rmk à** nmm ívij 1« pr»«****- Md Houísy». PROSVET GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE %l ED NOTE DrWatfki la ^wvaáiM pr» •torti Mf II LmM« av. Offl— sí paMnMT MIT A*. Uw^aU aa«. T.l.pkoae: UniiU 4M«. ¿to—year XVII. yWS* SSÄWlÄra: tertíss-xagt&i ch¡c*r>. IU.. p«.k, s. .H»U In i — In, 14. »II. (AVIS JE MESE- taril ZA DELAVske GLASOVE. y » pridobitev Ameriške delav federacije je Ml tedaj, ko so KBokratje sestavljali strankin ajjùcni program, je odgovoril Gompers. DELAVSKI TAJNIK IZ ■P ZAVLEčf ODOBRITEV riSDBEDNIÖKB KAKDIDA H TURE. Atlantic City, N. J. — Predsed Ameriške .delavske federacije luel Gompers je dejsl, da je imokratski predsedniški ksndi it John W. Davis želel imeti : konferenco dne 17. julija v Yorku ter ga pozneje nspro-|il, naj bi mu predložil zadeve, za iterc se delavstvo najbolj zani "Konferenca je bila nemogoča, fr ni bil zanjo določen primeren a,'' je rekel tiomper«. Da je bil kandidat Davi« v raz roru z Goinpcrsom, je razvidno i pismu, ki ga je delavski voditelj Ikal bivšemu delavskemu tajni Williamu B. Wilsonu. Tisto pisanje je bilo v odgovor pismo, v katerem je Wilson rešil Gompersa, naj bi ekseku-rni svet Ameriške delavske fe racije počakal z odobritvijo Lu oilettovc kandidature, dokler ne imel Davis svojega govora ob iki nominacijskega obvešče Pregled dnevnih ds- NIHČE NI VAREN PRED BEDO V SE- Gompers je zavrnil demokrst- f D A N J I DRUŽBI* skega kandidata Dsvisa, ki je ho Londonska konforonca ; postaja zanimiva. Nemci in saveaniki, vsi kažejo nekam vesele in sadovoljne obras«. tel barsntsti za delavske glasove. Kakšen "delavski prijatelj** je Daviš. Sloviti kirurg Le Conte je isvr šil samomor, ko je padel v rev ačino. Deževni nalivi in viharji naredili ogromno škodo; osem oseb mrtvih v \Viseonsinu. Bsnditje okupirali premogov nik v Coloradu. 8AM0M0E ZDRAVNIKA POKA ZUJK ONILtBO BID ANJEO A GOSPODARSKEGA SISTEMA Isgubil js vse in odločil m je m prostovoljno smrt. Inozemstvo. | Gompcrsovo pismo se je glssilo kole: I "Vaše pismo z dne 2, avgusta | katerem prosite, ds bi naj ekse mi svet Ameriške delavske «racije ne storil nobenega od m koraka «] gkoii veù lot pf dosegli popolen sporazum. L0 bil 0"j' l'-talca. Vreme je ne-i, viharno. glavno mesto I*lan r poln ameriških po I'rvi«i v zgodovini te I ■> otoka so ameriške bvl.i- /iiM.Irane v tem pri K'r Kland^anje govore utijo Američani Va, 7. av(. - Armad-l^'ihtuL, uprava je poslala le-''' » ni Wade novo letalo, nadaljeval polet s '"^f'vna. Letalo je od-'rskn v Novo ftkoti-11 "»^fc ns ladjo, ki od-l»roli (ireenlandiji. ^ki Pričanja možganskih zdravnikov končano. ra leta/aH de ga saden« neozdravljiva bolezen, ko je Še v najlep življenjski dobi. Njegov tast je špekuliral, ali je mogoče njega zavedel v špekulacije, mogoče je izvršil kaj drugega, kajti javno sti jc toliko znano, da je njegov taat povzročil, da je zdravnik iz gubil svoje premoženje. Detajli Angliji in Rusija sta se sporazumeli. Chicago, Ol — Nsjboljši znsn stvenik od vseh, kar jih je doslej I ¡"«m niso "znani javnosti, ampak le šo pričalo v zadevi Nathana FV fakt, da ga je tast porinil v Leopolda mlajšega in Richarda nančne težkoče. To jo bil zanj A. Loeba, jo dokončal svoje pri- tako hud udarec, da ga ni mogel povedovanje z najboljšim vtisom v«č prenesti in se je prostovoljno na poslušalstvo in nsjbrž tudi ns usmrtil. državno prsvdništvo. Dr. Ber- Ksko neumen jo tisti pregovor, nard Olueck je bil ta priča. S ki pravi: "Vsak si je sam svoje svojim jasnim dopovedovanjem sreče kovač!" je prekosil obs svoja prednika, ki possmeznik ni nič. Kszmere, ki tskisto vlečeta po $250 na dsn, jjj, Uitvsrjs sedsnji sistem, ga po-odkar sta pričela preiskovati tepta, pomandra in zdrobi, kakor možgane in obisti milijonarsklh i|ov«k črvička, ako »topi nanj. morilcev. Kakor je vse kazalo v sredo po poldne, je mislil odvetnik Cls-renče Dsrrow nsprsviti konec e noličnemu in suhopsrnemu zdrs v niškemu pričanju, ter pozvati na pričanje lajiške priče. Med temi bosta najbrž bivša Loebova lju bica Lorraine Nsthsn in tiermsi ne Reinhsrdt, s kstero je bil Loeb, kakor prsvijo, zsročen v London, 7. svg. — Ursdno porodilo o poteku konferenoe. boleli dober nspredek. Včersj je bila druga plenarna seja "velike št i rinajstorice'*, v kateri sta po dva delegata od vsake dršave, NemPi-,ie in Amerike tudi s enakimi pra vicami. Nemški kancelsr (premi ; er) Marx je nakratko poročal, ds jc nemška delegacija preučila ss vezniški protokol in sestivUa od tfovor, ki ima okrog 60,000 besed. Vce to je bilo izvršeno v dvanaj «tih urah. Nsto je bil nemški od govor poverjen odsekom sveden cev in seja je bila zaključene. Da ue» so vrši tretja sejs. Nemci ao pojssnili v posebnem pismu, ds bi rsdi razpravljali < nekih stvareh, ki so izven Dawc sovega načrta in izven programa konference, kljubtemu morajo bi ti rešene. Med temi stvarmi je vprašanje vojaške izpraznitvo Po rurja in oaobja na nemških želez nicah v okupiranih krajih. Najnovejša vest se glasi, da no Nemci in Francozi ie stopili v pri vatna razgovarjanja o evakuaciji Porurja. Vsa znamenja — runa njr. — kažejo, da bo konferenca uspels. Nemci in zsvezniki nosijo vetele obrsze, Zlssti Nemci so videti zadovoljni. Iznensdil jih je prijszen sprejem v Londonu. Ko so se prvič sestsli s zavezniškimi delegati, jim je MacDonald podal roko in nato so vsi ostsli delegate stisnili roko Nemcem v snsk, ds se bodo pogsjsnjs vršila v du hu prijsteljstvs in enskopravao-sti Angleži čutijo, da se Nemci v ritnici trudijo za dosego spjsvc in miru; Francos!, dani še vedno nezaupljivi, priznavajo, da s« jim dopade nastop nemških delegatov, Ves London postajs pozoren Doč i m se ni prej nihče zmenil ss konferenco, kskor ds je ni, So zdsj velike množice ljudstva v Down ing ulici, opazujoč nemške delega te, ksdsr prihajajo In odhajsjo. Množice so opszile, da vsi Nemci nosijo kravate republičanske bar vet črno-rdeče-zlste. MacDonald j« ▼ skrajnem kipu posegel v kriso in dosegel, da se je engleiko-ruske konferenca končale • popolnim uspehom. Sprejeti ste dve pogodbi. Angle&ko blago ima prednost v ruskem uvoiu in laboritska ▼leda garantira posojilo sovjetom. Neurje v Wisconsin» ubilo oson osob. Milwankee, Wis. — V