 43!utna služkinja Marija Ko-sirnikova iz Smarce v kamniškem okraju. Pri nji so našli zlato moškouroz verižico, za katero trdi, da jo je kupila na Jesenicah od nekega moškega za 29 kroa, kar pa ni. verjetno, ker ie ura veliko več vredna in jo je aretovanka najbrže ukradla. Bila je tudi že zaradi tatvine kaznovana Oškodovanec naj se zglasi pri mestni policiji.
Ij Ljubeznjiva mati je neka delavka v tobični tovarni. Pred par dnevi je pobegnila od i'oma z nekim moškim ter popustila svoja dva otroka pri starem očetu Antonu Rovanu na Gimcah št. 32. Njih pravi oče je v Ameriki.
lj Na dražbi bodo 20. aprila prodali tovarno na Poljanski c-jsti št. 65.
lj Oddaljeno potresno tresenje je včeraj popoldne zabeležila tukajšnja potresna opazovalnica.
lj Zaradi žganja. Nekoliko slabo umna Nsža Lavričeva z Viča ni imela dne 15. t. m. potrebnega denarja za žganje, ki ga zelo rada pije. Da se je pa zadrege iz-ognila, je šla v gonilno K »Črnemu medvedu" ca Rimski cesti št. 17, kjer si je nabrala nekaj ča>. Ko je Lavričeva hotela ž njimi popihati, jo je natakarica Ana Jar-čeva prijela in ji čaše odvzela. Natakarici primanjkuje več steklenic ki jih je gotovo Lavričeva pokradla, ker je bila skoro vsak dan v gostilni. Lavričeva je pijači tako udan.i, da je za pijačo celo svoje lase prodala.
Štajerske novice.
š Slomšekov dom zopet kupujejo Nemci. Te dni sta bila tamkaj dva posredovalca. Dajala sta 46.000 kron, Slom šek pa je hotel 60.000 kron. Morda sta to posredovalca ..Siidmaike". 0:1 slovenske strani ni nobšne akcije. Gospodje v Celju, ki pišete tako dolge članke, uprizorite kaj' da ne pride ta dom Nemcem v roke.
š Pomiloščena detomorilka. Dne 16. januarja t. 1. je bila v Ljubnu na Štajerskem obsojena na smrt morilka svojih dveh nezakonskih otrok Marija Pavlinjak. Ker jo je cesar pomilostil, ji je najvišje sodišče izpremenilo smrtno kazen v osem-najstletno ječo.
š V plamenih našel smrt. V Vučji vaSL pri Ljutomeru je dne 13. t. m. ob 5. uri zjutraj začelo goreti v gospodarskem poslopju Ane Prelog. Ko so pogasili ogenj, so izvlekli iz razvalin ožgano truplo posestnikov©. Sumi se, da je sam za žgal. Zgorela je streha in krma ; drugo so rešili.
š Umrl je v Frankovcih pri Ormožu posestnik in gostilničar, bivši orožnik in uradnik c. kr. sodnije v Ormožu g. Anton Otorepec v 58 letu. Zapušča žalujočo vdovo in pet otročičev. Bodi mu žemljica lahka !
š lf Poljčanah dobe električno raz svetljavo. Napravi jo mlinar A Kandolin v vasi in pri kolodvoru.
Razne stvari.
Najnovejše.
Češko tehniko v Brnu bodo pričeli graditi spomladi leta 1906. — Z a grofico Montignozo so pričeli v Draždanih nabirati, ker ji je saški dvor ustavil dohodke. — Defra vdacija »Slovanska Misao" potrjuje vest, da je znani Cerep Spiridovič poneveril milijonarki So lorjen v Moskvi 500.000 rubljev. — Zopet nesreča na železnici se je včeraj zgodila na severni železnici. Osebni vlak, ki vozi iz Krakovega na Dunaj, je na postaji Stauding trčil v tovorni vlak. Petintrideset oseb je ranjenih, nekatere osebe težko. — Močne potresne sunke so zopet čutili po raznih laških mestih včeraj ponoči. — Nad sto let stari vlomilec zaprt. Zagrebška policija je dne 17. marca zaprla nad 100 let starega vlomilca Ivana Palacaka. Stari hudodelec je preživel nad 50 let v lepoglavskih zaporih. — Oplenjena ruska pošta. V Besarabiji so kmetje oropali rusko pošto in vzeli denarna pisma v vrednosti 1,025 000 rubljev. — Po petinštirideset-letnem zaporu so na Pruskem izpustili 1 1860. na smrt obsojeno morilko svojega soproga, gostilničarko Meder, ki ji je bila obsodba izpremenjena v dosmrtno ječo.
Peto mednarodno razstavo avtomobilov so otvorili na Dunaju — Mascagnijevo novo opero »A m i c a" so včeraj predstavljali v Monte Carlu. Opera je imela velik uspeh. — Umor v igralnici, V Santiago na Španskem je bil v igralnici umorjen neki dijak. Dijaki so priredili radi tega velike demonstracije, pohištvo igralnic vrgli na cesto in zažgali. — Vnetje možganske mrene je postalo v vzhodnih am- državah epidemično. — Pri poroki nemškega prestolonaslednik a bo zastopal japonskega »cesarja admiral princ Arisogara. Nemški prestolonaslednik je poslal na dvor svoje neveste v Canries svojega kuharja, ki bo proučil, katere jedi nevesta najrajše je. -- Z a p r a v-Ijivec umrl. V Monte Carlu je umrl angleški marki Anglesy, ki je od 1. 1898. zapravil 12 miljonov kron. Imel je 300 oblek. -- Pomenljiv akrostih. Na Ruskem kroži pomenljiv akrostih, ka-i teri se izvaja iz imen sinov carja Alek : sandra drugega in sicer tako : Nikolaj Aleksander Vladimir Aleksij Sergij.
Ako bereš začetne črke teh imen od zgoraj navzdol in potem od spodaj navzgor, dobiš sledeče tri ruske besede: »Na vas savan!" V slovenščino prestavljene pomenijo te besede: „N a vas mrtvaški prt!"
Telefonska m tojara poročila.
Trst, 18. marca. »Piccola" odreka Slovencem vsako pravico, da bi kaj govo-rili o italijanskem vseučilišču. Ital. poslanci j so učnega ministra H.irtelna prosili, da se j všteje ital. dijakom zadnji semester. Minister j je odgovoril, da se bo zadeva ital. vseuči- i lišča rešila v zadovoljnost vseh.
Dunaj, 18. marca. Letošnje naučno ? potovanje generalnega štaba se bo vršilo na j Kranjsko pod vodstvom šefa general- | nega štaba barona B e c k a. Udeleževalo se j ga bo 25 generalov in 20 štabnih častnikov. ' Dunaj, 18. Državni poslanec tržaške ; trg. zbornice B a s e v i je odložil mandat. I Dunaj, 18 marca. Prihodnja seja drž. i zbora bo v t o r e k.	:
Budimpešta, 18. marca. Fr. Košut j je nevarno obolel.
Budimpešta, 18. marca. Rumunski j list »Tribuna" prinaša jako oster članek I proti poizkusu vpeljati v armado mažarski j poveljni jezik in poziva poslance, naj skli- ! čejo protestne shode, da bo vedela vsa Evropa. kako Mažari zatirajo Romune
Budimpešta, 18. marca. Danes so ; katoliški vseučiliščniki izročili rektorju uni- ! verze zahtevo s podpisi 1100 v s e -u č i 1 i š č n i k o v, naj se zopet obesijo v učne dvorane križi. Rektor je dejal, da se s to zahtevo popolnoma strinja, ker je katoliški duhovnik. Predložil bo zahtevo senatu. Katoliško dijaštvo je na to zapelo neko katoliško himno. P;ed univerzo je demonstriralo nekaj Košutovcev s klici: Proč s klerikalci! Pretepa ni bilo.
Peterburg, 18. marca. Linevič je le provizoričen nadpoveljnik. Kuropatkin je odstavljen na svojo lastno prošnjo, v kateri je povdarjal, da je vsjed napora bolan in da je torej v korist armadi, ako ga car odpokliče. Linevič bo vodil rusko armado do Harbina, kjer jo bo prevzel novi vrhovni poveljnik.
London, 18. marca. List »Times" poroča iz Petrograda od 16. t. m , da ima Kuropatkin na razpolago še 300.000 mož, v š t e v š i stražo ob železnici in posadko v Vladivostoku. Zdravstveni oddelek vojske je brzojavil dne 14. t. m. iz Tjelina, da je bilo odposlanih proti severu 1396 ranjenih in 433 bolnih častnikov, 6723 ranjenih in približno 5000 bolnih vojakov.
London, 18. marca. Povelje za mobilizacijo treh ruskih armad v številu 400.000 mož, katerih eno bo vodil Grippenberg, bo izdano baje danes
Tokio, 18. marca. O japonskih izgubah pri Mukdenu se poroča, da je samo okrog železniške postaje padlo 7700 Japoncev Bolnišnice so prenapolnjene. V eni umira ruski general Kollermann, ki mu je topovska kroglja odtrgala obe nogi.
5antafu, 18 marca. Kuropatkin je odpotoval včeraj v Peterburg.
Tananariva, 18. marca. Rusko brodovje je odplulo od Nossibe. Kam plove, ! se ne ve.
Peterburg, 18 marca. »Rus" poroča da je bil pri bojih na umikanju Kuropatkin najmanj petkrat v nevarnosti, da ga obkoli in ujame japonska infanterija. Vsa njegova požrtvovalnost pa je bila brez uspeha.
Peterburg, 18. marca. Kuropatkin i je dobil od carja brzojavko: »Počakajte | mojih nadaljnih povelj v Irkutsku".
Peterburg, 18. marca. Admiral Klado je odstavljen od vseh dostojanstev, samo mesto profesorja mu še ostane.
London, 18. marca. Nogi je zasle-; doval Ruse v najhitrejših pohodih: prvi dan 30 milj, drugi dan 25, tretji 20, potem • 15 milj. Hotel je vjeti Kuropatkina z gene-; ralnirn štabom Pri Tjelinu so se mu usta-j vile ruske reserve v moči 40.000. Nastala . je huda bilka. Ko so Japonci dobili pomoč, i so Ruse obkolili, ki so metali orožje iproč | in se udajali.
Berolin, 18. marca. Pri Tjelinu so ! japonske granate zažgale vas, zasedeno od i Rusov, in Kuropatkin je požgal velika skla-' dišča, preden ss je umaknil. Izgubljenih je : 80 topov, ruske izgube znašajo do 10000 mož.
Tokio, 18. marca. Maršal Ojama po-i roča, da so Japonci našli v Tjelinu mnogo | železniškega materijala kakor pri Lj?ojanu I Blizu mesta so bila skladišča živeža in sena | a dve tretjini od tega so Rusi zažgali. Na I jap. desnem krilu je veliko število vjet-; nikov.
London, 18. marca. Iz Tokia se po | roča 16. t. m.: Rusi svoje ranjence vozijo v Kaiuan, 25 km. severno od Mukdena, kamor se umika tudi poražena armada.
London, 18. marca. V slučaju miru bo zahtevala Japonska, da Rusi popolnoma zapuste Mandžurijo, da se razdero utrdbe v vladivostoški luki in da Rusija plača odškodnino eno milijardo rubljev.
Pariz, 18. marca. Na zborovanju ruskih odličnjakov je dejal ruski car, da se ne more ptej govoriti o kakih pogojih za mir, predno Rusija ne zmaga. Ruska zmaga je predpogoj miru. Car bo isto izjavil v svojem novem manifestu.
Tokio, 18. marca. Japonci so pri Gensanu zaplenili parnik „Kakega", ki je vozil premog v Vladivostok. Vrednost tovora je 300 000 jenov.
Pariz, 18 Pri postaji Sinpinghi:so Hunhuzi napadli ruski vojaški vlak. En častnik je bil ubit, 3 vojaki ranjeni.
Peterburg, 18. marca. Steseljnabo sodila komisija pod predsedstvom Roopa, ki bo preiskavala predajo Port Arturjj.
Berolin, 18. marca. Japonci so zadnji čas v Kruppovih tovarnah naročili mnogo vajnega gradiva. Japonski častniki v Essenu prevzemajo vojni materijal. Na Kruppovih streliščih se vsak dan preizkušajo za Japonsko namenjeni topovi.
Tržno poročilo.
Kava. Medtem ko so poročila brazi-lijanskih špekulantov dolgo naznanjala, da bode bodoča letina kvantitativno slabeje iz-pala nego lanska, izpremenilo se je pa naenkrat in so morali cene izdatno znižati, kar je bil tudi vzrok znižanja na našem trgu.
Sladkor. Surovina je precej v ceni odjenjala, vsled česar tudi rafinada postaja počasi nekaj cenejša.
Moka. Za ta predmet je ostal konsum povsem enak onemu preteklega tedna, in cene za finejše vrste stare, nasprotno pa so cene za nižje vrste poskočile zopet za 40 v. pri 100 kg.
Petrolejeve cene so ostale nespremenjene.
Riž. Italijanske vrste nespremenjene a povprašanje manjše; prvi sklepi za Rangen zapadejo konec tega in začetkom prihodnjega meseca. Macas in Moulmein prispe k nam konec aprila in zadnji po Bosseiu.
Olje. Cene se z ozirom na močno izvirno hos, trdovratno vzdržujejo. Promet je bil v navadnem namiznem olju dokaj živahen, ter obeta biti v napočeni sezoni še mnogo večji.
Pšenične cene se jako izpremi-njajo.
Semena. Pričelo se je jako živahno poprašanje in so cene napram lanskim višje.
Krompirjevo popraševanje je od dne d* dne živahneje, vsled česar so tudi cene nagnjene na povišek.
Fižol. Poprašanje se je tudi ta teden povečalo, vsled česar so cene precej nate-[ gnile, tako, da stane danes ribenčan kron ! 31 in koks pa kron 33.

