r Knpajte VOJNE BONDEI Najstarejil slovenski dnevnik T Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOL. XXVIII.—LETO XXVIII. ENAKO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA)> JANUARY 10, 1945 Ameriška otoka Luzona Kupujte VOJNE BONDEI The 01de«l Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 8 Jugoslovani so na strani ELAS cet v Grčiji BERN, 3. januarja (O.N.A.) ■ Diplomatične in časniške ve-ki prihajajo v Švico potrjujejo, da so Jugoslovani v pre-ežni večini na strani Elas čet, se bore proti Angležem in I iomači reakciji za svobodo svo-! 3^ dežele. ! I T • ■IZ različnih prestolnic jugovzhodne Evrope prihajajo po-očila, ki trde, da ideologični ^azlogi niso poglavitni za to o- 6'^^^ TT "^^S^slovani so precej Opravičeni, da se z nezaupa-spominjajo izjav bivšega 'pi'edsednika Papandreu-a ali [.fenerala Zervas, ki so pred-r grškega ekspanzioni- jtoa, z neverjetnimi cilji kot Ifyojitev velikih delov Jugosla-n»ije, Bolgarije in skoro vse Al-|anije. Večina jugoslovanske-Y ^^'^oda je prepričana, da bo-° "logli Jugoslovani živeti v le z Grčijo pod vlado EAM okreta. pt gjJNačrti grških nacijonaiistov ^elgrajski list "Borba" je ob-pi'ed nekaj dnevi zemlje-isno sliko "povečane Grčije", obelodanjena meseca ° Na njej je bil tiskan 11^ ji tekst: .('S podporo na-ang eških in ameriških za-! ° j' utegnejo uresniči-grškega na-. ' ^ teh "starodavnih ^ so 80 nahajali veliki rt,; ^''Sosiavije, vsa Albanija, bolgarska pri-, JrT** m Vama m Turčija v mejah cJ^'vecane Grčije. prihajajo vesti, ki da v iov? ^cedoniji širi ideja eC; ® luko. Po 500 letih se -nt; niacedonski svet: ^sistični parlament ma- Inpw^ narodno - osvobo- ' vllda j® / {vom g. Tgettr^" 4..J-'—-— ;iJ^Qzet v znesku f milijard bil ^^ložen kongresu Č), januarja. jsprea^^S^fkxwevelt jecki-" i fici , kongresu proračun fA 1 1945, ki se i'd'in 7 ^ znesku 83 milini nv^ milijonov dolarjev. "Lr'"™" i« okoli 17 mi-Pa" ^ ^ ^ milijonov nižji, Skal« 1 proračun za tekoče rat' *^"0 leto 1945. n' obenem podal doh vojnih izdatkov pq^O do 1- julija i 450 .. Junija 1946, v znes-ntilV toz^ll^^^.'"^ dolarjev. Jdnik knJ"' poslanici je pred- ■^'^vojnaTt" (ivkov n končana, bi se ^ ^mi np k- okolišči- »V znižati. Nje- -J domnevi"", temelji #4opi trajali ^ ^ jaia se 18 mesecev. letov Zedi- , č hiš "JGga 215 ti- J ' aka s petimi sobami. DVOJE ZANiliiVili PISEM IZ/STAREGA iCilAJA Vsaki teden, celo vsaki dan kdo izmed naših rojakov prejme kako obvestilo od svojcev iz starega kraja. Pisma podajajo resnično sliko razmer v Sloveniji in smo prepričani, da bodo naše čitatelje zanimala. Pred nekaj tedni je prejel rojak Louis Palčič, bivajoč v Greensburgu, Pa., pismo od njegove sestre Amalije Baraga. Vsled obilice naših čitateljev, ki so prišli iz Loške doline, pa tudi drugih naših čitateljev, priobčamo obe pismi. «--- Pismo iz Loške doline "Kozaršče, 13. avgusta, 1944. "Dragi brat: "Upam, da boš to pismo dobil ter upam, da si Ti in Tvoja družina še živi in pri najboljšem zdravju. Če boš dobil to pismo, obvesti Vencelna, njegovega naslova se več ne spominjam. "Gotovo ste brali in slišali o strašnem trpljenju pri nas. Rečem samo, da ni besede, s katero bi zajel vso nepopisno grozo, strah in trpljenje, ki je zadelo našo ljubo domovino, posebno Loško dolino, ki je razun Gorskega Kotarja (to mislim, je pokrajina na hrvatski strani, to je okolica Prezida, Cabra, Delnic in Ogulina), največ trpela. Če boš to pismo prejel in mi nanj odgovoril, bom drugič obširneje pi-.saja, pa to ne bo pismo, to ba cela povest. Za sedaj fo: "Moj sin Vinko je padel letos 3. februarja. Bil' je skoraj dve leti pri partizanih. Angelinega sina Ludvika (Ludvik Tišler, Ipavčev iz Markovca) so kot partizana ujeli in ubili 12. avgu- \ sta, 1942. Mimininga posinov-Ijenca (Preveč iz Vrhnike), ki ga je ljubila kot lastnega sina, so ubili tudi leta 1942. Takrat je bilo ubitih v enem mesecu do 200 ljudi. Večinoma mladih« mož, fantov in deklet, pa tudi starih žen, mater partizanov. Skoro vsi ti so bili doma, nič hudega sluteč. Italijani so jih pobrali doma iz postelj ali od dela z polja, potem pa so jih gnali na niških gozdovih. Bilo nas je okrog sto žen in otrok. Večkrat so nas zasledovali in smo v strahu trepetali, ko so Italijani in belogardisti (to so najbrže Rup-nikovi "domobranci") hodili nad nami in pod nanvi. "Po italijanski kapitulaciji sem se vrnila na svoj požgani in izropani dom. Uredila sem si zasilno stanovanje. Ni dobro— vsega mi manjka—posebno še, ker nam belogardisti ne puste na osvobojeno ozemlje po kakšno stvar, pa vse radi trpimo, samo da nas drugače v miru puste. Le za Vinkota mi je hudo—tudi on je padel od belogardistične krogle. "Pozdravim* Tebe — v svojem in v imenu sester; pozdravim Vencelna—on vem, da bo pisal, ako je.še živ; pozdravljam Tvojo ženo in otroke. "Tvoja žalostna sestra, "Malka." H- Prejemnik pisma dostavlja med drugim svoje mnenje, ki se glasi; "Imel sem tri nečake, edino te tri v stari domovini; sedaj nimam nobenega. Domovi so požgani in sestre—dve izmed njih vdove—so sirote. Nobena stvar ne more priklicati k življenju mladih bitij, in sestram ne morem pomagati z najmanjšo stvarjo. Celo za pisano tolažilno besedo bo vzelo dolgo časa, pred-no jih doseže. Takoj bom poslal vsoto $30 mesto cvetja na grobo- Gov. Lausche zahteva fruštek v kuhinji Iz Colunibtisa se poroča, da je gov. Lausche povzročil majhno "revolucijo" v državni rezidenci, ko- je včeraj zjutraj primafia! v kuhinjo iu povedal kuharici, da bi rad k a v o in "toast" in da bo jedel kar tam. Hišni štab je pripravil vse potrebno, da bosta novi governer in njegova soprbga imela zajtrk v veliki jedilni sobi. "Mi governerja ne ser-viramo v kuhinji/' je ugovarjala kuharica, ampak governer je navsezadnje "boss" in zgodilo se je, kakor je on hotel — zajtrko-val je čisto po domače, kakor je bil vajen, ko je bit še Lauschetov France na St. Clairiu. Položaj na obeh evropskih frontah IZAPADNA FRONTA. — Ame-' riške čete so prodrle do o-I bronkov mesta La Roche v I Belgiji, kjei se nahaja središče nemškega vdora v Bel- Mogočna armada z generalom MacArtlturjem sia čelu se je Izkrcala severno od Manile GLAVNI STAN GEN. MacARTHURJA NA FILIPINIH, sreda, 10. januarja. — V torek se je izkrcalo s j gijo, in se nahajajo samo broječega 800 ladij, na deset tisoče vojakov ; ri miije od zadnji, nemške P°" I gj^ieriške Šeste armade, ki so stopili na glavni filipinski ti za beg. Obenem pa so na-; ' . ^ i tv/t -i ciji povečali pritisk v Alzaci- 0^°^ Luzon V Lmgajskem zalivu severno od Manile. ji in so včeraj obstreljevali Izkrcanje ameriške invazij-* -- I Strasbourg. ! ske armade se je izvršilo na 15 svoj glavni stan na Luzonu, I VZHODNA FRONTA. _ Rus- i dolgi obali. Z vojaštvom pravi, da so bila izkrcanja iz- I ke čete so včeraj polovico i so bili izkrcani tanki, ki vršena na južnem koncu Lin- Budimpešte očistile vsekalnemudoma stopili v akcijo gajskega zaliva, kjer se naha- nemškega odpora in skoro prodrli globoko preko piano- ja mesto Lingajen. docela obkolile mesto Koma- idealen ter ;n za tan- j Na eni točki se je tekom eno- rom, važni komunikacijski vojno, v prodiranju a- urnega lova za Japonci našlo ' pptifpr nh Dnnnvi 40 mili imeriske vojske proti Manili, ki samo enajst mož, ki so stre- 120 milj »d kraja, Ijan. zased. 