Wi»con-sinu že ni bilo dolgo let tsko hudega viharja, kakor je b:l zadnjo sredo. Zahteval je strašno ve-.liko Žrtev v premoŽenju in človc-Čssu, ko je ubil Roberta Franksa. |kem ¿¡vjjenju. Te priče, med katerimi bodo Naprav)jena škoda bo znašala tudi člani Lcopoldove in Uebove nft miijjon, dolarjev, in osem o-družine, bodo povedale, kako sta „b /ahtfVala nevihta, kolikor bila fanta čudaška in povsem h do$||lj pognanega, drugačna od drugih fsntov iste n,jn| VVe*tbenda, Wia., ao modrosti. podreti več velikih in dra Zadnji nalivi napravili vollko ikodo. Padlo js več dežja v 34 urah kakor cel meeec julij. ian<> ■Ta rt. ^ CUNA S. V. P. J. ▼ ROVU. *** Ohio TTTa M ^ lsrrow pred psr dne vi vprašan, če bo morilčeva mati pričala za svojega sina, je odgo-voril: "Le to morem povedsti, ksr mi je rekel njen zdrsvnik. Po njegovi izjavi bi pomenilo njeno pričanje njeno emrt." Mati in sin sta se samo enkrat videle, odkar je fsnt priznal, ds j« ubil Robert s Frank* To je bilo pred nekolikimi tedni, ko gs je obisksls v okrsjni je/i. gih mostov, ds je mogla hitreje odtekati močno nafaatla v od s, Knsjat tovornih psrnikov čaka v milwauSkem pristanu ugodnejšega vremena. Tok narsstle reke je doseg« I silo in nsglieo gorske ga hudourniks. Kam«» dva parni-ka sts si upala v zadnjih štiriindvajsetih urah na r«ko. Več kakor petnajst mostov na železniških progah med milwau škim mestom in Oreen liavjem j*I**™ podrtih in odplavljenih. Ves te lesniški obrat je Ustavljen za nedoločen čas. Voda v nareatlih rekah in potokih od neilurauškega mesta (Nhkosha se še vedno dvigs in dvigs, preplavlja nižine, podirs most ore tn poslopjs ter nničaje poljs Chicago, 111, —• To niso bili ns-livi, ki bi preksšsli vse doseds-nje, ali vseeno pa ao naprsvili po čikaškem mestu škode zs več ato tisoč dolarjev, Hkoro cel dsn je zadnjo sredo lilo kakor iz Škafa. Voda je nspolnila kleti po eelem mestu. Ceste so bile prepisvljene, promet ustsvljcri. V celoti je bilo več ato ur zastanka. Mnoga pots izven meiita so popolnoma raz-drta. V štiriindvajsetih ursh do o urnih zvečer zs1 inesee julij ni psdlo toliko dežja kakor zadnjo sredo. V cc I« m je |>adlo v me«eeu juliju dež ja samo za 3.64 pal« a V Chiesgu je bilo ie več buj ših in daljših nalivov, je nam po veda! tladni vremenski prerok prof. Cos. I*ni dne 11, evgusta U, bili nalivi najhujši od I. 1*7! Voda eai&la S600 vasi na Kitajskem Peking. 7. avg. — Povodenj v latinic« Mnrtin«-1 i ihli dolini je uniéUs 3M0 vasi ¿"limo mu «korajé Milijone o«eb je bres doma Okrog je — Poročevalec ' oseb j« izgubilo življenj* M,000 ljudi pruadetih radi po voda ji v Indiji Madre». Indije, 7. svg. — 50,-000 o«eb je brez afreke in imetja vale« I poplave v join i Indiji O-krog sto ljudi j« utonilo. I Včeraj je bilo lepo in hladno vreme. Za danes pa nam j« vre menaki prerok napovedsl oblač no nebo in vetroven zrak. V aredo je dos«gla tempereta ra ob dveh popoldne 72 stopinj CALLS« V VSW TORKU. New York, H. Y. — Piulare© hlias «'alles, novi predsednik M* hike, j« d<»«M v četrtek sjotrsj v New York. Od tu odpotuje s par nikom v K v ropo Talles je rekel v razgovoru s poroAevalei, da bo njefovs vlada le bolj kot je (Jferefoaova. London, 7. tvg. — Velika Brt tanija in sovjetska Rusija sts se ¡»porszumeli l — Uspeh konferenco je prišel nekaj ur potem, ko jc bilo včersj ursdno nasnsnjeno, ds je konferenca brezuspešno končana, Vest o uspešnem izidu angleško ru^ko konferenoo je prišla nepričakovano anoči, ko je podtajnik zunanjih zadev Poaonbjr, ki je vodil pogajanju z Rusi, nuznsnil v nižji zbornici, ds so pogajanja zaključena in Velika BrUsnija podpiše dve pogodbi z Unijo socialističnih sovjetskih republik. Vest je delovala na zbornico kakor električna iskra. Poalanel su bili v hipu na nogah in vsi «o hoteli vedeti, kako in kaj. PoNonby je pojasnil, da prva pogodba jc trgovinski pakt, na podlagi katerega iuis angleško dago brezpogojno prednost pri u-vozu v Rusijo. Anglijs je prisna> In novjetaki trgovski monopol in dala diplomatično imuniteto gotovemu številu sovjetskih trgov-skih reprezentantov ns Angleškem. Anglijs je prlstsls ns preje manje ruskega blaga v obliki kre dits. Druga pogodhs je splolnega značaja in obsega rešitev vseli sp« mih-vprašanj med Anglijo In Huaijo, dsje jamstvo sa posojilo, znižuj« ruske dolgote, Posonby Je dejal, da mnogo podrobnosti, ki se uključijo v to pogodbo, še niro rešene iu pogajanja ae bodo linrialjoviils. Glede posojils je mii> g!eika vlada pripravljena gsran tirsti posojilo v približni vsoti 30 do 40 milijonov aterlingskih funtov. , Trgovinska pogodbs Iki dsnes podpisana. John H. (*lyues, zastopnik vlade v nižji zbornici, je naznanil, da zborniea lahko razpravlja kolikor hoče o pogodbama iu vlsda je privolji počakati s podpisom, dokler ne vidi senti-ments večine v zbornici, Liberalci iu konservativci so jzjsvili, ds tuorsjo vedeti vse podrobnosti pogodb, predno ssnkcijoniraje sporazum, "Tlio Daily Herald", glssilo delsvske stranke, je danes pojasnil, kako je prišlo do čudovitega preobrata iz očividnnga fiasks v popolen uspeli, Hilo je MacDonsI-dovo delo, MacDousld, čigsr prvi Čin zunanje politike je bil priznati jc sovjetNke vlade, ni hotel za Rediš nI še pridobil Maeedoncev. Po veiteh is lofijs so maosdonski voditelji rasdsljsni glede svese g Moskvo. Pariz, 7, svg. — Včeraj je pri« šla vest z Dunaja, da je oudotua mnrodonska revolueijonama organizacija objsvils manifest, v kntrrcra silovito napada vlado Csnkova v Bolgariji. Nato pa je sledilo poročilo is Sofije, da su mncedonska organi/ari ju ne strinja z omenjenim muiiifcstoni, ki je delo komunistov, Tozadevno Izjavo sta jiodpiaala uiaeedonska voditelja Huleva, kar znači, da maccdonski vaditelji šo tliso edini med seboj glede sodelovanja s komunisti, Atefan Ksdič, vodja hrvaških kmetov, se velikn trudi za sporsi* um med Mneedonol in komuniNtič. no organizacijo, kakor pa izgleda, nI le dosegel popolnega uspeha. Roparji so ss skrili v premogovniku. p**Moaovnm PO PRINCIPIH SI 0BLB04 MODERNE STRATEGIJE ves svet, da bi se pogajanja s sovjeti razbila v tem kritičnem momentu, ko vS1 Dol«« o »kUpoj« ». 