Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik XXI. št. 10 \ oktober 2015 Ob letošnji petletnici Dobrepoljskega teka so organizatorji ŠD Dobrepolje uvedli številne novosti. Med drugim so v tek vključili predšolske otroke in njihove starše, navihana in vesela maskota Športne unije Slovenije z imenom Vihra pa je popestrila to že tradicionalno tekaško prireditev (slika zgoraj, foto: Jernej Stare). Vsako leto bolj uspešno in aktivno Konjerejsko društvo Struge pa je septembra organiziralo tradicionalno konjeniško tekmovanje, ki poteka že dvanajsto leto zapored (slika levo). Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 11. 2015. ■ TRG#JAN TRGOJAN d.o.o. • VIDEM 45B, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE TEL.: 017867 068 • GSM: 051 621 083 • e-pošta: trgojan@siol.net DOBAVLJAMO SVEŽE SVINJSKO MESO PO NAROČILU AKCIJSKE CENE J SVINJSKA POLOVICA cca 40 kg....................... 2,39 €/kg SVINJSKO PLEČE BREZ KOSTI IN KOŽE...... 3,15 €/kg SVINJSKO STEGNO BREZ KOSTI IN KOŽE..... 3,99 €/kg SVINJSKA REBRA S KOŽO IN KOSTMI........ 2,99 €/kg SVINJSKE GLAVE ....................................... 0,75 €/kg SVINJSKA SLANINA ........................................ 1,75 €/kg SVINJSKI VRAT BREZ KOSTI................... 3,99 €/kg MESO JE SVEŽE, AVSTRIJSKEGA POREKLA PRAV TAKO VAM LAHKO NAROČIMO TUDI DRUGE IZDELKE, KOT SO: podbradek, jetra, ledvice, vranica,kare, hamburger, obreznine, odojki, slanina kocke ... POVPRAŠAJTE ZA CENO IN SE DOGOVORIMO Svoja naročila lahko oddate do vsake srede, prevzem je v petek. Za dodatne dostave se lahko dogovorimo posebej. Za pripravo kolin smo pripravili tudi ugodne cene črev: goveja, svinjska, ovitke za salame, tlačenke, mrežice, zašinke, mala in velika pakiranja. Pripravite svojega jeklenega konjička na zimo z najugodnejšo ponudbo zimskih pnevmatik vseh vrst in znamk. Pnevmatike vam zamenjamo in stare po želji shranimo. • POPRAVILO VOZIL ZA VSE ZAVAROVALNICE • NADOMESTNO VOZILO (brezplačno) • POPRAVILO VOZIL NARAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV • IZPUŠNI SISTEMI • AVTODIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, poltovorne in traktorske pnevmatike, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli. OBČINA VELIKE LAŠČE VABIMO VAS NA DOBRODELNI KONCERT V i ki bo V NEDELJO, 15. 11. 2015, OB 18. URI V ŠPORTNI DVORANI VELIKE LAŠČE. Nastopili bodo: Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, otroci iz vrtca Sončni žarek, Velikolaška vokalna skupina, Kvartet Zvon, Suhe češplje, pevka Amadeja Košir, ansambla Krpani in Kvintet 7, tamburaška skupina DUPLJAK in DramŠpil Ribnica, zaplesala pa bo Folklorna skupina Velike Lašče. Koncert bosta povezovala: Alenka Vasič in Jernej Tekavec. Zbrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni otrokom iz socialno šibkejših družin. http://www.dobrepolje.si/panorama/ PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE Naš kraj ■ oktober 2015 Županova stran 3 Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci občinskega glasila. Letošnja jesen, čeprav ni idealna, je pa zagotovo ena toplejših, kar omogoča, da uspešno napredujejo planirana dela v občini. V Zdenski vasi po planu poteka izgradnja čistilne naprave. Narejeni so bili že vsi potrebni izkopi, izgrajeno je ponikovalno polje, v katerega se bo izlivala prečiščena odpadna voda, izvedeno je črpališče (gradbeni del). Zaradi mešane kanalizacije (fe-kalna in meteorna voda) je treba zgraditi zadrževalno polje (cevi premera 2 m ter dolžine 48 m - 2 x 24 m), katerega del je že izgrajen, kar se vidi s fotografije. V gradnji je objekt grablje, ki iz vode očisti večje mehanske trde dele. Sredi meseca novembra že prispe čistilna naprava, ki bo postavljena v naprej postavljene posebne temelje. Torej bo v naslednjem letu ČN Zdenska vas nared za obratovanje (sliki spodaj). V Ponikvah počasi zaključujemo 3. etapo 1. faze izgradnje podtlačne kanalizaci- je. Do sedaj je izgrajeno cca 97 % celotne investicije. Za naslednje leto ostaja izgradnja 2. faze, ki predstavlja majhen del investicije. Po zaključku izgradnje kanalizacije bo izvedeno asfaltiranje cestišč, po katerih je potekala trasa. V Četežu je bil izgrajen mostiček, ki bo zagotavljal varno vožnjo tudi težkim kamionom. Za to investicijo smo pridobili dodatna sredstva Ministrstva za okolje in prostor RS. V vasi Podgora je izvedena rekonstrukcija vodovoda, sedaj pa se bo začela izgradnja vodovoda v Kompoljah oziroma v Brezjah, da bo zagotovljena zdrava pitna voda vsem vaščanom. Iskrene čestitke ob prazniku dneva reformacije, ki je Slovencem prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku, s katero smo postali kulturni narod, enak mnogim drugim večjim narodom. ■ Del zadrževalnega polja, črpališče in ponikovalno polje v ozadju Objekt grablje v pripravi na betoniranje ter delček zadrževalnega polja OPOZORILO Spoštovani. V naši občini vse več občanov poskrbi za svojo rekreacijo v obliki teka, hoje ali sprehodov, kar je zelo zdravo in vse pohvale vredno. Večinoma za tek ali hojo uporabljate lokalne in glavne ceste. Vendar bodite v popoldanskih in večernih urah previdni na cestah, predvsem ob slabih vremenskih pogojih (megla ...). Uporabljajte svetlobna telesa, kresničke ali odsevne trakove, da boste vidnejši. Poleg tega je treba upoštevati, da se je treba umakniti na bankino, ko se vam približuje vozilo, ter v tistem trenutku hoditi ali teči drug za drugim in ne drug poleg drugega. Poskrbimo za varnost. POVABILO ZLATIM MATURANTOM IN DRUGIM Bliža se občinski praznik, kjer zadnja leta podelim priznanje zlatim maturantom in drugim, ki so dosegli izreden uspeh oziroma dosežek pri izobraževanju ali drug odmeven uspeh. Vabim vse, ki ste bili letos zlati maturantje, dobitniki Prešernove nagrade ali katere druge nagrade, da to sporočite na občino do 27. novembra 2015. Spoštovani, pričakujem vašo pripravljenost, da sporočite svoj uspeh. Janez Pavlin, župan Kazalo Najstarejša razglednica v Dobrepolju................................................ 6 Dobrepolje - dolina človeških ribic.....................................................19 5. Dobrepoljski tek........................................................................... 25 20. Ljubljanski maraton....................................................................28 4 Naš kraj ■ november 2015 Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije, Zavodom Parnas in Občino Dobrepolje 10. in 11. decembra 2015 prireja 3. ( DRŽAVNO RAZSTAVO TOPRTNIKOV^ IN DRUGIH PRAZNIČNIH (BOŽIČNIH KRUHOV Vabimo vas, da s svojim poprtnikom ali z drugim božičnim kruhom sodelujete na državnem tekmovanju in razstavi. Prijavite se do ponedeljka, 7. 12. 2015, na tel. št.: 051 726 023 ali e-naslov: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com. Četrtek, 10. 12. 2015 11.30-14.00: Sprejem poprtnikov v Jakličevem domu v prostorih društva upokojencev. Prispevek ob oddaji izdelka je 5 €. 14.30: Ocenjevanje tričlanske strokovne komisije. Petek, 11. 12. 2015 9.00: Odprtje razstave. 9.30-17.30: Vodenje po razstavi za skupine in posameznike. 16.00: Novinarska konferenca. 16.30: Okrogla miza "Priprava poprtnikov kot živa mojstrovina državnega pomena" v organizaciji Zavoda Parnas. Okrogla miza bo potekala v veliki dvorani. 17.30: Blagoslov poprtnikov. 18.00: Podelitev priznanj s kratkim kulturnim programom. Temu sledita ogled razstave in pogostitev. V času razstave bo na ogled dokumentarni film Poprtnik v velikolaških krajih in Dobrepolju. Razglašen bo tudi najlepši poprtnik po izboru obiskovalcev. Sobota, 12. 12. 2015 17.00-20.00: Nekaj poprtnikov bo na ogled v preddverju velike dvorane Jakličevega doma. Vljudno vabljeni! -it, k t i ? iy . ijpj v Kčtritcis Si i : \ i ZBIRANJE OBLAČIL IN OBUTVE OD 16. DO 21. NOVEMBRA 2015 V KMETIJSKI ZADRUGI DOBREPOLJE OD 7.00 DO 15.00, V SOBOTO OD 7.00 DO 12.00 ZBIRALI BOMO: ^ oblačila ^ obutev ^ hišni tekstil: rjuhe, prevleke, brisače, prte ^ modne dodatke: torbice, torbe, kravate, pasove, šale, pokrivala ^ plišaste igrače Organizira Župnijska Karitas Dobrepolje Foto utrinek gP 5 Naš kraj ■ november 2015 Zadišalo je po ocvrtih dobrotah Čeprav je pust še daleč, je pri nas že dišalo po krofih in flancatih. Beti Lunder Članice Društva podeželskih žena Do-brepolje Struge smo v soboto, 17. 10. 2015, v vaškem prostoru v Predstrugah, organizirale delavnico priprave krofov in krhkih flancatov, ki sta jo vodili Fani Pugelj in Minka Rotar s svojo malo pomočnico, vnukinjo Rebeko. Zbralo se nas je dvajset znanja željnih gospodinj. Fani in Minka sta nam zaupali vse male skrivnosti za uspešno peko, predsedni- ca Nada Lunder pa je bila na voljo za odgovore na vprašanja o peki in kuhanju. Ko je testo vzhajalo, so pod spretnimi rokami začeli nastajati krofi in flancati in ko se je omamni vonj ocvrtih dobrot širil okoli nas, se jim nismo mogle upreti. Vesele smo, da so se nam na delavnici pridružile tudi gospodinje iz Loškega Potoka. Vabimo vas, da se nam 5. decembra pridružite na delavnici priprave popr-tnika. ■ Fani Pugelj 1 kg moke tipa 400, kvasec (5 žlic mleka, žlička sladkorja, 4 dag kvasa), V2 l mleka, 5 rumenjakov, 1 dl sladke smetane, 9 dag sladkorja, 8 dag surovega masla, 1 dag soli, 2 žlici ruma, 1 pecilni prašek, naribana limonina lupina; olje za cvrenje, marmelada, sladkor v prahu za posip Moko s pecilnim praškom presejemo v posodo, vlijemo kvasec in vanj zmešamo nekaj moke ter pustimo, da še dobro vzhaja. Medtem žvrkljamo neprekuhano mlačno mleko, smetano, sladkor, rumenjake in sol. Prilijemo rum, dodamo limonino lupinico in ko je spenjeno, prilijemo stopljeno maslo. Vlijemo v moko in zamesimo testo. Vzhajano testo rahlo razvaljamo za pol prsta na debelo in z obodom izrežemo kroge. Na sredino kroga damo marmelado in prekrijemo z drugim krogom, ob robu ju stisnemo in obrežemo z drugim obodom. Krofe položimo na prtiček in pokrite pustimo vzhajati na toplem. Segrejemo olje in ko je dovolj vroče, vanj polagamo vzhajane krofe, tako da je zgornja stran v olju. Posodo pokrijemo in stresemo, da krofi narastejo. Ko so na spodnji strani rumeni, jih obrnemo in ne pokrivamo več s pokrovko. Rumeno ocvrte krofe položimo na papirnate brisačke, da se odtečejo. Hladne posujemo s sladkorjem v prahu. Minka Rotar 5 rumenjakov, 5 žlic belega vina, 1 žlica sladkorja, ščep soli, ostra moka po potrebi; sladkor v prahu za posip Iz zgornjih sestavin zamesimo srednje trdo testo, ki naj počiva 1 uro. Nato ga razvaljamo, izrežemo pravokotnike z dvema črtama v sredini in ocvre-mo v vročem olju. Ko se ohladijo, jih posujemo s sladkorjem v prahu. 