Uto LXIX. i*. 14t LJtfillatt; cetrtefc ** efctatra Ifjt taft Ubi **- -ta*tj» ^»aji Jao popo»one» izvtem« aeoeij« u> prasuiu. — insemD do AO peui vrat * Din t. oo 10U vrst ft Din 3.6U. 30 100 do 800 vrat * Dtn & cecji inaemt) petit /tsla Dio ♦ - Popuat po dogovoru, inaeratzu dave* poaebe). — >Stovenata Narod« -•n» m«M»<*no 9 JuffoslavtD Din li- ea tnoseroatvo Oto «5- Rofcopiai •• oe vraćajo UREDNIŠTVO Oi UPBAVNMTVO LJUBLJANA, anmfljev« ita •••*. *. Telefon: 31-22. 51-23. 51-34. U-25 to 81-96 Podrolotsti MARIBOR IHiii—majinji n 8b — NOVO MJESTO, Ljubljana*« o. ttftefoa •*. M. — CUJl*: oel^ko urednifttvo: 8troeamayer)ev* alkm 1, telefon ti. 65; podružnica upmv*: Koeeoovm ultaa 2. telefon tt- 190. — JKSENICB: Ob kolodvoru 101. Pottnft mnome* v Ljubljani tt 10.361. Prekinitev diplomatskih stikovt Prelom med Madridom in tizbono Portugalska vlada priznala nacionalist ično vlado v Bnrgow Liibona, 'SJ. oktobra, b. Sp.inski poslar nik v Lizboai je že v pontvleljek odpo-toval. Včpraj j<» bila objavljeni nota por-tugralske vlade z dne 23. t. m.. v kateri utemeljuje portugalska vlada prekini tev odnosajev z madridsko vlado. E*ortugaiska vla-da uturneljuje prekiniitev diplomatskih odnosaiev z mđte je izzvala v Londonu veliko posonvo*«*. pre«ojajo pa jo % poveem drugega vidilca. Će bi Rusija izstopila iz nertralnostneg-a odbora zato, da si pravno omogoči dobavljanje orožja in streljiva ma-driđ»ki vladi, bi bile zaradi svojih poganih iiiteresov tuđi Portugalska In po njenom precedeočnera primeru še Italija in Nemcija prisiljene izstopiti \i> odbora, ker bi dru-gače brez međnarodnih političnih posledk le težko ostale kr* piipravljnjoci se ruski akciji. španska vlada pobegnila v Barcelono V Madridu postaja zmešnjava čim dalje večja Gibraltar, 20. oktobra, b. Po ovinkih prihajajo porodila iz glavnega mesta, iz katerih se da razbrati, da je v Madridu rflvladal te pravi kaAR in da se meSĆan-•«tva polašča čiindalje već ja panika. Včeraj je paniko poveCala Se vest, da je celot-na vlada na čelu z minirtrskim predsed-nikom Caballerom zbežala v Barcelono, kamor je odnesla tuđi ves arhiv. Madrid popolitoina obkoljen Pariz, 29. oktobra. AA. Radio postaj« r Sevšldi je objavila včeraj popol-dne, da et> 6ete generala Varelle napredovale zopet za 12 ton in da so došlej zasedle \rse vi«i-t»e okoli Madrida- S postojank nacionahi-»tičnih 6et se lahko s prostim očesora d>o-bro op*zuje življenje v Madridu. Sedftj je ftpanaka prestolnica popolnoma odrezana od runanjega svela. Lond)ttn. 2°. oktobra, d. Po porooilih fts^leških UMov \t Spanije. se pričakuje na-7>ad Framoovih čet na Madrid vsak bip. FAŠistične čete so oddaljene od madridske-(Ja lerfaltšča sacno še 6 angle-§kih rnilj, od •redišča mesta pa satno 13 n>ilj. Hod poraz vladaih čet Gibraltar, ?.). oktobra, b. \Hadna miltca je pod poveljstvom generala Sarabie do-«rela po hudlh bojih pri Castro de! Rio, jugovaJhodno od Cordobe, poraz, v kate-retm je izgubilo življenje 700 miličnikov. Obvezni nabori od ZO. do 45« leta Pariz, 29. oktob»ra. o. Madridskn vlada je na svoji današnji seji odredila obvezne nabore vseb moSkih od 20. do 45- leta starosti. Potrjujejo ae tuđi ve=ti, da so kom«ini«tična letala bombardirala uporni-*ko IetabiVo aporiAče v Talaveri in vmlčila večje dtevilo uporni^kih letal ter skladiftft bencina. Francovo vojno poročilo Rabat, 29. oktobra. w. Hrczžična postaja v Jerezu dela Frontera objavi ja, da eo pri operacijali pri Dorejonu de Va'esco in Gri-nonu Francove čete u jele 200 nasprotnikov, v odseku Vittoria pa zasedle Gastale de la Lava in Flo^uo. Letala so na vseh frontah« zlaeti nad iMadriđom zelo živahna. G'avni stan generala Mole se je preselil v Avilo. Iz tega sklepajo, da je treba vSak Čas pričakovati splošen napad na Madrid. PoroČila iz Barcelone pravik>> da po sta-tktikah ni^o identificirali 1040 trupel deaui-Čarjev. V Barceloni je bik> že 25.000. juetifi-kacij. Iz Santandra javljajo, da so vecji oddelki milifnžkov prešli k fašistom. Pri zavzelju Grinona «> ^meli nacionalisti 21 mrtvih. Tuđi v teh bojih je prešlo umoso marksietov k Francoviin četam. Gre za miljenike, ki »o jlh prisilili, da eo v«topili v mil^^o. Pri Gj*a-nadi so nacionalisti za^edli GafitMae de Ja-jaQue. Izpraznjevanje ozemlja pri Oviedu «e nadaljuje- Zveze med Aveturijo in Galijo eo v redu. Osvoboditev talcev vBUbati 2eneva, 29. oktobra. AA. Švicarska brzo-javna agencija poroca. da se je odpo&Lancu mednarodnega Rdečega križa v Bilbau posrećilo ekleniti z začasno baakov^&o vlado do-govor o oevoboditvi žensk in otrak iz tam-kajšnjih zaporov. Zaprte so jih imeli fcot talče. Angleski laburisti za madridsko vlado London, 29. oktobra, d Voditelji glavnih orgaaizacij delavske stranke so imeli v*c" raj sejo, na kateri so razpravljald o svojem stališču napram dogodkom v Špan i j i. Debata je Kila zelo burna, končno p»a je prišlo do sporazuma med levdčarji. ki so za-htervali izpremembo aoigleake polirtike na-prain Stpaniji, in zmernejšo strujo, da bodo zahtevali od vlade intervencijo v prid mftdridske vlade, če bo nenjo pristala tuđi fnaneoska vla'd^. španija v razkroju Ediai zmagovalec v državljaaski vojni bodo separatistiina stremljenja Parii, 29. oktobra d. Državljanska vojna ^odi Spanijo k čim dalje vecjemu notranje-mu raikroju. Cim d&lje ja^neje postaja, da bodo edini zmagovalec v tej državljanaki vojni postala •eparatieti^na stremljenja. Sedaj poroeajo, da bo dobil španaki Maroko avtonomijo in da &o miličniki prog^aaili Araponijo za eamostoino državo. Trdijo tuđi, da namerava Italija napraviti Baleare za svojo kolonijo. KaJcor se je zvedelo, je general Franco pfed^edoval 2L oktobra v Tetuanu kongresu maroikih po^lavarjev, na katerem je sporo-HJ, da bo po*tal Span^ki Maroko avtono-men i-n da je prenehala veljavnost maroSkega statuta. S tem je general Franco hotel izpol-niti obljubo, ki jo je dal ob pričetku dr-ia vi jan«ke vojne, da bi pri dob M za svojo akcijo Arabce. Franci ja je pri tem novem državnoprav-nem položaju ▼ Maroku moćno zainteresirana- Predvsem ji gre za to, da general Franco ne bo vnorič prekršil marožkega statuta. Profflaritev avtonomije španekega Maroka je sa Francijo važna iz dveh rarkigov. Pred vsem gre za ▼praianje ali bo oeftala s to avtonomiio &UTereoo«t «ultanata, kakor je doiofena v frmnco'flto-^panakib pogodbah o Maroku, nedotaknjena, v drupi vrsti pa, ali ne bodo z avtonomijo Maroka preicržene \»e pogodbe, ki jih je Francija »klonila « Španijo >n e katerimi je španija pre\*zela Kolektivizacija podleti] v Kataloniji Barcelona, 29. oktobra, o. Katalonska vlada je izdala naredbo, ki se je takoj uveljavila, da se morajo večja industrijska in trgovđka podjetja kolektivizirati. Vodstvo pcsaineznih podjetij bodo prevze-li direktoriji delavcev in namedčencev. v podjetjih, ki imajo manj ko 100 delavcev in namedCencev, bodo o kolektivizaciji ođločali delavci in namedčenci s tričetrtin-sko većino glasov. Pravice tujega kapitala 9O v sniislu te urtdbti za^ćittne in izvzete od kolektivizacije. Kakor zatrjujejo, je prezident Azana Se pred svojim odhodom iz Madrida podpl-sal tuđi odlc-k o zapori vi«h cerkev in or-ganizacij mark&isticnih prekih sodi« po dpaniji. kolikor jih je pod upravo mađrtd-«ke vlade. Trgovinska pogodba s Tnrčijo Ob priliki obisfca predsednika vlade dr. Stoja-dinovića v Ankari, je bil podpisan trgovinski sporazum s Torčijo Ankara. i9. oktobra. AA. Xo^l-oj to ▼ xu-nanjem Diini.