9*. (Mf 1-14) polo» o. pmaosJ 4 u« i* • U» *#t#kU »•r#éBl IMM, ém — oo híUTI IU». _ oologa Imu Pom» M (ultn lio jo prmrrn* HUJSKARIJA NA VOJNO. V Mehiki §o banditje ustrelili Rozalijo Evansovo, bogato zemljiško posestnico in britsko podanico. Ta dogodek so nekateri velebizniški časniki izrabili za vojno hujskanje z Mehiko, ker je bila Evansova rojena v Združenih državah. To časopisje pravi, da umor Evansove ni navaden umor, ampak je političen umor. Se preden je preiskava dognala, kdo je napadel in umoril Evansovo, izjavljajo gotovi velebizniški časniki, da je bila Evansova umorjena, ker je branila lastninske pravice na legalen način pri dobljenega posestva. Nato pripoveduje to časopisje, da je Evansova prosila predsednika Obregona za varstvo, katerega ji je pa malo podelil ali pa nič. To časopisje na ta način nadalje nanizuje "dokaze" na podlagi svoje domišljije, kakor da so mehiške oblasti zakrivile, da je bila Evansova umorjen». ^ Taka pisava je hujskajoča. Menda ni države na svetu, v kateri niso bili že umor jeni tuji državljani. Nihče, ki je zdrave pameti, ne odobrava umora, pa naj bo umorjen tujezemec ali domačin. Vsaka država ima tudi svoje postave, po katerih kaznuje morilce. Take postave ima tudi Mehika in najnovejša poročila nazna njajo, da se mehiška vlada prizadeva odkriti morilce in jih kaznovati. Aretiranih je bilo že več kot petdeset oseb, ki so na sumu, da so zapletene v umor. To je jasen dokaz, da se mehiške oblasti prizadevajo ujeti morilce in jih kaznovati. Drugo vprašanje je, kaj je legalna lastnina in kaj ni legalna lastnina. V Združenih državah je bilo popolnoma legalno pred uvedenjem prohibicije, da so ljudje lastovali pivovarne in žganjame, v katerih so izdelovali pivo in žganje. Za prevažanje piva in žganja so imeli tovorne avtomobile, ki so bili njih legalna lastnina. Odkar je uvedena prohi-bicija, ljudje lahko lastujejo pivovarne in žganjarne, ne smejo pa v njih izdelovati opojnih pijač. Ako izdelujejo v njih opojne pijače, so v nevarnosti, da bo njih lastnina za eno leto zasežena, kakor je zdaj na pr. v navadi v Chi-cagu. Ljudje lahko lastujejo tovorne avtomobile in vozove, ako pa prevažajo opojne pijače z njimi, pridejo v nevarnost, ako so zasačeni, da bodo tovorni avtomobili in vozovi zaplenjeni. Pred izbruhom državljanske vojne so bili zamorski sužnji zasebna lastnina kot je danes na pr. govedo ali drobnica. Človek je lahko kupil zamorskega sužnja in ga prodal. Ko je bila suŽnost odpravljena, so sužnji postali svobodni in lastniki niso prejeli centa odškodnine za izgubljeno lastnino. In vse je bilo legalno. Pred osvoboditvijo sužnjev jc bilo legalno, ako je človek lastoval sužnja, po odpravi sužnosti je pa človek izvršil kaznjivo dejanje, ako jc lastoval sužnja. Zaplenjena mu ni bila le lastnina, ampak človek je bil tudi kaznovan, ako je drugega človeka obdržal v telesni sužnosti. Pred izbruhom revolucije v Mehiki so imeli postave glede lastninskih pravic z ozirom na zemljišča in danes jih imajo tudi. In kdor lastuje, zemljišče po postavah, ki so zdaj v veljavi, je legalni lastnik zemljišča. Kdor se sklicuje na postave, ki so bile veljavne pred revolucijo v Mehiki, se sklicuje danes na neveljavne postave. Postave v Mehiki dela mehiško ljudstvo po svojih zastopnikih, in ne tujezemsk! državljani. Ravno tisti časopisi , ki hujskajo zdaj na vojno proti Mehiki, bi najbolj glasno zakričali, ako bi se katera tujezemska država pre-drznila narekovati Ameriki, kakšne postave naj sprejema. To se je jasno pokazalo, ko je bil sprejet zakon za naseljevanje in so bili Japonci kot Aziatje izključeni od naseljevanja. Razni privatni biznifrki interesi že dolgo časa gledajo v Mehiko s poželjivimi očmi. Vsak dogodek, ki se da prav lahko izravnati i diplomacijo, izrabijo za hujskanje z namenom. da se čimprtjt uresničijo njih želje. Sreča je, da ameriško ljudstvo hitro spozna take hujskarije in st ne briga dosti zanje. FarraU, Pa — Kaj vse dočaka človek! Na 26. julija ja bila svatba hčerka dobroznanih staršev H a F. ¿ug v Warrenu, Oh». Povedati so, da svatujejo v neki dvorani pri obili udeležbi ln z največjim zadovoljstvom. Naalednjega dne »mo ae udeležili Se Farrellča-nje, ki uaa je bilo tudi za eno 'oh-cetKakor nalašč smo našli mnogo pri le vedno dobro obloženi mizi, na kar je ie mr. Žug pritrdil, da ne bo zmanjkalo, pa'čeprav do petka .,. Res smo se veselili mod veselimi, mr. Siinčič pa je izvrst-no kratkočasil s poskočnicami, da je le prehitro minil čas, kajti prezgodaj imo ae morali odpeljati proti Girardu, kjer «mo se udeležili seje samostojnega druitva, in potem domov. Zahvaljujem se mr. Žugu za po-strefl*, ki je bila kakor nalašč za tiar, mladoporočencem P® »bilo ■reče. Kadar se bo nam tako godilo, takrat tudi ns bomo pozabili njih. Iz Farrella v Warren je nehfko 18 milj, ali reči moramo, da smo ie dobri sosedje: večknat Warrenčanje obiičejo nas in taso tudi mi nje. Ravnotako je z Gi-rsrdčani, ki so oddaljeni 12 milj; z njimi smo si precej na roke ter vsi držimo za dobrobit naiih naselbin. Le tako naprej, ker v slogi je moč. Ko so tu ssmo tri male naselbine, «o moramo pa ti t?-liko bolj zediniti in delati skupno. — A. Valentinčič. Zavajalei ljudstva pravijo, da e tu svobodna dežela ln raditega se tudi Ugovarjajo, da oni svobodno lahko zavajajo. Na čuden na-čin si tolmačijo svobodo. BU aeio Braziliji, kjer priznam, da je bilo boljie v tem oziru. Tam lem bil, ko sem bil star komaj 14 let. a m doli je vsaj grof dal naseljencu prosto zemljo in potem kupil od njega, kar je pridelal. Tu je drugače. Kjer sem na atanovauju ua farmi, ki jo je vzel v najem go Kpodar, je lastnik, ko jc uvidel, da 1 o morda najemnik zaslužil nekaj dolarjev z robidnicami, katerih Jc prsv obilo, prepovedal nA^irati drobni sadež za prodajo. Samo za konzerve sc smejo prodati po njegovem dovoljenju. Tako se vrii v svobodni deželi, da mogotee lah ko svobodno izkorišča reveža. Še slabši časi se nam obetajo, aato sotrpine še enkrat opoza rjam, da se organizirate in pogle date malo za sabo, da vas ne bodo vaši otroci še preklinjali, ko pridejo naša leta, da ne bodo-v ta-kem položaju, kot smo sedaj mi. — T. I., naročnik. Brady, W. Va. — Trda gre z delom po vzhodni West Virginiji. Kot sem že večkrat omenil, smo