6 Naš kraj ■ november 2015 Mestna knjižnica GmsupCk /ž- khlljZJ^ICC E^Dofapoge ^ Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00 Ob zaključku projekta »Najstarejša razglednica v Dobrepolju« Poseben dogodek, odprtje razstave ob zaključku projekta »Najstarejša razglednica v Dobrepolju«, se je zgodil na začetku meseca oktobra. Projekt je potekal v organizaciji Mestne knjižnice Grosuplje, Enota Dobrepolje, Osnovne šole Dobrepolje in Turističnega društva Dobrepolje. Ravnatelj, gospod Ivan Grandovec, s strokovnim prispevkom ob nastali razstavi Jasmina Mersel Sušteršič Od meseca marca, ko smo začeli iskanje, se je zbralo več kot 100 razglednic z motivi Dobrepolja in ob tej priložnosti gre zahvala vsem lastnikom, ki se zavedate sporočil- ne vrednosti razglednic, jih hranite v svojih zbirkah in ste jih bili pripravljeni deliti z vsemi nami. Brez vas te razstave zagotovo ne bi bilo. Posebna zahvala pa gre tudi ravnatelju OŠ Dobrepolje, gospodu Ivanu Grandovcu, za izčrpen strokovni prispe- Družina Klinc nas s svojim petjem vedno znova navduši in z glasbo približa ljudsko izročilo Marta Šuštar z dobrepoljskimi štorijami vek na odprtju razstave, vpogled v zgodovino Dobrepoljske doline ter predstavitev zbranih razglednic. Na razstavi so razglednice razvrščene po krajih. Podrobnejša kronološka razdelitev bi namreč zahtevala strokovno poznavanje lokalne in širše zgodovine. Zgodbe z razglednic je namreč treba umestiti v zgodovinsko dogajanje, saj mnoge ne vključujejo časovnih oznak. Nastala razstava je tako tudi izhodišče za knjigo, ki bo v nadaljevanju izšla pod vodstvom in strokovno spremljavo gospoda Ivana Grandovca. Najstarejša zbrana razglednica izvira iz leta 1894, prispevala pa jo je gospa Marija Bradač. Večer so s svojim glasbenim prispevkom še dodatno obogatili družina Klinc in Nera Bekonjič. Z vpogledom v nastanek imen dobrepoljskih vasi so nas seznanili člani Bralnega kluba Dobrevoljci. Nasmejali pa smo se ob zgodbah, ki jih je doživeto povedala Marta Šuštar. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri odprtju razstave in obogatili večer s svojim prispevkom. Hvala tudi vsem, ki ste pomagali pri zbiranju, in vsem, ki ste prispevali svoje razglednice. Razglednice so po svoji vsebinski podobi jedrnati »romani«, ki so spoj fotografije in pripisov ter na kratko, a učinkovito 7 Naš kraj ■ november 2015 sporočajo dokumentarne zgodbe o človekovem ustvarjalnem bivanju v danostih krajine (po dr. Mihaelu Glavanu). Med drugim nam pokažejo arhitekturo, modo, prevozna sredstva določenega časa, način življenja in še kaj. Razglednice imajo znamke, žig, pisavo, zgodbe ... So mostovi, ki povezujejo preteklost in sedanjost. Ravno zaradi tega so pomemben del naše zgodovinske in kulturne dediščine, za katero je prav, da jo ohranimo. Razglednice, ki so bile zbrane, so stare tudi več sto let. Kažejo nam čase, ki so bili zelo različni od današnjih, saj so bile vmes dve svetovni vojni in več tehničnih, družbenih in političnih revolucij. Drugačni so bili način življenja, navade, razmere, družba, država in oblast. Na eni strani kažejo naravno krajino in zanimive naravne posebnosti, na drugi pa človekove posege vanjo. Na ogled so zgradbe, ki so bile v preteklosti središča krajevnega ponosa in so poosebljale kulturno, izobraževalo ali gospodarsko dejavnost posameznega kraja. Nekateri lepo obnovljeni pomembnejši stari objekti so ponos krajev, številnih pa žal ni več. Poznamo jih le s starih razglednic. Tudi razglednice so se čez čas spreminjale. Značilnost prvih razglednic je, da so ljudje sporočila in pozdrave smeli pisati le na prvi strani, torej tam, kjer je bila podoba, medtem ko je bila hrbtna stran v celoti namenjena zapisu naslova prejemnika. Kasneje se je del za slikovno sporočilo povečal in približno leta 1905 v celoti izrinil sporočilo s te strani, naslovna stran pa se je prepolovila na prostor za naslov in prostor za pisanje in tako je razglednica dobila današnjo podobo. Razstava zbranih razglednic bo, v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje, na ogled postavljena do konca meseca novembra. Še vedno lahko prinesete tudi svoje razglednice in z njimi obogatite in dopolnite našo zbirko. Razstavo sestavlja več kot 100 razglednic z motivi Dobrepolja. Vabljeni, da si jih ogledate. ■ Videm 1894, najstarejšo zbrano razglednico je prispevala gospa Marija Bradač Zdenska vas, razglednico prispevala Jana Jakič Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje SE ZABAVAM, SE IGRAM IN PRAV HITRO BRATI ZNAM. z VILJENKO JALOVEC. Sklop delavnic bo potekal v krajevni knjižnici Dobrepolje VSAK PONEDELJEK, ob 17.30, 23. in 30. novembra ter 7., 14. in 21. decembra 2015. Pedagoginj'a Viljenka Jalovec je avtorica delovnih zvezkov in didaktičnih pripomočkov za začetno opismenjevanje in branje. Ima bogate učiteljske izkušnje, kako z igro do branja. Delavnice so primerne za predšolske otroke, učence prve triade in otroke s težavami pri učenju branja. Trajajo uro in pol, učiteljica pa staršem tudi individualno svetuje. Delavnice so brezplačne. Vabljeni! 8 Naš kraj ■ november 2015 Pestra paleta dogodkov v knjižnici Dobrepolje! Potopisno predavanje »Turčija« Na potopisnem večeru nam je Marjan Vogrin predstavil zanimivosti s popotovanja po skrajno vzhodnem delu Turčije. Predavanje smo pripravili v sodelovanju s Sekcijo Razgledi društva Koma 750. Skupaj z učiteljico Emo Sevšek in učenci smo se pogovarjali o knjigi »Kot v filmu«, ki so jo prebrali za domače branje »Krompirjeve počitnice v knjižnici« V času krompirjevih počitnic so se v knjižnici zvrstili številni dogodki z različnimi vsebinami za otroke, mlade in odrasle. Poglavitni namen dogodkov je bil druženje, izvedeli pa smo tudi marsikaj zanimivega. Beremo skupaj ... Srečanje Bralnega kluba Dobrevoljci ob knjižni uspešnici »Samo pridi domov« pisatelja Andreja E. Skubica, dobitnika nagrade kresnik 2015 za najboljši slovenski roman leta V okviru počitniške delavnice za otroke »Jesenski mozaik« smo obiskali Zavod svete Terezije, kjer smo skupaj s stanovalci ustvarjali jesenske umetnije Ko se zlijeta mladost in starost, nastane popolna harmonija. V pravljico »Razbita buča« so nas z lutkami popeljali Stanka Ku-plenk ter Urh in Jošt Babič. ■ Z učenci 7. razreda smo prebirali domače branje: knjigo »Kot v filmu« avtorja Vinka Moderndorferja Naš kraj ■ oktober 2015 •• Kultura •• 9 »Ej, ti, preklopi na knjigo!« Od ideje k besedam, od besed k dejanjem. Tako smo v zadnjem tednu meseca oktobra v sklopu »Preživite krompirjeve počitnice v knjižnici« pod mentorstvom Jasmine Mersel Šušteršič mladi imeli prvo srečanje, pod bolj znanim imenom: »Ej, ti, preklopi na knjigo!«. Nekaj misli o knjigi Pink avtorice Janje Vidmar: »Knjiga Pink je realističen prikaz razmišljanja mlade osebe, ki je brezčasen.« »Zanimiva knjiga s pridihom simpatičnega humorja za razmislek o nam neznanem svetu, ki si ga danes težko predstavljamo.« »Titovi časi: življenje mladenke, stare toliko kot jaz, je bilo čisto drugačno.« »Knjiga je pisana v času, v katerega se je težko vživeti. S pomočjo te knjige lahko razmislimo, česa vsega včasih niso imeli.« »Situacije, opisane v knjigi, lahko srečamo tudi danes. Problemi z najstniki:).« ■ Katarina Hekič Prijetno druženje je potekalo zadnji oktobrski petek v večernih urah. Rdeča nit našega prvega srečanja je bila knjiga Pink, ki je delo slovenske pisateljice Janje Vidmar. Med podajanjem mnenj je nastala mladostna debata, v kateri smo si delili svoja mnenja, občutja o knjigi. Kaj hitro smo ugotovili, da smo knjigo v prvotnem, splošnem smislu razumeli enako, a posamezne dogodke, odlomke pa je vsak posameznik razumel drugače, na svoj način, kar pa je konec koncev tudi čar prav vsake knjige. Seveda se celoten večer nismo pogovarjali samo o knjigi, temveč tudi o nam aktualnih, vsakodnevnih stvareh. In najpomembnejše ... cilj nam je uspel. Vsi smo se imeli res lepo in že nestrpno čakamo ponovno snidenje. Kaj pa je sploh (bil) namen, cilj tega mladinskega srečanja? Sam namen j e, kot nam pove že naslov, preklop mladih na knjigo. Ker smo v času, ko je naš vsakdanjik priklopljen na internet, je to odlična ponudba, da se vsak vsaj za eno popoldne preklopi na knjigo. Poleg tega, da si s tem širimo obzorja, se ob tem družimo, spoznavamo nove prijatelje, se tudi zabavamo. Je sploh lahko še kaj boljšega v enem? Tako tudi ti lepo vabljen na naša srečanja. Drugo srečanje bo predvidoma v mesecu decembru. Super bo, to zagotovo! Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje Športno društvo Dobrepolje Vabimo vas na strokovno predavanje »Komunikacija z naglušnimi in oglušelimi osebami« Sreda, 11. november, ob 19. uri v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje. Predavanje je namenjeno osebam, ki se same srečujejo z znaki naglušnosti, ter vsem, ki delajo na delovnih mestih, kjer se srečujejo z osebami s težavami na področju sluha. Vsebina predavanja vključuje: • Kaj je naglušnost, gluhota? • Prevod zvoka. • Kako ugotovimo poslabšanje/preiskave informativno? • Kdaj nastane okvara? • Slušni aparati, vsadki, pripomočki. • Kakovost življenja. • Pomen komunikacije. Komunikacija z naglušnimi. Poudarek na osebnih izkušnjah. • Vedenja, odnosi, potrebe, ravnanja. • Deli slušnega aparata, poimenovanje. Vse, kar je pomembno. • Aplikacija slušnih aparatov v uho. • Pomen pravilne aplikacije. • Odklanjanje posameznika, da sprejme aplikacijo. Predavateljica: Darja Pajk, dipl. delovna terapevtka Predavateljica ima 25 let delovnih izkušenj pri delu z invalidno populacijo ter osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Osebno se je z invalidnostjo soočila tudi sama, saj je tekom let popolnoma oglušela, vendar se nato uspešno rehabilitirala ob uporabi polževega vsadka. V zadnjih letih kontinuirano izvaja predavanja s področja naglušnosti, gluhote in prilagoditev, med drugim tudi na pedagoški ter zdravstveni fakulteti. Prav tako izvaja predavanja po institucijah, se udeležuje okroglih miz, piše prispevke in članke ter je podpredsednica ZDGN Slovenije. 