-'trstvu podpisali dogovor med Jugoslaviju in Turci jo o plovbi. trgovini, kliringu iu na seJ je van ju. Dogovor o trgovini in plovbi bo stopil r veljavo 5. novembra in bo trajal Ieto dni z nemim podaljšanjem za isto dobo in z dogovorjeno odpovedjo na dva meeeca. Konvencija o naeeljevanju bo veljala tri leta. Po tej konvenciji se bodo jugosloven-&ki državljani svobodno naseljevali m protok olira] i svoje oteti na Turske« in obratno. Na snočnjem banketu, prirejenem pred-eedniku jugofelovenske vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviću je pnri govori! predsednik turske vlade Ineni, ki je poudaril, da je skrb za varnost, ki druži politiko Turci je in Jugoslavije, eden H-med elementov, od katerih pričalctijemo blagostanje sveta. V svojem govoru je predeednik jugo*lo-ven&ke vlade dr. Stojadinović poud&ril, da se sodelovaoje med obema narodoma. ki se je tako srečno sadelo pred tremi leti, na~ daJjnje po zaslugi naiti velikih Rexc Berlia, 29. oktobm AA. Ob oemflrih obadah beflni s^eo vihar. Vež parnJdoov «e je potopiio. med n)lmi angIeSki parnik >Lau-rel wood<. Mala okupina delaveev na otoku Helmoundu je popolnoma odtrgana od aveta, ker nikdo ne more pouje. V uatju Labe ae je potoptl plarvajoei evetimik. V«i pc^cusi za rešitev paniflča, na katerem je bil ave-tabiik ao bili zatnan. Ukmflo je 15 Hu6L Aaebea, 29. oktobra AA. S&m orkan je terjal dve cloveiki irvri v okolici Aachna m aicer dva motocikli*U, ki »ta v nevinti iz-gubila obla*t nad vozaom in trelčila v prepad. NonSkl fcoj^vllil pri tunđ&m E4twmwđm Lni«, 29. oktobra AA. Kralj Edvard VIII. je veeraj »prejet v arttijenoi pređ«ed-n&a združenih rv« bivših nemikih voja tov, vojvodo Saehaen-Koburg Gotha ter ret 3$ dcrnace volltl&c Minister prati plemenskim im versktm strankom V šabeu fe imela JRZ shod. na kutercm je bit glavni govornik minister za šume i« rudnike Gjura Jank-io socialtstično stranko. V tem svojstva Je napravit že več posetov pri vodstva bao-grajskega krila združene opozicije. To aktivnost g. Balugd/ića spravi ja jo v zvezo » tnovanjem sociaJistične stranke. BalugdUć bi imel postati vod ja te stranke, dotadanji njen ief dr. Živko Topalović pa njart 06-nmratni tajnik.* — V zadnjem deset let ju je bil kratjam-tki poslanik v Rimu in v Berlinu. Su. Pouci se fe moščevol &beniška »Tribuna* javlja iz D. Humca na otoku Braču: V naši vaši imamo bog/o-Ijubno društvo, ki ima tuđi svojo zastavo. Ta zastava je v jugoslavenskih driavnJk barvah, na belem polju te zastave me ma-haja slika sv. Pavla. Nedavno smo imait r vaši birmo. Po starem običaju so se krntije zbrali z zastavami pred vasjo, da dostojno sprejmejo prevzvisenega, toda tišti, Jb so priMi z zastavami v državnih barvah, $o smeli sodelovati pri sprejemu samo pod po-tpjem, da preokrene jo zastavo in jo izpre-mene v hrvatsko — rdeće-beto-modro zastavo. Temu ukazu so se morali pokoriti kmet je iz Škripa, ki so prtili k sprejemu z državno zastavo, pa tuđi bogoljubno društvo iz samega HumcsL, ki je na svoji zastavi v državnih barvah imelo na belem polju sliko sv. Pavla. Morali so zastavo Ipreokreniti in jo izpremeniti iz drtavne r hrvatsko. In tako se je zgodilo, d* je po-tem pri svečanem sprejemu na zastavi stai ubogi sv. Pavel na glavi. Svečanost m Je končaia v najlepšem redu, naslednjt dam pa so s* nad D. Humcem zbrali crni obla-kt. Nastat je vihar, kakršnega domaćini me pomnija. Začelo je grmeti tn treskati tm nazadnje we je vsula strahovita toča, ki Ja pobila vse vinograde v Humcu in okotleL In sedaj so nesrečni kmetiči v Humcu, kt jim je toča vse uničita, trdno prepričani, da se je nad njimi maičeval in jih kazno-val sv. Pavel, ker so ga pri sprejemu prevzvisenega šalili s tem, da so ga posisviti ng__jfavo... I Nemlka križartta v vTnd Soija, 29. oktobra AA. VČeraj je prialal ? Varni nemčka križa rka >£mdenc Njen po* veljnik je obfcfcai zastopnike dvilnm in nr jačkih oblasti v Varoi. nakar eo mu vnu]l obMc KriŽarka ostane v bolgarakih vodah do 2. novembra. ^»-----• • MCfBtfl mi poijftkili oalvenah Variava, 39. oktobra. AA. Zaradi nemr tov na visokih šolah, v katerdh je moraj* interveniraj« policija, je vlada objavila, da boce apoatovaii avionom i jo visokih fcsL če na na poziv rektorjev ne bo miru, bo vlada uporabik v*a sredstva, ki so U um ragpokflp._________________ Sorzna onroftii^ Cnrfk, 29. oktobra. Beograd 10. P&rta 30^46, London 21.2775, Ncw Tork 435.124, Braaerj 73.30, Ifilan 22.986, Amatemlaai 386.30, Berttn 1T5. —, Dtmaj 7« 50. Praga KMOL VvJtevm at.HL Bufcaraita 1K Stran Z >8LOVBN8K1 N A RODc, fetrtek, ». oktobra 1996. Stev. 248 28. oktober v Ljubljani vaMdh knlt«ndh 4Ulave«v LJobljuift, 29. oktobra. Spoznavanje ia sodelo^aojt dv«h brat-ekih narodov, ki ju je zgođovinjfcji usođa prostorno in kulturno lodila, da sta te rax-v i jala vsak po stoj« in ▼ stojo smer, j« glavni namen vsega prizadeTanja JC lig ▼ Jugoslaviji Golo navdučenje ta bratiki na-rod Ceh<>«lovakov in visokodoneče prazno v^klikanje ob svečanih prilik&h »eveda ne more resnično zbliiati dveh narodov. Zbli-ianje in sođelovanje, ki je kaj prida in ki rodi zdrave sadove, se mora začeti a »po-znavanjem kulturnih vrednot obeh narodov. V tem pogledu moramo ugotoviti. da ima delo in prizadevanje naših JC lig in njih vodilnih osebcoati od let* do leta večje u&pehe, ki nLso zgolj hejelovanako ču&tveno prijateljsko razmerje, temveč bo to uspehi. kameri kažejo ,da sta be zapeli re-snično. organsko oplajati kulturi dveh brat-ftki'h narodov. Najbolj razveeeljivo dejstvo je. da se irobražuje in ob kulturnih vrednota h češkoglovaškega naroda oblikuje čeda-lje već člano\ mlaj^e intelektualne generacije. Velika zasluga JĆ lig je, da napotuje naš mteligenčni naraačaj v to stner. da zlasti naM akademski mladmi dejansko po-maga in ji omo£0Ko-njemško patniloc v režiji Bratka Kref-ta. ki je dobil za svoje znanje in spo&obno-gti krasen venec. NaSa drama ima stalno na repertoarju najboljša in najnovejša ce-Škoslovašlca Jela, lepo in prav pa je, da jih je vsako sezono veČ. Tuđi glede dramatske produkcije ge moramo polagoma otresti tujine. ki nas v resnici ovira na naši po-ti T»nov in CehoslovakoT prtlata dr. Grive* gimnaiij»kaf» direktorja dr. Simo-na Doiarja is Kranja* fmwnflo«ya tvetnika Ivana Kopa in prof. dr. Antona Dolari* iz Maribora, ini. Eomerji iz Kranja to urednika »Jutra« publicista Boiidarja Borka. Oe otitati bo priMi ban dr. Natlaflta s gospo, župan dr. Adleiic x gotpo, divMonar Tonic in goneral Popadič ▼ »prenMtvu fiaateikov. sokolska dalegaeijft t podstarosto br. Gtn glom, senatorji, poclanci, zastopniki vseh kulturnih zavodov in organizacij- xa«lopni-ki ljubljanikega tiska • predsedntkom sdru-t«nja novinarjer direktorjem Stankom Vi--rantom ter 6tevilni prijatelji Ceboelovakov iz v»eh alojev ter rcanoi apo^tovanega £. konzula. Najlepši in najpomembnejSi del letoSnje proslave 2b. oktobra pa je bHa 8 noć i ob 20. uri svečano otvorjena razetava Češko-alovaške povojne knjige v Trgovskem domu, katero je uredi! akademski odsek JĆ lige v Ljubljani. Slavnostni govor ;e ime! predsednik dr. Egon Stare. Zelo obzirno je predočil borbo bratov Cehoslovakov za osamo«vojitev in edinstveni kulturni napredek tega naroda po osvoboditvL Predsednik akadem&kega odseka J0 lige Jože Procnacka je razložiL kako &o naši akad«cniki % marljivim delom zbrali vee dragocen materijal, ki predstavlja stvaritve čefcoslovakov na vaeh kulturnih poljih po vojni. Akademik! bo hoteli dokazati, da nad akademski nara&aj prav lahko nadomesti nem§ke in druge znanstvene knjige z enakovmino CeSkoslovaSko znanstveno in strokovno literaturo. Konzul inž. Minovskv je na to poudaril, da njegov narod zlasti Slovencem i zk a zuje posebne simpatije in Ijubezen. Urednik Božklar Bor ko je pa otvoril razstavo t globoko za je tim govorom, s katerim je prikaza! veličino Če-^koslova^k^ kulture, pomen knjige in be-sede za narod in njega kulturno rast ter poU po kateri grcmo ▼ bododnostK ki more edina reenično docela zblizati oba naroda na vseh kulturnih področjih. Občin«tvo je g. Borka nagradilo za lepe be«ede z dol-gotrajnini odobravanjem, nakar «i je ogledalo r«7stavo v grlavnj dvorani Tr«rov&ke|rji dama. Pri svečanosti je sodeloval akademski orkester, govore je pa prenašal naš radio. Pomočniški zbor Združenja trgovcev Trgovski nameS^enci se premalo zavedajo