1. kipr «p lA invQ'/inQ T.n^n-' PrArlur« OA lice. Novi governer ne bo rabil "metle' Vojni izdatki Zedi-njenih držav so $270,000,000 dnevno COLUMBUS, 9. januarja. — Velika posebnost, ki je osupnila javnost v državni prestolici, ko je gov. Lausche vzel vladne vajeti v roke, je bila, ko je naznanil, da ne bo nobenega državnega uslužbenca odslovil, ker je republikanec,, ako bo pokazal, da poštenb ifr vestno vrši svoje delo.. Dosedanji uslužbenci v Kapi-tolu so bili tako trdno uverjeni, i da bo Lausche vse pometel na cesto, da v ponedeljek niti na i kjer se je začela invazija Lužo-* Predno se je začelo izkrcana. I vati čete, js bilo razviačenih zraven ladijskih transportov 3,000 malih amfibijskih čolnov, ki so otovorjeni z vojaš- štiri mostišča zavzeta j Amerikanci so brzo zavzeli štiri mostišča in brzojavke di- ^ , ... rektno s pozorišča pravijo, da' ° 80 bile gigantične izkrcevalne^^"toP"^iogenjskmvaboj. operacije izvršene - ladij dovrseval "omehca- j ' nih ladij izredno •' majhnimi izgubami. Z obrežja, ki je bilo očiščeno! WASHINGTON. — Ob' zaključku preteklega leta je iz-, dal zakladniški oddelek Zedi-1 ^ strahovitimi njenih držav poročilo o izdatkih za vojno. Poročilo, ki ga je izdal zakladnik Henry Morgen-thau Jr. vključuje tudi izid zadnjega, šestega vojnega posojila. Kot znano, je bilo odločeno zadnje vojno posojilo za I v s o t o $14,000,000,000; toda ljudstvo Zedinjenih drža v, nje" obrežnih pozicij. Amfibijski tanki stopili v akcijo vkljucivli posameznike, korpo- • i racije in denarne ustanove gibanj bombardiranjem z morja in iz zraka, so ameriške čete napram lahkemu japonskemu odporu u- darile preko istih peščenih si-1 , . , . . , J , , V., I toriih in udarili proti določenim pin, ki so tako dobro služile L T , T. . • I točkam na obreziu, ki se raz-Japoncem, ko so pred tremi | ^__^ leti invadirah Filipinske otoke. Pozorišče invazije je v tem letnem času suho in jako pri-, mGi» 2. bojne opei^aolj« v.li-r™J° ototja jo , izvrsda mogočna sua vomih la- Ko je ogenj ponehal, so vojaki zavzeli svoja mesta v ambi-fijskih oklopmh tankih in trak' tezajo od San Sebastiana do ! mesta Lingajen. j Priprave za to odločilno in- delo niso prišli, ampak ostali I ucjmi jic usLttnuvt: Jia-j ° | dij in zračnih sil. Tekom bom- so kar doma. presega določeno vsoto za Gen. MacArthur ima že glavni' bardiranja, ki je trajalo Ui dni, • Tako se je zgodilo, da pri te ,621,000,000. Skupna nakup-! stan na Liizonu I je bilo na Luzonu, Formosi, O TT, , 1 rr -v ve treh lunakov-mucenikov, na Ulako, na Kucel, na Krizno goro , ' , J , ■ . iSANSa za v sklad za Jugoslavi- ali kam drugam, kjer je grmovje. Ukazali so jim naj tečejo, potem so bežeče kosili z mitra-Ijezami ter jih f i 1 m a 1 i, da so predstavljali bežeče partizane. "Moj dom (Levčkov) v Iga-vasi je požgan, ravno na velike maše dan, 1942. Naš rojstni dom (Ipavčev v Markovcu) je požgan. Jaz sem bila tudi naznanjena, da sem podpirala partizane. Najbrže me bi bili ubili; v najboljšem slučaju bi šla v internacijo, je pa v noči 2. septembra prišel Vinko in me odpeljal med partizane. Prebila sem eno leto in 14 dni v Cabranskih in Snež- jo. Naj bo to pa v pomoč komu drugemu na osvobojenem ozemlju, ki je mogoče ravno tako izmučen in žalosten, kot so moje nesrečne sestre. "Upajmo, da ni daleč čas, ko bodo mogle malere, žene in otroci svobodno romati na svete kraje, kjer so padali in kjer počivajo njih svojci, junaki-mučeniki. Kot božja pota, bodo postali kraji Ulaka, Kucel, Smrekovci, Blo-šček (gora, kjer je v podzemeljski jami mlada zdravnica Ravnikar-jeva postrelila ranjene partizane in sama sebe, da jih niso živih (nadaljevanje na 2. strani) lefonu ni bilo niti operatorice,!"^ sestepx vojnega poso-. Neka brzojavna s pozorišča, jkinawi in Ryukyu, potopljenih ko je novi governer prišel $21,621,000,000.jkatere je razvidno, da je ge-jali poškodovanih 73 japonskih Kapitol, nakar je moral gover-L. ^^^^ni dohodki -^adnjih ses- j neral MacArthur že organiziral {ladij. 4. • -1 TI. Ti 1 tih mesecev so znasah dnevno! nerjev tajnik John Lokar kar na hitro poklicati telefonsko $ip,00(X000. V isti ^ 1 PISATELJ USTRELJEN družbo na pomoč, ki le poslala; , ^r, • • i • • , v I dnevno. Torej je dnevni pri- izredno začasno telefonistko jejo izdatki pa $270,000,000, KOLABORATOK Fran- Novi grobovi MATIJA MESTEK V okrajni bolnišnici v Painea-ville, Ohio, je umrl Matija Me- Naši fan+je-vojaki ★ ★ manjkliai $158,000,000. i 9-Januarja. Poročilo dalje primerja do_jcoski^Batelj morskih povesti hodke, izdatke in druge obve^-i^^"^ ^hack je bil danes ustre- nosti za nrvih šest mesecev ^ Fort Montrogue zaradi lanskega )eta in za šest mese- kolaboracije z nemškimi okupa-'otek, ki se je 15 1^ nahajal na cijskimi silami. j larmi družine Babic, v Madi- --! son, O. Doma je bil iz vasi Mor- i hija, fara Rop. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz cev tekočega leta; v LETU 1945 StroSki ____$ 49.150,000,000 Vojni stroški 44,779,000,000 Dohodki ... 20,515,000,000 Primanjkljaj 28,635,000,000 Ostanek v gotovini 21,961,000.000 Ljudski dolg 232,413.000,000 V LETU »944 $ 45.595.000,000 42,418.000,000 20.099,000,000 25,496,000.000 Zemljiški davki Pfc. Adolph E. Gulič, sin Mr. in Mrs. Peter Gulič, 15915 Wit- i comb Rd., je poslal svojim star-1 Označene številke izkazujejo šem japonsko zastavo, katero je j državne stroške, ki niso narav-vzel v boju nekje na Pacifiku,j "ost v zvezi z vojnim naporom, zastavonoši. Kdor želi videti to očividno množitev. Skupni iz- Župan Buike je včeraj na- gpear's pogrebnega zavoda v znanil, da mera za zemljiški da- Painesville, v Immaculate Con-ilXKZi ^Gk v tekočem letu ostane ista caption cerkev v Madison, O. kot je bila lani, namreč $29.80 _ za vsakih $1,000 ocenjene vred-; JOHN JALOVEC nosti. I ČASNIŠKI IZDAJATELJ PRAVI, DA SO AMERIKANCI MALOMARNI GLEDE VOJNE MIAMI, Fla., 6. jan. — čas-niški izdajatelj John S. Knight je imel tu govor, v katerem je rekel, da Amerikanci še zdaleka niso spoznali resničnosti vojnega položaja, tako v domačih kot mednarodnih zadevah. Krivdo za to se ne more zvračiti na nikogar, ampak naše misli enostavno še niso zapopadle, kako trpka je vojna preko oceana. Knight je za primero navedel stavke in industrijske spore in izjave z visokih mest, ki ustvarjajo vtis, da bo vojna kmalu končana. Glede-kitajske situacije je rekel, da se jo je "odelo s plaščem" molka, in da se velik del inaterijala, ki ga je Amerika poslala na Kitajsko, ni porabilo za boj proti Japoncem, temveč za protekcijo obstoječega režima in za boj proti komunistom in drugim elementom. Glede Rusije je rekel Knight, da igra "diplomatični poker," In dostavil, da ne bodo Rusi začeli z veliko ofenzivo, dasiravno so pripravljeni nanjo, dokler ji ne bo priznana prosta pot na Poljskem. vojno trofejo, ki si jo je s junaštvom pridobil mladi vojak, naj se zglasi pri Mr. in Mrs. Gu-j^^^^ večjo vsoto kakor pa lansko lič na omenjenem naslovu. dobo. Vojni izdatki za fiskalno leto so proračunani $2,361,000,000. Razlika, $1,204,000,000 izkazuje celoto, v izven vojnih izdatkov za označeno dobo. Za vzdrževanje nameravanih izdatkov se bo moralo nadaljevati z enakimi __I v ponedeljek zjutraj je v NAŠI OTROCI Shalersville, pri Ravenni, Ohio, Vsi fantje - vojaki, ki so se umrl John Jalovec, star 64 let. SREBRNA POROKA Mr. in Mrs. Frank Kocman, z 991 E. 223 St., sta dne 3. januarja obhajala 25-letnico njiju zakona. Ob priliki tega srebrnega jubileja sta se podala na poročno potovanje za dva tedna v New York, čestitamo! NA OPERACIJI V Huron Rd. bolnišnici se nahaja Mrs. Evelyn Brunskol, datki za prihodnjih šest mese-i '51 ^^7.