10 Naš kraj ■ november 2015 Odlično izpeljana konjeniška tekma v Strugah Jeseni leta 2003 je Konjerejsko društvo Struge organiziralo prvo konjeniško tekmovanje. Društvo je vsako leto bolj uspešno in aktivno, kar je razvidno iz letošnjega tradicionalnega konjeniškega tekmovanja, ki poteka že dvanajsto leto zapored. Maja Pečjak V soboto, 19. septembra 2015, se je v dopoldanskih urah začelo tekmovanje. Bilo je hladno jutro, ampak kot nalašč namenjeno za prvo disciplino ENDURANCE. To je vztrajnostni tek, ki obsega 2 x 20 km. Proga je potekala po pretežno gozdnih in makadamskih poteh, označena pa je bila z rdečimi trakovi in s simbolnimi tablami. Prijavilo se je 14 tekmovalcev. Pred skupinskim startom je vsak tekmovalec moral opraviti veterinarski pregled konja. Veterinarskega pregleda žal nista opravila dva konja. Tako se je na prvih 20 km odpravilo 12 tekmovalcev. Konji so imeli zaradi ugodnih razmer izredno hiter tempo in zato je že po rekordnih 35 minutah v cilj prispela prva tekmovalka. Pogoj za naslednji krog sta bila ponovno uspešno opravljen veteri- narski pregled in srčni utrip konja. Tekmovalec, ki je po prvem krogu prišel v cilj, je imel 20 minut časa za ohladitev konja. Po pretečenih 20 minutah pa je veterinarka izmerila srčni utrip. Letošnja meja za srčni utrip je bila 56 utripov na minuto. Konj, ki je imel srčni utrip nad 56, se ni mogel uvrstiti v naslednji krog. Za tem je sledilo 40 minut obveznega počitka, tako za konja kot za tekmovalca. Uspešno je drugi veterinarski pregled opravilo le 5 tekmovalcev, ki so se vsak ob točno določeni uri podali na dodatnih 20 km proge po isti trasi. Vsi so morali ponovno uspešno opraviti veterinarski pregled, kar jim je tudi uspelo in že so bila zagotovljena prva tri mesta. Rezultati endurancea so: 1. mesto član KD Divja horda, LUKA RU-PAR, s polnokrvnim angležem, 2. mesto članica KD Divja horda, PETRA KOMIDAR, s polnokrvno angležinjo, 3. mesto domačinka in članica KD Struge, BLAŽKA PEČJAK, s toplokrvno mešan-ko. Sledili sta še dve, nekoliko bolj adrenalinski tekmi. Prva je bila spretnostna tekma. Prijavilo se je 14 tekmovalcev. Naloga te discipline je, da mora vsak tekmovalec opraviti slalom okoli postavljenih sodov. Tekmovalci so se pomerili v dvojicah. Disciplina je zahtevala veliko spretnosti in dobro obvladanje konja. Jahač je moral biti 11 Naš kraj ■ november 2015 kar se da hiter, ampak pri tem je moral paziti, da ni prevrnil katerega od sodov. Samo en prevrnjen sod je jahaču preprečil nadaljevanje v naslednji krog. V spretnosti so bili najhitrejši: 1. mesto član KD Struge DEJAN MUHIČ, 2. mesto TINE HOČEVAR - Hinje, 3. mesto član konjeniške sekcije TD Podgora MATEJ ŠPORAR. Zadnja disciplina je bila snemanje struške-ga venčka oz. znamenita struška alka. Prijavilo se je 14 tekmovalcev. Naloga tekmovalca je bila, da konja v galopu popelje skozi vsa tri »vrata« in medtem poskuša na palico, ki jo ima v roki, ujeti vse tri obročke. Pri tem je zelo pomembno, da ima tekmovalec mirno roko. Največ venčkov so sneli: 1. mesto RENATO MUHIČ - Ambrus, 2. mesto član KD Struge DEJAN MUHIČ 3. mesto član KD Ribnica TOMAŽ HREN. Ob koncu vseh treh disciplin je sledila še slavnostna podelitev denarnih nagrad in priznanj, ki jih je podeljeval predsednik KD Struge Peter Pugelj. Po končani podelitvi pa je sledilo še druženje ob zvokih glasbe. V imenu društva pa bi se prav posebno radi zahvalili vsem sponzorjem, ki so: OBČINA DOBREPOLJE, WALTECH INTERNATIONAL d.o.o. - Vrhnika, EKO-GRADVEST d.o.o. - Ljubljana, TAGTRANS d.o.o. - Ljubljana, MUPP d.o.o. - Struge, ŽAGA POGORELC s.p. - Struge, DIVJAČINA MEGLEDN s.p. - Struge, ETIS d.o.o. - Ljubljana, MASS d.o.o. - Struge, in vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji same prireditve. ISKRENE ČESTITKE VSEM TEKMOVALCEM. ■ Zmagovalna trojka v disciplini endurance (z leve proti desni: Petra Komidar, Luka Rupar, Blažka Pečjak). 12 Naš kraj ■ november 2015 PGD Zagorica gostilo medobčinsko in regijsko tekmovanje gasilskih društev Medobčinsko tekmovanje je potekalo v soboto, 12. 9. 2015, na športnem igrišču v Zagorici. Organizacija takšnega dogodka je velik zalogaj za vsako društvo. Ker smo v Zagorici tekmovanje že gostili pred nekaj leti in ker je v naši vasi tekmovališče, pa tudi ostala logistika je najugodnejša, je organizacijo ob GZ Dobrepolje prevzela PGD Zagorica. Babič Jože Na medobčinskem tekmovanju je tekmovalo 71 ekip, od najmlajših pionirjev do veteranskih desetin. Pa seveda vmes mladinci, mladinke, članice in člani A in B. Tudi domače PGD Zagorica je nasto- pilo, in sicer s 5. ekipami. Če upoštevamo mentorje in spremljevalce ekip, sodnike in naključne obiskovalce, smo skozi cel dan gostili približno 1300 ljudi. To zahteva od slehernega organizatorja maksimalno angažiranost, natančnost in učinkovitost. Lahko trdim, da smo z odliko opravili vse potrebno, da je tekmovanje potekalo nemoteno, pa tudi lačen in žejen ni bil nihče. Temu so seveda botrovale učinkovite priprave, ki so poleg vaj potekale že 14 dni pred tekmovanjem. Če pa kakšna malenkost le ni bila čisto všeč gasilskim veljakom (sodnikom), smo jo imeli priložnost popraviti že dober teden kasneje, ko je v nedeljo, 20. 9. 2015, na istem kraju ob isti uri zopet zaplapolala gasilska zastava ob jutranjem dvigu, pred začetkom regijskega tekmovanja regije Ljubljana II. Večina organizatorjev nas je bila na prizorišču že pred 6. uro zjutraj, saj je malce oblakov strašilo na nebu. Zato smo že navsezgodaj postavljali »arafate«, da so sodniki vsak na svojem poligonu svoje delo nemoteno opravljali pod streho. Vse je bilo odlično pripravljeno: teren, poligoni, hrana, pijača ... Na koncu pa se je tudi vreme odlično držalo. Na regijskem tekmovanju so poleg domače GZ Dobrepolje sodelovale še GZ Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Grosuplje, 13 Naš kraj ■ november 2015 Ivančna Gorica. Skupaj je sodelovalo 93 ekip, domače PGD Zagorica s 4 ekipami. Najbolje, z odličnim 4. mestom so se odrezali najmlajši pionirji, katerih mentorica je Saša Ka-stelec. Na državno tekmovanje se uvrstijo prve tri ekipe, kar je iz naše zveze uspelo mladinkam iz Zdenske vasi ter članicam B iz Ponikev. Tako je na regijskem tekmovanju tekmovalo približno 1000 gasilcev. Z mentorji, s spremljevalci in sodniki pa smo zopet gostili približno 1300 ljudi. Vsi so bili veseli in zadovoljni, kar je bilo čutiti čez dan, še posebej pa na podelitvi pokalov, kjer so nas s svojim obiskom počastili nekateri visoki gasilski gostje pa tudi župani sosednjih občin, vključno z domačim županom g. Janezom Pavlinom. Za to, da je vse potekalo tako kot mora, gre zahvala GZ Dobrepolje z vsemi društvi, ki so pomagala pri postavljanju in risanju poligonov. Seveda posebej hvala pridnim članom domačega PGD Zagorica in drugim vaščanom, predvsem vaščankam, ki so prevzele vso odgovornost v kuhinji. Posebej si zahvalo zaslužijo tudi va-ščani, ki so svoja zemljišča in parcele velikodušno posodili za parkirne prostore in poligone. Hvala tudi g. Francu Zrnecu, ki nam je z veseljem posodil ozvočenje, da smo vsi lahko vse lepo slišali in se zato tudi lažje odzvali, ko je bilo treba. Hvala Bogu se na tekmovanju nihče ni huje poškodoval, tako da smo lahko tekmovalni dan veselo zaključili ob zvokih glasbe pod šotorom. Nato pa vsak po svoje na svoje domove. Vsem, ki ste se uvrstili na državno tekmovanje, čestitke pa veliko uspeha, drugim pa - bliža se mesec oktober, mesec požarne varnosti - na naša ponovna snidenja s pozdravom iz Zagorice. NA POMOČ! ■ 14 Naš kraj ■ november 2015 Novo intervencijsko vozilo za osrednjo gasilsko enoto GZD Z velikim veseljem in ponosom smo v soboto, 26. septembra 2015, v PGD Videm prevzeli novo gasilsko vozilo GVM-1. Zbrali smo se domači gasilci, gasilci iz sosednjih društev Gasilske zveze Dobrepolje in nekaj občanov. Vozilo je z blagoslovom v uspešno delo predal dobrepoljski župnik Franc Škulj, za kar se mu še enkrat najlepše zahvaljujemo. Po blagoslovu je sledila manjša pogostitev vseh prisotnih. PGD Videm, foto: Nastja Pugelj - Avtoprevozništvo Grandovec Anton s.p., - Avtoličarstvo in kleparstvo Egon Brundula s.p. in Dani Novak s poslikavo, - CONTROLMATIK COMMERCE bazeni in bazenska tehnika d.o.o., - Anton Šinkovec s.p., - Kanal d.o.o., - Mizarstvo Boštjan Hrovat s.p., - Vidic Srečko s.p., - Servis Mirko Pugelj s.p., - Lekarna Ljubljana. Vsem skupaj še enkrat hvala. Upamo, da bo vozilo dolgo in uspešno služilo svojemu namenu, predvsem na vajah in izobraževanjih naših gasilcev, pa tudi, ko bosta ogrožena varnost in premoženje naših sokrajanov. Na pomoč! PGD Videm ■ Predvsem v zadnjem letu je bilo v društvu vloženo ogromno dela in truda, da se nam je uresničila dolgoletna želja po zamenjavi dotrajanega vozila. Kupili smo vozilo VW Transporter 4MOTION, ki ni namenjeno le prevozu moštva, ampak v prvi vrsti predvsem hitremu posredovanju v različnih nesrečah. S svojo skrbno načrtovano zasnovo in opremljenostjo omogoča hitro in varno pomoč pri začetnem požaru, prometni ali delovni nesreči, poplavi ali pa kateri koli drugi nezgodi. Vozilo je zanesljivo v vseh vremenskih pogojih in na zahtevnih terenih. V veliko pomoč pri nakupu so nam bili župan Janez Pavlin in Občina Dobrepolje, Gasilska zveza Dobrepolje ter donatorji: Mesec oktober, mesec požarne varnosti. Običajno skoraj da ne mine dan, ko iz medijev izvemo, katera poklicna ali pa interesna skupina praznuje svoj dan. Tako imamo dneve medicinskih sester, voznikov, zbolelih za rakom ... in še in še bi lahko našteval. Tako imamo tudi gasilci svoj preventivni dan, ki je raztegnjen v mesec. V tem času prostovoljni gasilci vse krajane še posebej osveščajo in obveščajo o možnih pasteh in nepravilnostih, ki se nam lahko dnevno pripetijo. V namen čim boljšega osveščanja gasilci prirejajo dneve odprtih vrat, kamor ste vabljeni vsi krajani, da vidite tehniko, pri tem vas prijazni gasilci tudi še kaj koristnega naučijo. V tem mesecu se običajno tudi pregleda celotno hidrantno omrežje, ki je postalo stalnica in odlična pomoč pri oskrbi s požarno vodo. Izvedejo se delavnice, preventivno se v povezavi s šolami naredijo letne evakuacije, v gasilskih domovih pa se čisti, pospravlja, ureja opremo in okolico doma ter izvaja vzdrževalna dela. V sklopu tega meseca pa so potekale tudi priprave na tekmovanja. V naši GZ Dobrepolje je tekmovanje, ki je letos v septembru potekalo v Zagorici, že za nami. Vesel sem, da je organizacija tako občinskega kot regijskega tekmovanja 15 Naš kraj ■ november 2015 tako odlično uspela. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, še posebej pa vsem članom PGD Zagorica, ki ste doprinesli, da smo se ponovno izkazali kot dobri gostitelji in odlični gasilski tovariši. V letu 2015 je geslo meseca oktobra "KO ZAGORI, NAJ SE TI VEN MUDI". S tem geslom želijo tako Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje kot Gasilska zveza Slovenije in celotna gasilska prostovoljna organizacija osvestiti državljane o pomembnosti hitre in učinkovite evakuacije. V ta namen so se izdelali tudi plakati, brošure in letaki, ki so jih oziroma jih bodo vaši gasilci nalepili ali razdelili med vašim obiskom. Gasilci vas pozivamo, da se odzovete našemu vabilu ter nas obiščete. Veseli vas bomo. Vse o evakuaciji lahko izveste na spodnji internetni povezavi. https://www.youtube.com/watch?v=0T7BZW6yU6M ■ Zbiranje starega papirja na PŠ Struge V petek, 2. oktobra 2015, je pred PŠ Struge potekala zbiralna akcija starega papirja. Zbrali smo ga 4 t 100 kg. Vsem učencem se iskreno zahvaljujem za pomoč in delo pri zbiralni akciji, staršem in krajanom pa za celoletno zbiranje papirja doma. Mojca Pugelj, učiteljica W/h Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si Kmetijska svetovalna služba, v sodelovanju z Govedorejskim društvom Dobrepolje in Občino Dobrepolje, vabi v soboto, 14. novembra 2015, na ogled dobrih praks v kmetijstvu. Odšli bomo v okolico Vrhnike. Ogledali si bomo: - kmetijo na Logu s pitanjem bikov (imajo več hlevov z različnimi sistemi reje), - kmetijo v Podlipi z rejo krav molznic in - cerkev svete Trojice nad Vrhniko. Ob koncu pa sledi kosilo. Odhod avtobusa je iz Strug ob 8.00, nato se bo ustavil še v Kompoljah, Podgori, na Vidmu - avtobusna postaja ob 8.30. Vračamo se približno ob 16.00, da boste lahko opravili večerna opravila v hlevu. Prijavite se lahko do četrtka, 12. novembra, na tel. št. 041 310 169. Lastna udeležba stane 15 EUR, v ceno sta všteta kosilo in ogled kmetij. V četrtek, 5. novembra 2015, bo ob 19. uri predavanje PRIDELAVA JAGODICJA (jagode, maline, robide, ribez, ameriške borovnice) v Mali dvorani Jakličevega doma, na Vidmu 34, 1312 Videm Dobrepolje. Z jagodičjem lahko dosegamo na kmetijah dodatni dohodek ali pa pridelek porabimo za lastne potrebe. Predstavili bomo osnovne potrebe posameznih sadnih vrst in izkušnje iz obstoječih nasadov. Predavala bo Alenka Caf, svetovalka specialistka za sadjarstvo pri KGZS - Zavodu Ljubljana. 16 Naš kraj ■ november 2015 Mia Križan - učenka PŠ Struge "Majhna deklica z velikim športnim srcem" Mia Križan je učenka 2. r. PŠ Struge. Že kot triletna deklica je pokazala zanimanje za športne aktivnosti, saj je rada obiskovala plesne vaje v Grosupljem in ta njena začetna ljubezen do športnih aktivnosti je rasla iz leta v leto. Karmen Kljun, učiteljica in razredničarka S štirimi leti je kot majhna punčka pokazala svojo prvo resno športno ljubezen, ljubezen do plavanja. Najprej je v Plavalnem klubu Inles Ribnica začela obiskovati začetno šolo plavanja, ki je temeljila na prilagoditvah na vodo, kjer je bila Mia zelo uspešna. Ker je napredovala zelo hitro, so jo starši na pobudo plavalnih učiteljev vpisali v nadaljevalno šolo plavanja. Najprej je tečaj potekal dvakrat tedensko, s šestimi leti pa trikrat teden- sko. Mia se je dve leti udeleževala klubskih plavalnih tekmovanj (večerov) in z veliko preplavanih metrov osvojila 8. mesto. V letošnjem letu je Mia odkrila še eno športno ljubezen, in sicer triatlon. Dvakrat tedensko trenira plavanje v skupini od 9 do 11 let, enkrat tedensko pa ima t. i. suhi trening s poudarkom na teku in tekaških igrah. Seveda vse to ne bi šlo, če Mia ne bi imela močne volje do dela, pozitivno motivacijo in podporo družine, ki jo vozi na treninge in tekmovanja ter jo nesebično podpira bodisi moralno bodisi finančno. V svoji sestrici vidita vzor tudi njena mlajša sestrica Ela in še nekoliko mlajši bratec Bor. Najprej sta ji sledila pri plavanju, sedaj še pri triatlonu. Ela, ki je stara 5 let in pol, in Bor, ki je star 3 leta, enkrat tedensko trenirata plavanje in imata tudi t. i. suhi trening. Kar velik zalogaj za malčka. Ampak, kjer je volja, je tudi pot, pravi pregovor in vsako potovanje se začne z majhnimi koraki. Tu pa se Mijina športna pot še ne zaključi. Že dve leti od maja do oktobra sodeluje pri MTB KROS-u. Prvo leto je bila v kategoriji U-7 (deklice do 7 let), letos je napredovala v kategorijo U-9 (deklice do 9 let). Letos je štiri mesece obiskovala tudi treninge in spet se ji je pridružila njena mlajša sestrica Ela, ki je na tekmah zelo uspešna (na vseh tekmah, razen eni, je osvojila 1. mesto), bratec Bor pa je še premajhen. Kljub temu se je na dveh tekmah pridružil pravim tekmovalcem, saj ima doma še enega vzornika, svojega očija Boruta. Mia je sodelovala že na veliko dirkah: XCC Črni Vrh, XC Ravne na Koroškem, XC Završnica, XC Griči, XCC Idrija - Ledine, XC Mengeš (Energija) - vsi otroci so v Energia teamu, tudi oči Borut -, Kamniški kros, XCC Mekinje in XC Samobor CRO. Na teh dirkah je osvojila tudi kolajne: srebrno za dirko v Samoboru, bronasti za dirki v Gričih in v Črnem Vrhu. Mio je za plavanje navdušila mami, ravno tako za nadgradnjo plavanja triatlon, za kolesarjenje pa oči. Na treninge jo vozi mami, na tekmovanja pa odhajajo družinsko. Srčno jo podpirajo tudi stari starši, saj navijajo zanjo in stiskajo pesti, da bi se njen trud obrestoval. Želja njenih staršev je, da Mia vzljubi šport (ravno tako tudi Ela in Bor) in se zave, da je rekreacija pot do zdravja, ne le telesnega, ampak tudi duševnega. Na Mijine dosežke smo ponosni tudi učitelji in učenci PŠ Struge. Na tvoji življenjski poti ti želim, da ostaneš skromna, poštena, uspešna in nasmejana. Naj zaključim z mislijo, da pot naprej ni vedno enostavna, moraš se boriti in ostati močna, a na koncu se splača, saj je največji dar, ki ga dobiš, motivacija za delo naprej in za pot k uspehu.■ 17 Naš kraj ■ november 2015 Teden otroka 2015 V okviru tedna otroka, ki je letos potekal od 5. do 11. oktobra pod geslom »Nekaj ti moram povedati«, smo v vrtcu Ringaraja pripravili pester tedenski program. rz t, ■■ * I Andreja Škulj, vzgojiteljica V ponedeljek smo skupaj z otroki izdelali jesensko dekoracijo in z njo okrasili vrtec. V torek smo organizirali Fit hojo za zdravje. Otroci so skupaj s svojimi starši v popoldanskem času odšli na kratek pohod z eko fit postajami, kjer so z aktivnim sodelovanjem zbirali geslo. Pohod smo začeli pri domu sv. Terezije, pot nadaljevali po poljski poti do vznožja Videmskega hriba in se po pešpoti vračali nazaj. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo lepo število zadovoljnih in nasmejanih udeležencev. V sredo smo vzgojiteljice in pomočnice £ vzgojiteljic pripravile otrokom lutkovno predstavo z naslovom Piščanček Pik in druženje otrok. V četrtek smo organizirali jesensko tržnico, kjer so otroci za zamaške kupovali sadje in zelenjavo, iz katerih smo si izdelali sadna nabodala in napitke ter žige iz krompirja. V petek pa smo se kljub slabemu vremenu odpravili na vandranje po dobrepoljskih sprehajalnih poteh. Veliko pozornosti smo posvetili in namenili igri in dejavnostim na področju komunikacije, druženja in medsebojnih odnosov ter teden zaključili v znamenju pohodni-štva v sodelovanju z družinami in s starimi starši. ■ 18 Naš kraj ■ november 2015 Jesen je čas, da se študentje aktiviramo! Ko se gozd obleče v jesenske barve in nas nizke temperature trmasto prisilijo, da si nadenemo tople plašče, takrat je tudi čas, ki nam študentom in dijakom ponuja mnogo možnosti, da se aktiviramo. Mladi smo polni idej in znanja. Samo odprto priložnost potrebujemo, da se lahko izkažemo in svojemu razmišljanju ter delu dodamo višjo ali celo tržno vrednost. Patricija Kastelic, Študentski klub GROŠ Pri iskanju zaposlitve je treba biti še kako aktiven. To smo spoznali že v četrtek, 15. 10., na Kariernem sejmu v Ljubljani. Tam smo lahko v enem dnevu naredili velik korak naprej k redni zaposlitvi. Na enem mestu smo imeli možnost spoznati prihodnje delodajalce, se udeležiti brezplačnih predavanj, testiranj ter kariernih svetovanj. Še več pa nam je obetala prav sredina oktobra. Od 20. do 22. 10. je med drugim na Gospodarskem razstavišču potekala 16. Študentska arena, ki je poskrbela za prijetno druženje, slikovite sejemske prostore, mreženje, kul in uporabna predavanja, zaposlovanje, zabavo, šport in kulturne poslastice. Če ste jo zamudili, vas naslednja čaka prihodnje leto. Prav v tem koncu tedna pa smo aktivni tudi GROŠ-evci. V tem času je pri nas potekala vseslovenska študentska krvodajalska akcija ''Častim % litra''. V UE Grosuplje smo jo razširili na kar 4 termine in lokacije. Študentje, kot tudi vsi drugi, ste lahko darovali kri 21. 10. 2015 v Ivančni Gorici (v srednji šoli Josipa Jurčiča od 7.00 do 13.00), 22. 10. 2015 v Dobrepolju (v osnovni šoli Dobrepolje od 7.00 do 12.00), 23. 10. 2015 v Šentvidu pri Stični (v osnovni šoli od 7.00 do 12.00) in še 26. 10. 2015 v Grosuplju (v osnovni šoli Louisa Adamiča od 7.00 do 13.00). Do sedaj je v jesenski študentski krvodajalski akciji "pol litra častilo" že več kot 1000 študentov iz cele Slovenije. Veseli smo, da smo tudi GROŠ-evci del te že tradicionalne akcije. V preteklem obdobju se je Študentski klub GROŠ aktivno predstavil kar v treh občinah. S svojo stojnico smo bili 19. 9. 2015 prisotni na prireditvi Grosuplje v jeseni, ki se je v organizaciji Študentskega kluba GROŠ nadaljevala še dolgo v noč s prireditvijo GROŠ na ulici. Po kratkem zatišju in mnogih delovnih sestankih članov Upravnega odbora ŠK GROŠ smo se predstavili še 10. oktobra na 6. pohodniškem festivalu Dobrepoljsko vandranje. Obiskovalce smo, tako kot že prej v Grosuplju, počastili z našimi gro-šalinkami. Priznati moramo, da je bil odziv kljub deževnemu vremenu več kot odličen. Še isti dan pa smo našim novim članom iz Škofljice pripravili prvi GROŠ-ev žur prav na njihovem koncu, v baru Špica. Tudi tu je bila udeležba nad vsemi pričakovanji. Tako smo pokazali, da študij ni samo naporno učenje in guljenje šolskih klopi, ampak tudi zabava in sprostitev. V prihodnje pa načrtujemo še mnogo projektov - od športnih dogodkov in izletov pa do potopisnih predavanj in izobraževanj. Vse skupaj pa bomo seveda začinili s kančkom zabave! Trenutno so odprte prijave na enodnevni izlet v mikropivovarno Bevog in hišo penin Frangež (31. 10.), tečaj urejanja spletnih strani v programu Wordpress (začetek 4. 11.) in martinovanje po Goriških brdih z GROŠ-em (7. 11.). Prijavite pa se lahko še na dva decembrska dogodka: ski opening v Franciji (12.-19. 12.) in novo leto v Novem Sadu (30. 12.-2. 1. 2016). Cene naših dogodkov so še posebej nizke predvsem za naše člane, saj klub vedno subvencionira del stroškov. Seveda pa smo veseli, če se naših dogodkov udeležite tudi nečlani. Tudi za vas se potrudimo pripraviti čim ugodnejšo ceno. Uradne ure imamo tudi v Dobrepolju, in sicer vsak torek od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu na Vidmu. Spremljajte nas na naši uradni Facebook strani Študentski klub GROŠ in na www.klub-gros.com. In ne pozabite, GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■ 19 Naš kraj ■ november 2015 Dobrepolje - dolina človeških ribic Pred natanko letom dni, 9. 11. 