stopili na stavko X. aprila pri Brady in Warner Coal Co., pri čemur se še danes ni nič odločilo in nič ne vemo, kdaj bo stavka končane. Imsmo namreč tudi tiste kompanijsko podrepnike, ki si ne dsjo dopovedati, kako grdo* je, drugim jemati kruh in poleg te ga še Škodovati sebi in svojim o-trokom. Kot izgleda po razsodno sti nekaterih, bomo ie delali po 25e na uro, kakor smo že leta 1907, - Prehodil in prevozil sem to de želo od Sacramenta v Kaliforniji do južne Louisiane, kjer sem por toyal po južnih krajih. Vem, ka» ko je bilo leta 1907, zato naj kdo no misli, da pišem tjavendan, ko n&povedujem, da bo prišlo ie tako, kot je bilo leta 1907. Takrat «em na potovanju priiel v neko mesto države Tennessee. Vprsial som za delo pri železnici na pro gi. Tam so delali siromaki po ce lih 12 ur na dan za 15 centov pla čc na uro. Ali meni boss ni hotel dsti fic tistega dela, samo radi te ga, ker sem bclojjoltnik in fic "hunky" povrhu. Ce je pa priiel zamorec, ga mu je takoj dal, bre^ oziranja na to in ono. Zdaj prihajajo zamorci z juga in nas tu spodrivajo pri delu ter tuko škodujejo nasi organizaciji, kolikor nam jo je še ostalo. Rudarji, kolikor vas ic ni pri U. M. W. of A., stopite zraven, da ohranimo svojo organizacijo, ka t era pomaga, da se vzdržijo koH« kor mogoče poltene pla?« Invco. Pristopite zraven in čvrito orgunizlrajtc svoje vrste> da bo n.o zinožoi zoperstaviti se pijav kam in se ne bo zgodilo, da nem bodo izkoriščevalci nemoteno narekovali, kake naj bodo naše pla > 9PI Bil nem na štrajku v držav Kentucky, Stanoval sem z drugimi pri poljskih ljudeh, ki so rad% zahajali v "božji hram". Kaj se jc zgodilo t našim štrajkomf Is-gubljen je bil radi črnega fraka rja, ki je hodil okoli vernikov in jih vabil na delo, a prigovarja njem, da kompanija dobro plača in Ua cerkev tako hoče. Duhovnik jih jo na ta način pregovoril, da so lli nazaj varat, ne da bi dobi li kaj priboljška k plači. Z ver «kini vplivom je duhovnik premo til delavce, da so šli garat sa po djetnikc in so pustili nas na eodi Iu, nad neomajno stavkarjo, k na« jo ostalo kakih doeot pa ao poitlall šerife in deputij*. n« v«* kopa tnoža po dva in hajdi s nami, odkoder smo prišli. Toliko ae imsmo torej nsdejatl oo skupaj. in Jaoob Honigs kanesarjea" še ni končano. Je man: po 11: Frank Blatnik. Matt ajror lopo. da ao spominjamo mr Klari' h. Joe Hmith, Marija Kraao- tvih. ampak Žalovanja kakoršno vioh, K rank Kikol, Steve Teiko yg vprizarja pogrebnikova parti vioh. skupaj $50. ^ po naselbinah, ni žalovanje. Nabiralcu na Ringham Canyon trm več namen, obuditi mrtveca k Franku Ka« rku »o prispevali «le iivljanjn, kar bi moral, ako no deti rojaki Iraak Vinko Kamee $5 $3, Frank Mahne, Irugi vsaj pogrobnik vedeti, da je nemogoče. Zakaj pa niate po- OSO Ploha uničila piknik Ramsay MscDonsJd j« »*>>/* žen gentlemsn. Bsi t h.pa,^ se vsi stoprocentni pripravljali na veliko pro^ sngleŠko-ruske polomije. J« F^- za krmilo in zavoiil barko v va vode. AngHi in Ru«> » sporazumeli, dolsrokratj' *> ^ ostrmeli in omedleli .. -0 0« Vsak Wsnismen je ' "Glss Nsrods" prsvi, pravi, edini in bogmbogis' vlsen Ibt. , Yep, old top, neodvWM* odvili Kakor Mike ,m*«^ Co. Vsak, ki Pls*. sendVič in prenoči ^ ^ "Ameriksn^J1 ^ bil še pri Z ..U- vedeli, da bol'«. m a gal i | kler je bil Ste vendar vedeh. . ^ ^ stišico in tako b. lo treba P"tsk-<« ' «oi« P« n-»b'B'h SJE pogrobnikev etrka«. razori, bre. f~£¡?ué i» potrebuje P**^ n P krttjak«* ÍLÍiu V* i. „boj.1 «t« Krt. * —»-k prt ' Bilavsko novice. (KederatcJ Press.) -krojaiko^o vPhiladel- 0 pbiji. L^phia. - ^ «rg-nizi. Krirojaocv, padajočih k A. C U je «pretilo * stavko, če Ujalei ae »prejmejo nove «dbo. froč od tega kraj»! »ouifllo, Maho. - Brezpoacl- Clivei, ne potujte semkaj za L. Užnjivi oglasi v časopi-k na zapnilu so privabili 12,000 pod pretvezo, da bodo jglj Dov jez. Dela pa ni in mesto poplavljeno z brezposelnimi iivri. Mezde v Avstraliji. fjdsoy, N. S. W. - Tesarji v U South Walesu prejemajo G6 ptov na uro in delajo 44 ur, pet i v tednu. — Zidarji imajo 72 atov in 40-urnik. — Klesarji 88 Btov, pomočniki 51c pi vajenci JO do 17.50 na teden. 42 urnik na Angleškem. London. - V Angliji je 800,000 jitcev, ki delajo 42 ur v tednu. fez 3.500,000 deluvccv dela ir, 24,300 pa 40 ur. "Delavaki prijatelj" Davia. Aaarika bo zadaja kapitalistična sila. :... Obraaba prati vrtčlil Poletna vročina je aad nami Ali nič neadravega ni v vročem Washington, D. O. (Federated I Znani sociolog Seott Nearing vremenu, ako le anamo par eno Press.) — Johna W. Davlsa je|napoveduje delavske vlade po|ataVnih sredstev aa premaganje SUveaskt Nirodna UitoaoilJaH I. 1904. oprllo Podpiru Jefaiti Uk«rr- IT. Jo«l|o I99T. v 4rtavl llllooU. izbrala Morganova finančna sku- vsem svetu, izvsemši v Združenih njegovih slih poaledie. Doma ali pina v New Yorku za naslednika drlavah, čez deset let. Razprav- na prostem vsak član drušine Klihu Rootu v poslih in politiki, 1 j*joč o svetovnem položaju v 1*- fchko prispeva k tej borbi proti in njegova predacdniŠka kandida- tu 1934, ob dvajaetletniei izbruha vročemu vremenu, tura na demokratski volilni listi svetovne vojne, piše v glasilu kro- Doma: Ne puščajte muh v hišo; je samo sluiba, ki so mu jo dali jaške organizacije "The Advau- tc uoanajni mrČea j« najhujša po-njegovi delodajalci. Davia ne bo ce " sledeče: letna-nevarnoat. Okna in vrata prav nobenega razočaral, če bo| "Julij 1934: Delavsko g i banjo Dg j bodo dobro aagrajena z mre 1 Mi izvoljen. Denarna mošnja jc po- jo mogočno narastlo. Delavci (screens); ako pa ae muha toloaolkor stavila njega, da je varna na obe vseh dešel so bili pod pritiakom vendarle prikrade v hišo, ubijte I strani. Coolidge in Dawes sta kapitalističnega poloma primora- j0 takoj z muhovnikom ali potom hlapcu denarnih mogotcev na ni prevzeti vlado v avoje roke. 8a- Imuholova ali mušnega papirja, drugi strani. I uio v Združenih drlavah še šivi pgjite na jedila, da ostanejo Njegov prijatelj-se sklicuje no|bturi red. A tudi tu ae avita. Ia-|inaiua Snažna jedila ae ohranja GLAVNI STAN* SSST-SS SO. LAWNDALE AV«., CHICAGO, ILLINOIS. Iivršovalni odbor: UPRAVNI ODSftKi Pr.4.