ftarefatitta K»fa&: =
Ct&» leto	.	.	K	10* ~
.f-al let»	.	.	n	5*—
četrt leta	.	.	„	2'SC
*»a®čno	.	.	„	]■—
Issa*»! ÄvsSrii« ; sassÄ Cel« leto	.	.	K	15*-
^namezne Številk« e 10 vinarfev. ::
lMS®rali ali ©astssriSsE
se računijo po 12 vùuoj«* od 6 redao petitvrsie: p>, večkratnih ozsasBih m?:K :::	popust. r-i
„Straža“ izfesM r ?«®r deljek in petek pspolfeti.
Rokopisi, se ne vrafe'b
#»*eeaa
Borba za trdnjavo Przemysl.
Avstrijska in nemška armada hiti trdnjavi na pomoč, — Rusi izgubili pri trdnjavi že
40.000	mož. — Rusi se omikajo na celi črti. — Položaj naših čet v Galiciji ugoden. — Rusi so zopet odvzeli Nemcem mesto Lyck v Prusiji. — Na srbskem bojišču slabo vreme. - Boji v okolici Krupanje. — Antwerpen padel. — Belgijski kralj ranjen. —
Avstrijsko=rusko bojišče.
Kako korakamo proti Rusom.
9	Gradec, 10. oktobra.
„iGrazer Volksblatt“ i© 'dobil od nekega vojaškega strokovnjaka sledeče poročilo:
Nemška armada je più Ivangorodu, Radomu in Ostrovicah porazila Ruse. Pri Olpaltovem, Klimonto-vu in S an domi r ju pa avstrijske čete tako močno pritiskajo na Ruse,, da se è umikajo na celi črti čez Vislo.
Del avstrijske armade je dne 8. t. m- zasedel lepo gališko mesto Rzeszom Avstrijci, ki prodirajo na južni strani Rzeszowa,, imajo zelo slaba in težat vna pota. Krajevne razmere vr tem ozemlju so take^ da bo tr.aija.lo delj Čaisa, predno bo ta del naše armar de dosegel svoj cilj. Z vso gotovostjo se lahko trdi, da je naloga teh čet, !da rešijo trdnjavo Przemysl. Domneva se, da se je že te dni razvil hud boj med našimi prodirajočimi in ruskimi oblegajočimi oddelkji pred Przemyslom. Na naši strani je upati, da se bo našim posrečilo do dne 11. oktobra, to je do nedelje, doseči sitik s trdnjavo. Skoro gotovo se bo pred Przemyslom kmalu na to kazvila velika bitka. Naše čete, ki gonijo Ruse z Ogrskega in Karpatov, rijfmajjo samo naloge, da naženejo sovražnika iz tamošnjega ozemlja, ampak da pridejo čimprej v dotikio z našo glavno armado v Galiciji in ojačijo tako našo bojno silo proti glavni ruski moči. Prodiranje čez Karpate pa je radi naravnih ovir tako težavno, da prodiranje v Galicijo ne gre tako naglo naprej, kakor bi bilo želeti.
«t	*	*
'Mesto Rzeszow, katero so naši' zopet iztrgali Rusom, leži zahodno od trdnjave Przemysl na reki Visloka ob glavni progi državne železnice Krakpv— Lvov. Mesto Šteje 25,000 prebivalcev.
Rusko napadalno prodiranje razbito
.	Krakov, 9!. oktobra,
„Nova Reforma“ poroča: Rusko, napadalno prodiranje na črti Rozwaplowi—Mielec—IGtfinov je popolnoma razbito. Rusi se umikajo v Galliciji vi smeri od reke Dunajee na izhod. Naše napadalno prodiranje na levem bregu Visle napreduje uspešno. Med Kiel-cami in Szczucinom ni nobenega ruskega} vojaka več. Umaknili so se vsi v divjem begu proti Ivangorodu. Kakor poročajo, so rusko armado v tem kraju tvorili trije kori pehote in dve diviiziji konjenice. Boji po prekoračenju Visle so trajali dva dni in so končali z veliko avstrijsko zmago,
Rusi se hočejo izogniti veliki bitki.