2014, je Slovenijo kljub poplavam razveselil srečen razplet usode človeške ribice, ki jo je visoka kraška podtalnica odložila v kleti družine Draženovič v Kompoljah. Gregor Aljančič, foto: Gregor in Magdalena Aljančič Ribica je res imela srečo: med čiščenjem poplavljene kleti jo je našla Lara ter jo s sestro Tjašo v čisti posodi, napolnjeni z vodo iz bližnjega poplavljenega travnika, previdno prestavila v temo. Med tem je bližnji sosed, fotograf Tamino Petelinšek, obvestil Zatočišče za človeške ribice, ki v sodelovanju z veterinarjem dr. Zlatkom Golobom deluje v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju. Ker je bila ribica nepoškodovana, smo jo lahko še isti dan izpustili v varno podze- mlje Podpeške jame. Za izkazano skrb se vsem še enkrat iskreno zahvaljujemo! Da visoke vode občasno odplaknejo na površje tudi človeške ribice, so vedeli že prvi raziskovalci, o tem so že pred 330 leti na Vrhniki poročali znamenitemu Valvasorju. Manj je znano, kakšna je usoda teh, za podzemlje večinoma izgubljenih živali. Ko povodenj upade, večinoma obležijo na suhih travnikih in poginejo. Reši jih lahko le hitro in strokovno ukrepanje - naključni najditelj naj čim prej obvesti zatočišče na telefon SOS Proteus (031 804 163)! Skoraj vse, kar vemo o življenju člove- ške ribice, so odkrili v jamskih laboratorijih. Eden prvih na svetu je bil urejen l. 1928 v Podpeški jami, žal pa je ta pionirska ideja zaradi pomanjkanja javne podpore že po nekaj letih propadla. Tradicijo dobropolj-skega laboratorija nadaljuje Jamski laboratorij Tular, edini tovrstni laboratorij pri nas, ki letos praznuje že 55 let raziskovanja in varstva človeške ribice. V okviru Društva za jamsko biologijo izvaja naravovarstveni projekt »S človeško ribico si delimo odvisnost od podtalnice«, v partnerstvu z ZRC SAZU-jem ter Občinama Dobrepolje in Črnomelj, ob finančni podpori EGP-ja in Norveškega finančnega mehanizma. Slovenski kras s človeško ribico je eden od svetovnih simbolov naravne dediščine in čistega okolja. Od tam namreč izhaja najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji. Zagotavljanje njenega negotovega obstoja pa ni le dolžnost države, temveč skrb naše družbe: od naravovarstvenih služb do vsakodnevnega ravnanja prebivalcev na kraških področjih. ■ Vljudno vabljeni na predavanje o reševanju človeških ribic in varstvu pitne vode, ki bo v četrtek, 19. novembra, ob 18. uri v mali dvorani Jakličevega doma na Vidmu! 20 Naš kraj ■ november 2015 Nekaj utrinkov delovanja Župnijske Karitas Dobrepolje Marta Šuštar V maju smo sodelavci Karitas aktivno sodelovali v domu sv. Terezije pri izvedbi srečanja domov dolenjske regije. V maju smo tudi prejeli hrano iz rezerv EU in jo razdelili. Dan skupnega bivanja sodelavcev Župnijske Karitas Delo Karitas je tudi pomoč ljudem, ki imajo težave z odvisnostjo, zato smo sodelavci ŽK v juliju obiskali komuno Cenacolo v Škocjanu. Komuna Cenacolo je namenjena zdravljenju odvisnikov z vsega sveta. Ustanovila jo je s. Elvira v Italiji. Po svetu je že več kot 50 takšnih komun, v Sloveniji pa je ta edina. Kdor se odloči za zdravljenje v skupnosti Cenacolo, ostane v njej od 3 do 5 let. Vsak, ki vstopi v skupnost, dobi nekoga, ki je že več časa v komuni, da skrbi zanj in ga spremlja 24 ur na dan. Imenujejo ga kar "angel varuh". Ne uporabljajo zdravil. Zelo pomembni so duhovno življenje, molitev in delo. Vse opravijo sami, od zidanja, pridelave hrane, kuhanja, pranja in drugih gospodinjskih opravil do mizarskih del. Hrane in obleke ne kupujejo. Nimajo denarja, časopisov, televizije ali radia. Zavestno so odrezani od vdora zunanjega sveta, ker se tako lažje soočijo s seboj in svojo težavo odvisnosti. Gre za celostno šolo življenja, kot pravijo sami. So srečni, med seboj stkejo močne vezi, ki jih ohranjajo tudi po odhodu iz skupnosti, in si v "zunanjem" svetu medsebojno pomagajo ter se bodrijo. Molitev, delo, prijateljstvo so osnovne smernice njihovega ritma življe- nja. Člani komune vstanejo zgodaj. Dan začnejo z molitvijo, ki ima zelo pomembno vlogo pri njihovem iskanju nove poti, do poldneva delajo na polju, v vrtu, gozdu, hiši, zunaj nje, z živino in podobno. Po kosilu imajo nekaj prostega časa in popoldne znova delo. Pri fantih v komuni smo se zadržali skoraj tri ure. Slišali smo njihove pretresljive življenjske zgodbe, ki so vendarle sedaj polne upanja v boljše življenje brez odvisnosti. Ogledali smo si njihovo kmetijo in prostore, kjer živijo, imeli smo skupaj sveto mašo, na koncu so nam postregli z odličnim kosilom, ki so ga, seveda, skuhali sami. Po obisku komune smo se ustavili še pri rojstni hiši slovenskega misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja in si ogledali etnološki park Zagraški log s 300 let staro Rangusovo hišo. V juniju in juliju smo zbirali šolske potrebščine. Hvala vsem, ki ste darovali. Preko akcije Pokloni zvezek smo iz Škofijske Karitas Ljubljana dobili večjo količino zvezkov. Vse potrebščine in zvezke smo razdelili otrokom v naši občini. Plačilo položnic. Župnijska Karitas v skladu z zmožnostmi pomaga prosilcem iz naše občine s plačilom položnic na osnovi vseh potrebnih dokazil o dohodku, če ne presegajo cenzusa. Letos smo imeli takih prosilcev kar veliko, na srečo pa tudi nekaj donatorjev, da smo lahko nekaterim pomagali. Trenutno so naša sredstva izčrpana, zato se že vnaprej zahvaljujemo za vsak vaš dar, saj je težko odreči pomoč nekomu, ki jo res potrebuje. Srečanje starejših in bolnih smo imeli zadnjo nedeljo v juliju. Srečanje smo, tako kot običajno, začeli s sveto mašo, pri kateri je vsak, kdor je želel, prejel zakrament bolniškega maziljenja. Sv. mašo je daroval dr. Janez Vodičar, ki se je rad zadržal tudi po maši z udeleženci srečanja in sodelavci Karitas v prijetnem druženju ob prigrizku, harmoniki in lepi slovenski pesmi. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji in izpeljavi srečanja. c v; Karitas 4* let (_s v službi človekovega dostojanstva Aktualno Manjša sveča, za sočloveka sreča. Župnijska Karitas Dobrepolje je tudi letos nabavila ekološke svečke z lepimi motivi, ki jih lahko dobite v župnijski cerkvi. Sveče se popolnoma reciklirajo in gorijo z manj izpusti CO2. Svoj dar za ljudi v stiski lahko namenite s prostovoljnim prispevkom za svečo Karitas. Dar za svečo naj bi bil 1,20 € ali več. Če svečke ne potrebujete, lahko oddate dar namesto sveče v nabiralnik Karitas, kot prejšnja leta. Zbiranje oblačil bomo organizirali od 16. do 21. novembra 2015 v skladišču Kmetijske zadruge Dobrepolje. Zdaj že veste, kako to poteka. Lepo pa vas prosimo, da bi oblačila sortirali in označili po spolu in velikosti (vsaj okvirno). Še zlasti je to pomembno pri otroških oblačilih, za katera je več povpraševanja. Prav tako vas prosimo, da čevlje, modne dodatke, posteljnino in igrače ločite od oblačil. S tem nam boste močno olajšali delo in omogočili, da vaša oblačila dejansko pridejo do tistih, ki jih potrebujejo. Hvala za razumevanje. Vedno pa lahko oddate oblačila in drugo materialno pomoč na Škofijsko Karitas Ljubljana, Poljanska cesta 2 (01 439 21 30) in v skladišče na Hudovernikovo 6 (01 232 79 74), http://www.karitas.si/daruj/meteri-alna-pomoc/. Teden Karitas bo letos od 22. do 29. novembra. V tem tednu bodo po Sloveniji potekale številne dejavnosti in dobrodelne prireditve. V sredo, 25. novembra, bosta tradicionalno romanje sodelavcev Karitas v Ponikvo in dobrodelni koncert »Klic dobrote« v Celju. Tema letošnjega tedna Karitas je spoštovanje človekovega dostojanstva. Ob begunski problematiki, ki prav te dni pretresa tudi Slovenijo, je še kako pomembno, da se zavedamo, da ima vsak človek svoje dostojanstvo, da je vreden spoštovanja in pomoči v stiski. Kako lahko pomagamo beguncem in migrantom? Slovenska Karitas se je s prostovoljci na območju Celja, Brežič in Gornje Radgone v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje aktivno vključila v pomoč beguncem. Nadaljuje zbiranje finančne pomoči na transakcijskem računu: Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, SI56 0214 0001 5556 761, namen: Pomoč beguncem; sklic: 00 628. Vabi k darovanju preko humanitarnega SMS-sporočila KARITAS5 na 1919, s katerim je mogoče prispevati 5 EUR za hrano in vodo za pomoč beguncem. Kdor bi se želel kot prostovoljec intenzivno in v večjem obsegu vključiti v pomoč beguncem z zbiranjem in razdeljevanjem hrane, oblačil in druge pomoči, naj sporoči najbližji Karitas ali se prijavi preko obrazca na spletni strani: www.karitas.si/begunci. Slovenska Karitas prosi podjetja in posameznike za darovanje materialne pomoči: Humanitarni zbirni center Škofijske Karitas Ljubljana, Slo-venčeva 19, v sklopu Mercatorjevih skladišč (odprt vsak delavnik od 10. do 15. ure). Zbirajo: - plastenke pitne vode 0,5 l, - ribje konzerve, - zapakirano suho sadje, oreščke, sadne in žitne ploščice, - higienske pripomočke: milo, šampon, zobno kremo, zobne ščetke, damske vložke, otroške plenice, higienske robčke, - novo spodnje perilo in nogavice, - odeje, spalne vreče, - trenirke, topla športna oblačila, - športno obutev (zelo ohranjeno ali novo). Pri pomoči beguncem lahko sodelujemo tudi s strpnostjo in z razumevanjem do njih, med begunci je tudi veliko otrok, žensk, starejših, družin in celo nosečnic, ki že tedne potujejo v zelo slabih razmerah predvsem iz Sirije in z drugih območij, ki so v vojni. Vabimo pa tudi k podpori in razumevanju do vladnih in nevladnih organizacij, ki se vsaka po svojih močeh v skupni mreži trudimo, da bi bila pomoč kar se da učinkovita in pravočasna ter da bi bili begunci v Sloveniji dostojno sprejeti. (Povzeto po http://www.karitas.si/, Imre Jerebic) Hvala vsem, ki imate sočutno srce in po svojih močeh pomagate ljudem v stiski. ■ 22 Naš kraj ■ november 2015 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel V petek, 2. oktobra, smo v knjižnici Ivanč-na Gorica prisluhnili literatom z območja treh občin. Slišali smo prijetne pesmi in zgodbe iz vsakdanjega življenja teh ljudi. Med njimi je bila tudi naša članica ga. Gabrijela Škantelj s svojo pesmijo »Posebnež«. Ko sem prisluhnila njeni pesmi, sem v njej takoj prepoznala zares posebneža tistih časov, to je bil »Karincov Korl«. Spomin se mi je vrnil nazaj v leta, ko smo prav s tem Korlom strašili otroke, če so bili nagajivi. Dobro ga je opisala. Za to svojo pesnitev je ga. Gabrijela dobila tudi priznanje »za ustvarjalno in aktivno sodelovanje na območnem srečanju lite-ratov seniorjev 2015«. Pa si jo preberite tudi vi! Posebnež Po hribu razlega se petje glasno, vsi vedo, kdo poje tako. Petje je precej razglašeno, vendar veselo in razigrano. Otroci skupaj hitijo in kričijo na glas Korl, Korl! Prihaja v vas. Ga dražijo in vreščijo, čeprav se ga tudi bojijo. Že se prikaže, bos stopa po travi. Pozimi in poleti v isti opravi. Star suknjič in zakrpane hlače, čez rame obešeni čevlji in vreče. Velik klobuk na glavi, vedno nasmejan, nabrit in dobre volje. Ni ga skrbelo, kakšen bo dan, ponosno koraka proti vasi. Ko pride pred hišo, zakliče: »Gospodinja, bom fruštek dobil?