dolinosti do svoje stanovske organizacije Ljubljana, 29. oktobra V «ejni dvorani v Trgovekera domu *e je »noći \Tsil redni občni zbor Pomo5niSkega zbora zdruienja trgovcev v Ljubijani ob raz-niPToma lepi ude^ežbi Man^tva. Otvoril je zborovanje načelnik g. Franc Melicer. ki je uvodoma pozdravil navzočo, zlasti prierčno pa za&topnlka Trgovskih združenj g. Iv. Bahovca. Delav«ke zbornice 2. Ivana Tav-čaria, zastopnika Tr^ovskega podporne^a društva g. Petra Klinarja, zaetopnika Zve-ze privatnih nainešfen^ev ^. EL Gombač%a, za^topnika Združeni zasebnih in trgovskih naine^iencev g. II. Smrsuja, zae topnik a dre-nua trgx>vcev g Smuca te>r Kluba izložbenih aranžerjev a. iLn^elinarLa. V nadaljnem se je g. načelnik f:pon)nil med lelom umrlih Članov, katerih ^pomin &o prisotni počastili z v/kUkom >S^ava»! Načelnih je kratko poročal o delu odbora med letoni, nakar je obsiraeje poroč*1 Uijuik g. Alojzij Silar. Iz rviejzovejja jx>roči-^a ©ledi. da ^e članstvo vse premalo zaVe-da ciolžnosti do stanovvkih or^an^zacij. Na stotine je trgo^'^kih namcŠČencev. toda le ma'-o ie tak h. ki razumeio težnie zbora in se aktivno udeležujejo njegoveea dela. Mno go tovari^ev je med letom prosilo za pod pore. Ovi bor Pomof.niškega zbora je bil pridno na d^lu in je dogledno skrbel /a socialne koristi svojih Nanov. Odbor se ie «talno bo-ril tuđi za odpravo odpiranja trgovin na v^e zapovedane prazr.ike. Združen je aaino je podprlo njih stremljenje ^n sklonilo i a lanskoletnem občnem zboru, da 6e ielji ugo di. Vsaka prilika se po rabi tuđi, da zbor poudari zahtevo po pokoininskem zavarova-nju trgovskih poniožni kov. v pretek li posiov-ni dobi ee je razpravljalo mnogo o v*eh vprašanjih. ki zadevajo o^ane. Odbor je za počel tuđi akcijo za uvedbo poletnega časa, Li je letos deloma lepo uspela. Novi o»nu tek naredbe kr. banske uprave o odpira nju in zapi ran ju trgovskin obratov y polet-nem Času bo postal obveze«. VoMe je opravi 1 odbor ogromno delo za skupnost v«eh fcr-gov®k^h pomočnikov, treba pa je, da po maga poleg odbora tuđi vedina članov. ki je ostala zuna,, ker je še mnogo de^a za po* poln u8peh pokreta. Iz poroci la l>1agajnika a. Ci rila Lamp^a je razvidno, da mnogi &ani niflo ▼ redu pla^evali članarine, vendar je računđki za-ključek ob letu Ie dok&j po voljen. Za« topnik nadzornega odbora g. Jurij Sa'ar je predlagal odbom razreani«o> ki ie bila *o-glasno »prejeta. Pri vol-tvah je prii!a na gladovanje Bamo ena kanđidatna lista ter t« bil aogtaaoo i»-voljen za načelnika sopet g. Fran Meticer. Odbor p« -e bil izpopolnien im % oekaterimi drugi mi čUni. Soglaeno ie bila »prejeta tu di revolucija, ki sahteva pokoj ninsko zava-rovanje trgovtUcih namoćČencev in ki bo od-poeWua na v«a merodajna m«ta Nevaren sveđrovec pod ključem Kamnik. 29. oktobra. Kamniški orožniki so zopet spravili pod ključ nevarnega vlomilca, ki je že dO'go strihoval ves karraniški srez in bil zasle-dovan v vseh policijskih dnevnikih. l'reko poi«tja smo imeli mir pred taktu i kriminalni tipi in večjih tatvin. če izvzamcmo siovites« Bezovika, ni bilo. Sedaj pred zlcno pa so se »vedrovci zop«»i pojaviti in orožniki *o prišli na sled Široko zasnovani v lom Uski tolpi. Lahko up«mo. d;i se jm bo posrećilo v najkrajšem Času spraviti vac te zrfikovce za zapahe. Pri svojem Jelu pa *o orožniki stalno v ne-varnosti. saj so se jim že opetovano po-stavili v br-an z nabitimi samokresi. V^eraj okro« 10. dopo!đae je bila pri posestnici Klanjšek Mariji v Tunjicah pri Kamniku izvršena drzna tatvina. Domaći sa odšlj na b/žnjo niivo in zaklenili hi§o samo z ene stran'. nn.edfem, ko je ostala zadnja stran proti dvoriiču odprta. To priliko sta izkoristila dv« zlikovca, vdrla v h:šo in ukraidla 6000 Din v gotovini in 10 avtfriiskih zilatnikov po 10 kron. Po tatvini sta oba zbežala in Ijudje so ju videli be~ ž.iti v Sliinji 5ozd proti Dobravi. Tatvina je bila tako i prijavljen* kamniSk* oroin!-ški postaji jn kanla-rja Lan^rnfus in Kovačevi sta bila posktna na zasledorunje vlo-milcev. Sled ju j« vodila proti Cei4clj«ni. N« po ti sU prišla tuđi v vas Grad pri Cerk-Ijph in se oslabila v hisi znanega vlomalca .Tnncza Beton« -j- npmcrr <\\ irvr**t« hiSrtO rr-c'ikavo !:t p ._;!■:dii'a. če se vlomilci iz Tunjk ne skriva \o morda pti njem. Janez Beton je takfii. ko f» pobegnil. Pričela »e je hi&na preiskav«-Niicjer ništa mogla orožnik« najti rvi-cesar sumljivoga Nenadan ium pod posteljo pš, ju je opozoril, da se tacn nekdo skriva. In res, ko sta pogledala pod posteljo, sta nasla že dolgo zaaledov&nega vlomile« Jane 2 a Ocvinka, ki ima na Testi nožteto tatvin in viomov in g« obk^ti ie dolgo rasledujejo. Skriti vlom^lec je dri*l v roSu veLik revolver ka libim 9 mm in že je hote* priCeti streljiti na oroinika Uf*o «U •• oba vr^la« na zlikovca ter ga v nevamosti sa svoje laslno življenje rsaoroftla in uklc-nila. Na«la sita pri Ocviricu preetj Tk>raH-skega orodja Zaikrknjeni dočanec »eveda nočc priznati ničesar jo taji vvako krfrdo. Prepe)j«li 9O ga v sodne sapore ▼ Kamnik, od koder bo romal v loab4jtDO. da prejme zasluženo kaicn. Tako se je orofcnifcom posrećilo pri »•-sledovanju vlomilcev iz Tutijic uj«i! ptićka. ki bi gotovo đelsl Cez xkno ljudem in obla »tvom mnogo pre glavić. Za vlormi-ce/ni v Tun>icah vo* »I«§ cWje in r&e kaže. da bosti tuđi ta oVa kmalu pod kljue>m. Iz Cdfa —c PolovfcaMi TosH(na> ■■> fteiasnloaai wt obiakovakie Ix»cav»ke doline. EHvni L*o-gareki dolini je redaj po neAtetib inter-veccijaii in priz&devaajih Tujakopicmet-ne zveze ▼ Maribora kanteo prianana. ugodnost po I 11. irtMnlHrt tsrlf« In «!-cer od 1. nor^morm t. L vmbt* po fbrl—rtci. aMMjo p* aa«aU prad odKoitom pri Putniku ali pri kolodvorski | blajrMU potrđllo e bivaaju, kl etaat S Din. Inosemci ne potrebujejo te^a potrdi-U in je aa ajt marodajca la dan praatopa Cea državno mejo, kl Je TpUac v potĐtm UAu. MlnUttvtvo as promet je ob enem raJDtiriio voane oiaJSave tuđi za obiafc novih domor na Pc borju in aicer sa obisk hotela-penatoca >LobDiea« na Sraomiku pri Ru&ah in -oće na Kremtarjevem vrhu. S tom ao cKipravljeni budi nedoatatki v našem tujakem prometu na Sta jer kem. Naši neumorni TujslGoprometni zvesi iskreno čestitamo k lepemu u=pehu! —c Koncert priredi Gođbeno društvo podtnih oaluftbencev v Celju v soboto 14. t m. ob 20. uri v Narodnem domu pod pokroviteljstTom upravnika celjse pcite g. inapektorja Antona Boca, —c Napad in dve nesreći. V torek sve-€er je klju6avni£ar Jože Spajzer z Lave udaril 17-letnega, v taverni »Metka t v Celju aopo-lene^a tkalca Mart ina K&n-dolfa z Lave z nekim trdin: predmetom po rlavi In mj prebil k>ban>o. V St Juriju ob Taboru je paiel 27-letni mizirski pomoćnik Viktor Liupde pri delu po stopni-cah in ai zlomil de bo nogo. V ponedelje* je padel 6-letni kretnikov sin Milan Za-gode v £alcu pri igranju in si clomll le-vo roko v zapeat ju. Poakodovanci se zdravi->o v celjski bolnici. —c V mestnem xaveti&£a v Mediofru je umrla v ponedeijek 71-letna meatna. re-va Alojzija Behnova iz Celja. Se kolesarji in TyrJeva cesta Ljubljatia, 29 oktobra Repliik« g. J K. v »Slov.Narodu« z dne 27. t. m. radi kolesarenja po pešpoti Tyr-ševe c^ste pa-č kaže. da pisce se ni videl sveta preko Ježiće, sicer bi bil moraJ opi-ziti. da v prav nobenem, kaj sele velemc-srtu in tuđi v Ljubljani sami, vsaj legalno ne, ne vozijo kolesarji po potih odkazanih izreeno za peSce, katera pota pa^ tećejo desno in levo ob vozni cesti. Ne zahtevflmo drugesa nego, da vluži peSpot, odgovorno svojemu nazivu, peš-cem. Ne borno va zavidali kolesarjem, če pristojna oblast ure A na vozni cesti po-seben pas za kolesaTje — katkor n. pr ob Vrbskem jezeru, pa mak«ri da jim ga v udobnost obloži z lino!e;em. Če te enakopravnosti vseh občanov ni-kakor ni mogoče vpostaviti. naj se pa ista izvede in contrarium in vse pe&pot- v nic-stu pro^'ase uporabi}1"ve tuđi zi kolesarje, vsai *e bom mosel potem po 