Dunaj, 8. oktobra.
Na izhodnem bojišču se Rusi v velikem obsegu umikfajo,' V tem trenutku je še dvomljivo, če bo prišlo do velike bitka, ker se je Ruši skušajo izogniti.
Mi gremo z vso silo naprej,
General Danki brzojavlja.
Inomost, 8. oktobra..
Inomošfcim strelcem je general Viktor Danki na njihovo čestitko k odlikovanju z železnim križcem poslal naslednjo brzojavko:
j,JVam in vsem strelcem prisrčna, hvala in po-* zdrav. Mi gremo z vso silo naprej in se bomo z božjo pomočjo pretolkli skozi. Na veselo svidenje!“
\ Rusi zamauj napadajo trdnjavo Przemysl.
'	Dunaj, 9v oktobra opoldne.
Avstrijski generalni štab poroča: Naše prodiranje je prisililo Ruse, ki so napadali našo‘trdnjavo Przemysl ■— v noči na 8. okjtober so bili rusM napadi najhujši — da so opustili napadanje. ,Ruse je to napadanje stalo velikanskje žrtve. Včeraj, četrtek, 8. oktobra dopoldne, je odjenjalo nekoliko obstreljevanje trdnjave po ruski artileriji. Deli ruske oblegojvajne armade so se začeli umikati z oblegovalne črte. Pri mestecu Lancut so se postavile proti našim prodirajočim četam močne ruske čete. Boj še traja dalje.
Naši so pregnali Ruse iz mesta Rozwadow.
Pri Przemyslu padlo 40,000 Rusov.
;	• Dunaj, 9. oktobra,
Rusi so v toren, dne 6, oktobra, prvokrat nar skočili trdnjavo Przemysl. Lotili so se zunanjih trdnjavskih okopov. A prišli niso dalje, kot do žičnih ograj in jarkov pred našimi okopi. Vrniti so se morali z velikimi izgubami. Ogenj najših trdnjavskih topov je grozno moril v ruskih vrstah, Cela trdnjava je bila kakor ognjenik, ki na vse štiri strani bljuje grozovit ogenj. Na tisoče Rusov je zletelo v zrak, ko so prjšli na kraje, kjer, so naši položili podzemske mine. Ceni se, da so Rusi dosedaj zgubili pred Przemyslom že 40.000 mož.
Rusi radi tega tako hitijo z napadi na trdnja<-vo, ker vedo, da hiti avstrijska in nemška armada oblegancem na pomoč. Položaj je za Ruse vedno sla-bejši. Sedaj je dvoje mogoče: ali Rusi zapustijo o-zemlje pred Przemyslom, ali pa se spustijo v bitko, v kateri bodo imeli za svojim hrbtom ogenj težkih trdnjavskih topov,
Rusi feeže z Ogrskega.
Dunaj, 9, oktobrai.
(.Uradno.) Položaj naših čet na Karpatih je zelo ugoden. Rusi se v divjem begu umikajo iz mar-maroškega komitata.
Pri mestecu Bocsko, ki leži na potu iz 'Marmar roš-Szigeta čez Kairpate, so nh|ši razbili vellico četo ruskjih kozakov, V teh bojih so se posebno odlikovali mladeniči-strelči iz Ukrajine (Rusini).
Naše čete prodirajo čez prelaza Beskid in Be-reke na Karpatih proti mestoma Sla)wstkoiin iThholka
v Galiciji. Ruse, ki so bili pri prelazu Ušžok od naših hudo tepeni, potiskajo Avstrijci pred seboj mimo mesta Turka v Galiciji.
Poziv gališkim državnim uradnikom.
!''	Bialia, 8. oktobra.