Pravo ljudsko domače sredstvo, ki pa mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in lela hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431D b 7-1
T k lOOC
is—oe
Tržna poročila
od dne 17. marca 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 1920 do 19*22; rž za april 15-32 do 15 *4; oveszaaoril li'26 do 14 30; koruza za maj 15 38 do 15 40.
Pšenica; ponudbe zadostne, povpraševanje slabotno, mrtvo. — Prodaja 12.000 met. stotov, za 5 stot. nižje. — Koruza in oves vzcržano. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: dež.
se po izjavi uglednih klinikov in zdravnikov najuspešneje ozdravi z
francDva-varskim jfataliC-Vrclttm Lithion-kiselina. zr^rzr:
Prednosti *. vspme!nSa&njnip^do i
Ima prav posebno prijeten okus I
Dobi se v vseli zalogah mineralnih voda in v lekarnah, kakor tudi naravnost pri franeovo-varski razpoSltjalnioi mineralnih vodi.
JuL^i £> IS .
g§ s »
wMM
Najbolje za zobe.
rento (tarif III. a); 4.) starostno rento v zvezi o rastočo rento za onemoglost (tarif IV. a>; 5) staz rostno rento v zvezi s stalno rento za onemoglos-(tarif V. a). Ti načini zavarovanja so najpupolnejšt na polju zavarovalne tehniko, in vsak duhovniki bo dobil med njimi vrsto rentnega zavarovanja, ki, ustreza njegovim že\jam.
Če se n. pr. 39 let star duhovnik zavaruje za letno rento 1400 kron po tarifu V a do svojega 55. leta, dobiva, ko doseže 55. leto svojega življenja, od društva vsako leto 1400 kron, brez ozira na to, če je onemogel ali ne. Če postane med 40. in 55. letom onemogel, dobiva ravno tako vsako leto polni znesek zavarovanih 1400 kron med vsem časom svoje invalidnosti. Če pa postane onemogel pred svojim 40. letom, povrnejo se mu vse dotedaj vplačane čiste premije s 3t obroslnimi obrestmi. Za tako rento zavarovanje plačuje zavarovani duhovnik premije le do časa, ko postane onemogel, oziroma najdalje do svojega 55. leta v celoletnih, polletnih, četrtletnih ali mesečnih obrokih.
Emeritsko društvo upravljajo duhovniki in ga vodi v zavarovalni tehniki izurjen ravnatelj. Pri tem društvu je bilo glasom računskega poročila za 1. 1903 zavarovanih že 1598 duhovnikov z 869.000 kronami letnih rent. Iz vsake škofije je bil po en zavarovan duhovnik voljen kot zastopnik v odpo-slanski zbor, tako da morejo zavarovani duhovniki vsake škofije vplivati na društvo.
Emeritsko društvo stoji na zavarovalno-tehnični podlagi, v smislu zakona o pomožnih blagajnah se vsako leto oblastveno natančno revidira, ima svoje premoženje naloženo v vrednostnih papirjih pupi-larne varnosti, ki so deponirani pri c. kr. priv. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju in nudi na ta način največjo varnost. Tudi taki duhovniki, ki so že zavarovaei pri kakem duhovnij-škem škofijskem društvu, morejo se zavarovati pri emeritskem društvu. Vsprejemajo se duhovniki vsake starosti.
Z ozirom na majhne državne pokojnine naj bi noben aktiven katoliški duhovnik ne zamudil, zavarovati se pri emeritskem društvu za rento, ki naj mu služi kot dodatna renta k državni pokojnini, do katere bo imel pravico. Čim mlajši je duhovnik, tem manjša je premija, ki jo ima plačevati za rento.
Pravila in prospekte razpošilja ra željo gratis ravnateljstvo emeritskega društva katoliške duhovščine na Dunaju (Emeriten-Verein des katholischen Klerus in Wien, I., Wipplingerstrasse 30.)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam smrt svojega ljubega župnika
Lovra Grjol,
ki je po dolgi bolezni, previden s sveto-tajstvi, dne iS. marca ob l , i. ponoii, v 64. letu svoje starosti, blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v poniieljek, 20. marca, ob 10. uri dopoldne.
Prosim Vas, spominjajte se v molitvi dragega pokojnika.
Velike Lašče, 18. marca 1005.
Anton Mrkun,
kaplan.
sm
katoliške duhovščine registrovana pom. blagajna na Dunaju.
Premnogokrat je čitati v katoliških časnikih poročila o obolelih, starih duhovnikih, nahajajočih se v veliki denarni stiski, ker so državne pokojnine teh ubogih invalidov, ki so večji del svojega življenja posvetili ljudskemu blagru, tako majhne da duhovniki ne morejo ž njimi živeti svojemu stanu primerno.
Da se temu zlu potom samopomoči odpomore vsaj deloma, ustanovilo je pred 9 leti več duhovnikov dunajske in št. hipolitske škofije emeritsko društvo katoliške duhovščine, registrovana pomožna blagajna na Dunaju. To društvo ima namen, da zavaruje v avstrijskem cesarstvu delujoče duhovnike rimskokatoliškega in grškokatoliškega obreda
Sroti zmernim premijam za rente za slučaj starosti 1 onemoglosti.
Emeritsko društvo zavaruje za: 1. rastočo rento aa slučaj onemoglosti (tarif I. a); 2) stalno rento m slučaj onemoglosti (tarif II. a); 3) starostn
358 3—2
Načelništvo.
n\eteoro!ogičn® poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mir.
17
18
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
9. zveč | 731'2 -f-7'0 I si. sever |sk. jasno.
7. zjutr. j 2. pop.
734 3 7331
+2-2 +12-7
si. jug | megla j si. jjvzh. I jasno j
tllj učenec
za jormonarsRi in iorBarsRi o6rf.
435 2-2 Poljanska cesta 24.
Tužnim srcem javljajo rodbine Rebolj, Sajovic in Juvanc vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oziroma oče, tast, stari oče in stric, gospod
Ivan Rebolj
J. SoKHč
v Ljubljani, Pod Trančo št. 1
priporoča preč. duhovšini in slavnemu občinstvu v mestih in na
533 12-1
deželi
izborno svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turistskih klobukov, čepic po raznovrstnosti blaga po primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga lodniti klobukov
c. kr. dvor. založn. A. J. Pichler v Gradcu.