^ $3,565,000,- udejstvovaii pri naših pevskih V Ameriki se je nahajal 40 let, ali dramskih zborih, vedno ra- zadnjih 33 let se je pečal s di govorijo slovensko. Njih naj- kmetijstvom. Soproga mu je u-večje veselje je, če morejo pi- v maju 1943 leta. V Cleve-sati staršem v slovenščini. Cs l&ndu zapušča brata Josepha se snideta dva slovenska voja- sestro Mary Presecon. Poka, se čutita srečna, da se po- se bo vršil v četrtek ob govorita v jeziku, katerega uri zjutraj iz Waif posta ju učila oče in mati. 1 grobnega zavoda v Mantua, O., V nedeljo bo imel zopet Mlad.i v cerkev sv. Jožefa in nato na ali še višjimi davki in dodatni-1 pev. zbor na Waterloo Rd. svo-' pokopališče v Mantua, mi razpisi vojnih posojil. jo prireditev. Na programu je; - • j igra, plesi in petje. Pridite in i NESREČA PISMO OD SESTRE | jim dajte podporo v njih pri- Pred nekaj dnevi je Mrs. Ma- Mrs. Rozi Zdešar, ki vodi trgovino na E. 200 St., je preje- soproga Johna Brunskola, ki la pismo od svoje sestre Mici je uposlen kot "pressman" v naši tiskarni. Podvreči se je morala težki operaciji, in obiski začasno nico dovoljeni. Želimo ji, da bi čim preje okrevala! Fodprlmo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varfevalnib znamk! zadevanju, da se ohrani lepa ry Milavec, 1243 E. 61 St., ta-slovenska beseda in pesem. Za- ^ ko nesrečno padla na splozkem četek bo ob 3:30 uri popoldne, pločniku, da si je zlomila ro- Kump, iz vasi Čerovec, fara--! ko. Nahaja se na svojem domu Toplice pri Novem mestu, ki ji j Rock Springs, Wyo. — Dne pod zdravniško oskrbo, kjer jo piše, da je zdrava in da potre-j 6. decembra je tukaj umrl Fr. prijateljice lahko obiščejo. 2e- buje obleke in obutev. Dalje j Potočnik, star 62 let. Rojen ja limo ji skorajšnjo ozdravitev! piše, da je hiša ostala nedotak-1 bil v vasi Trata nad Škof jo Lo-' - njena, ter seveda, da bi se ta j ko in v Ameriki 39 let. Zapuščaj Leta 1943 je bilo prepeljanih vojna skoraj že končala. Pismo, ki je bilo na poti tri mesece, je dospelo potom Rdečega križa. dva sinova, tri hčere, dva brata z zrakoplovi 500 tisoč piščancev v Clevelandu in dva v stari do-, iz Združenih držav v južno A-movini. Bolan je bil tri leta. 'meriko. STRAN 2. 1 ENAKOPRAVNOST 10. januarja, 18 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" u ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND FUBUSHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENtTE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and HoUdayi SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by iwnii Out of Town: iPo raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ________________________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta)_________________________________________3.50 For 3 Months — (Za 8 mesece)_______________________________________________________ 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto)______ Por Half Year — (Za pol leta)_______ For 3 Month« — (Za 8 meeec«)_______ _»7.60 - 4.00 _ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inozemske drtave): Por One Year — (Za celo leto)___________________________________________$8.00 For Ealf Year — (Za pol leta) ......................................................................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Ol'ilce at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. EMIL LENGYEL: ALI SE BO MADŽARSKA OBRNILA PROTI VZHODU? II. Kakšna je rešitev madžarskega problema? Obstoje dve strani — mednarodna in domača. Madžarska mora obrniti hrbet Zapadu in se usmeriti napram Vzhodu, To pomeni zanjo popoln prelom z njeno preteklostjo. Ako Nemčija izgubi tega svojega pomembnega satelita, se jo bo držalo od prodiranja v njen "Lebensraum No. 1." Ali je Madžarski sedaj usojeno, da postane satelit Rusije? Ako so sovjeti zainteresirani v gospodarski in morda tudi politični hodnik k Egejskemu morju — toliko razmotrivano pot v gorke vode — njihova pot naj-biže ne bo držala skozi Ogrsko. Tak hodnik bi šel skozi Romunijo, Bolgarijo in vmes se nahajajočim ozemljem pred Dardanelami, kajti to bi bila -najkrajša in najlah-kejša pot. Nasprotno bi nobena direktna pot preko Ogrske ne mogla zvezati sovjetov s Sredozemljem. Navzlic temu bi se Madžarska morala or i j en tirati napram Rusiji in odrešiti bi se mogla, ako bi to svojo orijentacijo izvršila polnodušno. Svetu bi bilo mnogo lažje držati Nemce pod kontrolo, ako bi jim bila zanikana ključna pozicija, ki jo predstavlja Ogrska. Najbolj logična rešitev za celokupno južhovzhodno Evropo bi bila donavska federacija, in v taki federaciji bi mogli Ogri igrati plodovito vlogo. Madžari so umen narod in bi mogli razviti svoje talente celo bolj, ako bi se odstranila reakcijonarna vlada, ki jih je držala k tlom. Njihova prestolica Budimpešta bi lahko zavzela mesto predvojnega Dunaja kot tigovski, bančni, transportni in komunikacijski center za celo pokrajino. Pozicija Budimpešte v taki novi južnovzhodni Evropi je veliko bolj strategična kot pa bivše habsburške prestolice. Ogrska metropola je bila dolgo intelektualni center in bi mogla postati še veliko bolj v bodočnosti, ker bi ustvarjajo-čim umetnikom ne bilo več treba hoditi v zunanji demokratični svet v iskanju priznanja. Rešitev madžarskega problema na domačem polju bo tudi zahtevala popoln prelom s preteklostjo. Ostanki fevdalizma morajo izginiti z bregov Donave. Vprašanje je: kakšen gospodarski vzorec naj zavzame njegovo mesto? Utegne se glasiti protislovno, ako se reče, da bo fevdalna dedščina pri tem pomagala upostaviti najnaprednejši agrarni sistem v tem delu sveta, ker obsežne latifun-dije že predstavljajo dejanske kolektive. Milijoni ubož-nih kmetov bodo z veseljem postali posestniki zemlje kot člani kolektiv. Plodovita donavska dolina bo mogla uspešno tekmovati z velikimi prekomorskimi krušnimi delavnicami le z obdižanjem velikih operacijskih edi-ric. Razume se samo po sebi, da se morajo bivše latifun-(iijc '-.'(jdernizirati in racijonalizirati. Znanstveno kmetij-st . '. ' ■ sposobno velikih uspehov v donavski dolini. ?'j..idžarski kmet je lačen zemlje. Bilo ne bi dobro, piro 1-1 se prezrlo ljubezen, katero ima do zemlje. Onim, l i posedajo kos zemlje, naj bi se pustilo, da jo obdrže. ^ mpak nai'iavljen bi moral biti poizkus za upeljavo za-(hužnega kmetijstva na širokejši podlagi kot se je poiz-1'usilo kdaj ;)oprej. Kmetija povprečnega madžarskega i.meta je majhna in torej zanjo ni mesta v masni, meha-rizirani produkciji modernega sveta. Madžarskega kmeta se je 'držalo k tlom, ampak ne i?ir.n,ji:a mu zdiavega razuma. Ko bo odstranjen pritisk leakcije, se bo naučil ceniti prednosti masne produkcije. Naučil se bo tudi seznanjati se z lepotami civiliziranega življenja, v katerem bo sam gospodar svoje usode. Ko se bo nauiil vsega tega, ne bo kljuboval kooperaciji in celo kolektivizaciji. Madžarska ni nikoli poznala demokracije z izjemo par mesecev po prvi svetovni vojni tekom režima grofa Mihaela Karolyija. Uči se L)hko demokracije od svojih iužnih in severnih sosedov, Srbov in Čehov. Zavezniki bi morali gledati, da bodo med temi deželami obstojali tesni odnošaji. Madžarski kmet bo na svoje začudenje odkril, da so toliko zaničevani "Balkanci" daleč pred njegovo deželo, kar se tiče praktične demokracije. Iz sramu, izhajajočega iz tega spoznanja, se bo rodila volja za podvojeno prizadevanje, da dohiti svoje sosede. Ker je vzbujen, ga ne bo vzelo dolgo, da se navzaipe demokratskih navad, zlasti še, ako bo deležen podpore od dežel, ki so dobro izvežbane v prosvitljenem načinu življenja. Fevdalizma očiščena Madžarska bi ne bila več