40 letih ko-Icsar^nja tuđi p0 asfaltnih pločnik;?r- vozit' udobneje kakor dosihmal. J. K. Letalski napad na L]ubl]ano Po nalogu vojjiega ministrstva se bo vršila prihodnje dni dnevna vaja o letalskem napadu na Ljubljano in o pasivni obrambi pfebivalstva. V zvezi s tem. in v spora/umu z upravo policije v Ljubljani se izdajo sled oca navodila za zadržaaje prebivalstva ob času rutpada na mesto: Pri vaji se bodo uporabila aktivna napa-dalna in obrambna sredstva, to je obramb-ni topovi, mitraljeze itd-, a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete in to rudeie rakete rušeče bombe, zelene rakete bojne »trupe ter bele rakete požarne bombe, kakor tuđi druga sredstva. Pasivna obramba bo sestavljena iz sani-tejakih oddelkov za prvo pomoč ranjen-cem in ztstrupljencem, oddelkov za ugo-tavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih odlekov in tehničnih oddlekov za odkopavanje ruševin ter popravljanje električni, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je tm vaja obenem tuđi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru res-ničnega zračnega napada in je tedaj v živ-Ijcnskem interesu vsakega posameznika, pozivani vse ljubliansko prebi-vtlitvo, da se ravna po teh navodilih: - Pričetek vaje in s tem bliianje sovralnih letal se bo objavilo z znakom »Vzbuna« (alarma) in sicer s 3 zaporednimi topovski-mi streli na Gradu, z za teglim tulenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železni-skib lokomotiv, z rogovi, ki bodo name-ičeni na raznih vzvišenih točkah po mestu in z zvonenjem vseh zvonov na Gradu, ki jim sledi zvonenje z vse mi zvono vi vseh cerkva po mestu. Ta znak bo trajal 2 minuti Ćim bo dan znak »Vzbune«, se mora ustaviti ves promet (tuđi tramvajski, av-tomobilski itd.) po vseh ulicah. »Prestanek nevamosti« bo objavljen z rvonenjem velikega zvona na Gradu, ki mu sledi zvonenje samo velikih zvonov vseh cerkva ▼ mestu. Ta dva znaka, si mora vsakdo radi pra-viltiega postopanja dobro zapomniti ZADRŽANJE PRI VAJI 1. Prebivalstvo, ki ga prese ne ti znak »Vzbune« aa ulici, v tramvaju itd. se mora akriti v najbližje hišne veže, hodnike, lokale itd. Avtomobili in druga pre vozna sredstva (ražen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se moraj o po usta vit vi prometa takoj umakniti v stransko. s'kritejše, neprometne ulioe in se tam razvrstiti ob desni strani Ročne vozičke in slično pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovi ral i vhoda v dotične Bise. Nihče ne srne na ulici ali kje drug je opa» »ovati kretanja teropianov. 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalm, uradih itd. naj ostanejo tam, jdi ne v blizini oken, vrat. a ćelo pred vrat mi 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj lapro vsa okna, spuste za-rcae in naj se umaknejo v notranjost sob, najbolje ▼ kot med debelimi zidovi, da ne bi bili ispostavljeni nevarnosti od razstrel-kov bomb. Nikakor pa ne smejo gledati m opazovati skoau okna. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »Vzbune« takoj mapreti lokale tn spustiti roloje; nameleenei ostanejo v trgovini, tstotako event. kupci lastniki stojme pa smejo osta ti pri vaji na svojih mestih, radi čuvanja I Opozarja se javnost na to. da se bo taio b letal v manjših količinah bojne stru pe — solzivce in kihavce in te mora slasti otrokc pravočasno umakniti s ulic m od-prtih prostorov. 5. Ob času napada vodo ostali na ulici poleg varnoatnih organov, policije, iandar-me rije m vojaitva samo reievalni oddelki in sluibujot! Člam Odbora aa zaščito me-sta, ki se morajo izkazati s legitimacijo »Ozam-a«. Kdor se ne bo ravnal po teh navodilih in te ne bo pokorava] pozivom organov javne varnosti bo v smislu naredbe kr. banske uprave dravske banovine Pov. IL D. Z. No. 1548-1 z dne IZ oktobra 1935 kazno van z globo 10 do 1000 Din, ob ne-plaćilu globe pa z zapororo od 1 do 20 dni Po dnevni vaji ne bo noćne vaje. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 28. oktobra 1936. Iz Ptuja — Obračun za proračunsko leto 1935-36 mestne občine Ptuj je zaključen in macanom na vpogled do 4. novembra vsak dan med uradnimi urami od 19. do 21. ure. — Letalski napad na Ptuj. V torek po poldne okoli pol 15. so nenadoma zatulile sirene, znak. da se bliža mestu sovmžnik. To po i se je napad nvršil nepričakovano. Na dani znak 90 se mestne ulice hipoma ispraznile, trgovine so &e zaprle in vse je pričakovali.. da zagleda sovražna letala. ki 50 se kmalu pojavila in sicer trlje avijoni, ki so vr tat s plenom pravočasno izginil. — SWHvnO«tni »trel. Ko *e ye- te dni vra-cal z obiska 241etni posegtnikov fcin Arn«j-eič i?> Paradiža v Pristavo v Halozah. je na cesti iz teme počil iz samokresa strel. Kro-g-la je zadela Arnejčiča v levo roko in mu oiltrgala sretlinee. Ranjencu je ntidil prvo pomoe tamošnji zdravnik, ki ^a j« nalo od-pTemil v bolnico. Orožuiki zasledujejo na-padak-a. — Kopičenje prosenj za prenos nepremiC-nin, Z novo uredbo se ne more preknjižiti nobena nepremičnina v lemljiSki kjigi, do-kler ni odobrena po prometni komisiji. Od 8. septembra do dane« je bilo pri tukajš-njem eodišču. kjeT posluje komisija, vložo-nih 211 pro^enj za prenos nepremičnino. Komisija posluje vsak drugi pone«leljek. Zeleli bi, da bi kamieija poslovala vsaj en-krat na t«deu. Iz Maribora — Gledalište. Drevi ponove »Živega mrtveca«, v soboto ob 20. pa bo druga repriza melodiozne Kolmanove operete >Cig"an=ki primaS», ki je že dva'e kuhinje. Interesenti dobe pojasnila pri Borzi dela v Maribrru med uradnimi urami. — Z Ljudske unlverze, V petek, dne 30. t. m. bo ob 20. uri predvajan zelo zanimiv kulturni film »življenje na skrajnem se-veru E>VTope€. Uvodno be-:edo bo imel g. prof. Baš. — Kruh se bo podrmžiL Zaradi aove kolektivne pogodbe pe^»jne pri belete dnevn.. V torek okoli poldneva je uradnica Zadružne zveze v Mi^lošićevi ulici 2 ugotovila, da ji je iz omare izglnila ročna blagajna, v kateri je bilo 4566 dinar je v gotovine. 3 vhožme knjižice tn menica za 100.000 di-narjev. Policija j« ug^otovila, da je toril-e odprl vrata z briginalnim ključem. Storil-cu so že na sledu. — će&ko odlikovanje. Za zasluge v abli-žanju s Ceškoslovaško je pred ednik <5SR dr. BeneS odlf'oval z redom Belega orla 4, stapnje prof. dr. Etolarja, okrožne^a sodnika dr. Senjora in finančnegra svetni-ka v p. Ivana Knopa, vee iz Maribora, čestitamo! — Nogo za pe*t koštanja. Te đni je na- biral tovamiii delavec. 23-letni Leopold Plu#£ec, v gpoedu nekega velepose'tiiika ▼ Razvanju koštanj. Pri tem ga Je zasacil velepo«3e8tnikov hlapec, M je bil oborožen a puAko. Brez besede je oddal na PuSče-ca strel, kl ga je zadel v levo nogo. Ra-njenca so prepeljali v bomico, kjer o mu veeraj amputirali nog-o nad kolenom. N'e-rredneževo življenje je v resnl nevarnosti. vse to pa le za pest koštanja! — Avto j^a Je povozJl. Preteklo noe je neki nerazsvetljeni tovomi avtomobil na Jare^m1 novozil 41-letnega đninarja Ivana Lripnika. Kolo mu Je strlo de no nogo. Zdravi ^ v bolnici. ^S^ V^^^H^^^^ft^B^^SB VfCSfffdl KOLB D A R Dases: Cetrtak. 90. oidobra katđiieani: Nartd*. Ida. DANAŠNJE PrUREDITVE Kis« BUtiea: La Gareoaue. Klas Ideal: Pekel ujet&ikov. Klao Slefa: Kajnov li«. Ki»e Uat*v; Dekle a Scbwarzwsida. Kl»e Siska: Većno mlada. Ki»s Moste: Deviea Orleantska. Kioo Kedeijevo; l>onocc>o Tonka. JagesloTenska ien-^ka zvfZa. iavno po roči k> o medninodnetn len^krm kon^raeu v Dubro^vniku ob 18.lr> v m;iLrir«tratn] dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dane«; Dr. Piccoli, Tyrseva ct*ta tf. lio-levar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zla-loSka ce£ta. Naše gledalisče DRAMA. Začetek ob U0 C'etrtok 29 : Zaprto. Petak 90.: Za narodov bUecw. Gostovanje v Celju. Sobota 31.: Kralj Lear. Izven. Nedelja 1. nrvvembra: Pn-a 1e«riia. Irven. Znažane cene. Na praxnik Vseli »vetib v nedeljo 1. novejtibra se bo uprizorila L.averyjeva drama >Prva legija«, ki slika življenje v jezuit.i-tem konviktu m tezke duševne konflikte, ki jih pr*±ivljajo mladi patri v domu nad reanićnotjo čudeža. V flav-nlh vlogah: Debevec, ki j^ delo tuđi zreži-ral, Levar, Stupica, Jan, Lipah, Sancin, Jerman, SkrbinSek in drugri. Pred«tavm Je tz\en, veljajo znižane cene. OPERA. Zacetek ob 20 čotrtek 29.