« »Boš, če mi boš drva nacepil.« »Ne morem, sem lačen.« Ko je dobil, se je na prag usedel in slastno pojedel. Se zahvalil in odhlačal ter se zadovoljno smehljal. Se v senco podal, vrgel čevlje in vrečo čez ramo, z dvignjeno glavo je spet glasno zapel. Napad na vlak, vse tečke v zrak, drugič bom šel na sosedov prag. Gabrijela Škantelj Na začetku oktobra, točneje 5. 10. 2015, je praznovala svoj visoki jubilej 90. let naša dolgoletna članica ga. Frančiška Šporar iz Male vasi. Obiskale so jo predstavnice društva upokojencev, Karitas in Rdečega križa. Gospa Frančiška, še enkrat iskrene čestitke in veliko zdravja. (Več o obisku v prispevku Karitas.) Takole razigran je bil Marko Vozelj v naši družbi 23 Naš kraj ■ november 2015 Koordinacija sedmih društev oziroma srečanje društev upokojencev treh občin je bilo v soboto, 10. oktobra. Tudi letos smo se zbrali v Osnovni šoli Stična. Udeležba je bila velika, več kot štiristo nas je bilo. Tudi Dobrepoljci smo se tega srečanja udeležili v velikem številu, sedemdeset nas je odšlo čez hrib. Tam smo se srečali s prijatelji in znanci, predvsem pa, da doživimo spet malo drugačen dan. Pa smo ga res. Po pozdravu ge. Malči Žitnik, naše koordina-torke, je sledil kulturni program, pozdrav županov Grosuplja in Ivančne Gorice ter naše podžu-panje. Po uradnem delu nas je zabaval priznani pevec Marko Vozelj. Pel je svoje skladbe in seveda tudi narodne, pri katerih smo mu »pomagali«. Čas je hitro mineval in odpraviti se je bilo treba proti domu. November bo mirnejši. Na koledarju je zabeleženo martinovanje, ki bo v soboto, 7. 11. 2015, z začetkom ob 13. uri v naših prostorih v Jakličevem domu. Pridružite se nam! ■ Marko v družbi naše podžupanje in pevskih zborov štirih društev Obiskali smo gospo Frančiško Šporar iz Male vasi Gospa Frančiška Šporar, Biderhova mama Fani, je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan. Marta Šuštar V imenu Društva upokojencev Dobrepolje, Krajevne organizacije Rdečega križa Dobrepolje in Župnijske Karitas Dobrepolje smo jo obiskali doma v Mali vasi prav na njen častitljivi praznik. Dan prej je obhajala praznovanje s svojimi domačimi in sorodniki. Želeli smo jo razveseliti z majhno pozornostjo, predvsem pa z obiskom in s klepetom. Srečanje z njo in njenimi domačimi je bilo prisrčno in sproščeno. Gospa Fani se živahno zanima za vse, kar se dogaja okoli nje, doma in v širšem okolju. Trenutno si najbolj želi, da bi bila župnijska cerkev čim prej obnovljena, da bo spet lahko šla k sv. maši. To je v zadnjem času najbolj pogrešala. Vesela je, da sta sin in snaha sedaj doma, tako se ne počuti osamljeno. Z zanimanjem spremlja delo na kmetiji in spoštuje in ceni trud domačih. Med njimi je prisrčna vez prijateljstva, sočutja in ljubezni, kar se takoj opazi po iskricah v očeh. Čas obiska je ob prijetnem klepetu kar prehitro minil. Draga gospa Fani, želimo vam zdravja in božjega blago- slova ter še veliko lepih, veselih trenutkov v krogu vaših dragih. Domačim pa se iskreno zahvaljujemo za gostoljubje. ■ 24 Naš kraj ■ november 2015 ijMb Piše: Zdravko Marič, dr.med. Rdeče špure slovenske kure Janez in Bojan sta pred dnevi razbijala fasado na pročelju Kmetijske zadruge, ko se jima po nekaj udarcih odbite stenske obloge prikaže napis Cocta, pijača naše in vaše mladosti. »Haha, se spomniš, Janezek, te pijače? Jaz sem jo pil v najstniških letih ...« Janez odvrne: »Kako da ne, Bojan, jaz sem jo pil s svojo prvo punco, po navadi v kinu ...« Pa spet nekaj pove Bojan, odgovori Janez in tako dalje lepo steče pogovor v smeri obujanja spominov. Tekle so minute, tekle ure v prijetnem razglabljanju o mladosti in napoči čas za malico. Soglasno sta se oba pridna delavca odločila, da gresta kupit Cocto in sendvič s tirolsko salamo, kot sta si to kupovala pred petintridesetimi leti . Ta malica jima je ta dan še posebej teknila. Verjetno vsi, ki smo že malo v letih, poznamo te občutke, ko pojemo nekaj takega, kar smo jedli v časih mladosti in otroštva. To je hrana, ki nam posebej tekne, to je hrana, ki vzbudi v nas prijetne in mikavne občutke. Lepo in pametno je te prijetne občutke od časa do časa podo-življati tudi, ko smo starejši, in večinoma to večkrat tudi počnemo. A življenje ne bi bilo življenje, če ne bi v vsaki prijetni stvari prežala kača iz raja, ki srka izraze našega zadovoljstva in urno pretvori opoje radosti v zloveščo past. Radostne občutke uporabi kot vrvico, s katero nas popelje v pregreho ali v spremembo razmišljanja, ki bo na koncu koristilo izključno njej. Seveda to ni več taka kača kot v Svetem pismu, ki se je zvijala okrog drevesa. Dandanašnja kača ni več zvijajoče se meso, ampak prodorna, v neskončnost razvlečena sluz, ki lahko prodira čez vse površine in lahko curlja v vse pore in votline. Včasih je samo meglica, ki navlaži žrtvino kožo in se vpije do njenih globin, spet drugič se pojavlja kot sovražna beseda, slika ali energija, ki sune neposredno v centralni živčni sistem. To, kar je nekoč bila kača iz paradiža, je dandanes Multikača, ki se boji samo križa. »Zakaj?« boste vprašali. »Kakšno povezavo pa to ima z zdravstvom?« Povem vam, da veliko, kajti vse, kar je povezano z življenjem, je povezano z zdravstvom. Multikača je namreč prisotna tudi v zdravstvu, še pose- bej slovenskem. Pa ne v taki meri v tistem delu, ki ga doživite ob obisku ambulante, ampak bolj v tistem delu, kjer se upravlja z nami, lutkami v obliki bolnikov in zdravnikov. Tisti upravljalni del, lutkovno zaodrje, se imenuje zdravstveni politični sistem. Ta sistem je eden izmed segmentov kompleksa, ki deluje na principu politične kulina-rike. Kaj pa je to? Politična kulinarika je dejavnost, s katero določeni povzpetniški kuharji lansi-rajo hranilna sredstva svojim volivcem. Je neke vrste gnojilo za bujne veje oblasti, ki omogoča njihovo razrast. Nekoč je skupina izkušenih kulinaričnih mojstrov ugotovila, da je večini ljudi celo življenje pri srcu hrana iz njihove mladosti. Hrana iz otroštva je preprosto najboljša vse do naše smrti. S tem izhodiščem se je ta skupina političnih kulinarikov nekega dne odločila, da bo namesto volilnega golaža, ki je hrana za želodec, ljudem ponudila nekaj drugega, hrano za možgane. Seveda so morali zadovoljiti okuse široke množice ljudi, zato so sklenili, da bo najboljša možganska hrana specialiteta v obliki dobro začinjene zgodbe. Sestavine za to specialiteto so prihajale z različnih koncev ... Jajca denimo iz valilnic laži, zgrajenih že davnega leta 1945, potem mleko od molznih krav, ki so jim z nacionalizacijo razplamteli stresne hormone, ter meso slepih kur, ki najbolj zaslepi tistega, ki to meso pridno papa. Začimbe in s tem ostrino okusa so prispevali ostri jeziki radio in TV voditeljic, recepture za sestavo te zgodbe pa niso sestavili strici iz ozadja, kot bi si kdo mislil, ampak gre to pot za strice iz ospredja; ampak vseeno gre za ene in iste ljudi, le da se zdaj več ne skrivajo, da ne bo pomote. Kmalu po zasnovi začinjene zgodbe je na veliko stekla tudi proizvodnja. Politična zgodba je postala prehrambni hit za lačne možgane duševno podhranjenih kvazi domoljubov. Prodajala se je na raznih stojnicah, avtomatih, lokalih in prireditvah, velik delež ponudbe pa je predstavljala tudi dostava na dom. Zgodba je postala politični kulinarični hit, imela je značaj slovenskega tradicionalizma in to do take mere, da bi jo nekateri z veseljem patentirali za nacionalno jed, kot denimo kranjsko klobaso. A žal je po tem, ko so nekateri že videli zgodbo o začinjenem pamfletu kot zgodbo o uspehu, sledil hladen tuš iz finskega patentnega urada, ki je potrdil: zgodba je zgolj osmojeni nič, zadušen v lastnem soku. A sama zgodba, ki bo kot številne podobne samo prišla in šla, še ni tako problematična. Veliko bolj problematični so vzorec, sporočilna vrednost, vtis in preusmeritev pozornosti, ki so posledice uživanja tovrstne hrane. Ta vzorec, sporočilna vrednost, vtis in preusmeritev pozornosti se namreč kot ambrozija ob avtocestah z veliko učinkovitostjo implantirajo v našo psiho, kjer definirajo tovrstno razmišljanje tudi za druga področja, denimo odnos do zdravja. Če sodimo po liniji najmanjšega odpora, je najlaže ne misliti s svojo glavo in jo prepustiti hranjenju s pravljicami o čudežnem palčku, ki nas bo brez našega dela in napora pripeljal v svet blaginje. Potem se kar samodejno pričakuje, da morajo biti taki palčki tudi za naše zdravje: pravljični palčki v belih haljah so dolžni, da nas popeljejo do zdravja, ne glede na to, kaj nam je in zakaj smo prišli do zdravstvenih težav. To je ta past, to je ta sluz Multikače, ki nas napeljuje, da ne bodimo samokritični, ne bodimo strogi do sebe, ampak pogumno obrnimo kazalec proti grešnemu kozlu iz političnih kulinaričnih zgodb in na glas zavpijmo: »On je kriv, da sem jaz bolan. On, ne jaz!« Če bomo dobro kričali, nas bo slišalo osebje iz zdravstvenega političnega sistema, ki nas bo v strahu pred majanjem lastnih stolčkov udobnosti zlahka uslišalo in se pridružilo našim krikom: »On je kriv, da ste vi bolni. On, ne mi!