odvisna za pomoč na bližnje avtokracije, in bila ne bi več oporišče nemškega rajha na Balkanu. Nasprotno, taka Madžarska bi postala del obrambnega sistema, ki bi držal agi-esivni rajh na vajetih. V takem slučaju bi se uresničila preroška vizija "največjega Madžara," kakor je bil pred sto leti znan svojim sodobnikom grof Štefan Szechenyi; "Madžarska ni bila — ona šele bo." DVOJE ZANIMIVIH PISEM IZ STAREGA KRAJA Med Titovimi partizani MERLIN MARSHALL (Prevel Frank Česen) 1 ii? (Nadaljevanje s 1. strani) dobili Italijani), Čabranski in Snežniški gozdovi ter stotine drugih Kalvarij širora domovine, kamor bodo romali še pozni rodovi v počast današnjih borcev svobode. . P." Pismo Krašovca Mrs. Jennie Jakulin, stanujoča na 616 E. 123 Street, poznana in delavna članica Progresivnih Slovenk, je pred par dnevi prejela pismo od svojega nečaka. Vsebina pisma je zanimiva posebno za one rojake, ki prihajajo iz označenih krajev. Pismo je sledeče vsebine: "Dne 2. decembra, 1944. "Draga teta: "V drugič se Vam hočem spet oglasiti in Vam napisat par vrstic in nekoliko popisati od naših ^ krajev žalostnih novic. Obenem : Vas lepo in srčno pozdravim in: Vašega soproga in punčko. "Draga teta, dh, kako z veselim srcem sem sprejel Vaše dragoceno pismice in tudi denar. Stokrat lepa, lepa in lepa hvala. Vam se ne morem zahvaliti dovolj. Saj veste, 16 mesecev nisem dobil od doma nobene stvari, niti da bi si kupil kakšen cigaret in tudi kakšno drugo stvar. Nimam papirja za pisat, peresa, rad bi imel, pa nimam denarja, so dragi, nisem zmogel in tako gre naprej. "Draga teta. Vi me vprašate, zakaj Vam nisem kaj več prej pisal, pa nisem mislil, da boste pismo dobili. Vaš ata so umrli leta 1943. Z Barke vprašate za Jožeta Ruščevega, so ga ustre-1 lili v Padeži fašisti in mrtvega pripeljali v Votovlje v kapelo; ubili so tudi iz Barke Viča in Ga-: brijela Šimonovga na vasi. "Draga teta, Kozjane so po-' žgali; Suhorje Brdo okrog Bi-sterce je skoro vse požgano in nad 100 ljudi mrtvih in mnogo trpinčenih od vražjih fašistov.. Bil sem iz Orehka z Ivanom Bib-čcvem v Sardiniji skupaj, on je i šel v Sicilijo, jaz sem pa pobeg-, nil v Korsiko; tam sem bil več j mesecev in sedaj sem tukaj v i Franciji. , "Od naših pa ne vem, draga te- ^ ta, ali so živi ali mrtvi. Lojze je ' bil poročen in je bil v Italiji. 1 Francel je šel v Grčijo, za druge j ne znam. Iz Barke Pavel je bil i ! ranj^i v Italiji, da so mu bdrezii- j ' li nogo. Toda ne znam nič o i j Slavkotu, Dušanu in Angeli. Sa-; i mo od Cvetkota vem, da je padel utiri n-.otre globoko na glavo in ne sliši nič že šest mesecev, i Mnogo trpi, nima tobaka, nima i denarja, lačen, da je groza. V; Trstu so bili vsi zdravi in živi, I so se imeli še dokaj povoljno. "Teta, recite Vaši pi ijateljici, I da od onih, za katere je vpraša- i la, ni tukaj nobenega, ker tukaj | nas je malo; sam jaz nimam no- j benega poznanega v bližini. Na Korsiki jih je ostalo 5,000. Boris je dobro napredoval s šolanjem, šel k vojakom 1943; sedaj se nahaja pod Nemcem. "Teta, Vi me vprašate, kaj da mi lahko pošljete. Pošljite, kar hočete, je prosto jaz si Vam ne upam nič pisati. Draga teta, 43 mesecev je poteklo, odkar nisem videl svojega rojstnega doma; 16 mesecev je poteklo, in ni nobenega, da bi mi kaj povedal. Sedaj se pogovarjam samo z Vami. še to bi rad imel od Vas— slike. Jaz Vam bi rad poslal svojo, ali ni denarja. Rad bi videl strničko Sonjo, ki jo še nisem videl. In če morete še kaj poslati in pomagati. Vas ne bom nikoli pozabil. "Teta, še to, naj dodam: Pred 15 meseci so bile velike žrtve starih ljudi, moških in žensk, otrok in punc, vse so ubijali od kraja in vse pretepali fašisti in nemške horde, pa tudi domači izdajalci. Jaz se bojim, da ne bom dobil doma nobenega več. Vas vse skupaj lepo in srčno pozdravim iz daljnih krajev in Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. "Danilo." Njegov naslov je: Pvt. Danilo Klun 5051, 1242nd Slav Company, APO 772, c/o Postmaster, New York, n! Y. * Kdor bi želel pisati ponesrečenemu rojaku Cvetkotu, je njegov naslov: Sol Fortunato Klun, Cavaleziario Osilo, P. Sassari, Sardinia. Urednikova pošta Banket St. Clair Rifle and Hunting kluba Cleveland, Ohio. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi banket v nedeljo, 14. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Serviralo se bo srnjakovo in kokošjo večerjo in sicer se bo pričelo servirati ob 6. uri zvečer. Kakor vsako leto, tako se tudi letos naši fantje trudijo, da bo postrežba izvrstna, kajti najeli smo dekleta za servira-nje, ki sq izvežbana v tem poslu, in najboljšo Urankarjevo godbo ter nabavili fino pijačo. Vstopnice so v prodaji in dobite jih pri vseh naših članih. Sezite po njih in pridite na lovski banket. Ne bo vam žal, ker bo vse prvovrstno. Torej, ne pozabite pri,ti v nedeljo, 14. januarja v Slovenski dom na Holmes Ave., ob 6. uri zvečer. Vas vljudno vabi ' Odbor. (The Bulletin, glasilo Združenega odbora južno-slovansKin AmeriKancev^ prinaša v novemberski številki %elo zanimivo povest angleškega mornariškega častnika Merlina Marshal-la, ki se je nahajal več mesecev med dalmatinskimi partizani, kot izvedenec angleške vlade za nujne potrebščine osvobodilne fronte. Njegova sodba o junaštvu in disciplini hrabrih dalmatinskih borcev je docela nepristranska, zato je vredna, da se ž njo seznani širša javnost) Več kot leto dni je tega, ko sem bil pooblaščen, da pridem v stike z Titovimi partizani. Takrat smo jih poznali le površno. Nekateri so jih slikali kot neiz-vežbane gerilske skupine po Robin Hoodovem vzorcu, dočim so jih drugi smatrali za moderno disciplinirano armado, ki se lahko kosa z neftiško Wehrmacht. Iz mojega lastnega vidika sem si pa predstavljal med njimi take razmere, kot so slikane v knjigi "For Whom the Bell Tolls." Ko sem se oprtal s potrebnim provijantom, škornji, samokresom, kompasom in daljnogledom, sem se vkrcal na malo ladjo, ki me je imela odpeljati na enega izmed otokov jugoslovanskega obrežja. S seboj sem imel sledeča uradna navodila: priti v dotiko s partizani in pronajh, katere pomoči so najbolj potrebni, nato sestavil načrt za dosta-vitev te pomoči. Zadeva je bila silno težavna in negotova, saj jih o mojem prihodu niti obvestiti nisem mogel. Kmalu po polnoči so se pojavili obrisi otoka. Na krovu ni nihče vedel, kaj nas čaka. Otok bi bil lahko izpraznjen ali zaseden po partizanih ali Nemcih. Iz tega razloga smo vozili zelo previdno in počasi. Kmalu nato mi je naš kapitan voščil mnogo sreče in jaz sem se spustil s svojim malim čolnom na morje. Nekaj minut kasneje je čoln zadel ob obrežje. Ko se ozt-em nazaj, je ladja že izginila v temno noč. Na otoku je vladala tišina. Previdno stopim na obrežje. Ko se je zdanilo, sem se v svoje zadovoljstvo prepričal, da ni v bližnji okolici nobenega f^em-ca in že sem mislil, da je otok docela prazen. Toda, ko je posvetilo sonce, se pa izza bližnje stene nenadoma pojavi ducat glav in prav toliko pušk, namer-jenih naravnost v moj želodec. Pa se počasi dvigne glava in zatem celo telo, ki stopi preko stene in se mi približa. Bila je ženska. "Dobrodošel, tovariš Anglež!" mi zakliče. Ob tej opazki sem presenečeno zazijal, čudeč se, kako ona ve, da sem Anglež, ker me ni nihče pričakoval na otoku. Pozneje sem izvedel, da je bilo vse naše kretanje strogo opazovano. S tem sem dobil prvi vtis partizanske sposobnosti. Dvomim, da sem še kedaj videl bolj organizirane skupine. Posadka je sestojala iz 30 članov. Med njimi je bilo 12 žensk, v