- Dvojno kniicovoii^rvo. Opereta- Red Cetrtek. Petek 30.: Hoffmannove prii*ovedke. Pro- mieneiki abonnia. Sobota 31.: PW v ma»kah R*M B. Nedelja 1. oktobra: H ff-manove prtp*>- vedke. Izven. Slavni franoo&kt skladatelj orfenbach i i je 3 svojinu »Hoffmannoviini pnpove*:l-kami< osvojil cei «vet. Delo apada med najbolj popularne opere, tako v muzikal-nem kakor v igralištem pogledu je deio izredno interesantno ter daje nosilcem glavnih vlcg vso monžost, da se v v-a- kem ozini izkažejo. To velja predv-em za vlogo Hoffmaniia, id Jo poje g. Gostič, za štiri ženske vloge, y^\ jin Izvaja ga. G>un-g"jexiac in za štiri prekrasne basovske partije, ki jih bo pri let"&nji vprizoritvi pel prvic g. Julij Betetto. V ostalih vlo-gah na topijo ga. Golobova. ga. Kogeje-vat g^. Gorski, Franci, Župan, Janko, Pe-če.< in drugi. Opero, ki *e vpriacri za premieraki abonma, dirigira kapelnik Stritof. Sokol Otvoritvena prelistava viškega Sokola Vić, 21». uktobra. Viški sokolski gledali&i oder je že poleti z velikira uspehom vprizori] na letnem te-lovadidču Kreftove >Celjske jrrofe«. ki »o doee^li velik uspeh v vsakero pogrledu. Po dramske« nastopu na prostem »o §-e nali marljivi igraki lotili zopet prosv^tnegu *i*»-la in sklenili, da vprizoTe kot otvoritveno predstavo na praznik vseh ^vetnikov 1. novembra t. 1. itredno učinkovito drnnrjo »Re-ka« v režiji br. Janera Grdine. Drama, ki je pr^v pritnerna za ta dnn. nam nazomo kaže v»o ljubeien pol>skega kmeta do svojo rodne grude. Kolikor smo mo^rli videti priprave in »kupnje na&ih marljivih igTaleev moreino mirne du^e ujrotoviti, da bo predstava v v#akem pogledu uspela. Režiser br. Grdina je vlo-žil v delo obilo truda in izor»-liko\al vse vlojre <1o naivfMijo popa'no^ti Vse vloge im> prav nosre^eno v pravilnih rokaih ra bo »e tuđi ijrraloi z nnjve<"jini ve-s^ljp'in in po m-mo imena teh i*rralcev. ki iijo ž« vo^kTat t najve^jiro unr^hoim nastopili nn n»^m odru, nam jainčijo 7a popoln uspeh. Pri^nknjomo. da bo tuđi sokolsko W»ti-stvo in ob^ii^gtvo v pn}n\ m^ri stOTilo prnjo dolzTJo^t in po^otilo pre<1stnvo v voli-kern itevilu. Vse prijatelje nn.sp dram^kf dnH?TTi*» opotarj^mo. ds *i o^-l^dnjo portret*"1 na^ih i^rralr^v tn iprr^lk ki ho ml riane* nn-prej razitjivljeni v izložbenih nkn^h tr-ovm n.i Viču. Vhp r^n^Tio f>os^tn'k<* r Vica in Ljubljnne r»rf>M^no. <1a si nahavijo vjitopn^f v prr>HT>roHaji v ?W-»Voi*kpTn domu in pri hr. .TVIo^niku v RofT>t «]olini. n!^Ti**m vfiiKino opOT^rj^mo v«^» po«AtTi;Vi» A* bo 7/t^ot^k pT?<]*tnv<* točno ob 20 in ne !w po y»?»-*1tii vsto^* v dvorano niVomur O7V 4 SF tnori' -*-HiirV<«-f Pi-1 M n„TTed: Tuđi jaz bi želei /adeti v loterlji ia dal bi vam v*e, k*r bi zadeL Stev. 248 »SLOVENSKI NAROD«, fetrtdt, » oktobra lftM. Sinu 3 DNEVNE VESTI — Za prostoraoljno a*ii«imaii>i trg»v-cev. Novosadska trgovaka zbornica je imela vfceraj plenarno sejo, na kateri *• je obravnavalo v glavnem vftnblanje aa-varovanja trgx>vcev. Zbornica je xavzela jtaiiSće, da naj dobe trgovci proatovoljno savarovaaje, ne pa obveznega. Glede sa-6£ite trgpovcev je Zbornica ugotovila, da bi bila taka. sa&čita, kaSa od lan&fke. ponekod pa ćelo za 50 odst. Vino je pa dobro. — Posojanje kotlov za žganjekuho. Na vpra^anje zainteresiranih organiZacij je trgovinsko mi"n:strstvo odgovorilo, da posojanje kotlov za žganjekuho v isti ali v drugi občini ni podvrženo odredbam trgovBke-ga zakona. Za posojajije torej ni potrebno aobeno poot'iabtilo ali tlovoljeuje upravnih oblasti. — Trgovine na drobno ne smejo imeti po đružnic. Tr^ovins-ko ministrstvo je poslalo srsem gospodarskim zbornieam okrožnico. v kateri pojasnjuje, da trgovine na drobno po >Jredbah novega trgovskega takona ne imejo imeti pomožnih lokalov, niti podruž-ak v istom ali drugrem kraju. — Zračni promet med Zagrebom in Be-)gradom podaljšan. Zračni promet med 2a.grebom in Beogradom je podaljšan do L9. novembra, "ner ee prijavlja še vedno mn:go potnikov. Na progi Zagreb—Borovo—Beograd leta zadnje dni velilto potni-iko letalo Caudron, ki je letalo do lej na progi BeogTad—Dubrovnik. Za pot iz Zagreba v Becgrađ rabi to letalo dobro sol drugo uro. — živanen tujeki promet v Splitu. Le-:o3 od 1. marca do .^onca avgusta je pri-jpelo v Split 307.387 pctnikov. Vštetl pa liso potniki, ki so se pripeljali s privatni-ni avtomobili in avtobusi. * Novi radijski naroiuiki, eporofite še da ieNašega va^a<. Ljub jana. Knafljeva ul 5, k! Vam dostavi >rezplačno na ogled en izvod revije. »Na4 7&\< prma^a poleg stalne programske priloge na 32 straneh in tocnimi in pregledno irejenimi programi v«eh domaćih in ino tem^kih oddajnih postaj na kratkih •redujib in dolgih ralovih še važne to pestro ilu&tri rane pruspevke iz rad-jokega g^edaližke^a n filniskeija ©veta. Dal:e imai v»aka itevil-sa »Našega vala* operno piMogo s točno za •adijske poslušalce prirejeao vsebino oper, ci jih prenasajo domače in inozemske oddaj ie postaje. Posebna zauimivost pa je razpra ;a dr. \Valdeniarja Was:elew^eg;a >Teie-?at-ja in jasnovidotvo<, ki jo prinaša >Na5 i-aU v nadaljevanjih Druge etalne rubrike - -*-l i--i kotiček 6 *li- čami važneSih radij^kih *odelavcev, Izz« kulis ope»re n drame ^ »likaini iz naSih gfle-ia:L=»č, Kaj &e izve 12 filmskih ateljejev • >i:kami iz film^kega sveta fotografski koti-:ek. zabavni in literarni pruspevki. Nova Ste :i-ka prtna^a še nasJednje važnejše prispev ce: Sa jrobovih naših prednikov, >Konje-li&ka patrola« v ljubljanski drami. Naša jpera Nove elike iz filmakeaa sveta- WiUy Birgel — dirigent v »Po»ledniem akordu«, Mode-st Musor^ski: Boris Godunov. Številka ma 40 strani in je opremljena s števihitmi iu^traci ami ,Na§ vaU iiliaia iako so joto in »tane mH^e*no 12 dinarjev — Vreme Vremenska napoved pravi, d* K) «premenljivo vreme Včeraj le delevalo 7 Ljubljani in Mariboru. Naiviiia tem pera-ara je zoašaia v Splita 1&, v Skoplju 17, v Zamkto 11. ▼ Ljubljani 10A v Mariboru 9, ▼ Beogradu & v Sarajevu 6. Davi je kasal btromeCer t Ljubljani 760.4, temperatura je snaiaU U — Smrt p«4 »^ •!>««•«. Vderai dopoldae «• je pripetiU v Beosradn teik* prometom naereča. V ulid kraJia VHUm ie veUi av-tabu« do Bmrtt povosU 121etne«m AJberta Hcrda. «ina edinca trgov«ke«a z**topaika HercU. Mali Albert je bil selo nadarjeo. Hoied je te ulieo pa je priiel po netreči pod avtobus in obležaj mrtav. — >'a pogreba srej« irtve »e je «ke«a| ia prinal aleJHa. V va«i Begej Sv. Gjurgaj bU* ru Petrovgrada je Ml ubit v poaedeljek ponoći katoi4ki kantor Alajoi Maaongt znan v Banatu kot ek^datelj oratorij ev. Orot niki eo aretirali 8 oeuinljencev. toda ubija'ca ni*o moffh najti. Najtelji •ura je padel na Step&na KurucU. ki mu pa tuđi ni*o ukneU dokazati uboja. Ko ]e pa Komd videl ial-ni eprevod evoje fctve ee Je pobožno prekri-faC in zapladcaL potem je pa zločin odkrito priznaJ. im.iiMsiimj II Samo ae danea ob 20. uri ■ I »DEVICA OBLEANSKAc I I Od jutri dalje (petek in aoboto) ob 20. ■ I WILLY FORSTOV umotvor ■ „NAZURRA" I | Vstopnina Din 3^0 In 6.50 | — Todl rekord. Inđuatrijalec Karei Len-hard v Poiarevcu ima svinjo, kl je vrgla enkrat 22, drugid pa 18 mladićev. Ker ni mog-la dojiti v^efe naenkrat, jlh je morala prevseti čekaj drugra svinja. Val jnijskl £o oatali živi. — Ljubavna tragedija. V hercegovski vaal Grljeviča blizu LubuAkega te je odigrala v tore:< Icn^ava ljubavna tragedija. Mate Pinjuh iz vaši Cerina je u-trelil le-po 20-letno ivo Koralčevo, v katerc je bil te dolgo zaljubjlen. Fant ie ima na vesti en uboj in preeedel je tri leta v ječi. V .