« Palčki v belih haljah bodo še manjši, zgodba pa bo, kljub veliki novinarski želji, da se jo patentira, zamrla kot osmojeni nič, zadušen v lastnem soku. Morda se bo rodila nova, morda bo v njej manj palčkov, morda čez čas palčkov v belih haljah sploh več ne bo. In takrat? Takrat več ne bo tudi pravljic, ker pravljice brez pravljičnih bitij preprosto ne obstajajo. Kakšna je torej korist? Je ni, samo škoda je. Na koncu se izkaže, da tovrstna hrana za možgane ni hrana, ampak zgolj slepilo, podobno drogi . Ko jo zaužiješ, ti ugaja, ko oceniš njeno korist, vidiš, da je korist nična. Nekoč je ekipa medicinskih strokovnjakov ugotovila, da se je prej omenjeni psihični implantat pri ljudeh, ki so izrazito podvrženi mamljivostim politične kuli-narike, močno razbohotil. Njihova psiha je ustvarila dokaj obsežno sfero, imenovano občutenje vsemogočnosti. Hkrati je z nadaljnjimi analizami teh sfer ista ekipa spo- 25 Naš kraj ■ november 2015 znala, da ima pogosto vzdraženje sistema občutenja vsemogočnosti v večini primerov škodljive posledice, zato so nemudoma začeli razvijati postopke, s katerimi bi vzdražnost tega sistema do določene mere zmanjšali. Poglejmo primer škodljive akti-vacije Občutenja vsemogočnosti: Janezek je pisal kontrolno nalogo. Ker je bil razvajen, se ni učil, a je vseeno hotel pisati pet. Ker se je aktivirala sfera občutenja vsemogočnosti, je vzel zvezek in prepisal. Zalotila ga je učiteljica, mu vzela kontrolno nalogo in dobil je negativno oceno. Sošolec Bojan, ki pa ni bil razvajen, a se žal tudi ni učil, je imel manj razvito področje občutenja vsemogočnosti, zato se je zadržal in ni vzel zvezka, da bi prepisoval. Na koncu je pisal tri, kar je vseeno boljše kot negativna ocena. S pomočjo takih analiz je potem ta znanstvena ekipa razvila medicinski pripomoček, imenovan Prstomlat, namenjen ljudem, ki trpijo za sindromom razbohotenega vsemogočništva. Naprava je delovala tako, da so po postavitvi diagnoze bolniku na dominantno roko (ponavadi desnico) namestili refleksno udarno napravo, ki se je sprožila, ko je pri bolniku zaznala preveliko vzdraženost sfere vsemogočnosti; takrat ga je udarno kladivce nameščene aparature udarilo po prstih in kot posledica mlatenja po prstih se je občutek vsemogočnosti v hipu zmanjšal. Po prvih uspešnih testiranjih je naprava doživela naglo rastočo proizvodnjo in uporabnost. Njena uporabna vrednost se je izkazovala na čedalje več področjih, kmalu je doživela pravi razcvet. Težji bolniki so jo dobili na recept, nekateri ljudje so jo kupili kar tako, da analizirajo svoje vsemogočniško obzorje, drugi zato, da si olajšajo življenje in vzpostavijo kontrolo nad mamljivimi, a hkrati škodljivimi navadami, tretji spet so jih kupovali drugim za darila in tako naprej. Razvijali so se različni modeli, socialni so bili kot socialna očala, nadstandardni so bili modernih dizajnov in barv, bili so tudi taki z raznimi dodatki, kot denimo šči-palnik za nohte, solzivec za nevarne nočne sprehode, švicarski nož ali pa predalček za kondom. Prstomlat je kot učinkovito varovalo v nekaj letih postalo tudi orodje kontrole nad škodljivimi razvadami, kot so kajenje, alkohol, droge in nezdrava hrana. Tovrstni aparati so mlatili po prstih predvsem tiste, ki se jim je sfera vsemogočnosti razbohotila predvsem ob aktivaciji miselnega vzorca v stilu: »Jaz sem bolj pameten od medicine, ki je itak čisto zavožena. Ne verjamem, da so cigareti, alkohol in droge tako škodljivi ...« Taki bolniki so imeli ob uporabi aparata kaj kmalu pomodrele prste od udarcev in nemalokrat se je zgo- dilo, da so iz nejevolje aparat odstranili in se kot močna skupina obrnili na varuha človekovih pravic. Kot mogočna in vplivna skupina, katere veliko članov je bilo tudi iz krogov izobražencev (tudi zdravnikov), politikov in bogatašev, so v soglasnem zboru na ves glas zapeli refren pesmi iz političnih kulinaričnih zgodb, odmevajoč kot: »On je kriv, da sem bolan. On, ne jaz! On je kriv, da sem bolan. On, ne jaz! On je kriv, da sem bolan. On, ne jaz!« Ker so se seveda od prodornega glasu začeli majati zdravstveni politični stolčki, je končni učinek dotlej uspešnega projekta, imenovanega prstomlat.si, doživel žalostni epilog. Zdravljenje s Prstomlatom je bilo ukinjeno, na plano so prišle spet kemične snovi, imenovane tablete za preprečitev razvoja nenalezljivih kroničnih bolezni. Nad tem sklepom Odbora za zdravstvo sem bil osebno zelo razočaran. Sam aparata nisem hotel vrniti, saj sem imel občutek, da me uspešno varuje pred grozečimi skušnjavami sodobnega sveta, čeprav sem pri osebnem zdravniku moral podpisati izjavo, da sem seznanjen z vsemi nevarnostmi uporabe Prstomlata in ga uporabljam na lastno odgovornost. Še več! Namesto da bi me izjava zmedla, sem skupaj s še nekaterimi enako mislečimi razvil novo napravo s podobnim preventivnim učinkom, imenovano Jezikogriz. Ta pa je naprava, ki je povezana z možganskim govornim področjem, in ko ugotovi, da želi razbohotena sfera vsemogočnosti sprožiti izrek nepremišljene, potencialno škodljive izjave, posledično sproži po refleksni zanki boleč ugriz v jezik. Tako do nepremišljene izjave sploh ne pride in s tem se marsikdaj prepreči velika škoda. Od silne toplote, ki se sprošča ob zaviranju že skoraj izstreljene besede, se mi zasušijo usta in takrat pomaga samo hladna, okusna Cocta, pijača moje in vaše mladosti. Takrat se ohladijo usta, navlaži žrelo in obudijo prijetni spomini na mladost. To pa so tisti občutki, ki jih nekateri, kot smo videli, uporabljajo kot vzorec za namene spreobračanja našega lastnega miselnega vzorca in treznega razmišljanja o skrbi za lastno zdravje. A ni namen povedanega kritizirati politike. Politika je namreč nujna in nam da veliko dobrega. Marsikdaj je še slabši od nekega neuspešnega politika tisti, ki na ves glas oznanja, da ga politika ne zanima in je vse, kar je povezano s politiko, slabo. To je velikokrat prav politična izjava ne samo s političnim prizvokom, ampak tudi s političnim namenom: oklestiti politične nasprotnike. Takole razumite moja razmišljanja: kadar pišem kritično, imam pač svoj zastareli Prstomlat na servisu, zato se natipkajo tudi take stvari, zaradi katerih bi me marsikdo udaril po prstih. Imam pa zato bolj kakovostno izdelan Jezikogriz, ki je čez dan redno vklopljen, zato so besede mogoče bolj premišljene. Le pred spanjem ga izklopim. In zato, tako vsaj pravi žena, v snu velikokrat nergam, se prepiram in glasno jezim, kot da bi hotel v spanju nadoknaditi prikrajšanost za vse izjave, za katere je bilo čez dan pametno, da sem se, namesto da bi jih izrekel, raje ugriznil v jezik. ■ 26 Naš kraj ■ november 2015 5. Dobrepoljski tek (sobota, 10. 10. 2015) Če kje, potem v naših krajih večina ljudi ve, kako dober občutek je, ko posadiš neko rastlino, jo primerno neguješ, ona pa lepo raste in daje svoj sad. Potem ni težko vlagati svoje energije v njen razvoj, ker je vsa povrnjena, ponavadi celo z obrestmi. Skupinsko ogrevanje pred startom Bojan Novak, ŠD Dobrepolje foto: Jernej Stare Tej rastlini je podobna zgodba Dobrepolj-skega teka, katerega smo pred petimi leti »posadili na njivo, kjer je že raslo Dobre-poljsko vandranje«. Naša rastlina raste in odlično rodi. Ob letošnji petletnici smo uvedli številne novosti, s katerimi smo tek še obogatili. V tek smo vključili še predšolske otroke in njihove starše. Kljub slabi vremenski napovedi, ki tokrat ni pregovorno zatajila, se jih je zbralo kar lepo število, a verjamemo, da bi sončni žarki na Videm zvabili še kakšnega malega nadobudneža več. Predšolski tek ne more biti brez maskote. Letos je bila v naši družbi Vihra, maskota našega partnerja, Športne unije Slovenije. Bila je navihana, družabna in vesela, vsekakor jo bomo v našo sredino povabili tudi naslednje leto. ... in gremo! 27 Naš kraj ■ november 2015 Vsi tekači smo si bili enotni, da je start pod napihljivim startno-ciljnim lokom še lepši kot sicer. Tudi ta novost je letošnjemu teku dala lepši videz. Enako pa tudi nove štartne številke, ki so jih imeli na prsih pripete tekači na najdaljši, 10-kilometrski razdalji. Vse »šminkerske« novosti pa so dobile smisel šele, ko smo pol ure pred začetkom teka gledali množico tekačev, ki so čakali na prijavo. Proti koncu časa za prijave gneče kar ni hotelo biti konec, zato smo celo zamaknili start tekov za 10 minut. Okrog enajstih so trg preplavili tekači, ki jih je ob zvokih glasbe v ogrevalno gibanje spravila Janja Babič. Nepozaben je bil pogled na množico živahnih rok in nog, predvsem pa nasmehov na obrazih. In potem so se v petnajstih minutah zvrstili trije starti. Najprej je šlo na progo 68 odraslih rekreativcev, ki so preko Podgo- Predšolski otroci s starši pred startom V družbi prijateljev gre lažje Petra Grandovec skupaj z Vihro v cilj Najhitrejša dva - Jože in Gorazd Milavec rice, Bruhanje vasi, Kompolj, Podgore in Podpeči opravili z desetkilometrsko progo. Dobrih 36 minut smo morali počakati, da smo izza Ciril-Metodove kapelice zagledali znan tekaški obraz. Tako kot lani je prvi ciljno črto prečkal domačin Jože Šuštar. Za njim sta se zvrstila Gorazd Milavec in Tomaž Perko, kako minuto kasneje pa še vsi ostali tekači in tekačice. Med slednjimi je bila tako kot lani najhitrejša Petra Grandovec. Na startu osnovnošolskega in družinskega teka je bilo kar dobrih 100 tekačev. Večina jih je bila osnovnošolcev iz domače in sosednje osnovne šole. Nekaj pa je bilo tudi družin, ki so se odločile skupaj preteči 1700-metrsko progo. Posebej lepo je bilo videti skupino sošolcev in sošolk, ki so v cilj pritekli držeč se za roke. Dokazali so, da je tek Jože Šuštar v zadnjih metrih 28 Naš kraj ■ november 2015 lahko tudi način prijateljskega druženja. Tudi okrog učiteljice Alenke Leskovar je bila večja skupina nasmejanih učencev in učenk. Tekmovanje ni na prvem mestu, a vseeno smo posebej nagradili najhitrejše na progi. Vid Marolt je v cilj pritekel kot prvi, kmalu za njim pa tudi Jan Šmajd in Nejc Strnad. Med dekleti je s krogom najhitreje opravila Neža Grm, pred Julijo Adamič in Rebeko Jamnik. Kljub rahlemu dežju smo po teku opravili še vse podelitve priznanj in žreb praktičnih nagrad. Letošnji Dobrepoljski tek je bil vključen v akciji Povezani v gibanju (Športna unija Slovenije) in Predani korakom (dobrodelni projekt Zavarovalnice Tilia, Ljubljanskega maratona in rehabilitacijskega centra URI Soča). Dovolite, da se ob koncu zahvalimo vsem našim partnerjem v sklopu Dobre-poljskega vandranja, vsem prostovoljnim delavcem ŠD Dobrepolje in donatorjem praktičnih nagrad. Našo obrano rastlino smo spet pogno-jili, med letom jo bomo negovali z novimi idejami in energijo, čez eno leto pa se je bomo spet razveselili. Želimo, da zraste še višje in da bo njen sad še večji. ■ Tekači ŠD Dobrepolje na tekaškem prazniku -20. Ljubljanskem maratonu V drugi polovici oktobra se je veliko govorilo o jubilejnem, dvajsetem Ljubljanskem maratonu. Organizatorji so načrtovali izboljšanje rekorda na najdaljši, maratonski preizkušnji, za rekordno udeležbo pa se jim za zdaj še ni treba truditi, saj vsako leto v Ljubljano pride več ljudi. Letos se je število tekačev že približalo številki 30 tisoč in vsi verjamemo, da bo ta naslednje leto presežena. svoje sotekačice sem več kot zadovoljna pritekla v ciljno areno. Cilj, teči pod eno uro, sem z lahkoto dosegla. Zdaj pa "dirjam k norc" novim izzivom naproti. Hvala ŠD Dobrepolje za vso podporo in spodbudo. Irena Lumbar Teči v takšni množici je svojevrstno doživetje. Množica ti daje moč in motivacijo in čas mineva mnogo hitreje kot na treningih. Dosegla sem svoj osebni cilj in tekla pod eno uro. Ko sem pretekla ciljno črto, so me premagala čustva. Toliko emocij se je nakopičilo v tistih 10 kilometrih, da je te občutke težko opisati, če sam ne preizkusiš. Ana Kaplan Novak Temperatura narašča. Vznemirjenje tudi. Zlita v množico ljudi, energijsko bombo, ki jo bo vsak čas razneslo. Obdana s toploto teles, ki mi v tem trenutku predstavljajo varnost in me grejejo. Čutiš