Uradni list „Lemberger Zeitung“, ki izhaja sedaj v Riali, prinaša naslednji uradni razglas: Gali-ški cesarski namestnik poziva s tem gališke državne uradnike vseh» kategorij, i ki .so vtsled vojnih dogodkov zapustili svoja mesta in ki še niso naznanili, kje se sedaj nahajajo, naj nemudoma brzojavnim potom naznanijo svoje natančne naslove ! namestniške-mu predsedstvu v Bialo.
Boji v Srbiji.
Osek, 9, oktobra.
Neko poročilo od srbske meje pravi- da se nadaljujejo boji v notranji Srbiji južno-izhodno od Krupanje z veliko srditostjo. Kljub hrabrosti srbskih čet, ki se jim ne more odrekati, so se vsi srbski poizkusi, da bi iztrgali našim čejtam v vojaškem oziru zelo važne in ugodne postojanke, izjalovili. Naše čete so odbile vse srbske napade.
V zadnjih bojih so izgubili Srbi zopet mnogo častnikov ter . moštva in mnogo vojnega gradiva. — Naše čete so tudi - ujele veliko število srbskih vojakov.
Po poročilih teh ujetnikov je posneti, da je položaj srbske armade skrajno neugoden. Tudi v teh bojih so izvršili Srbi več grozodejstev. V zadnjih dnevih je nastopilo slabo in mrzlo vreme.' Zdravstveno stanje in razpoloženje . avstrijskih čet je prav izborno.
Nemško=rusko bojišče.
Berolin, 9. oktobra.
Veliki glavni stan poroča dne 8. t. m. zvečer: Na izhodnem bojišču je neka rusku} kolona, ki je prišla od Lomže, dosegla nemško mesto Lyck.
* *
*
Mesto Lyck leži v izhodni Prusji, kakih 25 km od nemško-ruske meje in 40 km od Avgustowega, koder so bili pretekli teden Rusi poraženi. Iz tega poročila se sklepa, dla( Rusi zopet z vdliko silo prodirajo v izhodno Prusijo.	* .
Na morju.
Francosko bcodovje v Adriji.
Split, 8. oktobra.
„Naše Jedinstvo“ poroča:	Iz Dubrovnika smo
prejeli vest, da se je francosko brodovje v nedeljo, dne 4, t. m., pojajvilo pri Grebenu (zunaj Lupada) in bdrnba/rdiralo svetilnik na malem otoku Daža. Nato je brodovie izginilo,
* *
*
* Dalmatinski otok Daža leži pred uhodom v Gru-Ški zaliv.
Nemško'francosko bojišče
Velikanska borba na Francoskem.
London, 7. oktobra.
Londonskemu listu gTimes“ se poroča iz Pariza o .velikanski borbi na Francoskem sledeče :	Če-
prav je imel sovražnik (nemška armada), tupatam še srečo, da je porajzil Francoze, je vendar morapčno zadržanje francoskih čet neomajeno. Boji nà Francoskem bodo brez dvoma od tedn;ai do tedna vedno hujši. Ce se posreči Francozom, poriniti Nemce čez mejo nazaj, nemški armadi ne bo več mogoče izvršiti nobenega obkoljevanja. Doživeli bomo take boje iz bližine, ki nas spominjajo na obleganja, v kajerih i-grajo glavno ulogo sporedni okopi in utrdbe, ki so oddaljene druga od druge le 20 metrov. Ta del vojske bo brez dvoma največji in naj grozovitejši v tej celi velikanski borbi.
Nemci obstreljujejo mesto Antwerpen.