čiredo zvefier je ime] z dekletom sestanek v vaM Grljevlći In m seboj je vzel lov»^o pu ako. Lepa Iva se je hotela v kratkem po-ročiti s svojim soseđ'vm Jakobom feevom. To je dalo fantu povod, da jo je ustrelil. Iz Ljubljane —lj Pozor pri plaćevanju prortovoljne aocialne d&vftAine! Frcetovoljno socialno dav*ćino na &obe in usluibence poblrajo nablralci, ki jih je v to pooblaatilo mestuo poglavarstvo. Vsak nabiralec ima uralno iskaznico in uradna potrdila, kl jih mora Izrofiitl vsakemu plađniku. Samo ti nabi-ralcl ao upfavlčeni pobirati davnino. Dogo-dili pa so se primeri, da je neki zloćin-ski izprijenec telefon tono Javil raznim zavodom, da priđe uradno po davek in po telefonu govoril kot uradna o eba. Kmalu na to se je ree oglaail v doti&nem zavodu in aprejel denar, ne da bi dal sato kako uradno potrdilo. S aeboj je nosi] pri-javne tiakovine, kl jih me tno poglavarstvo letoa ne uporabi ja. Me ^ tno poglavarstvo opozarja ljubljansko preblvalstvo, da naj ne izroća nikomur denarja, predno se ni točno prepričalo, da je nabiralec za sprejemanje davftctne pooblas^en. Mestno poglavar tvo telefonlnčo nikogar ne na-javlja. Zločinca pa, kl izkorlaca zaupanje strank ™ hkrati odkoduje reveze, je treba iz i lediti in Uroci ti roki pravice. —ij Lastje odpada. Listje na drevet»-h 4e orumeneuo m jeiO od padati. Po na*»ih ^ar-kih 6o tla uatei^Loa i U«ljem na »ti poa ko dLaaji v zvazdi ia iivoiiju Meetm ae-avci imujo naekrat uovoij ae-a 6 pomeianjem linija v uiestu. će bo;j »o pa jia^Uaua lia ua KottuJtu, kjer so oa ae^u delavci iz uie^uae pričuve, ee iiaotopijo uirzia jutra « čiaxia> bodo iJimata dreve«a «oia ze v u&itaj aneii. —ij kSe veano ueuiejen promet na "Mariji-nem irgu. Na Manjmem trgu uasuijajo »e vedno pio me me mouije zaradi aeaieci^ini laiKAJti uekaterih vozni kov, pa Ludi aviomo bii-^iov, ko-asarjev tu aio;ocua**tov. t>e veano *e rado propeti, aa noće ta ali oni uiu na našjj.omo «tran. oziroma mimo otoka, icjer e»ioji prometni »iražiuk po krajši poli. Ker pnudjajo v meeto tudj pode^eibiii voz-aiiK.-, ki predpićov še ne pozuajo, &e dogodi, da £e Aianjin irg *atfvoz4i z voz4i iu »e ustavi promet. 6iraioi)c zacne ljudi po uče-vati, kmečki vazoiik posluga iu odgova^ia ve& prep-aoen, drugih vozuikov za njim se pa loteva neHrpnost, da godrnjajo in se je-Z'jo. Sueue motnje *o zlaeti nepr^jetne, če se zagvozdi med gueto ćakaiočih vozii tuđi tuj avu>u>obiiwt. ki ne dobi bae riajbo-jsega vti«a o nađeni ce»tnem prometu, V takih primerih bi kazalo veaj oufitili untav^jen^ga vozmka na iirsi pas proti Preiernovi ulici« Mikioiičevi cesti ali VVolfovi uJici. ne pa da ee zajezi največja ožina. —Jj Slovenske sdrarniika dmitro pri-redi 20.' zdravstveni eestanek v takocem poslovnem ^€tu jutri ob 18. v preda vaiaici in4ar-ne^a oddelka obče dri. bolnice. Predaval bo docent dr. Ivan Matko o zftodnil diferencial-ni diaffnozi na latentnih cholecv^opathie (aadaijevaaje). Vabijo fie vai zdravoiki in med-oiaei, da ee udeleže »e^tanka. —lj Uprava Hubadov« župe obveftfia vsa ljubljanska pevska društva, da bo skupna vaja za ialostinke, katere borno peli na praznik V6eb svetnikov na pokopaliiću pri Sv. Križu, v aedeljo 1. novembra točno ob 10. dopoldne v Hub-adovi dvorani Glasbene Matko. Arhivarji naj prinestjo g Mboj sle-deoe note: Poljana toli, UslUi nag Gospod. Vi^red, Oj Doberdob! Vgi in točno! Uprava. Iz Kamnika — Obopen kUc »tanovaloev na Grabnu. Mnogo »e je ie pisalo o nesre&iih hodrd-irih na Oratanu Mnogo je bilo ie pritožb ubogu peacevt ld morajo ob deževnem vremenu hoditi po globokjh lutah, toda v*e laman. Gluha so usesa caih mož, ki bi morali imeti največ smisla sa to, da bi ubogi meičanl v;«j udobno hodlli. Toda kaj hoćemo. Njih danea ne briga* aJi je kdo moker, ali ne. Ne briga jlh to, pa Če bodo morali hoditi do toten po vodi. Oni Unajo đanee mnogo hujfte ^krbl, ksko pobrati činrveč postav m prikijućltev Tu- ajic tn Podgorja Ksmnika in kako udariti ctm oboutaeje svojega poUUcnesja na-Spro4a0ca. NI bik> x> kljub prervposleno ti ia obiUcd skrbi radi obfiin^kih voUtev in građbe luške ceste vendar le našla mosV noat posuti nekaj lapat peska na h: in trgovino Ziherit. NTapr*viVi to rob* noke, ntsuli temljt m pecka, v»" povaljali ia lep^ preuredili D«>lo na ikarpi ob Poljftni&iei i« skoro k vlomil v atazKrvanie delavca Florija?na St*-rett 12 Gorenje vati. S kolan i« atrl kn i pri oknu, in te tplazil v *obo Srtre^im. ki ao ^oit*6t v Rantovi hi*;. j ati. Za ta vozila velja kot dovoc nap okopali-Ke eledei'a pot: TavČarjeva ul.. Tyrs<3va ce»ta, Linhartova. Savska ceeta; odvoz; Med bmeljniki, Smartinska. Jeeličeva, Vr-hovčeva, Vidovdan»ka. Komen^kega. Kolo-dvorfidta. TavSarjeva ul. II. Stajal^e (v obratu 3 vozovi): Miklo-MJ*eva te«ta na^proti hotela Union. Dovoz de> pokop«!t5ča: Miklo5iv5eva. M*-sarykova. TyrS«va. Linhartova, Savska c«-s ta. Odvoz: Med Hraeljniki Smtrtinska. Je-gličcva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komon-skega, Resljeva, Sv. Petra c. Marijin trg, MikloMčeva cesta. Avtotaksi in izvoIČki irnajo v teh dneh stajališče v Frančiškanski ulici nasproti kava me Union. III. SUjališoe (v obratu Stirje voaovi): Krekov trg. Dovoz na pokopalisće. Krckov trg. Pred Skofijo. Stritarjeva ui^ Marijin trg, Prešemova ul.. Tyrševa c, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmelj niki, Smar tinaka, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska Komenskega, Resljeva, Zmajski most. Kopitarjeva, Krekov trg. IV. StajališČ© (v obratu 4 vozovi): Kongresni trg ob vremenski bišici). Dovoz na pokopalisče: Selenburgova ul., Tvrževa. Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmelj niki, Šmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanaka, Komenskega, Resljeva, Krekov trg. Pred Skofijo, Stritarjeva, Mari jin trg. \Volfova, Kongresni trg V. Stajališče (v obratu en voz). Mestni trg — pred Magistratom Dovoz na poko-pilisče: Stritarjeva ul. Marijin trg. Pre-Sernova ul. Tyrseva, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: 5led Hmeljnfki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska. Komenskega, Resljeva, Krekov trg. Pred Skofijo, Magistrat. 3. Vsako prenatrpanje vozU je v 8mi«lu obstoječih predpisov strogo zabraniti in kuajo sofeTJi odnosno sprevodniki sprejeti le ono fetevilo potnikov, kolikor je kotrisi-jonelno dovoijenih mest ^sedežev in stojiič) V'arnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana izločijo iz prometa t&r j'un zabranijo nadaljnje obratovanje Vgled tega ae tuđi občinstvo opozarja, oaj ne sili v vozove, ki *o z> z najvi*jun dopuemim žtevilom potnu^ov zaeedeaL 4. Občin&tvo se opozarja, da. je najvi^ja dopusrna cena za enosmerno vožnjo na po-kapali?«e 2.50 Din. 5. Občinstvo, posebno star&e z o&oci. se opozarja, naj %e strogo drže desne strani ceste, kjer ni bodnikov, da se izognejo ne- zgodam in oe ovirajo po oepi^trebnein prometa. ' 6. Glede parkiranja pr#H poko-jMlilftfn, kakor tuđi glede vožnje same, *e morai» vozači bre* izjeine strogo ra\iiati po navo-dilib felužbujočih orgaoov. 7. Kole#a-rji se opoz&rjajo, da >> do«top na pokopa!iŠč« s koltsi zabranjen. 8. Ker »e v»ako leto dogama., da oh pr> Hici sporo:n»kih svečariocri. ki s« vri* na praznik V#eh gvetnikov na pokopali&ftn. o4w činstvo »»topa na grobove posebno pa oa voj;iAke grobove. t«r jib po#kodnje, se opozarja da dohe varnostni organi naiog, da take o#ebe legitimira jo in prijavijo, kw »e bo proti njim poetopaJo tf-r bodo moralf porav-nati povrročeno W?odo. 9. Ohčlnst.vo p«» oporarja. da J€» ▼»top na pokopa]i?^<* dnvoljen iiklju^no pri vratiŠs n* desni strani cerkvp (k\ »r> navidnn zaprta), Izhod pa je izkij'ičoo ukori leva vnUa (to je med e«»rkvij© in upravnim poslopjem po-kopali^Ji). Petek. 30. oktobra 11; Soisfca ura: Zrno do rrna pojaca, kamen do kamna pvalaia (Zvoftna i^r*^ ~— 12: Ura &k>ve-nčdce glazbe (p^ošče). — 12.