*4.iU Vim-mt Calabar, podpra^oUi kméww VUrUk, H. F. D. T, a«. I OS. JeUstowo. P«., al. Ujolk Motik.w T.*, taj^ koloUkogo oddalha KIm N.uk, «I. UM*j.lk J»k» Vogrltk, »rWolk gloalla J»t« Ztwlolk, oproollolj «lasUa Plfi* Oodieo., ' POROTNI ODSEK i Uodorwoo*. gr*d*odolk, 40? W. Hay Si., Sprlo.! UU,»»-. Narlla , |„ 179, B*rk«rt*o. Okl«. Pr.4 A. Vldor, I40B S. H—IU Aoo., iu Joka TsrSol). Boa 98. H«B4«rMovUlo. Pa.. Jok« Gorisk. 414 W. Hay Si, Sprlo«flold. IU. BOLNIŠKI ODSEK« OSREDNJE OKROEJEi Blas Novak. prodsodalk, 89STS8 So. Lawadalo Av„ f^lnji iu. VZHODNO OKROtJKi Ja«ok AaskrolM. Boa SS9. Mooo, Roa. Pa. I ----------.ni, iu«. i« « lanazua. snažna jeqiia ae onranja-1 J#i|I| Qr,t,|> 14411 Avo., Clovolood, O. Da v lso v o stremljenje za delavski- |Wmi farmarji in brezposelni, iz-1 jo daije kot neanašna. Pomivajte ZAPADNO OKROIJE« A.».. SoUr, Boa 104. (Usa, K»»«., aa logoaapeA mi prayicami y kongreau. To jc korUčani delavci ae organizirajo kuhinjsko ledenico enkrat na ftj ¿¿¿¡¡^ bilo ukinjeno z veliko nagrado IlH ecU irti in zastavili ao vse avo- taden s vrelo vodo i----1 MIho Sogol, S4SS s. wto«k«»i*r si.« Morra?, viaa» od strani wjstvirginakih premo- ^ da preprečijo groaečo voj* bro njeno odtočnleo. govnih baronov. Mislili so ti go- no med delavako Evropo in kapi- Okoli hiše: Ne boaU zarejali ni Spodje, da je veliko bolje, čc ga talističuo Ameriko, kjer še vlada muh ni komarjev, ako proator imajo na svoji strani. Potem1 jo izkoriščevalec. Delavska Evropa Pkolo kiše dršite anainega, da «e postal solicitor, nato pa šel v 8vi- Lc Me Unebit¡ butaM dol. . n.koDÍA¡;0 Bmcti. nle- Si ---------------------- ■ na njem ne nakopičijo smeti, plc oo kot komisar za izmenjavo nem- tf0V| katero ^ jo naprtUa Ameri-Ucl, trohneče anovi in razna ropo-šk,h vojnih ujetnikov. V Oen.vi L 8amo enH ^ kir drii ta O parite večkrat avojo Jo- ao odobrili njegovo postopanje konflikta: delavci Morajo zavla-Lode za smeti in naj diplomat*, ker je bil dober v ml-|dlti ^ y Združenlh driavah."| vcdno tetno pokrila. y Nearing piše nadalje, da najve bodo tc t««ol. Nadsorni odbor t I Praak Zalla, pr«daedalk, S9S9 W. S9lk SlH Cklaafo. IIL Praak Sosarok« SS1T Pr«..r Avo., Clovolaad, O.. WlllUsa »Mor, 9494 Si. Clal» Clovola»4, Oklo. Združitveni odbori ProdaoJalkt Praok AIoL SI84 So. Crawford Aoo., Ckl«a«o. lit JoAko Ormm. S9S9 W. 89lk SU Cklaafo. IU. Jo«. Skok. 9404 Orloa C»., ClovoUo4, Okle. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kora, 98SS St. Oalr Clovolaad» O. POZOR I—Koro«|ioo4*o«o a fl. odk*rolkl, ki dolsjo v flovoo» «irado, sli, besedi, obleki in obnašanju. Imenovan je bil za veleposlanika v Londonu. Tamkaj je deloval za oljarno Standard, telefonako kom ki «o nooaiaio aa poalo «I. orodaodalko ae oaalovei .89 So. Lavadale Avo., CMoofo. IU. ao teCe življenje Za moške: Odatranita, kar je čji rezultat zadnje svetovne vojne I preveč maati na vaše» teleau. Ne je bil "Federativna lovjetaka re- prenajejte se, kajti to je slasti panijo, čikaške velemeaarje in je-| 1>1ubli.k4'!: «k«P0 vdrli ponoii v meato. Pre-" *;rth: bodo tudi v L.ttU ,0 telefonske in brzojavne ™ in dvajset najbolj ta- ii(.Ci Vzeli so vrv od občinskega nih ho prejemalo brczpla-Lvona in pripr.ve za varen je že-HuMfoem mest bo oddanih|,„a i>5 n<,ke garaže. Nato ao vlo- Reval. — (Fed. Prcaa.) — Po-goni na komuniate v Eatoniji se nadaljujejo. Vlada je razpustila 230 delavskih organizacij.' Hodni prcces proti 180 komunistom, ki so bili v zaporih od zadnjega januarja, je zdaj v teku. V ____ ___, manj, tem boljše. Dnevna vroča "Predaednik Wilson jo iraeno kopel za dete je jako važna. Daj. val komisijo is štirih, in sleer smo te mu piti prekuhane in hladne bili tisti štirje člani železniški vode. Obvarujte stekleničico in predsednik Danici Willard, notra-cucelj pred muhami. N1 t-Jnik Franklin K. Lane, vi in Za otroke: Učite otroke, naj ne J". " »>i naj posredovali iu pre pijejo vode iz poatranakih vrel- Proii" •tlvko-cev, studencev ali potokov, kajti "Ta komisij« je izpoalovala spo taka voda jc navadno sumljiva, «zum med železniearskiini bra-Naj ae igrajo v senci, kadar je tovščinarai in železniškimi sestop največja vročina. Naj nikar ne niki. Tista pogodba ja bila pod-ostanejo prekaano pokonci. Treba P^sns vpričo komisije, preden s« jim razlagati, zakaj je važno, da M« Bsjvišje aodlšče odločilo sa o- ne vtikajo vedno prgte v «sta. ttkr#P',in Z^Lt t Hurove jedi in aadje treba dobro W k-k,bo ' J!^;. oprati, predno jih date ottjikot. Za vae pa naj vvljajo sledeča "CJotovo ae spominjale, da ja med drugimi številnimi ustvarja* j očimi legislatlvuimi uspehi sena* torja La Folletla Še posebno vaš* na mornarska pcatava. "Na vsak način vam je znano, ds so bili pooblaščeni zastopniki Ameriške dslavake federacije, med njimi tudi jaz, v newyorikem mestu cel čas demokratsko kon* veneije, In da smo predložili de. legatom tOČkc, ki jih jo sestavil eksekutlvnl svet in o katerih smo mislili, da bi jih morala atranka vplesti v svojo platformo. lata točke amo predložili tudi republl* kanaki konvenciji. "Halje bi bilo, če bi bili naši predlogi vpoštevaui tedaj, ko je bil čaa za to." Revolta v portugalski koloniji. Liabond, 7. avg. V portugalski r teoriji kontrapunktu, I " fckalnTl^^ p11" v> I o pet ju m petju v zbo-L^i. ^u nr,H v.rnoatno I Afriki je izbruhnila revolta. O krog tisoč domačinov se je oboro žilo in napadlo krajevne oblaatni ¡¡J na glssovirju, na.gosli ali I U J^T^ lova j P n^o 'vlomili všteti j noatno shrambo. . 