Po zavzetju sedem najmočnejših antwerpenskih zunanjih predutrdb so namerili Nemci svoje velikanske topove na edino antwerpensko predutrdbo Breen-donk, ki je še branila, obstreljevanje notranjega pasu utrdb ter začeli obstreljevati mesto Antwerpen samo. Toda padla je v četrtek zvečer tudi la zunanja predutrdba in nemški oblegovalni topovi bruhajo sedaj svoje velikanske krogle na notranje utrdbe in v mesto Antwerpen.. Nemški general Boseler je že v sredo popoldne obvestil antwerpenske oblasti, da nai-merava obstreljevati mesto. Po padcu predutrdbe Breendonk je pa začel v četrtek opolnoči obstreljevati mesto. Prva granata je padla v južni del mesta. Med obstreljevanjem je metal tudi neki nemški Zeppelin bombe na mesto, in zlasti na shrambe za petrolej. Začelo je goreti, vsled česar so petrolej izpustili. Nato so Nemci obstreljevali severni del mesta. Južni kolodvor gori. Predmestje Berchem je zelo trpelo, baje je zletela smodnišinica v zrak. Obstreljevanje Antwerpnai je trajalo celo, noč. Močen angleški oddelek je zasedel s težkimi topovi črto notranjih fortov, ki jih hočejo braniti do skrajnega.
Prebivalstvo Antwerpna in drugih bližnjih trgov in mest beži na vse strani. En del je dospel v Vlissingen, da se odpelje na Angleško. Mnogo se jih ,ie odpeljalo iz Antwerpna naravnost na Angleško. Tudi Rotterdam je od beguncev preplavljen. Listi poročajo iz Rosendaiala:	Begunci pripovedujejo, da
je vojaški gubernator v Antwerpnu v četrtek pozrval prebivalstvo, da naj zapusti mesto. Ob 11.30 je priplul nad Antwerpen nemški zrakoplov, ter vrgel eno bombo na kolodvor. Od takrat zapušča prebivalstvo z velikim strahom mesto. Pota.proti holandski meji so črna bežečih ljudi. Številni posebni vlaki voziio v Rosendaal.,
Antwerpen gori.
Iz Kolina se poroča, da gori mesto Antwerpen na vseh štirih koncih. Velika antwerpenska vojašnica Sv. Jurija je v plamenu, istotakb ,vojaška bolnišnica,. Ranjenci so zbežali iz nje. Belgijski kralj Albert je nameraval v četrtek izročiti Antwerpen Nemcem, toda Angleži so mu to odsvetovali. Govori se, da je belgijski kralj Albert v, četrtek (zvečer Zapustil Antwerpen in se odpeljal na Angleško.) Drugo poročilo pa ve povedati, da je Kralj ranjen in še ni zah pustil mesta. Popolnoma je izključeno, da bi se mogel Antwerpen še delj časni držati.
Franeoski generalisimus Joffre.
Ko je dne 4. avgusta t. 1. napovedala Nemčija Franciji vojsko, se jje moral francoski vojni minister Messimy, ki ni po poklicu častnik, ampak meščanski parlamentarec, odločiti, komu naj poveri vrhovno poveljstvo francoske armade. 1 Vsakdo je pričakoval, da se bo takoj odločil za načelnika generalnega štaba Joffre, a potreboval je celih 24 ur, ' predno ga je imenoval za vrhovnega poveljnika, ko je vendar bila vsaka minuta tako neizmerno dragocena. Vzrok tega odlašanja je bil ta, da je bil Joffre znan v armadi kot izvrsten teoretik in velik čudak. 'Še le tedaj, ko so se mnogi francoski, generali izjavili, da se je ta čudak v raznih bojih v Indokjini, na Formozi in na otoku Madagaskar zelo odlikoval ter doprinesel dokaz, da je izvrsten vojskovodja, je bil imenovan za generalisimusa francoske armade.