starosti od 13 do 45 let. Te ženske imajo čudno navado, da obešajo ročne granate za pasove in jih ne odložijo niti tedaj, ko plešejo svoje narodne plese. Večkrat sem pričakoval, da se bo s temi granatami zgodila nesreča, pa se ni, no in v poznejšem času sem se jim {jopolnoma privadil. Nisem se pa privadil njih hrani. Med nami je običaj, da jemo trikrat na dan, toda ko sem živel med Partizani, sem bil cele dneve brez obeda, le sempatja smo dobili fižol in črni kruh. Imajo pa v izobilju rezkega domačega vina. Otoško prebivalstvo je živelo tudi v mirnem času siromašno, med vojno je pa popolnoma odrezano od sveta. Nekega dne nas je obiskal eden izmed Titovih vrhovnih zdravnikov. Jaz sem se posvetoval z njim o važnosti potrebščin za partizane. Omenil sem mu, da je hrana in obleka prva stvar, ki jo potrebujejo. Zdravnik sam je bil podhranjen in v obrabljeni uniformi, toda moj nasvet je odločno zavrnil z opazko, da partizani rabijo v prvi vrsti—puške, kajti lakoto in bolečine so že premagali. Zdravnik me je odpeljal v zasilno bolnišnico, ki je bila svoj-čas mali hotel. V bolnišnici je vladala silna gneča. Bolniki so ležali natrpani drug poleg drugega, moški in ženske. Vsi so bili ranjeni na fronti. Operacije so izvrševali brez omotilnih sredstev in z orodjem, ki je nekdaj spadalo v klavnico. Bolniškega osobja sploh niso imeli. Mehi so se zdele te razmere srednjeveške — srednjeveške zato, ker niso imeli nobenih zdravniških pripomočkov. Toda navzlic vsem potežkočam so bili vsi bolniki presenetljivo dobre volje. Po mojem mnenju je k izvrstni morali mnogo pripomoglo tudi dejstvo, da so bile ženske pomešane z moškimi. Te ženske so v bitki vprav toliko tvegale kot moški in zato tudi z njimi delijo bedo in pomanjkanje. Partizani vedo iz skušenj, kaj pomeni skupna vojna. Jaz sem bil ves ta čas izredno zaposlen z načrti, kako dobiti potrebščine v deželo. Partizani so zahtevali v prvi vrsti— orožje in ko so našli varna skri-vališča pred Nemci, smo jim pripeljali več parnikov orožja in municije, pozneje seveda tudi hrane. Vse to se je izvršilo pod kritjem noči. Toda, predno je zalagalna organizacija gladko delovala, so partizani v ogromni večini dobivali svoje zaloge od sovražnika, katere so enostavno zaplenili, dasi so pri teh presenetljivih napadih tvegali vse. Nekoč sem bil priča tega-le junaškega čina: Skupina, s katero sem živel jaz, je dobila podatke, da bo naslednjo noč nemška 500-tonska ladja vozila potrebščine mimo našega otoka. Ob tej novici so postali vsi razburjeni, kajti prilika je bila silno mikavna; ladja je vozila stvari, katere smo mi nujno potrebovali. Zatrjevali so mi, da bodo zavzeli oboroženo 500-ton-sko ladjo s tako sigurnostjo, kot bi šli na cesto kupovat večerni časopis. No, in kaj mislite, da so pripravili za ta napad: tri revne čclničke, izmed koterih ni imel nobeden več prostora kot za šest mož. In kako so bili oboroženi: j na vsakem čolnu so imeli pritrjeno po eno 3.03 strojno puško, medtem ko smo imeli mi vsak po eno zaplenjeno nemško puško in doma narejene ročne granate, ki smo jih kot običajno, pritrdili za pas z varnostno zaklopko, kar me je navdalo z mislijo, da bomo pognani v zrak, še predno odplu-jemo naprej. V mraku smo odveslali, ker smo računali, da bo nemška ladja dospela mimo ob deveti uri. Naš namen je bi), da se zmuznemo med dva, po Nemcih zasedena otoka in da čakamo ladje, vzlic temu, da so imeli Nemci na j obeh obrežjih močne bater I To dejstvo ni niti malo ovit partizanov. Prostor, katerega smo izbi je bil skrajno nevaren in va za vožnjo, zato smo računali; bo morala ladja voziti, počafl previdno in, da se bodo Neit. čutili popolnoma varne. T Meni se je zdelo, da smo li že več ur in že sem mislili] je vse skupaj neumestna Tedaj se pa nenadoma izlušfflt teme počasi se premikajoči # ten obris. Prihajal je bližj«?' bližje, dokler se nam ni zdelj lik kot bojna ladja. Čakali ^ dokler ni bila 150 čevljev od iT Tedaj pa naenkrat preseka oster pok; izstrelili smo našer ške istočasno, vrišč je še {4 čalo kričanje partizanov, je grozovito. i Posadka na ladji je nedvoiip smatrala, da je zadela na strašnega, kajti nenadomar obrnila krmilo in pričela proti obrežnim baterijam. gledalo je, da so Nemci smaffj da se je pričela invazija, b tudi obrežne baterije so ogenj na njih lastno 1 Vsled tega iznenadenja je pk la tudi ladja odgovarjati s < mi topovi—proti nemškim rijam. p. Sledila je zmešnjava, katere se nam je nudila izW? prilika. Hiteli smo proti njem koncu ladje, zlezli na in zajeli presenečeno posadk"" petih minutah smo zajeli 'i ^ brez ene same naše izgube-trdim, da nismo imeli izgub sem povsem točen, kajti ' smo enega mrtveca na obr* ] Bil je ubežnik in vohun, ki j(. ^ dil Nemce. Ko je videl, kaj zgodilo z ladjo, si je pre vrat. Njegovo truplo smo v Jadransko morje. Vse se je radovalo, ko sm" peljali zaplenjeno ladjo v stan našega otoka. V ladji našli 200 tonov moke, ki ni sicer prvovrstna, a vends" nas vredna zlatega denarja, Ije 100 zavojev odej in z* g, smodk, ki je zadostovala z8 j. sec dni. Toda to še zdaleli., bil edini slučaj "čudežne sftj Dva meseca pozneje smo iz^k sličen čin. Tedaj smo z8*1 , 200-tonsko jambornico, nalogi z izvrstno nemško municijNi'c Od tistih časov se je dosti izpremenilo. Danes , rijo zavezniški vojaki rai"! I rami' s partizani proti okupt j ' ju. Toda ne smemo pozabi^Vj. : nam je bilo omogočeno ' pomoč Jugoslaviji le vsle^ju j verjetnega junaštva ljudi, Ve I ostali tam in si taorili-^lN I kot so Titovi partizani. Oblak Movc^p^^ Se priporoča, da ga pol^'p to vsak čas, podnevi noči. Delo ga ranil runo tra postrežLd. Obrnite vsLin zaupanjem na ^ jyj; starega znanca John OblaK{/| 1146 E. 61 St. i H10 2730 10. januarja, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. LEPI STRIČEK BEL-AMI Francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ lil dal svoj dušni nepokoj; in ne-[ogreli, in moral je odpreti u.sta, jmando.'Streljaj!' vzdignem ro- Sicer pa je ostal Langremont prokletimi pištolami je vedno ko/' jvavnotako,cel, kakor njegov ne- tako: ali ga zgrešiš ali ubiješ. prijatelj, in Jacques Rival je Priskutno orožje!" nevoljno zamrmral: "S temi (Dalje prihodnjič) prenehoma ga je bilo strah, da ib tako težSivo je dihal. (Nadaljevanje) ^ Zopet je začel hoditi sem in ■"Ija, ven in ven mehanično po-pavljajoč; "Junaško se mo-sTam držati, prav junaško!" Potem si je dejal; "Staršem 01'am pisati, za slučaj, če bi iS|^ mi kaj pripetilo." J Iznova je sedel, vzel polo pa-jeMrja za pisma in je zapisal; Di'agi papa, draga mama! je šiloma otresel: "A, vraga, ničesar ne smem misliti do spopada, samo tako si ohranim pogum." In začel se je napravljati. Med britjem .mu je srce še en-ikrat omahnilo, ko je pomislil, da gleda nemara zadnjikrat svoj obraz. bo začel trepetati. Voz je bil skoro na čistem polju. Bilo je okoli devete ure, eno tistih mrzlih zimskih juter, ko je vsa narava bleščeča, krhka in trda kakor kristal. Drevesa, pokrita z ivjem, kakor da so znojila led; tla zvene pod nogami; suhi zrak raznaša daleč naokrog najmanjši šum; sinje nebo kaže blesk kakor zrcalo, in solnce, svetlo in samo hladno, se premika po svodu in sipi je na zmrzlo stvarstvo žarke, ki ničesar ne ogrejejo. Rival je rekel Duroyu. "Pištole sem vzel pri Gastine-Renet-tu. On sam jih je nabil, škatlja še en požirek žganja, in bilrj® zapečatena. Sploh pa odloči je oblečen j žreb ali za te ali za nasprotni- Naslednjo uro ga je hudo ' Duroy je mehanično odgovo- 1 f Sedaj /:^««'«^uourogajenuaop„.