Dunaj-
sprevodnik južne železnice v pokoju in hišni posestnik
danes ob pol eni uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Jenkove ulice št. 16. na pokopališče pri Sv. Krištofu.
Sv- maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi Sv. Petra.
Srednja včerajšnja temp. +8 4", norm. -f 3 8».
Ciril--Metodsie listati
zahtevajte slovenski rodoljubi \ vsaki prodajalni in pekarni. T< piškoti so najboljši.
N.-sr -Aiia vpi-oi^iKH družin«-« a.iUsž M j 0 Steerl. Sv. Ivan pri Trstu.
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega in odkritega sočutja povodom svoje 50. letnice roj- j stva izrekam vsem, prav prisrčno zahvalo, j
Posebno se zahvaljujem svojemu de- j lavnemu uradniškemu osobju v Vevčah, tovarniški požarni brambi, tovarniški godbi, svojemu celemu delavskemu osobju za lepo bakljado, častiti duhovščini, občinskemu za-stopu, učiteljstvu pri D. M. Polju, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za veliko število došlih brzojavnih pozdravov in voščil.
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani lia Jurčičevem trgu poleg železnega mo (tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kreain, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42-1
Izurjena
538 (1
Klemen Tiitel,
višji ravnatelj papirnic Leykam-Josefsthal -1)	Gratvvein Vevče.
^Caprcdaj je 10 prav lepih in nekoliko manjših
divjih kostanjev
Natančneje se izve v Ljubljani, Trnovske ulice št. 17.	544 (3—i)
Služba
cerkvenika in organista
pri Sv. Jakobu ob Savi je razpisana do
gčST 24. aprila t. 1.
Stanovanje prosto. Oženjeni in rokodelci 526 (l—l) imajo prednost.