'h štipendij je vrednih, W do m\ drugih sedem-1 6UDNI BO UOlNKI BTRELE p* p^ r.'4o.i ke v okrožju Manaoa. Ooverner je poalal četo vojakov, toda brez u-speha. Nato je governer poslsl topničarje in strojničarje na lice mesta. --Olencoe, Minn. — V poljskegs UKO JE "KOLUMBOVIH ¡delavca Milton Tonsburga je u-VITEZOV". (darila strela, ki ga je podrla rta tla. Ampak strela mu ni nspra- Kraval v kitajski zbornici. pravila poleti: Ne govorite o vročini, Ne čitajte o vročini, Ne ogledujte ai vedno metra. — F. L. t S. termo* Peking, 7. avg. — Včeraj so bi li nemiri v kitajski zbornici, ko ae J* York. N. y — Tajnik ka- M» d™«* lkod<« kot dÄ ^ ,meI I poslanci nioo mogli gporezumetl, zarije " KnightH of v opodnjih hlačah in nogavicah kiJo pre,Ueduje v odsotnosti "* poročal delogatom, P«r ,uk'nÍ ln dt ^ bil n* Mli no* zborničnega predsednika, ki je "Msšiaerija delavskegs giba njs je odvrniTa grozečo atavko, ae pa najvišje sodišče in Daviš. "Izvrševalni svet jr vzel prav rad na znanje vaše trditve o po četnih prizadevanjih in politični karijeri gospoda DavUa. Ali obe nem pa je dobro pretehtala nje govo poznejšo izjave, njegovo m držanje, zveze, dejanja in neha u ja. Iti uverjeni smo, du je naša Mamica, rad bi zdsj nehal učiti I ^^ ¡n ak«ija dobro utemeljena se. Presedel sem nad knjigo vae "prerešetali ps nUmo aamo le jutro. ga. na kar ste vi obrnili našo po la dvanajsta ura. Recimo, da ni več s sli si ven- formacije, ki smo jih imeli pri ro dar ne moreš misliti, da je le pe- Ikah. In ko smo vse lo pr^rešeta poldne, kadar je šele poldne. li in pretehtali, je izvrševalni svet Jaz si zdaj prav lahko mialim, notrdil in odobril vse naše podat da je solnce doseglo rob onega kc In zaključke, izražene v poro- riževega polja ia da ai atara ribi- šilu. čevka nabira onstran ribnika ze l "Nismo Rabindranath Tagore: Dvanajsta ura. imhj,' rv *eili na konvenciji v Now »«l® opaljen. Tonoburg je stol boUn Dva frakriji ata ae apopa g; (l» J' "riranizacija imela bliro 9Vtbf^WI|l in eno nogo jeKj. ^ ^ ^ ,#t#lt, §|o1, Jn 770;i24 članov. Drlavnl1""1 nt »,(>PnWt ko i* *,rH* u'| črnilniki, so nevtralni poslanci i- prva a 119,5:« člani, |d■rH• v,nj- '1!l""»s a 77,000 člani. iz Hiouz Falls*, j HELENA KELLER ČESTITALA ¿spustili zbornico in s tem avtomatično zaključili sojo. LA FOLLETTU, ■ J' v svoj**m govoru oštel o C.r'>tr>nk»' republikaneko in M 1 -r nočeta javno i Waahington, D. O. (Federated Rekel je, da|Prcaa.) — jUluhoneme aoeijaliatka in pisateljica Helena Keller je pi i aala senatorju U Follettu ter mu čeatitala k njegovi kandidaturi. Zagotovila mu je avojo podporo. Pohvalila je njegovo zagovarja nje avohodne lieaede i« avoboel-^T" irpla^ala, daairav- • "ta žele Mani. Fred r prišel lani h. Kana korodnikom na obtak. *nal, da je krej kot «o rejo Itaie. Na fJMje sta II. F. * H < rt«k(ng prič». Amlrew je pa kaa- farm«, v Kanadi po rnih lisie za rejo. Hov potres povzročil paniko v Toki Ju Toki jo, 7. avg. — Močan potresni aunek je včeraj vrgel prebi-valee Tokija v paniko. O kaktško di še ni poročil Istočeano je prišla vrat o ta j. funu. ki je obiskal južno Japon-»ko fn otoka Kinšu in Formoaa železniške proge so poškodovene ia telegrafske ter telefonske črte paralielrane lenjave za večerjo. Uhko zaprem oči in ai mialim, da eonee pod madarovim drove som vedno bolj temnijo in da je voda v ribniku bliščeče črna. Če pride lahko dvanajota ura po noči, zakaj bi ne mogla priti noč, kedar je dvgnajeta ura! prezrli tegs, «la omenjate oenatorja Ls Folletla, in zelo nas veseli, da nimate nobene jeze do njega. ,v , /.ll.iV.I Nova MapoUonova ptama najdena Prage, Cehoslovakija, 7. svg. — V Brnu na Moravakem ao našli 267 piaem, katera je pisel cesar Napoleon Veliki ovojenu zunanje uiv ministru in konfidentn vojvo di Heaaenu. Piama 00 bile mod drugimi starimi pepirji v poeeeti oruga Ha«M»anovlh potomcev LIITiriOA UKEDEliTVA Lorain, Okla — Hovjetska Ku h-ju še nima v Združenih dršgvah ....................-......... uradnega zastopnika. Obm.teje Vi ao zadnji» »oboto ubili Rozzlljo na orgaolraeijo Fr.en K of K#»viet ana. vdov e angleškega banki- B«aa»a It »o. Lin-oln, Chtegge, rja. na njem kmHiji v Paekli, a III v angleščini. — l o retira ai. I zdrav I Morilci Evanaovo prijeti Mežico City. 7. avg. — Vojni ilepertment javlja, do *o henditje, ZA SLABO PKgBAVO SEVERA? BALZOL. Pomaga naravi 9 Um da I*. ledec m jotra bodo pričela 9 gvejim normalnim poslovanjem in prebava bo šepet po-gtala rodna. ta KNJIGE KNJIiEVHE MATICE i. m. r. j. Književna maties Slovan* ako narodna podporne jed* note je izdala in Ima v aa. logi aledošo knjige 1 Pater Malavgntura. Hplsal Zvonko A. Novsk. Izvirna poveat iz Življenja ameriških frančiškanov, Z izvirnimi alikami, katera je izdelal »tanko žela. Fina trda vaz* bg. Cena a poštnino vred 1100. Blovoaako angleška slov* nioa. Dodatek raznih korlat* nih Informacij. Fina trda vezba. Cena $2 00 a poštnino vred. Jisunie Eiggtns Bpiaal Upton Bluelair, poslovenil 1* vao Moleli, Poveat iz življenja ameriškega prolatsrija. ta za šaaa velike Vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poŠt. nino vred. , Zajedale!. Bpiaal Ivan Mo. lak. Poveat (z doeloj okriie-ga koaa življenja alovonokik dolgvgov v Ameriki. Trdg vezba. Cena $1.75 a poštnino vred. t Sakoa biogeaaaijo. Bpiaal Howard J. Meore, poolove ■II J. M. Zelo podašna knji-ga, kl tolmači mnoge naturae zakone lo pokazuje, kake gg aplošnl razvoj ponavlja pri posameznike fizftšao in duševno. M olikami. Trda vezba. Cena $1.*0 g poštalao vred Zadnji dvg knjigi leal okupaj, dobite dolorje. ,na reza tri Naročbe. a kat-rtm» jo po-glati denar, aprojams KffJtitlVBA MATICA 9S97-M 0o, UwidaU Ave., Okieage, Dt * = £ ud y ar d Kipling: Riki-tiki-tavi. (Dalje.) Drugo jutro je prit' 1 Kiki-liki o pravem času k zsjjitreku, prijezdil je bil veselo na Tedijevi rami k verandi in tuiuj/ h svojim noskom semtertja, ki ni ga je bil po noči k pet Jepo na rožnato obli-zal, in irkai vas«- vonj, ki je prihajal iz ¿a je ve ponvice, od gnjali in od kuhanih jajc. Dali so mu poskuniti sladkih hanari in kuhanih jajc, on pa je skakal hvaležno iz naročja v naročje in ovohal vse roke. Trdno je bil sklenil, da hoče postati ljubljenček vse hiše, saj ga je njegova mati, ki je živela v hiši generalovi, natančno poučila, kako se kaj takega napravi. Navsezadnje je skočil Ri-k it i k i v vrt, da pogleda, kaj je tam imenitnega. Vrt je bil velik, in le ena polovica je bila obdelana. Tam so stali velikanski rožni grmi, ki si jih komaj obhodil z dvanajstimi dolgimi koraki, in poltg teh še pomarančna in ci-tronova drevesca, ki »o vse leto pokrita s cvetjem in nadjem. V drugi, divji polovici vrta pa jo rastel bambus in gosta trava za moža visoko — skratka to je bil kraj, da si ni lepšega misliti mo-goce, Kiki-tiki je plesal veselo o-koli in si oblizoval ustnice. "To bo tukaj lov, da bo veselje," jc dejal sam pri sebi in pri tej misli semu je razkošatil rep kakor krtača za steklenice. In dirjal jc po