^ fzi preveč domači za tako tra- ''""T T^ril. sobi m SI je skusal pomnuti du-r ^ šo. ,Ko je zaslišal trkanje na' Hvala lepa. vrata, toliko da se ni od razbur-: Potem mu je dal Rival še raz- jenosti vznak zvrnil. Bile podiobnih navodil, zakaj bi- njegove priče._že! m" je do tega, da ne naredi V kožuhih so bili. Rival je stisnil Duroyu roko in je re- nff^Ta misel ga je sedaj podrla. ' ijicen položaj. Raztrgal je prvi!?' (^st in je začel: "Dragi oče, clra-'^^ti! Jutri o prvem svitu dvoboj, in ker bi se uteg- ' Ni Najprej sta izstopili priči, za Potem so ga peljali k eni panj ima zdravnik in borec. Rival'lic, zasajenih v tla in mu dali je bil vzel skatljo s pištolami in {pištolo v roko. Tedaj je zagle-je šel z Boisrenardom proti dve-idal čisto blizu nasproti sebe ma neznancema, ki sta jima prihajala nasproti. Duroy je videl, kako so se svečano pozdravili, in hodili potem skupaj po jasi ter gledali sedaj v tla, sedaj po drevju, kakor da jim je kaj padlo ali odletelo, in bi sedaj tisto majhnega trebušnega moža, plešastega moža z naočniki. To je bil njegov nasprotnik. Videl ga je prav dobro, a nič drugega mu ni šumelo po glavi, nego: "Na komando 'Streljaj!' vzdignem roko in sprožim." nameriti, da bi . . . . si 1 oi^'nkoma vstal. SI upal končati stavka in je j >, ,—6^ je seuaj poaria., • i i . ... .fvobojeval se bo. Temu se ne S''""'';, f? tawrtu. A kaj se godi' >* ,ie? ,! "lem? Hoče se boriti ■ talm se T trdno skle- ''t\r mu je zdelo,; 5# Jiib vsemu naporu svojev. Jlje ne bo imel niti toliko mo-j ' 1x14^ »a mesto, kjer sejjg^T' "Ste mirni?" "Prav miren." "No, potem pa že. Ali ste kaj njegov branjenec nobenega po- st var iskali. Nato so odmerili Glas se je razlegel v veliki tiši-korake in zapičili s težavo dvo-j'^i. kakor da je prišel iz daljne je palic v zmrzla tla. Potem so daljave, in ta glas je vprašal: stopili v gručo in kretali so se j "Ali ste nared, gospoda?" kakor bi se šli "cifra-mož" —i Geoi-g-es je zavpil: "Da!" kot otroci, kadar se igrajo. ! Potem je ukazal isti glas: Doktor Le Brument je vpra- i "Streljaj!" šal Duroy a: Ničesar več ni poslušal, niče- "Ali se dobro počutite? Alij^ar več gledal, ničesar mislil, vam je česa treba?" čutil je samo, da je dvignil ro- "Ne, ničesar ne, hvala." ko in da pritiska na vso moč na Bilo mu je, kakor da je zblaz-] jeziček. • nel, kakor da spi, da se mu sa-1 1» ničesar ni slišal', nja, kakor da je prišlo nadenj A naenkrat vidi malo dima na (*XK^ 1 :.(''.\i »i*.T. issue pAT» M4« WAR SAVINGS [.J| BONO SERIES in ga zagrnilo nekaj nadnaravnega. Ali se mar boji? Sam ni ve- greška. Na vsako točko ga je še del. Vse okoli njega se je pre-posebe opozoril: "Kadar bomo,drugačilo. vprašali: Ali ste nared, gospo-1 Jacques Rival se je vrnil in da? odgovorite krepko: Da! imu je z zadoščenjem zašepetal: Na komando: "Streljaj!" j Vse je nared. Glede pištol vzdignite naglo roko in spro-^nam je bila sreča mila." žite, še predno izreče "tri." Brigalo je to Duroya! In Duroy je natihoma ponavljal : "Na komando "Streljaj!" koncu cevi svoje pištole; in ker je stal mož pred njim še vedno pokoncu, kot prej, je zapazil še en bel oblaček, ki se je vil njegovemu nasprotniku nad glavo. Oba sta bila streljala. Konec. Njegovi priči in zdravnik so ga preiskali, tipali, mu odpenjali obleko in ga strahoma izpra-ševali: Slekli so mu svršnik; on se ni j "Niste ranjeni?" — Odgovo-genil pri tem. Otipali so mu že-li-ii jg kar na slepo: "Ne, mislim, na mesto, kjer se g,p vršiti boj." sedaj so mu zobje Biahno, suho zašklepetali; in PWl se je: "Bog ve, ali se v moj nasprotnik že bil? Ali 'Kj® v streljanju? Ali je i odličei ničesar ne potrebu-1 komando pg p^.j da bi se prepri-lfj^ ne. en strelec?" Nikdar Boisrenard je imel za to posebno priliko na prsih nekak inozemski red, zelen in rumen, s katerim ga Duroy ni bil še nikoli videl. šli so na ulico. V landavcu jih je čakal neki gospod. Rival jčali, nima-li v njih papirja, ali' ..ndar če imena. In jg predstavil: "Doktor Le Bru- Pifto'lo i"'tr" nu,oy mu je ^tlsnil ro- "" ko in je zajecljai: "Hvala le- otavliain'. i ^ ^ lez vsakega » potem si je izbral prostor ^ tega MAv! na sedežu spredaj in je sedel na L nevarnega orožja. , . . , . . ..... Poti 1, 2sijeDuroyvduhu'^li..ku nekaj trdega, da je planil kvi-kakor da ga je sprožila ' bo sestala, kako y^met. Bila je škatlja s pišto- re o ' I Do vpfloi , , ' \ ^me lami. ' misn U T ' «1 Rival je. silil: "Ne, ne! Bori- !h naimni Piedočil boj v. zdravnik zadaj, zadaj!" hipomi Pociobnostih;— Durov je nazadnje razumel pomd je zagledal pred svo- niajhno, črno in , ® luknjico v pištolini cevi. mo v iji ni d8> Z9 Z8 le4. ii* 111 se je sesedel zraven doktorja. , švignila krogla. m, ■ f mu je drhtel, Ti^.u 1'zaval v pretrgani h Streljaj!" vzdignerp roko." Tega8ejeučilnapamet,ka.|;^;;t;;i;e;"kibi'gaItSalm^^ kor se uče otroci svojih nalog,i^j mrmraje jih do naveličan j a, da; bi si jih tembolj vtepli v glavo, i On pa je ponavljal sam pri — "Na komando "Streljaj!'" | sebi, kakor bi molil: "Na ko-vzdignem roko." ■ Voz je zavil v gozd, krenil na desno po drevoredu, potem zo-] pet na desno. Kar odpre Rival linico in zakliče vozniku: "Tod, po tej stranski poti." In kočija se je obrnila po kolovozu z globoko zarezanimi drsa mi, med ^ grmovjem, koder je trepetalo velo listje, z ledenimi nitkami obrobljeno. Duroy je venomer mrmral: 1 "Na komando "Streljaj!" j vzdignem roko." — In prišlo mu ' je na misel, da bi se vse mirno poravnalo, ko bi se jim z vozom ^ Gave Lives That Gobs Might Live Tudi priči sta stopili v voz in i ipetilo. O, če bi zvrnili, kočijaž je pognal. Vedel je, kam I '*l^šna sreča! če bi si zlomil j naj pelje. nogo al" I , . —-cvvčii V pretrgam h ^ škatlja s pištolami je bila^ '"J ih. Stiskal je zobe da ne bi ina poti, posebno Duroyu,! zagledal voz, ki 'a , najraje bi se bil valial j® najraje ne bi bil videl. Po-j'^^ stal, i.i štiri gospode, ki so trgal karsibodi, grižel i skusili so jo položiti za hrbte, a; ^"P^'^ali z nogami, da bi si jih ''Pazil je kozarec na kaminu '^'^^^la jih je v križ; potem si , jo postavili navpik med Rival a | in Boisrenarda: vsak hip se je' zvi'nila. Nazadnje so jo spravili The army's Distinguished Service cross has been conferred posl-I uniously on four Men of God, who gave their courage and their own life jackets to others aboard the sinking troop transport Dorchester. The chaplains went down with the ship. Two of them, shown, are L. to B,, First Lieut. Alexander D. Goodc and First Lieut. George L. Fox. Ima V oma-še V r ^Kanjice; za- ni opustil miLk se' s •aifl' ivrvi^v, . iici\ila požvižgale, to fill so šle po prve ^ budnica, kakor ' na kmetih dan. uroy ,• #om Vil,"™"-"'"- Ko ^^(^Ka tega nikoli je začutil, da se mu acelo J ^®Pet srce mehčati, s Veteran on An/.io, Lieut. Gen. Lu-' ciun K. Truscott has been named j commander of the I'. S. 5th army I in Italy, succecdins Lieut, Gen. so i IMark Clark. ste dovolj zavarovani? Požaru, nevihti, avto nezgodi in tatvini /' ^ 1-^č'no in zanesljivo pusti-ezlx) se obrnile na JOHN ROŽANC 15607 WATERLOO RD., IV. 6561 The FINANČNO HANJE North American z dnem 31. decembra 1944 PREMOŽENJE: Gotovina na rokah in v drugih bankah U. S. vladne sekuritete .......................... Posojila in diskonti ................................ Drugi bondi in sekuritete ...................... Bančno poslopje .................................... Drugo premoženje ................................ Skupaj premoženje ........... 1943 ..$1,305,182.18 .. 1,175,801.16 .. 