545 1—1
Trgovina
M. ŽARGI
se nahaja zopet v tisti hiši svet. Petra cesta
k,
kakor poprej.
ni občni zbor
posojilnice na Slapu pri Vipavi
registrovfcne zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil
dne 30. marca 1905 popoludne ob 2. uri
v svoji pisarni v Vipavi.
Dne vni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa in razdelitev čistega dobička.
4.	Privoljenje renumeracije načelstva in nadzorstva.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Razni nasveti in predlogi.
Ako bi ob gori določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število uplačanih deležev, vršil se bode v smislu 8 35. zadružnih pravil drugi občni zbor, kateri bode veljavno sklepal brez ozira na število zastopanih deležev.
V Ljubljani, dnč 16. marca 1905. 537 i-i	liačelstvo.
V krojaški stroki dobro izurjenega
se iste; pleča Z K na dan; kakor tudi
izborno PFOfOjflIKlI,
ki je zmožna slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika. Plača na mesec K100.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOV1Č
530 1—1
Ljubljana, Glavni trg 5.
■ W w
isce
odvetniška pisarna
dr. V. Sciiweitzer]a
v Ljubljani.
Vstop takoj ali po dogovoru. Plača do dogovoru. Ponudbe pismeno.
541 2-1
krojaški stroki dooro izurjenega -•	---
pomočnika j m se prodajalka
ucenca
in enega
sprejme takoj Fran Šoukal, krojač Pred Škofijo št. 12
511
za specerijsko trgovino z glavno zal. tobaka.
Vstop takoj. 1'ogoj: dobra izpričevala in znanje obeh strok	542 3—i
Več pove upravništvo ,,Slovenca".

Velika

prodaja otročjih
oblek od navadne do najmodernejše fasone po najnižjih cenah.
Zadnje novosti berolinskih in pariških modelov, jopičev, paletotov, kril in bluz.
Največja izbera oblek za gospode, dečke in otroke ter površnikov in športnih sukenj po zelo nizkih cenah.

529 »-1
0. BernatovH, Ljubljana, gm trg 5.

Vabilo
na
XI. redni občni zbor
L ljublj. dela/, konsumnega društva
————— r. z. i om. p. ————
kateri se vrši
v nedeljo dne 2. aprila 1905 ob 9. uri dopol.
v društvenih prostorih, Kongresni trg 2.
SPORED:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računov.
5.	Volitev funkcijonarjev.
6.	Razni nasveti, pri katerih se pa opozarja na § 27 lit. k zadružnih pravil.
K obilni udeležbi vabi
536 i-i	predsfojnlSfvo.
Nežika Pik* *
Ljubljana, Trubarjeve ulice št.2
se priporoča
za pletenje nogavic in vsa ~ od tozadevna popravila, gd
J
JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opran
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 540
Knjigarna
J. Krajec nasl.
v Rudolfovcm
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
na
I.
II.
III.
IV.
V.
VI. Vil. VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevlt Hrastar. - Golobček. Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. — Ivan, turški s6ženj. Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
Rozajelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Cene nizke.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-— žemo v primerno obliko.	—
pr Mladi gabri Kot JOZM CUUdj
za žive meje
ali pa za presajenje po gozdih od 1 do 5 m višine so v večji množini na razpolago.
Več pove Franc Hrastja na Bregu
št. 14, pošta Kranj.	508 4—3
posebno pri kaki lesni trgovini, ali kakem veleposestvu išče službe mož srednje starosti, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika. — Naslov pove upravništvo „Slovenca".
437
Dr.pLFoedronspers
Sv. Jakoba trs štev.Z.
ordinira zopet.
543 (1-1)
Lepo posestvo j z gostilno —
se proda z zemljiščem ali pa samo hiša, i v kateri je stara, dobro obiskovana gostilna, i pripravna tudi za napravo prodajalne. Pla- j čiln> pogoji zelo ugodni. Več pove lastnik i Anton Vidmar, Ambrus, pošta Zagrade?, postaja Zatičina.	273 5—5
Hiša
v najem.
Takoj se odda v najem hiša v Novem Vodmatu, tik Zaloške cesfe štev. 19,
obstoječa iz treh sob, kuhinje in veže. Pokg , je tudi vrt. Približna š rjava 28 metrov. Odda i se za 4 leta in sicer s 1. majem. Poizve se i ravnctam	505 3-2 j
v
Cebuljček za seme,
419 3-2 zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo, in čebulo kupuje po najvišji ceni
Jožef Leuz V Ljubljani
pri novem Fran Jožefovem mostu.
„M bukvama" v Ljubljani
priporoča sledeče novosti:
Kralik, Dr. Richard von, Jesu Leben und Werk. Vezano K 7-20. — To je velezanimiva knjiga posebhe vrste, ki se razlikuje od drugih tozadevnih del. Učeni pisatelj — laik — popisuje Izveličarjevo življenje svojega stališča, kot zgodovinar in prav poseben izvedenec v zgodovini občne omike.
Pohle, Dr. Joseph, Die Sternenwelten und ihre Bewohner.
Zugleich als erste Einfuhrung in die moderne Astronomie. Vezano K 12'—. Landois, Dr. Hermann, Das Studium der Zoologie mit be-sonderer Rticksicht auf das Zeichnen der Tierformen. Ein Handbuch zur Vorbereitung auf die Lehrbefahigung fiir den naturgeschichtlichen Unterricht an hoheren Lehr-anstalten. K 18.—. Schopfung und Entwicklung:
I.	Gander, P. Martin O. S. B„ Die Erde. Ihre Entstehung und ihr Untergang. Vezano K 1 80.
II.	Isti, Der erste Organismus. Vezano K 1*80.
III.	Isti, Die Abstammungslehre. Vezano K 1'80. Zbirka se bo nadaljevala; namenjena ni špecijalistom,
temveč bo vsakemu olikancu dobro došla.