Kdor je imel priliko, občevati z generalom Joffre, je dobil nekak čuden utis o tem možu. iGeneral Joffre namreč posnema v. vseh svojih dejanjih že celih 44 let velikega molčečega nemškega maršala grofa Moltkip-ja, zmagovalca nad Francozi leta 1870-71. Tega leta je namreč vstopil Joffre kot prostovoljec v francosko armado in postal v kratkem času Častnik. V raznih bitkah med francoskimi in nemškimi četami leta 1870 je imel Joffre priliko občudovati izvanredno točnost, strogi red in dalekosežne bojne načrte nemške armade, lastnosti, katerih ni našel v lastni armadi Vedno bolj je občudoval moža, ki je spra-
»
Sftlofcdk in WajaWj: KonsorsiJ .Staral*,"
vil nemško armado mai tak vrhunec popolnosti in jo vodil od zmage do zmage — grofa Moltke-ja, načelnika generalnega štaba nemške armade. Teda ni ga .samo občudoval, ampak začel ga je tudi posnemajti v vedenju in v molčečnosti. Grof 'Moltke je bil namreč malobeseden mož, ki ni govoril mnogo, vsled česar so ga v nemški armadi I nazivali za /„molčečega generala.“ Talco je postal poprej zgovorljivi in gostobesedni joffre po vlzgledu Moltke-ja redkobeseden pravcati čudak. Joffre je z vso vnemo temeljito preštudiral ves vojni načrt 'Moltkeja in se vanj zelo v-glob-il. Prevevala ga je edina, želja, kako bi mogel v najkrajšem času uporabiti svod študije v vojski proti Nemčiji. Ker pa do te vojske le ni hotelo priti, je vstopil v častniški zbor francoskih kolnijalnih čet v Afriki in tudi v Aziji. V Aziji, daleč proč, je kmlaju zaslovel kot preosnovitelj francoskih kolonijalnih čet in odličen vojskovodja, ki je vodil francoske kolonijalne čete v raznih vojskah in uporih od zmage do zmage. Vsled tega je bil -Ves francoski častniški kor, ko je zazvedel za imenovlanje Joffre ja1 za vrhovnega poveljnika francoske armade v. sedanji vojski, popolnoma prepričan, da se bo Jofft-eju posrečilo, da bo zmagonosno že v nekaterih tednih vkorakal v Bero-lin — tem večje je pa sedaj razočaranje, ko stoje nemške čete komaj 60 do 70 kilometrov proč od Pai-riza .
Zima v Rusiji.
Dalje, nego v drugih deželah, pritiska zime trda pest daljne poljane Rusije., Stepe, doslej puste, e-nolične, se odevajo v blestečo nevestino obleko, ki jej zmrzlina in mraz kmalu dasta blesteč sijaj bisernice. Sicer pokriva sneg, morje in obrežje, polje in pot in dela vnanjo sliko dežele še enoličnejo, ali ravno s tem pridobiva narava na veličini.
Mraz nikakor ne moti veselja, V sredini Rusije, v širini Petrograda ali Moskve, je mraz na planem redko lako neznosen, da bi prisilil Rtuse, da bi se zagrebli v svoje koče. Ob tišini — in pri velikem mra-zu vlada navadno tišina — je temperaturo 20—30 stopinj pod ničlo prav lahko prenašati; 10—12 stopinj, kar je srednja temperatura najmrzlejših mesecev — dajejo cesto prav ugodno vreme. V onih širinah je gibanje zraka, veter, ne pa stopinja temperature, kar povzroča občutljivost mraza in ga dela težavnega.
Dolge zimske noči, ki postajajo v glavnih mestih poved za slavnosti, tudi za kmete niso brez zabave. Tudi ti občutijo potrebo1, da sie shajajo k delu, ali razveseljevanju. Še pred kratkim so se zbirale v severnih provincah; žene in dekleta v največji kbči vasi, ki so jo včasih nalašč najeli za ta namen. Ob migljajoči luči smolnatih tresk imajo kmečke večerne, sestanke naroda, ki ga zima sama sili k družnosti. Ko so v razgovorih napredle lanu ali volne in so prišli poleg njih fantje, začeli so prepevati kako tistih mešanih zbornih pesmi, ki so zveste ruskemu narodu, ali pia s kakim svojih počasnih plesov ob spremijeva-nju baiajke, ki jo danes le prerada izpodriva — harmonika. Zima ima svoja dela, kakor svoje zabave. V Rusiji, kakor povsod, je zima letna doba mest, družb in veselic. Na deželi je to čas transportov, kar je tam,, kjer je daljava v največjo oviro,, Velike važnosti, Poleti so kmetom na razpolagi le ceste, ki jih je premalo po številu in niso v dobrem stanju. Pozimi pa jim sneg in led gradita krasne poti, na, katerih postaja potem živahno. Pomanjkanje snega; ziakasnjuje včasih sani in ustvarja si tem veliko nepriliko. V časih, ko se menjata zmrzlina in južno vreme, v jeseni in na spomlad, je kmet najpogosteje prisiljen ostajati doma. Brezdelica v zimi je v severnih provincah u-stvarila vse tiste obrti, od katerih žive cele vasi in ki so oživele potovalno, trgovino ter mnogoštevilna sejmišča, kjer sie prodajajo izdelki kmfečke domače pridnosti. V zimi izdelujejo kmetice rdeče in modre čipke in tiste mične robne z barvanimi vezenji, ki • so jim poteze kakor vzete iz ledenih cvetlic, ki jih: riše mraz na šipe oken.