960,144.07 270,149.29 20,000.00 7,906.36 1944 $2,080,225.76 2.078,092.36 1,197,184.32 198,431.64 20,000.00 32,104.86 $3,739,133.06 $5,606,038.94 OBVEZNOSTI: Osnovna glavnica .....................^................$ 100,000.00 $ 100,000.00 Kapitalne debentures ............................... 65,800.00 65,800.00 Rezervirano za kapitalne debentures, obresti in odplačila .... 3,677.15 10,173.33 i^reostaiiek in nerazdeljen dobiček ....... 80,051.80 82,603.30 Vloge .................................... .......... 3,381,0^2.93 5,188,999.87 Druge obveznosti .................................. 108,580.88 158,462.44 Sku|)ne obveznosti ..................$3,739,133.06 $5,606,038.94 člani Federalne Deposit Insurance Corporation Člani Cleveland Clearing House Association Kupujte vojne bonde! r* JOS. ŽELE IN SINOVI 6502 ST. CLAIR POGREBNI ZAVOD AVE. ENdicott 0583 Avtomobili In bolniški voz. redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD; 45S East 152nd Street Tel.: K£njnore 3118 NAZNANILO iN ZAHVALA [ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nagloma preminil naš dragi soprog in ljubljeni oče JACOB TANCEK Nemogoče mi je popisati žalost, ki me je zadela, ko sem ga našla mrtvega v banji, dne 9, decembra, ko se je šel kopati, in ga je zadela srčna kap. Bil ni nikdar bolan, ter je bil dobre in mirne narave, ter ga ne bo mogoče pozabiti. Rojen je bil v Iški Loki pri Igu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo Magdaleno Tancek, sina Philipa, ki je domov prišel na Novega leta večer od vojakov, kjer se je nahajal 18 mesecev, in od katerih je bil odpuščen radi poškodb na kolenu, ter dve hčeri Valerijo Wess in Lecno Saunders. V dolžnost si štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem, ki so darovali tako lepe vence k niogovi vsern. ki so g« nrišli ookropit, nosil- cem krste, ter vsem, ki so ga spremili v Highland Park krematorij, kjer je bilo njegovo truplo dne 13. decembra, ob 3. uri popoldne upepeljeno. Najlepša hvala pevskemu zboru Zarja, ki mu je zapel žalostinko v zadnji pozdrav, ter za krasen venec, kot tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za izvrstno urejen pogreb. Kruta smrt Te je iztrgala iz naše srede, dragi soprog in ljubljeni oče, toda spomin na Tvgje blago srce bomo ohranili za vedno! Žalujoči ostali: • MAGDALENA TANCEK, soproga; PHILIP, sin; VALERIA WESS in LEONA SAUNDERS, hčeri; dva vnuka in več sorodnikov. Cleveland, Ohio, 10. januarja, 1945. JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in ma+eri-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje piisjievke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni.težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: ______ - ,1 " The Uniled Commiilec. of Souili-Sicivic Ainericans 10H) Park Avenue, Neu: York 2H, N. Y. Ime ........................................................................................ Naslov............;............................................................................ prilagam $........................ za fond Z,tlriiži!ncga odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordei'e izdajte na ime: Uniled Conimillee of Soitlh-Slaciv AinerivuiiH STRAN ENAKOPRAVNOST 10. jatntarja, PET LET POZNEJE LOJZE JERANČIČ (Iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) (Nadaljevanje) Poslej so me s podvojeno pozornostjo nadzorovali. Hodili so me po večkrat na dan nadlegovat, naj jim povem, koliko pisem sem odposlal "tako". Nisem smatral za dolžnost, da jim to izdam. Povračevali so mi na ta način, da so me po dvakrat na dan slekli do kože in obrnili vso celico. 1. maj Prekrasno jutro. Skozi odprto okno veje v celico vonjav zrak, od daleč prih^ajajo zveneči glasovi godbe. "Praznik dela", sem se spomnil. In v duhu sem videl dolge vrste proletar-cev, ki gredo s trdimi koraki na ulicah glasno vzklikajoč svoja gesla. Rdeče zastave in pestro-bojni napisi se dvigajo iznad množice. Bratje in sestre, ki jih združuje trda usoda borbe za vsakdanji kruh, poveličujejo svoj praznik s pesmijo o svobodi, enakosti in bratstvu. Danes tako, ko so se njihove duše o-svobodile vsakdanjih skrbi in pohitele v nedoglednost za velikim ciljem. Jutri bo zopet nesel vsak izmed teh svoje žulja-ve dlani na žrtvenik molohu, od katerega se je sinoči s sovraštvom v srcu in kletvijo v ustih poslovil. Nazadnje: tako je življenje. Utegnilo je biti okoli ene, ko je odprl višji paznik pri meni in mi prinesel "izdajalsko" o-bleko. Prelevil sem se zopet v dozdevnega morilca in s e v spremstvu paznika napotil k zasliševalnim celicam. S preiskovalnim sodnikom je prišla fitmra ženica, ki je trdila, da me je večkrat videla v bližini Fani-kinega stanovanja. "Gospa, oglejte si ga, prosim, natančno!" je opozoril preiskovalni sodnik. "Ali je bil resnično ta?" "O, ta,ta! Noben drugi ni bil, se dobro spominjam!" je zatrjevala starka. "Povejt^ to njemu!" je velel sodnik. In ženica mi je zapela zagotavljati v obraz, kar je povedala prej. "Ali bi bili pripravljeni svojo izjavo potrditi s prisego?" je naenkrat vpadel sodnik. Ženica se je vidno zmedla. "Nak, tega pa ne, gospod!" se je branila. "Prisegla pa ne bi! Ampak bil je ravno ta!" S tresočo roko je podpisala zapisnik, nakar jo je sodnik spremil ven. Čez par minut se je vrnil z elegantno mlado gospo, ki je vodila s seboj majhno dekletce. Bila je ista, ki se je pred tedni v policijskih zaporih ob pogledu name skoro onesvestila. To pot ni bila moja zunanjost več tako "divje romantična" in se me ni prestrašila. Pogumno je povedala, da nisem oni, ki ga ima v mislih. "Po čem se je razlikoval od Jerančiča?" je vprašal sodnik. "Bil je večji, ostrejših potez v obrazu. Nosil je tudi daljši površnik!" "... in "špicaste" čevlje je imel!" je z drobnim glasom dostavila punčka ter naslonila lepo glavico na mamino roko. Pozneje sem zvedel, da je ta gospa čakala s hčerko dne 31. marca popoldne pred blagajno kina "Tivoli" na listke ter pri tej priliki čula nekega moškega, ki se je prepiral z blagajni-žarko. "Če ne p o j d e zlepa, pojde zgrda!" ji je baje razjarjen zabrusil in šel. Ko je stopila potem gospa k blagajniški lini, se je Petkovskova samo smejala, a rekla ni ničesar. 2. do 11. maja Pazniki nisi nič popustili v svoji gorečnosti in so prihajali točno vsak dan preiskovat celico in mene. Pismenih zvez z domom je bilo konec, stari dolgčas se je naselil, po vseh kotih. V zadnjem času me je jel zanimati razgled z mojega okna. Par večerov zaporedoma se mi je namreč zdelo, da me neki znan glas kliče. Hotel s e m se prepričati in previdno sem se vzpel na okno. Videl sem vogal Janez Trdinove in Cigaleto-ve ulice. Tam je stal vrli Stanko in strmel na jetnišnična o-kna v nadi, da zagleda kje moj obraz. Skoro bi bil za vriskal od veselega presenečenja. Pomahal sem mu z roko. Ne da se o-pisati kako prisrčno je bilo to svidenje po enem mesecu, dasi je stal brat svoboden na ulici, a jaz zaprt za močnim omrežjem ječe. Žal, razdalja je bila prevelika, da bi si bila mogla dopovedati, kar nama je bilo na srcu, a vpiti drug drugemu se nisva upala. Odslej je prihajal Stanko redno vsak dan "pod o-kno". Če ne drugega, vsaj videla sva se i.i tudi to mi je bilo v veliko uteho. Večkrat sem imel priliko, poslušati pravcate koncerte, ki so jih prirejali v hiši številka 2 v Trdinovi ulici, seveda le v tihih večernih urah, ko je zavladal po jetnišnici mir. Iz nove uradniške hiše Jadranske banke v Pražakovi ulici se vidi v malo jetnišnično dvorišče, kamor so nas vodili na sprehod. Opazil