utrip srca, svojih misli ne slišiš več. Dihanje se umirja. Na obrazih nasmehi in dobra volja. Premikamo se. Reka ljudi se premika naprej in ti z njimi. Prečkamo startno črto in že zavijamo levo. To je to! Začelo se je! Gremooo! Nekako tako sem občutila prve trenutke v nedeljo zjutraj, ko smo stali na ljubljanskih cestah. Ljubljanski maraton mi je predstavljal zaključek letošnje tekaške sezone in potrditev, da smo na pravi poti. Več kot zadovoljna s svojim Udeleženci "desetke", teka na 10 kilometrov Bojan Novak, ŠD Dobrepolje Podobna zgodba z naraščanjem števila tekačev se odvija tudi bližje nam, v naših krajih. Letos se je nedeljskih tekov udeležilo kar 36 tekačev ŠD Dobrepolje. V prepoznavnih majicah Dirjam k nor^c so bili vidni na vseh startih - rekreativnega teka na 10 kilometrov, polmaratonske in maratonske preizkušnje. Tako kot že zadnja leta smo tudi letos večer pred tekom pripravili testeninko, kjer smo napolnili energijske zaloge za tekaški podvig ter malo poklepetali o načrtih za tek. Večina naših tekačev se je udeležila rekreativnega teka na 10 kilometrov. Za nekatere je bila to prva »desetka« na Ljubljanskem maratonu. Veseli smo, da se je letos zelo angažirala skupina deklet, ki vadijo pod vodstvom Janje Babič. Dobro so se pripravljale in vse brez večjih težav pretekle razdaljo. O svojih vtisih pišejo takole: Vse je enkrat prvič in gotovo ne zadnjič. Tako se je končno zgodila tudi moja 10ka na 20. Ljubljanskem maratonu. To je bil odlično organiziran in nepozaben spektakel, dan presežkov, osebnih rezultatov, zadovoljstva, neizmerne sreče. Z dvignjenimi rokami, ponosna nase in na vse 29 Naš kraj ■ november 2015 Tekači, ki so pretekli 21-kilometrsko progo. uspehom in ponosna na vse svoje soteka-čice ter hvaležna za vso podporo, ki si jo dajemo, sem se popoldne vrnila domov, še vedno polna energije in pozitivnih občutkov. Dan je bil popoln uspeh! Lepo je pripadati skupini ljudi, ki te sprejmejo medse, zato hvala tudi vsem iz ŠD Dobrepolje, ki delujejo v naše dobro. Vse pohvale tudi organizatorjem letošnjega jubilejnega Ljubljanskega maratona, prihodnje leto pa se vidimo spet. Katarina Vinšek Ljubljanskega maratona sem se udeležila prvič, in sicer na razdalji 10 km. Bilo je odlično vzdušje, nabito s čustvi in pozitivno energijo. Vzdušje in množica ljudi te potegneta in tako nas je večina v cilj pritekla nad pričakovanimi rezultati, na kar smo bili še posebej ponosni in zaradi tega veseli. Velika zahvala za uspeh pa gre tudi ŠD Do-brepolje za super vodene tekaške priprave in odlično organizacijo. Jožica Nose Čeprav vsak tekač poskuša doseči svoje osebne cilje, pa ne moremo mimo dveh odličnih rezultatov. S polmaratonsko progo sta zelo hitro opravila Jože Šuštar in Gorazd Milavec, sicer najboljša že na letošnjem Dobrepoljskem teku. Jože je 21 kilometrov zmogel v času 1 ure, 23 minut in 41 sekund, kar ga je v njegovi kategoriji uvrstilo na 24 mesto (med 876 tekači). Go-razd Milavec pa je s časom 1:26,44 osvojil kar 15. mesto v kategoriji (med 599 tekači). Najhitrejša tekačica na letošnjem Dobre-poljskem teku, Petra Grandovec, je bila prav tako odlična tudi na 21-kilometrski preizkušnji. Med 522 dekleti v njeni kategoriji je s časom 1:41,04 osvojila odlično 28. mesto. ■ Petra Grandovec in Jani Jeršič Posebne zgodbe pa pišejo maratonci, tisti pravi, tisti, ki se spopadejo z 42-kilometrsko preizkušnjo. Letos se je podviga lotil Jani Jeršič, sicer z Ulake v sosednji občini Velike Lašče, a naš član. To je bil njegov prvi maraton, zato sem mu dan po teku zastavil nekaj vprašanj, odgovori pa bodo zagotovo zanimivi tudi bralcem, saj imamo vsi v življenju neke cilje, a včasih ne zmoremo energije, da bi jih uresničili. To je torej pogovor z novim »maratoncem«. Jani, od kje ideja, da bi letos pretekel cel maraton, kaj te je gnalo, da si se pripravil na tako dolg tek? Odločitev ni bila težka, saj sem svojo prvo polmaratonsko razdaljo pretekel leta 2006 in to ravno na "Ljubljancu". Letos je bil to moj deseti tek v Ljubljani in na jubileju ne smeš biti polovičkar. Od vseh komercialnih tekov se redno udeležujem samo teka v Ljubljani, tako da rezultat popravljam vedno tu. Upam, da ga naslednje leto izboljšam. Torej si nekako praznoval 10-letni-co na Ljubljanskem maratonu s svojim prvim maratonom. Kako si se pa pripravljal nanj? Tedensko sem skušal narediti 3 do 4 teke, dolge med 10 in 12 km, na vsake 3 tedne pa sem imel tek, dolg med 20 in 35 km. Ker pa sem se že malo naveličal dolgih tekov po asfaltu, sem letos začel teči po brezpotjih. Tako sva na enem od teh z Jožetom Šuštarjem odtekla od Retij do Kamen vrha, od tam naprej na Grmado in do Sv. Ane nad Ribnico. Po čaju pa še v obratni smeri nazaj, skupaj dobrih 35 km s 1600 višinskimi metri. Tam nekje po 35. kilometru sem v nedeljo sicer občutil, da tekov le ni bilo dovolj ali pa niso bili čisto pravi. Mislim, da so pravi recept za dober rezultat hribi, tako imam za naslednje leto cilj, da bom hitrejši. Za konec nam povej še, kakšni so bili občutki med tekom in po njem. Prvih 20 kilometrov sem imel ves čas družbo. Brat je letos odtekel polmaraton in je bilo super. Kot bi bila na kavi. Ko pa smo se razcepili, sem počasi z mislimi odtaval, tako da sem bil tam do 39. kilometra čisto odsoten. Ravno tam nekje sta mi otroka poslala navijaški MMS, ki sem si ga zavrtel, in mi j e bil v tistem trenutku zelo velik motivator. Na cilju te pa navijači tako dvignejo, da tudi, če so noge že težke kot svinec, tečeš in to je občutek, ki ga priporočam vsem. Po teku pa seveda utrujeno, pa vendar neprecenljivo. Naj bo tale zgodba o letošnjem Ljubljanskem maratonu ena velika spodbuda vsem, ki še oklevate. Pridruži se množici tekačev, pridruži se aktivnemu, prijetnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega časa. ■ 30 Naš kraj ■ november 2015 KINO DOBREPOLJE - KINOPROGRAM PETEK, 13. NOVEMBRA 2015, ob 17. URI ameriški animirani film, sinhroniziran v sl. JAZ BARABA 2 KRATKA OZNAKA: Genialni super zlobec Gru se je s posvojenimi hčerkami ustalil v mirnem predmestju in čeprav ga dolgi prsti in kriminalni um še vedno polno zaposlujejo, je povsem zadovoljen z družinskim življenjem. Toda nekega dne ga obišče agentka tajne protikriminalne agencije, ki ga želi rekrutirati v boju proti novemu super zločincu. Gruja bolj kot pomoč dobri strani jezi dejstvo, da nekdo skuša prevzeti njegovo mesto največjega zlobca, zato pristane na sodelovanje in kmalu s svojimi nenavadnimi pripomočki in še bolj čudaškimi pomočniki povzroči nezadržen kaos akcijske zabave. DOLŽINA: 1 ura 40 minut OGLAS Staro mizarsko delovno mizo, skrinje, omare, mize, manjše vozičke, lojtrnik ali cizo in druge stare predmete kupim. Telefon: 031 878 351 Počasi se naučiš, da ne moreš doseči vrha gore, ne da bi prehodil pot do tja. Počasi se naučiš, da je vsaka pot sestavljena iz mnogih majhnih korakov in da je pomemben vsak posamičen korak. Če lahko naredim ta korak, bom zmogla tudi naslednjega, in če bom dovolj pogumna, močna in vztrajna, bom dosegla cilj in pričakal me bo fantastičen razgled, zaradi katerega se je vredno potruditi. Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe s ? |1 Krajevna skupnost Višnja Gora oddaja v najem A A storitveno-poslovni prostor. Gre za prostore n-rm nekdanje tovarne Iskra. U3JS/7 Objekt obsega 560 m2, od tega klet, pritličje ^^^^ in nadstropje. V kleti so sanitarni prostori v velikosti cca 80 m2, v pritličju delavnice in skladišča v velikosti cca 400 m2, v nadstropju pa pisarne v velikosti cca 80 m2. Površina celotnega zemljišča znaša 1200 m2. Objekt je bil zgrajen leta 1960, adaptiran leta 2005 in je dobro vzdrževan. Kontakt za dodatne informacije: Luka Šeme - 041 320 551 oz. seme.luka@gmail.com. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka, tasta, strica, svaka ANTONA NOVAKA (12. 06. 1934-13. 10. 2015) iz Bruhanje vasi 7A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, znancem in sodelavcem podjetja SŽ za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala velja župniku Francu Škulju za lepo opravljeno sveto mašo in poslovilni obred in župniku Francu Novaku za opravljeno molitev v vežici. Hvala cvetličarni Lilija za pogrebne storitve ter trobentaču za (zaigrano) tišino. Zahvala dežurni službi ZD Grosuplje, Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja in Društvu upokojencev Dobrepolje. Iskrena hvala vaščanom, ker ste ga kropili in zanj molili v vežici. Zahvala velja tudi Jožici Novak za molitev, ki jo je vodila v vežici. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, zanj molili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči, vsi njegovi blesk WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). • Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada - izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava In montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten vzemlji -sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta •Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditev okolice (tlakovci, škarpnlki) - čistilni servis (redna In generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev -konkurenčnecene -100% zadovoljstvo strank Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Sobota in nedelja zaprto! BRATA TOMSIC Matej Stane L ? 031 461 933 041 929 388 PTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk - se priporočamo! Celovita obnova stanovanjskih objektov, krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... Kompolje 21, 1312 Videm - Dobrepolje info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ||f JnlUMg Dobrepolje Aktualne novicet dogodki, prireditve In še več na spletnih straneh občine Dobrepolje http://www.dobrepolje.si/ Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogndki@dobrepolje,sL Težave z računalnikom? Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si PVC in ALU OKNA ter VRATA jgBJk iz visokokakovostnih materialov popusti* 041 402 7&Ü . priba@amis.net 041 402 7&0 ♦ priba@amis.net www. p r i ba-o kna. s i Raiüavni salon: Jararikwa nI. 3, 1315 Ve lil« Laite, d^Javni i^s: pon.e dfi'jei do pRtka, od Sh do 17h, r k sobota pojd&gojofu Ml Adaptacije .Ävanj.WSin plovnih prostorov. Preiiove kopalnic. PRIBA OKNA d.o.o , tol: 01 510 55 30. fa*: 01 510 55 31 Barbam, gsm: 041 449 334, Primož, gsm: 041 402 780 IT Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla In ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopellt steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan QUTOUtQCTTUOJ brunDuLo egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Kebelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.