-I5: Vieme, poročil^a. — 13: Ca8, s-pored, obv»- »tila __ 13.15; Ve*el opoldanoki apored (ra« diieki orkeeter). — 14: Vreme, borza. — 18; Žena in družba. (Odft Slava l>poglav-šek). — lS^O: Plo^e: Schumanii: Otroiki prizori (klavir: Dohnany). _ lft.40: Social-na revolucija in evropska kultura (g. pr»L Btbin Boje). — 19- Ča«, vrcane, paroči-Uu epored. obvestila. — 19.30- N«c ura (ia Zagreba). — 19.60: Zanimivo*ti. — 20: L ura var lan j, na klavir ju ifrra ga. M*rta Osterc-ValjaJova, uvodno beaedo govori g. Srećko Koporc. — 21: Iz da U ne« a Oriemta (radijski orke^ter). __ 22: ^2** vreme, po- rofila. epored. — ^2.30: Angle§Jcp ploftče. — Konec ob 23. uri. Sohota. 31. oktobra 12: Pložca za plo^o, piaana zrne« pe*mi^ veselih in godbe za ple«. _ 12.45: Vrema. poročila. — 18: Ca«, epored* obve*tUa. — 13.15: PU>}^a za ploičo, pijana zrne« peemic veselih in godbe za pio«. — 14; Vreme. — 18: Za delopufit! (rad j*ki orke*ter). — 18.S0. Pomeu denamih z^vodov za varčeranje in napredek narodnega go*podar*tva (dr. Vk-dimir Murko). — 18.46: Nala kri, naie mor-je (g. Joia Likovič o priliki dneva JS). — 19; čas. vreme, porotMia, epored. obveatila. — 19.30; Nac. ura: Prvi orgau-zator kmetij-sđcih predavt2jij in tečajev v Srbiji Atanaeije N'ikolič (Sveticav Šumarevio) Beograd. — 19.50: Pregled eporođa. _ 20: Zunanja poli-tika (g. dr. Alojzii KuharK — 20.20; >Zmf-da v *tuR-adio Ljubljana«). be«edilo napisal Niko Kuret. Režija: Ivan Pengov. Sodelujejo: Člam rad. dram. družine in radijski orkerter. Vine« nekaj ploW. __ 22; Ca*, vreme, poro&la, »pored. — 22.20: Muzikalni drobiž (radif«ki ork©#t^rV — Konec ob 23. uri. Optimist in pesimist Optimist, je dejal nekdo. je ftlovek. ki mieli, da se bo vv; obrnllo na dobro, pi uaj se z£odi karkoli. Pesimist je pa oiovek, ki se mu to res zgodi. MALI OGLASI Beaeda 50 para. davek Din 8.—. Deaeda 1 Dm, davek S DIb preklieJ Za pismene odgovore g\e!e£ raznih organizacij jp posflcrbeU t\»di šolska mladina asa okra-iitev jjrobov v vojnti padlih vojakov. da so ludi vojaški grobovi Jepo urejeni. Zastoo-niki »Legije koroških borcev« so očistili nesnage grobove svojih mrtvih tovarišev, posadili na n\je sveže cvetje, obenem pa pokrenili akcijo, da se najde za mrtve to-▼ariše skupno grobišče, ki noj ga krasi prmeren spomenik. Grobove popra vljaj-o tuđi na drugih mestnih pokopa lisnih, v Stepanji vasit na Vinj in v Dravlja'h. Ta so bila do lertos še runaj mestnega pcmerijn. p-a so Ijudje ohranili lene podeželsike običaje. Posamez-mki že zdaj prižigafo na grobovih sveske in zatopljeni pomolijo ob njih. Ta teden prinese navadno marsikomu ti>đi skrornen 7Wužck in so ponekođ izvale nove odredbe precej nejevolje O *kar pomni io so n. pr. lkidje i7r>nd Molnlka dovažali k Rožjemu grobu v Stepanji vaši bel lep pe-sek za posipanie zemlje okrog grobov in ga tam prodai^li- Letos pa lim je to za-f>T-i-»-ila odredb-j žu'nne^a upravitelja, na podlag! kalerp dovnliuje nrodajo pe&ka •"-V-.vrku Tako odredbe se n«m ne zde umestne. Zelo lepo ie urejeno zdaj viško nokopad-išče. ki tp bilo letos povećano Krisi gn monument:ilori vhod ter so v« k™jc. ki so na vseh pokopa li šč ih tako pogoste. Z grobov krad-ejo brezvest-neži sve/e vsa jp mnogo višje in hitre je, ue-go se je splošno menilo. Tako se dvigne vi-v©k 700 do 2.000 m viaoko, divja goe do 3.000, vrana pa do 3.700 m. Škorce so opa^ xova4i 1000 m visoko, lastovke pa nad 3 tisoč m. Orn.toJog' VTaJlastoii je opa7>oval na Himalaji ptice 3500 do 3.600 m visoko in agotovil, da letajo čoz Himalajo v vseh ftm^reh. Ta ugotovitev je zlasti važna, kajti doslej so prirodosaovci mislili, da vodijo ptice na selitvi druge, starejše ptice, ki se znajo izogibati pušcavam in drugim n-evar-mm krajem. Slavni ornitolog1 von Lucanus j© bjavil, da ptić« ne letajo 6ez Alpe. Nedavno je pa švicarska komisija zabeležila 60.000 razLičnifc emeri, v katerih le>tajo ptice čez Alpe. Zanhniva je tndi Htrost pti^-Jegu poleta. O t^nn znanost ne ve mnogo. Prof. J. A. Thompson trdi, da preleti gavran 50 km na uro, skorec dr> 75 km, čiik pa ćelo 345 km. Znani 80 primeri, da bo prelete-le nekatere pttoe 4000 km, s povprečno hitrostjo 300 km na uro. ne da bi se ustavile. Po obroč-kih, ki so jih imele na nogah, so naravo-»lovci doimali, da prilete ptice iz arktične Amerike do Argentine. Neki pilot anjrleške letalske družbe >lmperial Airways« je hotel prehiteti lastovke, ko so se selile. To se mu pa ni posrećilo niti, ko je letel s hitrostjo 250 km na uro. Videl je, da lete la«tov-ke s to hitrostjo bre« poeebnega truda. Ko prilete velike jate do angleekih vod, so se-stradane in utrujene. Ob slabem vrememi lete zelo nizko, ponori se pa zbirajo okrog morskih svetilnikov. V polni hitroeti se za-letavajo v stekla in mnoge se uttjejo. Čuvaj morskega »vetilnika Skenyvore pripoveduje, da je frfotalo okrog svetilni-ka na tisoče lastovk, ki so se zaleta vale ▼ streho in stekla. Ćele jate so sedele na ste-zici. vodeči k svetilniku. Večina je padala na skale in se pobila. Mrtve Iastovke je morje odnasalo in metalo na suho. Brez pretiravanja lahko rečem, da sem videl, ka^ ko je poginUo na desettisoče lastovk, pravi čuvaj. Angleško kraljevsko društvo Ta varstvo ptio je postavilo okrog angleških morskih evetilnikov ograje. na katerih si lahko ptice selivke odpočijejo. Na njih pogeda toliko ptić, da se tišče druga druge. Zdi se, da se ziiirajo lastovke samo okrog morskih svetilnrkov z belo lučjo. dočkn jira svetilni-ki z rdečo lučjo nišo nobena privlačnost. Gledaliiki parnik AmeriAka pisatel^ca £deo Ferbeiova je napisala roman »Ladja kotneđijantov«. Ta ladja je voaila po reki Missisippi in bila je prav u prav plarvajoče ^ledališko po-slopje. Ce se je kje ustavila, se je takoj pricela predstava in Ijudje so pribajaii v gtodsliide, kjer so jim igrali igralci, ki so t giedališčii tuđi sunovaH Po tem vzotcu hooejo sedaj v Angiiji opremiti ladjo. Već podjetaikov je sklenilo najeti in preurediti parnik tako, da bi bilo na krovu gieda-b&če za več sto ljudi. Gledališki oder m prostor za gledalce bi bila na krovu. Parnik bi vozil po vsem prostraneca an-gleSkem imperiju, ostavljaj bi se v več jih pristanišcih m priiejal predstave, dokler bi jih hodil i Ijudje gledat. Ko bi ne bik> več zanimanja za pred-Ktave, bi parnik nadaljeval svojo pot. Igralo bi se pod milim nebom in podjetniki hooejo najeti najboljše igralce. da se bodo mog-li gledalcj tuđi po najođdaljenejših mestih seznamti s pravo gledališko umet-nostjo. Ker pre za novost m ker so podjetniki izkušeni strokovnjaki, je tHo verjet-no, da- bo novi jrledališki parnik doseg^l mnogo vmetniških in finančnih uspehov. Kako živi papež Papež Pij XI., ki je etopdl leto* že v 80. leto, živi zelo zmerno m etroffo po določe-nem redu. Vstane v«ak dan ob pol sedmih-«e obHje z najmodernejšim aparatom in od ide ob eedniih v ^vojo privatno kapelico, kjer bere eden njegovih privatnih tajnikov ma šo, potem pa mašuje že sam. Pred osmo zajtrkuje be*o kavo » kruhom, maglom in medom, potem pa 5ita novine, naj raje rim-&ki list »Meeeage»ro je deset let, odkar se je bogati American Charles Vance Millar odloćil za najoriginalnejšo oporoko, kar jih pozna avet. Moi je bil advokat, v zasebnom življenju prospektor, proti koncu svojega življenja pa samo še lastnik srebrnih rudni-kov in se v zasebnejšem življenju velik ljubitelj hazardnih iger. Bil je saniec in tako je vsakemu dovoljena želja, naj bi se obrnil v grobu zaradi svoje oporoke. Millar je nanirec zapustil mestu Torontu pol milijona zlatih dolarjev in določil, naj izpla-čajo vso to bogato dedščino materi torontski meščanki, ki bo v prihodnjih desetih let ih porodila največ otrok. In nastala je najčudovitejša tekma vseh časov. Letos v decembru poteće v oporoki določeni rok. V finale pridejo štiri. ali pet žen, ni pa izključeno, da se v zadnjem hipu pojavi se Šesta. Za ogromno deddćino se potegu jejo tuđi mati dionskih petorčk Oli-vova, ki pa ne more