Kako dolgo bo trajala sedanja vojska?
V sedanjem vojskinem času vstajajo razni preroki, ki prerokujejo, ; kako dolgo bodo trajali vojni dogodki. Mi smo mnenja, da so vsa ta, prerokovanja skoro gotoivo brez vse podlage, ker vojskujoče se države se peč ine bodo ozirale, če straši kak tak novodoben „prerok“ eni ali drugi državi s poginom. — Potek vojske je odvisen od bližnjih. dogodkov na velikih bojiščih, a ne od domišljije raznih prerokov. A da ipa naši čitatelji izvedo, kako so ta prerokovanja, priobčujemo tudi mi v naših listih nekatere novodobne preroške proizvode.
Z vprašanjem, kakjo dolgo bo trajala svetovna vojsika, se je bavil minolo spomlad francoski polkovnik jHenri Vordaaciq v knjigi „La guerre en XX, siede.“ 'Napovedoval je vojno med Nemčijo in Avstrijo na eni in Rusijo, Francijo in Angleško na drugi strani. Glede vprašanja, kako dolgo bo trajala ta-vojna, piše Vordaaciq-: Večkrat [je Čuti mnenje, da je dolga vojna nemožna, ker zmanjka denarja. To je zmota. Velikanski zakladi državnih bank in veliko bogastvo velikih narodov pričajOj da evropske države še nikoli [niso bile tako pripravljene za vojno,
Odgovorni urednik : FRANJO ZEBOT.
kakor sedaj. Ce je mogla Francija posoditi trideset milijard, Nemčija pa dvajset milijard, potem ni verjetno, da bi prišle vojujoče držaivie v denarne zadrege. Gospodarsko ne proevitajoča Japonska je med vojno z Rusijo na svojem ozemlju dobila 1200 milijonov posojila —> koliko laglje si pomorejo evrops.- e države! Po mnenju Vord'ajacqevem se bo boj nadaljeval do izčrpanja izaidnjih sil in zaidnjlih sredstev. Strategija (vojno znanstvo) uči, da, traja vojna toliko dalje, čim bolj široka je fronta (bojna črta) sovražnih drža(v in da je hitrost bojev tem manjša, ;čim večje so -armade. Leta 1870 je bila strategična fronta nemške armade kakih 120 km dolga in je bilo v resnici v boju 400.000 mož. Za vojno prihodnjost, v kateri smo zdaj, je računal Vordabpiqi, 'da bo fronta dolga 250 do 350 km. Zaradi tega in ker bodo armar de veliko večje, bodo gibanja posameznih korov počasnejša in Ibo odločilna bitka trajala gotovo jako dolgo.	11
Izpred deželnobramlmega sodišča. Iz Gradca se poroča: Nadalje so 'še izpuščeni: Frane Škof, vapi an v Kamnici, Miroslav: Volčič, župnik v Breznu, nadučitelj Franc Krajnc od Sv. Barbare pri Mariboru in Anton Novačan, pisaltelj v ‘Celju, r- Trgovski pomočnik A, Jirin iz Celja je bil kaiznovan na 2 leti težke ječe, ker je klical dne 27i. julija v. Gaberju pri Celju: „(Žirijo Srbija!:“ Čevljar Stifter iz Sjtai-nach na Gornjem Štajerskem je bil kaznovan na 13 mesecev težke ječe rajrli klica: -„Cisto prav je, če so tepeni Avstrijci od Srbov in Albancev. ’Lakoto nhjj poginejo!“ Delavec Jakob Gradischnig j,e dne 5. avgusta) na kolodvoru v Prevaljih ( klical gHoch Serbien! “V kaznovan je na djev-et mesecev težke ječe. — Ob sklepu uredništva smo dobili poročilo, I da je izpuščen iz zaporov v Gradcu Ivan Blebič, posestnik pri Sv, Križu nad Mariborom,