N
M K N
m
M N
S
N N K
m
e
N K K
M
»Katoliška bukvama" v Ljubljani, k
3nonmnn*
občni zbor
»Hranilnice in posojilnice na Gozdu"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
!ki se bode vršil
v nedeljo, dne 26. marca 1905 ob 3. uri pop.
v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	„ nadzorstva.
3.	Potrjen je računa za leto 1904.
4.	Volitev načelstva.
5.	„ nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
53i i-i	Načelstvo.
Vabilo
na
občni zbor
I. drultua bišnil} po5C5toi-kcu v Ljubljani
dne 8. aprila 1905 ob 8. ari zvečer
v steklenem salonu pri „Maliču".
DNEVNI RED:
1.	Upravno poročilo za leto 1904.
2.	Poročilo revizijskega odseka.
3.	Sklepanje o nadaljnem obstanku društva.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev odbora.
6.	Razgovor o projektovani kanalski pri-
stojbini in zvišanju občinskih doklad.
7.	Eventualni predlogi, kateri se pa morajo
po pravilih poprej naznaniti odboru.
Glede na važnost dnevnega reda naj se p. n. člani polnoštevilno blagovolč udeležiti zborovanja.
V Ljubljani, 18. marca 1905. 524 i-i	Odbor.
(Zborovanje se vrši pri pogrnjenih mizah.)

26 -7
najboljša, najlepša In najcenejša
• ura sedanjosti •
Prave Roskopf- double-ilafe Savonnef remontolr s sidro


so najnovejše Roskopf-ure. Te ure imajo izborno in zajamčeno, precizno kolesje 9 sidro so dvojno pokrite s_3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobnako-vina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitvein se ne razlikujejo od pravili zlatih ur.
Cena 5 flld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-50. Vsaki uri je priloženo triletno pismenojamstvo. — Pošilja proti povzetju JOSlP Splerlng, Dunaj I., Postgasse 2 51. 406 10-*
nERB*BJiy-jev "Wtt
podfosfornoklsll
apneni= železni sirup
s ^ T	s
i Vence.2 Trakove.
Benedikt, Ljubljana
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
IŠchulzmark«
! iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =====
S 1012 Patentirana v 30 državah, 5"—41 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
T Edini izdelovatelj za Kranjsko:
I Janko Traun
I Izdelovatelj cementnln, Gllace pri Ljubljani.
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
za rodbino in obrt,
Glasbeni avtomati,
Brezplačno ln poštnine prosto
pošilja vsakemu na
iifiRkm	strovani eenik prva
in največja izvozna ^OjB*"	trgovina z urami, bl-
-_CTIml 8eri' zlatnino, srebr-
Teodor Fehrenbach
Nikl. rem. ura od 1-80 gld., srebrna rem -ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Javilujejo as tudi vaa v to attoko apaia]o5a popravila natančno, vestna ln Jako oeno.
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
LJUBLJANA, Prešernove uliee 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
.	v sodčkih in steklenicah. ——--
Franc Čuden
urar in eksportna tvrdka, zaloga srebrninc in zlatnine, delničar ,,Družbe prvih tov. ur ,,Union" v Genovi, Glashiitte in Bielu,
priporoča svojo b0QSt0 zalo Q0
Optični zavod
Najstarejša svečarska tvrdka, — Ustan. pred 100 let:
1009 52- 4T
pr. > tipeue
priporoča ratnovMna
98T vizitiiice
po niski c*ni
Vsakdo naj zahteva najnovejši cenilnik zastonj in poštnine prosto. 256 52-5
priporoča velečastiti duhovlčini ter »lavnemu občinstvo
zajamčeno pristne čehelno - voščene svečt
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah ln Slcaflb v poljubni veli
kosti ter poceni. Kupuie se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vo.el In suho sntovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno Ir pošteno postreči.
liJU BU Jfljslfl,
Prešernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova Hlšt
OCLfVSl
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
$ AVGUST REpIČ
W M«»«rH».Btr	^
W LJUBLJANA (v Trnovem)	^
izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
*rS — vrstne —	^^
* srt~ ^ €» :■» JE ^m JA
W	po najnižjih oenah.	T*
V Kupuje in prodaja stare vinske sode. ,n < n >n >n »n <o > n	>~«n
Tisoče zahval-
tnih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thlerry - ja balzamu ln oentlfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto pri naročilu Balsama, pa tudi sicer se dobi na posebno željo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih stekle-- mmmmm* nic K 15.— franko z zabojem itd. 2 lončka centifolj. mazila franko K3 60. Prosim nasloviti na;
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—19
PHEHlUlillllF
SiiiiiiEiiiiss m ®p TOWMMil]ll!m 1|
| LLKantz-a |
gg v Ljubljani	g|g
priporoča: pristni rienl, pSe-nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, hrloche, orehove in mu-kove roilčke, vanillski ln trie d-richsdorfski fluhor i. dr. $$$$	1051 52-41 pt^
Na dan Štirikrat »vežo pe-olvo in sicer:
'gffi; ob 6. in 10. uri dopoldne
ob 2. in 6. uri popoldne.
——-
SSiipiiliiiiiil
(pr. Andr. Druškovlč)	___ML][ j
Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina zželeznlno ^j^G^S 1
železo, ploščevino, nosilke in iKrT^fijliBr šine, cement, štorje, strešni 'SMta.^JJlBP papir, vozne plahte, gumnate	"—
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-—-----—_. — delstvo, poljedelske stroje, ku-
§hinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-1 grobnih križev. «v» Postrežba točna! Cene zmerne!
založnik zveze avstrijskih e. k*, dtfiavnlh u»adnlkov
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52-35
Karol Kavšeka nasl.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-
niče, vratila, čistilnice, mlini	- r^ggEjg
za sadje in grozdje, preše itd.	'i,r"»||S£®§
Traverze, cement, štorja,	r, BUkE^ okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
OOOOOOOOdOOOOOgl
o Prva domača = o' slovenska pivovarna fij
o G.Auerjevih dedičev
§ Ljubljana, WolioYe ulice 12 §!
© priporoča slav. občinstvu in spošt. go- O' Q stilničarjem svoje izborno marčno In ©I
g	na bavarski način	Q|
o = varjeno pivo = 5
O Odlikovana na razstavi živil v Parizu O1 Q z najvišjim odlikovanjem grand prlx in r| S 1008 zlato kolajno. 52—41 g
Z Ustanovljena leta 1854.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HlRSCHBERG-a
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevih dedičev
a pri »belem konjičku" o
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborr.c marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-G2) Ej lidno ceno. 0 E)
J. Spunt, gostilničar.
lOOOOi
r
i*" Uelllionslia
pesa
iz Kvedlinburga.
Kraški in amerikanski
grah, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo Phacelia in Esparsetto, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi, zajamčeno kal-jive se dobe pri
308 6—5
Petru LassnIKu u LJubljani, Marijin trg.
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
steklenica 1 K, 1 steklenica 2 K.
S
VARILO!
Vsi deli embalaže imajo postavno depono vano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGN E R-ja v PRAGI,
c. in. kr. dvornega dobavitelja
--------„pri črnem orlu" ===
Praga,Mala Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1/50 mala stekl na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogerske , v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Pic-coli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardetschlager, J. Mayr. 431 b (20—2)
A. Kraczmer JiiJffev
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
"-'-v-..
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igraui klavirji, solidno in as— stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. =
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bčisendor-fer, c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaralunuvojo najcenejše. 1517 52-27
rr*
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.J
Nadomestek za
Pain - Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
Dnevno ranpoailjan)«._
ŽaM mlinar ji in (M
Da je voda najcenejša gonilna moč, je splošno znano; če pa je primanjkuje, kot se je tekom pret. leta večkrat zgodilo v vašo največjo škodo, je treba rabiti
motorje ^K
ki porabijo jako malo kurjave, so zelo zanesljivi in lahko ravna z njimi vsak navaden delavec. Tudi tam, kjer nI praV nič VOde, se lahko napravijo žage, milni in kake druge obrfl samo na motorje ob z<:lo majnih stroških. — Najboljše motorje na bencin ali na par in vsa zadevna pojasnila dobite tf skladišču
strojev
FRANA ZEMANA v Ljubljani
na poljanski cesti št. 24.
gdr* Tukaj se dobita tudi dva močna šivalna Stroja za šivilje ali krojače po nizki ceni.
413 3-3
Vedno najnovejši
gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le vri zastopniku nemške akcijske družbe gramofone
t . e I « .	1059 100—7.9
Rudolfu uueber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke.
Stare plošie se zamenjajo.
I/*ii<	;
' Jit *«ait i jsnmts "i
"• ■ 'V ■ v1
-J?-i.