sem, da me z nekega okna v prvem nadstropju omenjene hiše opazuje par oseb skozi kukalo. Šest metrov visoko obzidje okoli jetnišnice torej ni moglo odvrniti radovednih pogledov od nesrečnih izohrancev. V nedeljo, dne 11. maja sem moral k preiskovalnemu sodniku, kjer me je čakalo zopet neprijetno presenečenje. Začel me je spraševati po naslovih oseb, 3 katerimi sem bil sploh kdaj v življenju v zasebni pismeni zvezi. Poleg sodnika je ležal na mizi kupček pisem. Z enim pogledom sem spoznal vse. V enem izmed pisem, ki so ga prestre-gli pri iztihotapljenju in ki je bilo naslovljeno na brata, sem naročal Stanku, naj spravi pisma, ki sem jih prejel od raznih strani, na varno, ali pa naj jih kratkomalo uniči. Nisem namreč želel, da bi kdo nepoklican prebiral stvari, ki sicer niso v nobeni zvezi z dogodkom na Vodovodni cesti, a zame so vendarle nekaka posvečena taji nost. Preiskovalni sodnik je kajpa ta pisma zaplenil in terjal za vsako posebej od mene komentar. Bilo mi je skrajno mučno, ko sem moral navajati podrobnosti, kako je prišlo do tega, kako do onega znanja. Čutil sem, da s tem nekako kompromitiram osebe, katerih zaupanje sem svojčas vžival s spoštovanjem in simpatijo. Nič ni pomagalo! Pred zakonom izginejo vsi taki družabni, da celo srčni oziri, in žrtvovati je treba včasih tisoč skrivnosti, da se razjasni ena sama. Pred sodnikom je ležal večji zavitek z napisom: Milo moje. V ovitku" so bila pisma in razglednice, ki sem jih bil pisal pokojni Faniki. Priloženih je bilo tudi par uvelih nageljnov, od tistih, ki sem jih je bil poklonil s prvim pismom. Tipkarica je prinesla v papir zavito ročno torbica in jo boječe položila na mizo. Sodnik je odvil in začel jemati ven te-le predmete: rokavico, robček, o-gledalce, glavnik, par "Kosovo" cigaret in odlomljen košček čokolade. "Kako to, daste spremljali Petkovškovo najdalje do stadi-jona?" je nenadoma vprašal. "Ker se je ob neki priliki izrazila, da bi ji ne bilo všeč, če bi njena omožena sestra, pri kateri je stanovala, vedela za najino razmerje. In tudi radi tega, ker se je navadno sama ustavila, preden sva prišla do stadijona. Smatral sem, da ne želi, da bi jo spremljal dalje, a vsiljevati se ji nisem hotel. Odgovor je sodnika očividno zadovoljil, zakaj ni me spraševal dalje o tem. Ob sklepu zasliševanja sem prosil, naj mi dovoli knjige, da bi si vsaj s čitanjem krajšal neskončne ure. "Zaenkrat ne; morda drugi mesec!" se je glasil odgovor. Nezadovoljen in potrt sem se vrnil, kajti sedaj, ko je bilo konec tihotapstva, sem bil tudi glede čtiva odvisen le od sodnikove volje. 16, maj Papa je bil pri meni. Videl ga nisem že 46 dnij Od žalosti in skrbi je shujšal. Govoriti sva smela le o domačih stvareh. Sodnik je stal poleg mene in pazil na besede. Ko sva se ločila, je obljubil, da pride zopet kmalu. Od 17. maja do 1. junija Konfrontacije so se vršile venomer, tako, da sem pozabil, kdo vse me je prišel gledat. Ni potekel teden, da ne bi bilo treba zlesti v obleko "z dne 31. marca". Včasih celo po večkrat na dan. Moral sem odgovarjati za vsak korak, ki sem ga bil napravil s Petkovškovo, za, vsako besedo, ki sem ji jo bil napisal. Nekega dne, v drugi polovici maja, je trajalo zasliševanje izredno dolgo. Sedel sem nasproti sodniku, a tipkarica koncem mize sretJi med obema. Uboga gospodična je morala prihajati radi mene v prostih popoldanskih urah v urad. Zunaj je bil maj, solnce, rože, a v mračni zasliševalni celici prazne, dolgočasne stene in duh po' starih odloženih spisih, ki je prihajal z ozkega hodnika. Po običajnem prelistovanju aktov se je sodnik obrnil k meni in vprašal, kakor navadno: "No, Jerančič, kako je kaj?" Prižgal si je svalčico, nekaj časa listal po spisu in se naposled poglobil v napisano izjavo neke priče. Škilil sem mu z nasprotne strani v papir in se trudil, da bi prebral kako besedo. Sprva je šlo težavno, a polagoma sem se privadil in nazadnje sem bi'al "narobe" skoro enako dobro, kot "na prav". Tako sem zvedel o marsikateri priči, kako je izpovedala. Naposled smo začeli: "Jerančič, ali vam je Petkovskova kdaj pravila, da se koga boji, ali da ji je kdo grozil?" "O tem ni govorila noben-krat. Celo zatrjevala je, da jo ni nič strah. Pač pa se nama je na Bleiweisovi cesti nekaj pripetilo." In navedel sem ono srečanje z neznanim človekom, ko 3va sedela na klopici. "Ali ste kaj sumljivega slišali medtem, ko sta stala zadnji večer pri Transformatorju?" "Ničesar. Tudi pozorna nisva bila na to, kaj se godi v okolici." "Nekdo nam namreč v pismu brez podpisa poroča, da je usodnega večera prisluškoval razgovoru in da je potem, ko ste se ločili od nje, počakal na njo, ter jo iz ljubosumnosti ustrelil. To pa je že po vaših izjavah nemogoče. Strel ste čuli šele na Dunajski cesti. Razdalja od kraja, kjer sta se ločila, pa do tam, kjer so našli ustreljeno, je znatno večja, nego od mesta, kjer sta se poslovila, pa do tam, kjer pravite, da ste čuli strel." "Klobuk je ležal dvajset korakov od nje." Tega si nisem mogel razlagati drugače, kakor da se je med potjo razkrila in nesla pokrivalo v roki. Ko je dobila smrtonosni strel, ji je klobuk padel iz roke in ga je čez noč veter spravil v omenjeno oddaljenost od trupla. "Kako dolgo ste hodili do doma?" "30 do 35 minut." (Dalje prihodnjič) Monogram kuhinjsko peč na plin, se proda po zmerni ceni. V zelo dobrem stanju. Vpraša se po 5.30 uri zvečer na 1148 E. 66 St. CLEVELAND ORCHESTRA Fritz Reiner, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 11. Jan., 8:30 Sobota, 13. Jan., 8:30 VSE RUSKI PROGRAM Severance dvorana CE. 7300 Burning Navy Plane Saved Aboard Carrier Knpajte vojne bonde In vojno-varče. falne znamke, da bo čimprej poražen« tsišče in vse, kar ono predstavljal Know Your Air Arm v Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJI ŽENSKE ZA OSKRBNICI za poslopja r downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 90 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. i Quick action by navy fire fighters saves flaming: plane and pilot. Like a meteor, a navy F6F burst into flames (as shown at left) as it approached its carrier, the USS Cowpens, in the Pacific. Upper right, shows the plane as it landed. Center, shows pilot leaving the burning plane. Lower right, the fire is out, with no damage to carrier. Insignia of the 16 United States army air forces, including" the recently activated 20th, are displayed by Air VVAC Pvt. Margaret Gallaher of Jersey City, N. J., for the first time in a photo, as a salute to "Winged Victory." PUNCH PRESS OPERATOR (Dnevni in nočni sift) ELEKTRICAR se potrebujejo za delo v naši tovarni za zmago Geometric Stamping Co. nil E. 200 ST. IV. 3800 Za delavce TOVARNA, KJER SE PRODUCIRA ZA ZMAGO Dobl^cl ddd I Pomivalke posode NA RAZPOLAGO pri CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. I Podnevi ali ponoči I $100 mesečno Čas in pol za nadurno delo Damo uniforme in obede The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. Dom najboljših delovnih razmer v Clevelandu 48 do 70 ur PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI ZA VAŠO PRIROČNOST Imamo tri urade za uposli+ev 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. ob sobotah do 12. poldne, zaprto ob nedeljah CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. Dovoljeno nam je uposliti pri ' vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPGO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS Mali oglasi k S( Vi S( Punch Press operato^^ ;r Plača od ure. 5 dni * o