Nemški eesar Viljem in duhovščina. Duhovnik Brunkma-nn, ki j-e bil v vojisiki in prišel v ujetništvo Francozov ter se rešili,, je pripovedoval cesarju Viljemu, ki je obiskal frančiškane, o dogodkih svojega ujetništva in o krutem postopanju Francozov. Cesar je ogorčen rekel: -„jKaij takega je mogoče le v državi, v kateri preganjajo sv. cerkev in so oropali ljudstvu vsako vero!“ — Iz teh besed bi se pri nas lahko marsikdo mnogo naučil in si napravil drugačno sodbo.
V Gradcu kolera. V Gradec je prišel iz severnega bojišča od trena odpuščen konjar Ivan Bara-duzki, ki ima kolero. Zdaj mu je malo boljše. Storilo se je vse, da ostane ta slučaj osatmljen in da se kuga ne razširi.
Zadnja poročila.
K o id a n j, 9. oktobra. Velikanska bitka sedaj na Francoskem dosegla vrhunec srditosti. Pričakuje se, da bode padla- odločitev že v nekaterih dnevih. Najljutejše borbe so nai nemškem levem krilu.
Klause n: b u r g , 9. oktobra. Del ruskih čet je skušal udreti; mirno 'MairmarošHSzigeta ' po dolini reke Vizo v komitat Bess-Tierczenajssod na Sedmo-graiško. Upad je bil odbit. Riusi so bežali v zahodni smeri proti m|estu Magyatrlapos,
D u ni a j, 8. oktobra-. Na novo, so se pojavili slučaji kolere: V Brnu 1, v, Veliki Niemšici na Moravskem 6, v Veliki Sterovici 1, v Šleziji 1, v Galiciji 19,
Rim, 9. oktobra. Italijanski vojni minister N. Grandi je odstopil.
Essen ob R u r i, 9. oktobra. Na ' zahtevo Angležev so Belgijci v pristanišču Antwerpen spustili v zrak 32 nemških trgovskih parnikov, ter mnogo drugih manjših ladij in okrog 20 parnikov:	za
plovbo po reki R|en.
Milan, 9. oktobra. Eaajd paša koraka s 4000 možmi proti Skadru.
K o d a n j, 9. oktobra.; 'Železniška zveza med Parizom in Londonom se je včeraj zopet otvorila). Iz tega se sklepa,, dia ta proga ni več od Nemcev ogrožena.
Antwerpen - padel.
Ob sklepu Uredništva (ob 12. uri dopoldne) še -smo dobili sledeče poročilo:
Dunaj, 10. okt., ob 10. uri ciop.
Veliki nemški glavni stan uradno poroča, da je včeraj, v petek dne 9. oktobra ' dopoldne, padlo več utrdb notranjega trdnjavskega pasu v Antwerpnu nemški armadi v roke. 'Mesto Antwerpen se n a h a j a od v č e r a j p o p d J dj ne v n e m -s ki posesti, F p v e ! j n i k in p o s a d k a z -bežala iz A, n t-w e r p n a-. Nekatere stranske utrfdbe se še nahajajo v lasti Belgijcev in Francozov. Tie utrdbe pa, nimajo n-ai posest mesta Antwerpen nobenega upliva in pomena.
8!sk tlakam» »t, Dirli» x Maribora,