mMA
Vi t: . m*^ žju
......>>!■■:■ -■ -
liiiiMjane w Iew l ork
Brzopamiki: ..Kalser Wllhelm II.", „Kronprlnz Wllhelm", Kalser Wllhelm der Grosse".
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
E<Ii*»r<i Tavčar, Kolodvorske ulice šf. 35
1361 32	nasproti stari „TI£lerJeVl gostilni.
Jločefe li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja ? Da to dosežefe, skrbite za zdrav želodec In vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—10
Germanov! {ivljenski esenci
ki se vporabija Z največjim uspehom pri: pomanjkanju slasti, slabem želodcu, pehanju, Sorečlcl, zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, Krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili)
i o preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanova življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne „vrnesa orla V Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno ime tvrdke: Lekarna „prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1'40; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo pri-poročil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželj enega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomnajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
__Apoloni ja Haberl, Semrich pri Peggau, Staj.

| Kamnosek |
BUCIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52—40
V najem se odda s 1. aprilom letos
dobro znana 520 2-2
gostilna m »LeuiT
na Marija Terezije cesti St. 16.
Natančneje pove Puntigamska zaloga.
Reprezentacije zmožna oseba, ki more krepko sodelovati v zavarovalniški stroki, dobi
trajno, dobro mesto;
ako se njegova delavnost posebno izkaže, se mu more proti položitvi varščine podeliti eventuelno glavno zastopstvo.
Za učitelje, uradnike in obrtnike je priporočljiv sprejem zastopstva kot postranski zaslužek.
Pisma na nižj. avstrijsko deželno zavarovalnico za življenje in rente na Dunaju, I. Lo-welstrasse št. 16.	480 3—3
6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznank tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	407 10- 3
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno am«-rlkansko, antlmagnetlško, sistem
Samo
fl. 2-25 i
ttc-st
verižico in fute-ralom
Roskopf=patentnem, uro s sidrom št. 99
s plombo
t črnem imit. jeklen, ali ni* kelnastem okrovu, pat. emuii. kazališče, 36 ur idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futerala iz jeienine, z nikoln. verižico d in priveskom zo cono gl. 2-25, 8 komadov gl. 0-50, a kom. i Ki. 12-60. Ist, ura z dvojnim j pokrovom gl. 3 50. Cene sistem „HoskepP< -nre, brej plombe, kakorgne prodajajo mali urarjl In trgovci, ko-nad gl. 175-
Denar nazaj! ali
zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — Pošilja proti povzetju ali e se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Brux) št. ** 1099, (Češko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnim! razstavn. svetinjami in 100.000 prlznalniml
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
05346319
L
Higieniško
razpraSevanje
stanovanj, tovarniških lo-kalltet i. f. d.
y Vacuum Cleaner <
Telefon	P^M JVUrfeliČ	155
zavod za snaženje stanovanj
Škofje ulice št. 1
preproge DO o pohištvo,
se sprejema
za snaženje in shranjevanje.
420 3

npiminicD 2A usn terRuena fela
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, kri zevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d Velika zaloga dovrsen.h 294 24—3	križev in slik.
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto.
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Skaza, st. Ulrich-Groden (Tirol).
Emest Mammerschmidte nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
s '
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 50. Velika zaloga
kuhinjskega orodja in hijne oprave —



rgjp
zavarovalnica za življenje v Londonu
podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. GHselastrasse 1, v <1rtižl>eni lii^i.
u i tn inm	. . K 208,669.245-—
kfplaČHa za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna naku,	_
T<Aom^Ma^l903 j^lzda^	o kapitalu . . .	42,992,12-
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je r 26416938.1()
znašal dne 14. aprila 1904 ............•	1,050.000—
Posestvo na Dunaju ....
Posestvo v Pragi.....
Izplačana posojila zavarovancem
^mJ
490 000 — 3.605-734-13
K
31,562.672-23
N^rte in tarife na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi Načrte in tante, na po S^^ obrazce dgjd bn;zp|ačno	_
=== Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani	---
GVIPON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta štev. 17.
NB xu SB sporno tudi izvedeni potovalel in zastopniki.
HAMBURG4MERIKA
Iz Ljubljane v
Novi Jork.
Zdravje je največje bogastvo^
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52~28
Izvrstna sigurna vožnja zbrzo-parniki samo 6 dni.
j Pojasnila po večkrat brezplačno.
Kapljice sv. Marka, j


m
i«
W<
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. S3
Osobito odstranjujejo trganje in, otekanje po kosteh v nogi in '"ktero.dravjo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pn zelodcmh »olezn,^ ubta žujejo katar, urejujejo izmečefc, odpravno naduho, bolečine in krče, pospesu ieio in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prezeno velike m male gliste ter vse odglist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti. hripavostrmprehlajenju Iečiio vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko m ščipanje v želodcu. Odprav vsako mrzlico in vse i/nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo prot boleznina maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkat, v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: flVesfna lekarn?, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, MarKov trg št. 36, poleg cerkve sv. MarKa.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. ? S^ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11 — K. 1 Imam na tisoče priznalnih pisem, kijih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo
imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravSf. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr nad ogar; Stjepan Borč.c, župnik; T1 Hija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljamč, seljak Ud.
H ustar^rrmo: Mestna lekarna, Zagreli,
J$j	Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 191 20-7
t;