dokazati, da je doma Iz Toronta in torej ne priđe v poštev. Naj-ve* upanja ima Lilly Kennvjeva. ki trdi, da je mati 14 otrok, čeprav je stara Sele | 33 let. Sedem njenih otrok Se živi, In dva- i najst je bilo rojenih v mejah mesta Toron- i ta. Toda sodniki ji priznavajo samo 10 otrok. Toliko jih je namreć rodila v zadnjih desetih letih. Izglede na prvo mesto inia zato, ker ima u panj e, da bo do konca tekoćega leta porodila še enega otroka. Tik za njo je Katleen Naglova, 31 let sta ra mati dvanajstih ortok, od katerih jih 11 živi. Deset jih prihaja v poštev pri tekmi. Nji sledi Alice Timleckova, 36 let stara mati 17 otrok, od katerih jih živi 16. Tuđi izmed njenih otrok prihaja po Millarjevi oporoki v poštev 10. kolikor se jih je rodilo v zadnjih 10 letih. Brez vsakega izgleda na zmago se poteguje za Millarjeve milijone v Torontu rojena Italijanka, stara 43 let. mati 23 otrok. Od teh jih živi 14 in 9 je bilo rojenih v zadnjih 10 letih. Tuđi ona je noseća in upa. da bo porodila do konca leta dvojčke. S tem bi istopila ševe-da takoj v ospredje. Ce se pa posreći materi većih parov dvojćk. slavnih dionskih petorčk in zdaj zopet dvojćk v zadnjem trenutku zbra ti dokaze, da je bila rojena v Torontu, bo«toloiin^lediiico Juli jano bo prve dni januarja priJbodnjega leta, bo nosil za to svečano prUiko Častniflco uniformo mo^lrih huzarjev. Ta polk, ki spada k holau ki )e bB todi tprejei ▼ ho-lanuki časrniški sbor, preden se je laroćfl 8 kra?jieo Vfljemino in na dan poroke je nosil uniformo častnika gardnih grenadir-jev m lovcer. NAJBOLJfiff DOKAZ — In mteHš. da me bo ijnbil ie borj, k# se poročiva? — Seveda. saj kar nori za poročenhni le-nami. NAJBOUSI RAZREDNIK __ Papa, moj razrednik ]e naj bol |K So- ve*k. na cvetu- __ Beži no! _~ Da, imam ga tako rad, da «em tSdenr1 ostati njemu na ljubo r peti Z^r^Tiji ie eoio leto. v eirku«« — Torej vi ete »la^ni krotile« toro*. &• apod? — Ne, jaz jih tamo čeeem in pm ftetkn zobe. EMILE OABOR1AU 46 ZAKONSKI IN Cl II NEZHKONSKI 3 I II ROMAN. V klubu so zbijali Šale na račun njegovega vzor-nega v&denja. Tuđi on j« imel sicer sya;e muhe, toda pohajkovanja in zapravUanja denarja je bil že sit. Nobene zabave ni videl v p»ono5evanju pri kartah in v družbu lahkoživk. Prijatelji mu tuđi nišo mogli vcepiti strasti za konjske dirke. Ker ga je pa brezdelje težilo, je poskusil dati svojemu življenju zmisel z dek>m. Pozneje se 3^ hotel ud-eležJ'ti iavnega življenja in ker ga je često presenetila groba nevednost ljudi, ki pridešo na krmilo, jih ni hotieil posne mati. Pečal se je s poKrri" ko in to te bilo vzrok vseh begovih prepirov z očetom. Že pri sami besecK >Kberalec« je prije! grofa krč in svooega sina ie ime] na sumu, da se navdušuie za liberalizem. odkar je bil v »Revue des 6eux Mondes« objavljen n;egov članek. Njegova ideje mu nišo branik nastopati tako, kakor je zahteval njegov visoki položal Zapravljal le mnogo denarja, ki mu ga je dajail oče. Njegov dom, Iočen od grofovega. }e bil opremljen tako, kakor se spodobi za dom pnebogatega plemiča. Njegova služinčad ie imela vsega v izobilju, njegovi konji ki koč«e so sk>veli 00 vsem Parizu. Vsako leto ob koncu oktobra je prira&l na veleposestvu v Commarinu v^iik lov. na katerem se ie zbrala sama visoka gospoda. Qk>boka in vroča rjubezen do Klare Arlangeeve je mnogo pripomogla, da se ni udajal razvadam in bumemu živ^jenjii svojih razuzdanih prijateljev. Plemenito nagnenie je na#>oli$e zaSčrtno sredstvo. Boreč se proti vroči želi svojega sina jo Je grof Oommadn tem bolj netil in podžigaL Ta strast ie postala za vikomta vir naiživahnejših in najmoč-nejših vtisov. Dolgočasje je bilo pregnano iz nje" govega žavljenja, Vse njegove misli so tekle v določeni smeri. vsa njegova dejaira so sla za enim ciljem. Ali se ustavimo, da bi se ozrh na levo in na desno, Če zagledamo na koncu poti nagrado, ki po nji tako vroče hrepenimo? Prisegal si je, da se ne bo poročil z nobeno drugo, da ostane zvest Klari. Njegov oče (re nastopil odlodno proti temu zakonu. Končno, rjo bo razneslo. Pozvoni?! ge in naročil, nai mu prineso Čada. — Gospod vikomt bi storifi doi>ro, če bi poslali po zdravnika. — mu je dejal komornik. — Natfbolie bi bik>, da bi kar takoj stopil poni. — To bi bilo nepotrebno, — ie odgovoril Albert otožno, — za mojo botezen ni zdravila. In ko je komornik že odhajal, je pripomnil: — Ne povejte nikomur. da sem bolan. Lubine, saj ni nič hudega. Ce mi bo slabše, pa pozvonim. Albertu se je zdelo tišti hip neznosno videti koga, sHsati čk>ve$ki gtes ali biti prisiljen odgovar jaiti mu. Potrebna mu je bila tišina, da zbere svoje rrdsH; po burnem razgovoru z očetom ni mogel misliti na spanie. Odprl je okno v kn&žnici in se sklonil verL Noč je bHa jasna in luna je suala. Ob teq uri v nežni, trepetajoči meaeflhri so se zdeti vrtovi okrog doma ogromni. V zvoniku cerkve Sv. Klotrlde ie odbila ura pol-noč. 2^adrhtel je, zazeiblo ga ie. Zapri je okno in sedel h kaminu. V upanju, da se bo nekoliko raz-vedril, je vze! večerno izdajo novin, v kateri je bilo poročik) o umoru v La Jonchere. Toda čitati ni mogol, ker so mu vrstice plesale pred očmi. Te-daj mu je Sinila v glavo misel, da bi pisal Klari. Sedel je k mizi in napisal: Vroce ljubljena Klara— Ni pa mogel nadalkvad, misH so mu uhajale dru-gam, besede mu nišo šle izpod perasa. Sele proti jutru ga Je premagala utrujenost Na divanu, kamor je bil legel, ga je presenertil spanec, težak, poln prividov. Ob pol desetih zjtrtrari ga je naenkrat pre*budil ropot vrat Vstopil je sluga ves zasopel, kajti pri-httel je bil po stopnicah in komaj je spravil iz sebe nekaj besed. — Gospod vikomt, gospod vikomt, hitro, bežite, skrtjte se. »efite se... Na pragu knjižnice se je pojavil paLicoski komi; sar, 2a njim pa več mož, med kate rimi ie bil tuđi oče Tabaret, ki se je skrjval za njihove hrbte, da bi ga ne opazil. Komisar je stopil k Arbertu. — Vi ste Ludvik Mana Albert de Rheteau de Commarin? — je vprašal — Da, gospod! Komisar je dvigml roko ra izgovoril svečano: Oospod vikomt, aretiram vas v imenu zakona! — Mene, gospod, mene? Zdrmmiien nenadoma iz težkih sanj Albert ni razumel kad se godi Zdelo se je, da njegov obraz sam vpraSuje: — Ali sem se res prebuđil? AH nj to nadalkvanle težloh sanj? — Presenečen se je oziral po policij-skem komisaiiu in po njegovih spremljevaldh ter po očetu Tabaretu. — Ta je nalog o aretadri. — ie pripomnil komisar« ln razgrotf pred njim h^tino. Albert se je mehanično ozrl na njo. — K'lavdina umorjena! — je vzkliknal. ln zelo tiho. vendar pa tako razJočno, da so slir šali policijski komisar, policijski agent ki oče Tabaret, ie pripomnil: — Izgubljen sem! Ta čas, ko se je policijski komisar ukvarfel s fer malnostmi kratkega zaslišanja kat neposredne po-sdeđice vsake arertacije, so redarji skr obsežno korespondenco. S posebnim veseljem se ie polastil nekaterih stvari, ki jih je skrbno opisal v svojem protokolu: 1. V prvi sobi, okrašeni z najrazličneišim orož-jem, je ležaJ za divanom zk>ml en rapir. To orožje ima posciben ročaj, kakršnih navadno ninnjo v trgovinah kupljeni rapirji. Na njem je grofovska krona z začetnicama A. C. Ta rapir je bil prelomljen čez pol in konca ni bilo mogoče naj ti. Vikomt Commarin je izjavil, da ne ve. kat se je zgodilo t odlomljenim koncem. 2. V sobici, služeči za oblačilnico, smo našli citic sukniene hlače, §e vlažne, s sledovi blata ali gUos. Na eni strani so se poznali sledovi zelenkastega mahu, kakršen raste po starih z-idovih. Spredai so bile hlače močno odrgnjene. na kolenu pa raztrgane. Te hlače nišo vi^sele na obešalniku. Zdi se, da so bile skrrte med dvema vefikima kovčegoma. ooln-i-ma obieke. 3. V žepu zgoraj oprsanih Wač smo našli par biserno sivih roka vic. Dlan desne roka viče kaže širok zelenkast madež, izvirajoč od trave ali mahu. Konci prs tov so odrgnjeni. Na obeh rokavicah se vi&oo sledovi nohtov.