peščenih potih, ne zagnal v goščavo, vohal tukaj, vohal tam, ko zasliši naenkrat v trnovem grmu tožeče glasove. To sta bila muli ptiček-krojaček Darzi in njegova žena. Napravila sta si bila krasno gnezdeče iz dveh velikih listov, ki sta jih na spodnjem koncu zelo umetno in spretno skupaj scšila. Votlino med obema listoma pa sta skrbno napolnila z volno in drugimi mehkimi rečmi. «Zdaj sta pe sedela oba pred gnezdecem in bridko jokala. "Kaj se je pa zgodilo!" je vprašal Kiki-tik. "O, huda nesreča naju jc zadela !" je dejal Darzi, kajti njegova ženica od ihtenja sploh govoriti ni mogla. "Včeraj nama je padel eden urned najinih mladičev iz gnezda in Nag ga jc požrl." "Hini!" je dejal Riki-tiki. "To je pit res prav Žalostno . . . ampak meni je še tukaj vse neznano. Kdo pa je to: Nagf . . ." Darzi in njegova žena nista odgovorila; prestrašena sta se potuhnila globoko doli v svoje gnezdeče, kajti tam iz goste trave — čisto doli od vznožja grma — se je zaslišalo sikanje, o, tako grozno sika-kanje, da je Riki-tiki odskočil kar za dva čevlja nazaj. In nato se jc priplazilo iz trave polagoma, palec za palcem — najprej glava z napihnjenim vratom — dokler sc ni pokazalo, celo pet čevljev dolgo telo — t it je bil Nag, hudobna črna kača. In potem je vzdignil Neg avojo glavo in jo majal gori in doli, semtertja in ves čas strmel v Kiki-tikijn s svojim hlsdnim, zlobnim kačjim pogledom, ki obdrži vedno isti nepremični obraz, pa naj ima v glavi take ali drugačne misli. "Kdo je Nag!" tako je zanikalo pod razcepljenim jezikom. "Lc poglej mc. Jaz sem Nag. Ali ne vidiš znamenja, ki ga je pritisnil veliki bog Drahma mojemu plemenu zato, ker je pustila prva ko- bra boga mirno spati v senci svojega razprostrtega ščita t Le poglejte me ~ vi vai — in tresite se!" (Kobre. Ime je portugalsko: Cobbra di capello — kače s klobukom. "Klobuk" je nspihnjeni vrat, ki ga te kačd lahko teko razširijo, da je videti kakor plošča. Na njem je znamenje, podobno o-čalom, zato nemški: "Brillen-sehlange.") In razprostrl je svoj vrat v. vsej njegovi širokosti in Riki-tiki je videl na njem zgoraj znamenje, podobno očalom. In ustrašil se je v resnici za trenotek, potem pa se je spomnil, kdo je. Čeprav še ni nikoli dozdaj videl žive kobre, pa ga je njegova mati dostikrat hranila z mrtvimi kobrami, in dobro je vedel, da je dolžnost odraslega mungosa ubijati kače in jih jesti. Pa tudi Nag je to kaj dobro vedel in vkljub temu, da je bil njegov pogled tako mrzel in nepro-doren, se je vendar bal globoko, globoko v svojem hladnem srcu. "Čenče neumne!" je dejal Ri-ki-tiki! — "Znamenje sem, znamenje tja — sramuj se, da ješ mladiče iz gnezd!" Nag je premišljeval in opazoval travo za Riki-tikijem in vsako najmanjše gibanje v njej. Vedel je, da prinese bivanje mungosa v vrtu njemu in njegovi družini prej sli slej smrt in pogin, zato je premišljeval, kako bi ga prekanil. Da Riki ne bi ničesar slutil, je glavo nekoliko povesil in jo držal proč. "Govoriva pametno," je dejal. "Ti ješ jajca. Zakaj bi pa jaz nc jedel tičevT" Riki-tiki je pa bil prepameten, da bi bil tratil čas in se še oziral okoli sebe. Skočil je naravnost kvišku, kolikor visoko je mo- JOSIP STRITAR: SODNIKOVI. XVII. Prijazni bralec nc bodi nevoljen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem sc suče naša povest, ni bilo v onem času ne Čitalnice ne kazine, ne strelišča nc drugega enakega mesta, kjer l»i nc bili možje zbirali in pogo-\arjali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna jc bila našim tržanom, kmetom tli gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam jc iti, ako jih hočemo najti zbrane. liilo Jc torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer sc je zbirala, kakor smo Že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu X stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano: gospoda okrajnega sodnika za starcjšiuo v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava iu kar jo druge drobne j še gospode. Precej pozno jc Že, vendar družba ni nič kaj glasna iu vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. (lospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dohru kapljica Korenova se jc zastonj borilu z meglami, ki so mu turii-čile visoko čelo. In ker ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli hiti podložniki njegovi! II i I je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, «la že dolgo nc tako. To si j»' menda vsak sam pri sebi ini^i!, a kaj takega reči ni spodobno. To jc bilo Korenu prav neprijetno, a krčmar žc celo ni, da hi sc po sili vtikal v tske gospudske zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je lulo videti na vsakem obrazu. To je potolažili» ptH»(cuega kremarjs, češ: jaz sciu storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni? Poskušal jc /daj ta, /iluj tu, da hi gospodu v kotu razvedril čelo. Oospud dsvkar mu jc pravil svoje najzanimivejše lovski* dogodhe, gospod pristav ga je zjgdctal \ najholji zvita pra-voznatiskn vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: \se zastonj ! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa /daj tudi malo prikima! , a to jc l.ilo vse, njegove misli so hile vidno kjedrngje. Kad Iu bil kuteri vprašal gospoda, kaj mu je. ali upal sc ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi re«, zgodilo, \ " nocoj. Meni se nič prav nc Ijplu, kakor ste gotovo že vsi zapaxili. Ni čudo! I radltlll skrbi se človek lie i/nehi tudi pri vinu Danes nu je prišel drugi dopia o tistem potepuhu, tisUni /«plotniku, ki se, kakor pravijo, lati m potika po našein okraju; zakaj g« nismo tr iishdili! Saj veste, g<>spo«lje, da sin*, storili vse, kar jc lulo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse nase prizadeva brez uspeha. Nato jr loi nekaj čas« mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, «ojH-t dopia, ds jr v naših krajih, da gs moramo najti m jim isročiti živega ali mrtvega Sam / lo< le j ga Je aenes« I sem, v ta mirni kraj. kjrr nimamo in nismo imeli, kar «cm jas tukaj. ne razbojnika, n« tatu. «ploh ne tloveka, katerega |.r< matija postava, če jr r«« tukaj, kakor pravijo priložnost imam o, uonpoda. poka- rati svojo bistroumno«! in fadohiti priznanj« in pohvalo, morebiti ie kaj več <„| sgoraj. Ali kako! tO jr vprašanje. Te Človek je kakor vetfa; po\ »<«l je' in nikjer. In ie g« tali vjemo. ne drli g« n« «»sidje ne telesi* Saj su a« imeli v Uradlški m na I.Jubl>«n«kem §r«du rakaj ga p« ii.v. Udj« varovali! Zdaj g« ps mi iti««»?* ' * Nato se oglasi bistroumni r"i*oi «lav kar, še predno je okrajni sodnik vse povedsl, kar je hotel: i "Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah od-skoči, ko se ga človek z njo dotakne." " "Da bi ga le že skoraj .imeli!" " reče zopet okrajni sodnik; " "potem bi me ne skrbelo dslje. Ali kako! Saj smo že steknili vse kote; isksli smo ga kakor šivanke, vse zastonj! Kaj menite, gospodaf" " Nato se oglasi gospod pristav: "Jaz bi dejal, gospod okrajni sodnik, da se je treba obrniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba, da nam pomorejo, saj to je njihova dolžnost." ' "In tudi drugi možje," " pristavi gospod priglednik. " "Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa kota tod okrog, časa ima dovolj in pre-brisati je tudi dosti zs to. AH mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti 2 njim in tudi obljubiti mu kaj seveda." " "Kdo je ta človek!" vpraša radovedno okrajni glavar. " "Neki Heljan, drvar, saj ga morda poznate, goapod!" " "Kaj bi ga ne poznal, baše Jerice oče!" " "In ravno nocoj je tukaj. Prišel jc zopet svojo Jerico gledat; ves zaljubljen iu zamaknjen jc vanjo." " "Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda!" Nato vstane eden izmed gospodov in gro v veliko sobo po Heljana. Čudno sc jo zdelo Seljanu, kaj mu hoče go-s pode, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize iu čez nekaj časa sc prikaže med durmi ter pozdravi družbo: "Dober večer, gospoda! Kaj bi mi radi! Urez zamere!" " "Pojtc sem enkrat pit, oče Beljeni" " gu pokliče okrajni sodnik ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. 41 "Saj smo stari znanci." " Kaj takega >c ni bilo Seljanu šc nikdar zgodilo, zato ni precej Vedel, kako naj bi se vedel, da bi bilo prav. » "Vaši Jerici na zdravje!'* prigovarja mu stare jšina. " "Tisto pa tisto!" " zoreli se vesel stari drvar in potegne enkrat precej krepko; potem poda zopet nazaj kozarce. "Sedite malo k nam, oče Seljan!" veli mu okrajni sodnik. "Tega pa žc nc, tega," brani se pošteni drvar; "človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po tvojem stunu. Pri vojakih sem bil; oč« Radccki sam mi je bil nekdaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo potrkal, ko sem tako prav korenjaško v vrsti stal. 'trebuh notri, prsi ven!' in grdo «em gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ue vedel, kako «e je vesti s gospodo? Ne, sedem ne, brez zamere; stoj« Imm poslušal, ksj vas je volja, gospod." " 44Vi «te pameten mol, oče Seljan," " za-čn« s« mu dobrikati okrajni sodnik; " "in pošten mol, to nam je vsem dobro zn«no in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, ho-čemo se na v«s obrniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomsgate, oč« Seljan." •• "Jas da bi (»omagal e. kr. gosposki! Men. da «« norčujete, gospod, brez zsmere " "Ne, oče Seljan, prav sa res govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam lahko po-»nagste, ako hočete,-kakor morebiti nihče dru* tako - " ^ gel in tesno pod njim je šinila sikajoč mimo gleva Naje, potuhnjene žene Nagove. Tiho se je bila priplazila za njegovim hrbtom, da bi ga napadla iz zasede in ga ukončala. lla! Kako je sikala od togote, ko je videla, da se ji naklep nI posrečil. Riki pa je padel doli na Najin hrbet in če bi bil nekoliko starejši, bi bil vedel, da je prišla lepa prilika, da ji zdrobi hrbtenico z enim samim ugrizom. Ugriznil je sicpr — toda bal se je novega napada, zato ni ugriznil dovolj globoko jn dovolj močno — in predno je še dovršil svoje delo, je odskočil in pustil Najo samo, ki se je vila od bolečin. "No, le počakaj malopridni Darzi!" je sikal Nag in se js vzpenjal tako visoko, kolikor je le mogel — pa Darzi si je bil prav modro zgradil svoje gnezdeče tako visoko, da kače niso mogle do njega. Poskakoval je od veselja na vejici in se radoval nad onemoglo jezo svojih sovražnikov. Riki-tiki se jc vsedel na zadnje noge in se opiral pri tem na svoj rep, kakor kak kengurij. Njegove oči so postale čisto rdeče — kar pomeni pri mungosih vedno, da so zelo besni — in rehtačil jc in zmerjal, pri tem pa ostro pazil in gledal na vse strani. Nag iu Naja pa sta bila že izginila v travi. Ce se kači ponesreči napad, ne izda nikoli, kaj da namerava. Riki-tiki- ni hotel slediti ubeglima kačama v goščavo; kajti z dvema kačama se boriti naenkrat, tega si pač ni upal, Oddirjal je torej proč, in se vsedel na peščeno pot, blizu hiše, da bi premišljeval. Stvar je bila resna. V starih knjigah pišejo, da si mungosi znajo poiskati posebno zelišče, kadar jih piči kača in da sc s tem zeliščem popolnoma ozdravijo. Ali to jc le pravljica. Pik strupene kače prinese večinoma tudi mungosu smrt. (Nekateri prirodoslovci pa trdijo nasprotno, da mungosu kačji pik ne škoduje, kakor je n. pr. tudi jež neobčutljiv za gadji pik). Riki-tiki je vedel, da je še zelo neizkušen (in kar sc tega tiče, jc bil veliko pametnejši nego večina dečkov, ki se imajo vsi za tako modre) — pa ravno zato jc bil ponosen na to, da sc jo tako zmagovito izognil zvijačnemu napadu iz zasede. Ta zavest ga jc napolnila s samo-zaupanjem, in ko jo pritekel Te-
  • ovedttje." m «'|»rtv tjgtm potepuhu." M (Dalj« prihofejU.) Rabindranath Tagore: Banjan. .0 ti kuštravi banjan, rastoč kraj ribnika, ali si pozabil malega dečka, kakor ptičkov, ki so gnezdili v tvojih vejah in te zapustili! Sc no spominja«, kako je sedel ob oknu in se čudil zmedi tvojih korcnik, potapljajočih so v zem-lijot Žene so prihajale zajemat z vrči iz ribnika in tvoja ncstvonia temna senca se jc vijugala Čez vodo kakor spanec, ki se trudi, da bi se prebudil. Bolnena luč jc plesala po valovih kakor nepokojne, drobne su-vnlnice, tkoče zlato preprogo. J)ve raci ata plavali ob bregu, porast leni z dračjem, nad svojimi «ene«mi in deček je sedel neni in samišljen. Želel si je biti veter in tudi •kozi tvoje šelesteče veje, biti tvoja senca in se s