Ilffl' l.r
Zdravje ie največje bogastvo!
---L--1 m^HHBa
estaurocija Friedl
prej
Dovoljujem si slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti da sem prevzel in zopet otvoril znano restavracijo Fant.n., sedaj
Restavracija Friedl, Gradišče
Oniraioč se na svoje dolgoletno delovanje na Dunaju kakor tudi s prevzetjem
gostovf se nadejam^ da mi bo možno usireči tuJdi vsem zahtevam tukajšnjega cenje-nega občinstva. ^ ^	^^ vina najbolje kakovosti, potem pristno
P,Zen^,ffisSc!def	da vsestranski -tre.em željam svojih P n.
gostov in usojam se posebej opozarjati na svojo dobroznanc», '^ano dunaj
h isssrsssrj&fi rasa
j$3- Po zaključku gledišča sveža jedila. TSS Družbam ter klubom posebne sobe vedno na razpolago.
Vabeč na najštevilnejši obisk se priporočam najodličnejšim velespoštovanjem
Ivan Friedl, restavrater.
464 3-3
Pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40 -7
pristno brnsko blago.
K 7, 8, 10 iz dobre ( K 12, K 14 iz boljše J jj
En kos Mtr. 3.10 / dolg, zad. za kompl. obleko za gosp (suk-
ODieKO za gosp„ . fine:seJ o nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz hnejse >
stane le	V K 21 iz najboljše v
En kupon (kos) za črno salon , obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, svi n. kamgarne razpošilja po tovarniSkiii cenah kot rcclna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
SlegeMmhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Zajamf poSUJatev po vzorcu.
Velike so prednosti, ki jili imajo odjcmalci, kl dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Zahtevajte
brezplačno In franko
moj ilustrovani c a u i 1 ve? ko (>00 podobami
ar; zlatega m srebrnega blaga i« godbenih rečs
Hanns Konrad
tOTarna la are In ItTOini trgoTlcu Hoit 956, CeSko
Prava rom. «lk. rfmoitoir-nr» • »Idro, . «
11. JeI(«ii0V«K» "nja • ele*. verltieo Iz nit- ft	J
!J» U prlreikom, komad---
1 orig
Cena vžigalic: 401 zaboj s 500 zavitki (normal) K48-franko Ljubljana, 2% popusta.
C3 C
S
e CS
9 D.
" VŽIGALICE
Hr.iTbe S.V Cirilo in MotCC« £rioaaDnJv. Perdana v L)(,'-iani-
s mm& <-
-o
o

1 orie. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52— franko Ljubljana, 2% popusta.
Prva hrvatskatvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrbic
ZAGREB, llica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-•m« vode.
Ceniki zastonj In franko
Restavracija na južnem kolodvora] ■ • . '
Vsako soboto in nedeljo se toči priljubljeno
O „Salvator pivo", o
«	Priporoča se Jos. Schrey) reS«avra,er. .
C	36--3)
#
i m
i
t
Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I.KeberLjubij ana, stari tr*yQ
1883 52-16	rj • j t	.
»Pri dobrem pastirju«
Zlu^u ma"ufakt"rno' suk"«"<>. Platneno in perllno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. Itd. - Potrebščine za krojače In šfvSje
Pri edktipu Ž8z ID kron dovolim že 5% (procent) popusta ali skonte mm
Založnik o. kr.	drž. uradnikov.
Peter KerSič
tovarna vozov
Si^a-Ljumianii.
Da se izognem vsakemu nesporazumljenju, izjavljam, da nisem v ni kakem sorodstvu z v konkurzu se nahajajočim Ferdinandom Keršič v Šiški kakor tudi nimam ž njim nikakib trgovinskih zvez.
Peter Keršič, tovarna vozov Šiška-Ljubljana.
v Sostrem se bode zidala.
Dela so cenjena na.....K 17.380 —
katera se bodo oddala posameznim obrtnikom npoa N^rti proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbenega odbora Franc Lipah-u v Dobrunji št. 37 od 5. do 20 t m
varščino.aPeČateni ^ Mj SC P°Šljej° Predsedniku do 20. t. m. z 10%
Stav. odbor za zgradbo nove šole y Sostrem
Franc Lipah, predsednik
E. Kristan
oblastveno Roncesijoni-rana potovalna pisarna
za
415
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice St. 41
(na dvoriiču).
u
486 43—2
1055 52—89
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBLi
J. SpfeitzefMja naslednik Ljubljana, Slomškove uliee št. 4.
Š^re^	vseh v to stroko spa-
ssrsrasis sssss sss
nimi oJSftoS^ ""t0"i * '°,n,M P1*ht*	zistemu s samodvigal-
Diamanti za rezanje stekla
^AGRAMOft
fflCSTU
po K 1-80, 240, 3—, 4 -. 5-, 6- 8—10- 15- 20-ANGELO CASAGRANDE v frstu/Portici di Chiozza I Tdef^".
Nad 10.000 komadov El v zalogi. O
Vsak komad je zajamčen.
Razpošiljater tudi posamezBih komadov po povzetju.
rielnalne tovarniške cene.
_j - . j lastni nisi j
na Dunajski centi st. 18, na Togaln Dalmttto^rjn^
obrestuje hranilne vloge po
2 62-7
4
11 0| 2 0
brez odbitka remnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik*
plačuje.
Uradne ure od 8.-12. In od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske V Pn,-o...1A posojilnice znaša	h 5>245'045 4®'
"3S K 5,089.883-14. »-a K23,8o6-3o6-40. K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. PoStno-hranllnlčnega urada št. 828.406. - Telefon št. 185
M	0	_	»	A----^ U	DII OU-OO
chicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto
llin brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCmCHT« in varstveno znamko „JELEN".
--- ,,	OUVCULU ZiJLLiimKO „ J ili-LijailN .
Jurij bchicht, Ustje , največja tovarna te vrste na evropski celini
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod

Prevzetje trgovine.
Udanopodpisani naznanja, s tem uljudno slavnemu p. n. občinstvu, da je kupil dobroznano
urarsKo trsouino FrldcrlRa Holmanna
na Dunajski cesti št..»12.
fci«!
™ 2 to zaupanje z edino dobrim blagom po najnižjih cenah.
Lastna delavnica za popravljenje ur. Popravila se izvrše najhitreje, dobro in po ceni.	Velespoštovanjem	2 534 (2
Fran Keber, urar, Dunajska cesta 12.
OKLIC.
V sredo, dne 5. aprila 1.1. ob 9. uri dopoldne ^Df prodajala se bode W
potom javne draibe in proti takojšnjemu piatilu
na graščini Raka pri Krškem
0ruBi dan, -ne 6. apri.a .... dopoidne ob 9. uri se bo vrS,ia
podrobna prodaja
ni, ttavnikov,	^a inposiopii na	m .Htnlenjab ..
licu
Vmesta potom javne dražbe in proti plačilu
Natančni pogoji se zvedo na dan dražbe.	HraJbama
Kupci se vljudno vabijo k tema dražbama, ^gm
547 (3-1)
Kat. bukvama v Ljubljani
priporoča:
Postne pesmi
za mešan zbor in orgije zložil P. Hugolin Sattner ord. ff. Min. Cena: partitura po pošti K 160, partitura in glasovi po pošti K 320, vsak posamezen glas 40 vin.
Častito predstojništvo frančiškanskega samostana je izročilo „Ka-toliški Bukvami" tudi naslednje skladbe v prodajo in razpošiljanje: Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu lzveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami. Izdal P. Hugolin Sattner. Partitura in 4 glasovi brez poštnine K 3 —, posamezni glasovi po 25 vin., po pošti 30 vinarjev več.
Slava Bogu. Cerkvene pesmi. |Za mešan zbor izdala in založila r. Angelik Hribar in P.Hugolin Sattner.
I.	Zvezek: Dvajset mašnlh. Cena partituri in glasovom s poštnino
vred K 3 40.
II.	zvezek: 23 Marijinih. Cena partituri in glasovom s poštnino vred
K 3—.
Venček Mariji. Napevi za Marijino družbo. Zložil P. Angelik Hribar. Drugi zvezek. Cena partituri s poštnino vred K 125.
Vsak glas 35 vin. Missa in honorem s. Antonii Paduani" ad IV. voces inaequales. Auctore P. Angelico Hribar. O. M. Cena partituri in štirim glasovom s poštnino vred K 2 20.
Katoliška bukvama v Ljubljani.

Učenec
za pekovski obrt
528	se sprejme tako).
Več pove upravništvo .Slovenca".
VALENTIN MOZETIČ
zidarski mojster v Litiji
se priporoča sl. občinstvu tu In v „9 3-2 okolici ia rama
zidarska podjetja in popravila.
tois o oddaji šolske stavbe.
uš£ah'«ob«.«» v» ««mm
vršila ofertna obravnava.
Stavbena dela, vštevši šolsko opravo, so proračun,ena:	^ ^
1.	odstranitev nerabnega materiala <.........3309-93
2.	zidarska in težaška dela........... '	848.70 °
3.	kamnoseška dela..........................2.814 93 „
4.	tesarska dela ....•••................g6g._ ^
5.	mizarska dela..............................2.39193
6.	ključavničarska dela...............557 84 I
7.	kleparska dela.............. ' '	273 38 [
8.	pleskarska dela..............................11115
9.	slikarska dela................................184 44
10.	steklarska dela..........................422 —
11.	lončarska dela................j 197-50
12.	šolska oprava .....SkupT"	18.267"97 K
Položiti je 50/o varščine. Načrti, troškovniki in stavbeni pogoji razgrneniso pri krajnem šolskem svetu na Robu do dneva ofertne obravnave na splošni vpogled.
Krajni šolski svet na Robu,
dnč 15. marca 1905.

wm Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling traminec si Iva ne c bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec muškateec m Wlldbacher
m ioonrfa po nizkih cenah, Franjo Tha.er. vinogradnik pri St. Ilju v Slov. goricah (St .)
priporoča po Naročila sprejemam že zdaj
flgpreddj jg 5 O T 6 L
gc?pe flntcnije Grbcunic u Ribnici, zrauen železniške pe^aje z gc5pedar-poslopjem, k^Šcem in z obzirnim urtom, Ki je eelc primeren za -rpgpb_ jtoube. ==<$3&-
l^dcr	t0 Kup^« oglasi naj
v četrtek jutro 23-1, m. cb 10. uri tem
hotelu. =(£85>
532 b — 1
ričar Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
uljudno naznanjata, da sta zalogo za spomladansko sezono tato v
iinnrPKn i in diiiiiis. kakor tum u oblekah za sospode, dečke m otroke
Topola „: novo picl-D. in vabita cenjene odjema,ce k obilnemu obisku.
. ilustrovani ceniki zastonj in franko. ——
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mc tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I Gospodične
g katere se žele izobraziti v šivanju □ in krojnem risanju sprejema
( Pranja Jesffi, Ljubljana \
Stari trg Stev. 28. 2016$ Priporoča se za vsa podobarska dela
v
Josip Subic 51910-2
podobar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Delo priznano, o o o o Cene nizke.

Brzojav!


Anton Schuster
Ljubljana
v
Spitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, levantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode.
469 15—2
Solidno blnso! Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
fl. Primožič, LJuHIliina. Mestni trs 25
V soboto 4. marca pričenši
400 104—9
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
Franc Stupica
¥ Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
——— zraven Figovca,
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 2
Portinnd- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno' počrnjeno in cinkasio pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počrnjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
. . Ročff® ,mleko> str°je za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in »bris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in rpzne rudninske vode!
v
Sestero velikonočnih pesmi
za mešane glasove.
Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partituri in 4 glasovom 1 K 50 vin , posamezni glasovi j po 10 vin. — Založil skladatelj pri Sv. ju riju ob južni želežnici. 492 3% i _
i Novosti -^t
1647 25
^ modnega ^ svilenega blaga
m
največja izbera
pri
mm
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. I^jubljanaJ
immžšmi
Pri nakupovanju jjj
= suknenega = jg in manufakturnega $ ------= blaga - *
se opozarja na tvrdko
1	HIIGOIHL
M"--
gjj	v Ijubljani
K Špitalske ulice štev. 4
39E	250 62- 6
£ Velika zaloga =====
g suknenih ostankov.
immmmm mmmmmmmm
Iščeta se ■ ■ bsd
2	prodajalki
zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki sta že služili v trgovini z nirenberskim blagom in igračami.
513 2—2 Naslov pove upravništvo.
„Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
vsprejema.
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
8. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plači om zavarovalnine po 50 vin , 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica« deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in
vanfa vsak"3 F°t0Vanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavaro-vsa e vrste.	2g 26_2o
0 o
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri s vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proli proviziji nastavliaio spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno =============== varnost. =====————-
Svoji k svojim!
Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici!