1 fi \\Ul, Ш4 rottndna o bičan« * »otožni i etn Wfl V Ljubljani, v sredo 14. marcu 19>4 Stev. hI a Cena 140 |)iu Naročnina mesečno 15 Die, trn inozem-lifo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din. ca inozemstvo 120 Din Uredništva je * Kopitarjevi «16/1)1 Telefoni aredništvai dnevna »iaiba 2И0 — MĆaa zm, SN ki Utaj« ramk dn «jwtraj, rasen ponedeljka bi dneva po praznikn Ček. rnčnn: Ljub-Ijana St. 10.br>u in 10.34*) za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.795 U prava: Kopitar jeva b, telefon 299] a Samoobramba malih (K govoru našega zunanjeila ministra.) Knezu Bisinarcku pripisujejo zaslugo, da je prvi zavrgel stare načine diplomatskega govorjenja. Mesto da bi svoje misli zavijal in omotaval v eiov-ničarskii in leposlovni blesk ter skušal skrivati svoje načrte za krasno izumetničeno meglenostjo, ki je največkrat bila le olišpaua laž, je nekdanji nemški železni kancler rajši povedal kar — resnico. Evropa tega takrat ni bila navajena im mu ni verjela misleč, da je to, kar je povedal, laž, in ono, kar je zamolčal, resnica. Ako prebiramo skrbno in logično sestavljen govor, ki ga je imel naš zunanji minister Bogoljub Jevtič o zunanji politiki naše države v Narodni skupščini, moramo iskrenost v izražanju naših ciljev in sredstev, ki se jih naša zunanja politika poslužuje za njihovo dosego, oceniti le s priznanjem, da je tudi naš zunanji minister hotel povedati brez vsakega prikrivanja in brez vsakega okraševanja dejstev le golo resnico, ki je tim lepša, čim skromnejša je. In to je tudi moč tega govora, ki smo ga včeraj v celoti objavili v našem listu. Evropa, ki jc željno pričakovala, da se tudi naša država in predvsem naša država jasno izrazi k nekaterim vprašanjem, ki se z velikimi bolečinami izmotavajo iz omrežja mednarodnih apetitov in intrig, bo zaman iskala v tem govoru prikritih namenov in neizraženih pridržkov, ker bo začutila za to jasno in iskreno izpovedjo elementarno moč naroda, ki je sklenil, da hoče živeti v miru z vsemi, a tudi ne dovoliti, da bi mu kdorkoli grenil njegov obstoj ali oviral njegov naravni napredek. Zato tudi ni čudno, če je g. Jevtič prelomil z navado, da se v velikem, letnem pregledu zunanje politike, ki se podaje ob priliki proračunskih razprav, zaporedoma naštejejo posamezne države in se pri vsaki posebej pove, kakšno je naše razmerje do nje, in je rajši uvodoma razglasil našo življenjsko težnjo po mirnem sožitju z vsemi, ki nas kot narodi obdajajo, nato pa prešel na trenotne potrebe in skrbi, ki v okviru te velike mirovne zamrli usmerjajo naša prizadevanja v družini narodov. Katere so te trenotne potrebe in skrbi? Zdi se, da je poglavitnejša med njimi) samoobramba malih držav. Petnajst let povojne zgodovine je male države moglo prepričati, da je tista bratska skupnost, ki je na temelju enakopravnosti in enakovrednosti združevala male in velike države in rodila demokratični svetovni parlament Zveze narodov, začela vidno pojemati in da se čedalje bolj pojavlja želja velikih narodov, ki jih velesile imenujemo, da sami odločilno vodijo mednarodno politiko. To smo začutili, ko so velesile v vprašanju nemških reparacij ntiirno obšle upravičene želje malih, isto smo izkusili, ko je razorožitveno vprašanje postalo zgolj predmet razgovorov med velesilami, isto smo zaslutili tudi ob lanskem, nekoliko hrupnem pojavu revizionizma, ko so velesile šle podpisovat takoimenovani sporazum štirih, ki naj bi brez malih in če potreba tudi proti njim »celiil evropske rane«. Ta neprijetni pojav zapostavljanja, da ne rabimo besede brlskiranja, je čisto naravno izzval pri malih narodih spoznanje, da je treba sicer sodelovati z vsemi, da je treba gojiiti stara prijateljstva, a da je v prvi vrsti treba misliti na samopomoč in na samoobrambo, na jamstva, ki bodo branila življenjske potrebe malih tudi takrat, kadar bi interesi velikih morda drugače hoteli. V govoru g. Jevtiča vidimo, kako se je v naši zunanji politiki ta zdravi gon samoobrambe ustvarjajoče pojavljal najbolje v okviru Male zveze same. 26. marca 1933 se stisnejo države Male zveze v trdno politično skupino, ki se je zavestno podvrgla najstrožji disciplini v zunanji politiki. 1. ju-nja 1933 sled važni sestanek v Pragi, kjer so na pobudo naše države zaokroženost in medsebojno povezanost Male zveze prenesli tudi na gospodarsko področje in pristali na načelo skupne medsebojne pomoči v prenašanju gospodarske krize, kar bo naložilo bratski Češkoslovaški precejšnja bremena. Dne 4. julija pa se Mala zveza strne v razo-rožitvenem vprašanju v en sam blok, ki si je v Londonu poiskal močno jamstvo v sovjetski Rusiji. Ko je bila osnovna celica za samoobrambo utrjena, kar je bilo zrahljanega popravljeno, kar je bilo nepopolnega izpopolnjeno, je vstala v Evropi Mala zveza, ki je »razpršila vse zlohotne intrige in je s svojo avtoriteto razgnala vse dvome v svojo trajnost in v svoj uspeh«. Takšen je bil začetek. Sedaj so male države lahko brez brige obrnile svojo pozornost od notranjega urejevanja svojega doma in so se mogle posvetiti delu samoobrambe na zunanjih poljih. Najmočnejši in najbolj viden je bil uspeh na Balkanu, kjer je bilo treba odstraniti najpreje mnogo še v prošiosti nakopičenih zaprek, ki so. zastrupljevale medsebojne odnošaje balkanskih narodov. Sporedno s tem notranjebalkanskim očiščevalnim delom, pri katerem je naša država pred vsem svetom prevzela odgovornost za inicijative, ki so jih zmožni samo veliki narodi, in si je tudi utrdila svoj položaj kot voditeljica Balkana, pa se je očiščevalno delo vršilo tudi v smeri, da se z Balkana izženejo izvenbalkanski vplivi. Nepomir-ljivo se borimo proti tujcem in zavojevalcem, ne ozirajoč se na to, odkod pridejo, kakor tudi proti vsem njihovim zablodelim pomagačem na Balkanu«, je rekel zunanji minister, ki je v svojem govoru prišel štirikrat nazaj k tej misli, da je treba »presekati na Balkanu politiko intrig, prepirov in presenečenj« in da je treba uveljavili načelo, da balkanski narodi niso sredstvo, ki naj služijo smotrom — še tako vabljivim in mamljivim«. Zgodovinski sestanki našega in bolgarskega, nato bolgarskega in romunskega vladarja so zagrnili zaveso nad nesrečno preteklostjo »polno težkih zablode in utrli široka, upov polna pota prijateljstvu med našo državo in Bolgarijo. Jugoslavija bo to zbliževanje, ki ga je lako pogumno začela, 'nadaljevala, ker je iskreno prepričana, da zahtevajo sbliianje teh dveh sosedov po krvi neposredne potrebe trajnega miru na Balkanu«. .Nato so sledila pogajanja za balkanski sporazum, podpisan 9. februarja v Atenah, ki je vrhunec prizadevanj, da se mali narodi na Balkanu osatnosvoje iu izženejo iz Balkana za vselej vplive velesil. Kar še ni doseženo, se bo skušalo doseči v bodočnosti. Zato nam jamčijo prisrčne in tople besede, naslovljene na Bolearijo in na Albanijo, ter slovesna obljuba, da bo naša država z jeklen« voljo Dohitela Za „ozdravljenje Podonavja...4 Konferenca treh v Rimu Pomirljive izjave glede ciljev italijansho-avstrijsko-madjarskega sodelovanja v Srednji Evropi Ta Rim, 13. marca. b. Predsednik madjarske vlade Goni bos je prispel sjioči ob 9 v Rim, kjer ga je pozdravil na postaji predsednik italijanske vlade Mussolini. Oba državnika sta se odpeljala v zgradbo madjarskega poslaništva. Gombos je dal časnikarjem krajšo izjavo, v kateri je dejal, da se bo na sestanku v Rimu ričelo s praktičnim delom, od katerega bodo ahko vse interesi rane države enako pričakovale koristne rešitve vseh vprašanj, ki so v zvezi z obnovitvijo srednje Evrope. Davi so se nadaljevala posvetovanja m«l madjarskimi, italijanskimi in avstrijskimi gospodarskimi strokovnjaki. V madiarski delegaciji je poleg ministrskega svetnika Winklerja nekoliko predstavnikov madjarskega zunanjega, trgovinskega in poljedelskega ministrstva. Dollfuss: „Proti nobeni državi ali skupini držav - sodelovanje z vsemi" Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss. ki 9e je naimeravai odpeljati v Rim z letalom, je snoči opustil svoj namen, ker so z vseh mete-reoloških postaj prihajale neugodne vesti o vremenskih prilikah. Zaradi slabega vremena bi bilo nemogoče preleteti z letalom Apenine. Dollfuss je zaradi tega odpotoval z vlakom snoči ob 10 in je danes popoldne prispel v Italijo. Zveznega kanclerja dr. Dollfussa spremljata minister Hornlioster i,n ministrski svetnik Blaas. Avstrijski zvezni kancler je na svojem potovanju v Rim podal italijanskim časnikarjem izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Vprašanja, ki jih bomo proučevali v Rimu, so znana, istotako pa je znan tudi cilj, ki ga želimo doseči. Po raznih mednarodnih konferencah, zlasti pa v konferencah v Ženevi, je dal predsednik italijanske vlade Mussolini iniciativo, da se končno preide na praktična in koristna pogajanja za gospodarsko reorganizacijo Podonavja. Posledica te njegove iniciative je sedanji sestanek v Rimu, ki ima izključno gospodarski značaj. Gre za to, da se po možnosti izpopolnijo in razširijo obstoječe dvostranske avstrijsko-italijanske, italijansko-madjarske in madjarsko-avstrijske gospodarske pogodbe. Oni, ki so pričakovali od tega sestanka kakršnihkoli gospodarskih ali političnih senzacij, se bodo naveličali čakati. Šefa avstriiske in madjarske vlade sta prišla v Rim z iskreno težnjo, do se naslonita na dragoceno podporo italijanske vlade in njenega šefa, da se postavijo na skupen branik pred gospodarskimi težavami, ki pritiskajo na donavski del Evrope. S tem nc bomo koristili samo miru v Podonavju, ampak tudi splošnemu gospodarskemu in političnemu miru v srednji Evropi. Naša akcija ni naperjena proti nobeni državi in proti nobeni skupini držav, ker smo prežeti z iskrenimi željami, da z vsemi sodelujemo. To sodelovanje pa je treba čimprej uresničiti, da se končno preide s teoretičnega na praktično in koristno delo. Avstrija od tega lahko zelo veliko pričakuje, ker ji bo dalo pobudo za čim popolnejšo notranjo ureditev. Prvi razgovori Glavna konferenca z madjarsko gospodarsko delegacijo in predstavniki italijanske vlade se je pričela danes. Konferenca je trajala več ur. Pred-| vsem se je govorilo o vprašanju izvoza madjarskega ! žita v Italijo. Madjarska gospodarska delegacija je pripravila alternativne predloge za sporazum v tem , I vprašanju za Italijo in Avstrijo. Poudarja se, da ' o carinski zvezi med Avstrijo, Madjarsko in Italijo ne more biti govora. Enako se poudarja, da gospodarski program rimske konference ni naperjen proti nobeni državi. Ob U se je ministrski pred- i sednik Gombos odpeljal v dvor in se vpisal tam v dvorsko knjigo. Nato je Gombos položil lovorjev za teini visokimi mirovnimi cilji. Ona najlažje in kot voditeljica, >ker se ravno o njej ne more reči, da ne bi bila v prijateljskih odnošajih z vsemi balkanskimi narodi brez izjeme«. Ista nepopustljiva in vztrajna volja iztrgati se iz omrežja intrig velesil in si med seboj ustvariti možnost uspešne samoobrambe in samopomoči, je delovala tudi na področju P o d o n a v j a. Samo vprašanje tukaj še ni dozorelo, ker so interesi velesil tukaj še premočni in je zemljepisni položaj Podonavja mnogo bolj kompliciran. Tudi vse podonavske države še niso enako močno prepričane o tem, da naj potrebe Podonavja rešujejo podonavske države same. Toda načela naše politike so jasna, in delo, ki ga vrši, dosledno: L Obnova habsburške monarhije, ki Hahko pomeni tudi za-niiselno stremljenje določene politike kakšne velesile, je za nas »politika nemira in nereda , habsburško strašilo nas pa nc dela nervozne, ko se »nismo bali niti avstro-ogrskega jarma*. 2. Mi nismo v prvi vrsti poklicani za čuvarje avstrijske neodvisnosti, pač pa smatramo, ila se mora vprašanje njenega obstoja -»rešiti ne v interesu te ali druge velesile, ampak v interesu miru*. 8. Glede namenov rimskega sestanka pa mirno počakujnio, kaj bo dal. To je jiovedano jasno brez vsake strasti. Ivogar se tiče. bo razumel. Prizadevanja Italije, da bi a pomočjo Avstrije in Madjarske zavladala v Podonavju proti malim državam, bo zadelo na nezlomljiv odpor. Letna bilanca je torej razveseljiva. Jugoslavija ume mirno in s zaupanjem gledati v bodočnost«, posebno še, za kar imamo sedaj jamstva, če bo na začeti poti vztrajala. venec na grob neznanega vojaka. Ob 12 se je od- vlade. Ob predsedništvo b popoldne je spre- peljal v pr jel Gombosa papež Pij XI. Zvečer je madjarski poslanik pri Vatikanu priredil Gombosu na čast večerjo. Avstrijskega zveznega kanclerja dr. Dollfussa pričakujejo v Rimu nocoj. Do Benetk se je peljal z brzim vlakom, od tam pa se odpelje s posebno kompozicijo in pride nocoj ob 9.40 v Rim. Jutri v sredo ob 9.30 dopoldne se prično po programu razgovori med tremi državniki o srednjeevropskih problemih. Velika konferenca v Ženevi Ženeva, 13. marca. c. Francoski veleposlanik ▼ Berlinu De Chambrun jc danes predložil rim- ski vladi, da se v mesecu aprilu skliče v Ženevo podonavska konferenca, katere bi se udeležile Francija, Italija, Avstrija, Madjarska, države Male zveze in Bolgarija. Potovanja in obiski Pariz, 13. marca. c. Zunanji minister Barthou odpotuje 25. marca v Bruselj nu obisk k belgijskemu tovarišu. Kmalu nato Ivo odpotoval v Prago, Varšavo in Moskvo, kamor bo pričo I nujbrž 25. aprila. V mesecu maju Ivo pa Влг-thou v Pariz,u Ob tej priliki bo prišlo do zelo vti/aiih razgovorom glede končne ureditve podonavskega problema. Države Mate zveze naj sodelujejo Avstrija je poslala v Prago posredovalca, da lo omagoči Praga, 13. marca Z. Semkaj je prispel načelnik gospodarsko-političnega oddelka avstrijskega zunanjega ministrstva dr. wiesner, ki naj pripravi vse sporazumno s češko vlado, da se bodo pogajanja za novo avstrijsko - češko trgovinsko pogodbo v najkrajšem času zopet začela. V tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih je prihod dr. Wiesnerja vzbudil največjo pozornost, ker smatrajo, da ie v tesni zvezi s konferenco, ki se bo te dni vršila v Rimu med Mussolinijem, Dollfussom in Gdmbosom. Zato tudi ne verjamejo popolnoma uradnemu poročilu o namenu tega obiska, ker so prepričani, da ima dr. Wiesner prav poseben nalog, da po naročilu avstrijskega zveznega kanclerja izve za mnenje praške vlade, pod kakšnimi pogoji bi bila Češko- slovaška in Mala zveza sploh pripravljena, da sode luje pri ustvarjanju podonavske gospodarske skup nosti, o kateri se bodo razgovarjali v Rimu itali janski, madjarski in avstrijski državniki. Z ozirom na to, da je zunanja politika držav Male zveze enotna za vse tri članice, pričakujejo, da bo praška vlada sporočila dr. Wiesnerjeve predloge svojima obema zaveznicama, preden bo dala končnoveljaven odgovor. Praga, 13. marca. Časopisje prinaša komentarje iz Rima. Ti so pa zelo pesimistični, ker Češkoslovaška ostaja trdno na stališču, da sc mora vpliv vseh velesil popolnoma umakniti iz Podonavja in prepustiti podonavskim državam možnost, da same urejajo svoja razmerja. Grčija in balkanski sporazum Sporazum med vlado in opozicijo — Vtis govora Bogoljuba Jevtiča Atene, 13. marca. TG. Danes popoldne je bil sklenjen sporazum med vlado in med opozicijo glede sprejema balkanskega pakta. Venizelos se je uklonil prepričevalnemu dokazovanju zunanjega ministra Maksimosa g led" obveznosti balkanskega pakta. Tudi govor zunanjega ministra Jugoslavije v narodni skupščini je doprinesel mnogo k temu, da je bil sporazum dosežen. Venizelosu se bo ustreglo toliko, da bo zunanji minister izjavil v parlamentu, ko bo predložil balkanski pakt za uzakonitev, da balkanski pakt nikakor ne obsega obveznosti izven Balkana kot takega in da krije samo meje držav podpisnic in da potemtakem Grčija ne sprejme ni-kake obveznosti, da bi se morala boriti proti kakšni velesili. Balkanski pakt je pakt miru, naperjen ni proti nikomur. Maksimos bo zavrnil tudi razne druge trditve o balkanskem paktu. S tem bo stvar popolnoma očiščena in balkanski sporazum bo s i polnim sodelovanjem Grčije začel svoje pomirjevalno delo. Maksimos je izjavil tudi. da balkanski pakt obdrži svojo obveznost za dve leti in da bo mogoče potem napore razširiti in dali Bolgariji možnost, da se udeleži tega miroljubnega zbiranja ali da vstopi v pakt ali pa da sklene dvostranske pogodbe o nenapadanju z vsemi svojimi sosedi. Atene, 13. marca. p. Oficielno se poroča, da stojimo pred izpremetiibami v grški vladi. Že včeraj zvečer je začel predsednik vlade konferirafi s šefi strank, ki so zastopane v vladi. Te konference so se danes dopoldne nadaljevale. Do sporov jc namreč prišlo zaradi volivne reforme. Kondilis se zavzema za proporcionalni sistem, dočiin je Caldaris odločno proti temu. Do sporazuma ne tnore priti in je pri čakovati velike vladne krize. Zunanji minister Ma xiinos jc danes predložil parlament u projekt ratifikacije balkanskega pakta ter o tem podal poročilo. Obsedno stanje v Est iji Estonski bojevniki zahteva-o oVasI Tallin, 13. marca. TG. Ker je zavzelo ljudsko razburjenje vsled volivne propagande za volitve novega predsednika zelo nevaren obseg, je danes proglasil predsednik vlade Paets obsedno stanje po vsej Estoniji. S tem je dobil v roke izredna pooblastila, na podlagi katerih je ukazal obširne aretacije posebno v vrstah bivših bojevnikov, ki hočejo vpeljati v Estoniji avtoritativni režim s predsednikom, ki bi dobil pravice v istem obsegu, kot jih ima Roosevelt v Ameriki. Aretacije so se izvršile sredi velikih neredov, ker se je raznesla vest, da je med aretiranci tudi voditelj bivših bojevnikov general Larga. Toda ta vest ni resnična. Vlada je izdala proglas ua narod, v katerem izjavlja, da če ljudstvo sprejme načrt bojevnikov, naj počaka do volitev, ker bo potem dobilo možnost, da to politiko tudi uveljavi. Volitve se hodo vršile 22. aprila. Prevladuje mnenje, da bodo bojevniki prodrli s svojim programom. Estijska vlada je v popoldanskih urah v izvrševanju svojih polnoniočij razpustila vse organizacije bivših bojevnikov, nadalje »Pokret za svobodo« ter prepovedala vsako udejstvovanje političnih strank. Uredništva časopisov so dobila danes navodila, ka ko naj poročajo o dogodkih na deželi. Nesreča japonskega rušilca Mornarji so še živi v železni ječi na dnu morja Tokio. П. innren. c. Dane« jc bilo izdano uradno poročilo o katastrofi najmodernejšega japonskega torpednega rušilen vSomakiira«. Vest o katastrofi v krogih strokovnjakov ni vzbudila •iie. k« velike pomanjkljivosti torpednega rušilen. Ven- velike senzacije, ker sc jc žc dolgo vedelo za dar pn je japonska mornarica s to katastrofo zelo prizadeta, ker 1k> treba sedaj popraviti šc mnogo torpednih rušilcev, ki so bili zgrajeni hkruti s »Sumakuro«. Rušilcc se jc na velikih valovih preobrnil. Preobrnjen je nato dolgo čas« plaval po morju, vendar pa se mornarji niso mogli rešiti iz trupa ladje. Wer so se vraln rušilca tik pred katastrofo herinetično zaprla. Kmalu nato so eksplodirali stroji nn torped-nem rušilni in usoda mornarjev je bila s tem zaključena. Rešilo se jc samo 23 mornarjev, ki so tik pred nesrečo poskaknli z rušilca v morje. Pri katastrofi je našlo smrt 110 mornarjev s častniki vred, Tokio, 13. marca. p. Prevrujeni japonski tor-pedni rušilec je bil danes |x>|x>ldne pre|ieljan v japonsko vojno pristanišče Sasebo. kjer bodo skušali priti v njegovo notranjost s tem, da bodo razrezati Dunajska vremenska napoved. Južne Alpe: Širokalno deževno vreme. Vzhodni rob Alp: Menjajoča «e oblačnost, od ča«a dn čata »olnčno. leinperaiura oo narati«. njegov obod. Trije rešeni mornarji so danes izjavili, da se nahaja v strojnici potopljene ladje še 8 delavcev. V celem je zahtevala katastrofa torped nega rušilca nad 100 smrtnih žrtev v posadki. Po dosedanjih ugotovitvah je bila katastrofe kriva tehnična napaka v gradbi ladje. ¥ Bivši cesar Viljem - bolan London. 13. marca. b. »Daily Herald« poroči iz Amsterdama, da bo v Doornu važna družinska konferenca članov bivše hohenzolernske hiše, кт sc ie zdravstveno stanje bivšega nemškega cesarja Viljema resno poslabšalo. V Berlinu se vodijo pogajanja, da se dovoli bivšemu nemškemu cesarju, da ga pokopljejo v Nemčiji. Hitler sc v tem vprašanju še ni izjavil, znano pa jc stališče, ki ga zavzema Goring, ki sploh noče ničesar slišati niti o živem, niti o mrtvem Viljemu. Najvišji carinski uradnih -tihotapec mamil Pariz, 13. marca. TG. Vrhovni inšpektor za carine v Siriji jc bil danes pri svojem prihodu v Marseillc aretiran, ker so našli pri njem 95 kg mamil, ki jih je noeis s seboj iz Sirije in jih jc hotel v svojem avtomobilu opraviti v Pari/ iu laui p r vdati. Fronte v Tihem oceanu Tajna zveza med Nizozemsko in Anglijo nevarnosti japonskega iinperializma Proračun za 1934-35 ie bil danes sprejet London, IV marca. Z. Chicaeo Trilnino« je objavila vest iz Bruslja, da sta sc Anglija iu Nizozemska sporazumeli ua lajno pogodbo /a skupno obrambo nizozemskih otokov v Indiji v primeru, da bi jih kdaj Japonska napadla. To poročilo je v Tokiju vzbudilo veliko vznemirjenost. Nizozemska je se nedavno sklenila, da bo polovico svojega brodovja znižala za polovico. Japonska si razlaga to znižanje brodovja iedaj tako. da je Nizozemska prišla do prepričanja, da bo Japonska nekega dne napadla njene indijske otoke zaradi njihovega bogastva I Vsa poštena Francija kliče na petroleju, ki gn japonska vojna mornarica neobhodno potrebuje, a ga mora sedaj ки|и>-vati v inozemstva, in da bi v tem primeru iliik ne bila v položaju braniti se uspešno proli takšnemu napadu. Toda nujuovcjšu vest ..(Jlii-cago Tribune duje mislili, ker bi i/, nje sledilo, da je Anglija prevzela nalogo, dn s svojim brodovjein bruni nizozemsko otočje proti jn-penskim napadom. Japonsko časopisje |>iše zelo oslro proli Angliji, ki ji očita, du organizira v Tihem oceanu napadalno fronto proti Japonski. Ali popotno razčiščenje ali pa neizprosen hoj Vse preiskave - gola komedija Belj^rad, П. fiiiirca. m. Na današnji skupščinski seji jc bil na dnevnem redu |>rctres finančnega zakonu in predloženih dopolnilnih predlogov. Prvi je govoril Štefan Valja vec, za njim dr. Mclikoš in kisla Gjokič ter-dr. Ilič. Raslo Pustoskmšc-k je uvodoma izjavil, da se bo s tem finančnim zakonom rešilo vprašanje agrarne reforme v Gornjem Gradu na posestvu ljubljanskega škofa. Piistosleinšek sc je tudi bavil s celjskimi groli, ki so vladali tudi v gornjegrajskih krajih tn |x>sebito omenja zadnjega oljskega grofa Ulrtka, ki se je poročil s Kalarino. hčerko des|x>la Gjorgja Brankovtča-Stnederevca, ki je ostal pravoslavne vere ludi pozneje. Ob priliki te poroke se jc sklenil tudi sporazum, da se morajo vsi njuni otroci vzgojili v pravoslavni veri. Poslanec Pustoslemšck poudarja, da bi bili imeli Slovcuci že v daviti dobi srednjega veka pravoslavne vladarje, če ne bi otroci tega zakona pomrli pred svojim očetom. Končno izjavlja, da se pri izvedbi agrarne reforme prav uič ne favorizira pravoslavna cerkev in da bo z vsemi svojimi tovariši, razen enega, glasoval za predloženi zakon. Zaradi osebnega pojasnila je hotel govorili poslanec Pavlic, ki pa mu predsednik skupščine ni hotel dali besede, češ, da je predgovorniku žc toliko v|)adal v besedo, da jc vse povedal, kar ie imel |4)vedati. Nalo je nastalo medsebojno prerekanje med Pustoslemškoin, Pavličem in Lončarjem. Predsednik .skupščine jc nato odredil krajši odmor, med katerim jc ponovno zasedal In nuučni odbor: i« 34 g. Trgovinski minister se pooblašča, da sme v soglasja / ministrskim svetom spremeniti uredbo o ustanovitvi gospodarskih zbornic tm podlagi S 393 in 394 obrtnega zakonu. Naduljo se doda nov jiuragruf, s katerim se pooblašča ministrski svet, du lahko sprejme uredbo za ureditev in zboljšanje gospodarskih ru/.fner v-državi iu zu zboljšanje gospodarske delavnosti. Uredbe postanejo veljavne takoj, ko sc objavijo. ko slojiijo v veljavo Ic nnrcdbe, preneha veljati člen ft zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmeta. Nato so je takoj prešlo na glasovanje. Glasovalo je vsega 264- poslancev. Proračun je bil sprejet z 24" glttsOvi proti 19 glasovom. Prihodnja skupščinska seja se bo sklicala pismeno. Pariz, 13. marca. Kar se je dozdaj samo šepetalo in govorilo, to je sedaj poslalo gotova resnica za vsakega pošteno mislečega francoskega državljana: vse pieiska-ve proti Stavijskeinu oziroma proti njegovim prijateljem kakor tudi preiskava o krvavi noči 6. februarja niso ničesar drugega kakor gola komedija. Obe preiskovalni komisiji, v kteri imajo večino levičarski parlamentarci, namenoma delata po šestemu. ki škandala ne razjasnjuje, ampuk nasprotno obrača pozornost od glavnih in bistvenih stvari na manj važne in malenkostne podrobnosti. Medtem ko imajo člani parlamentarne komisije namen, da zadevo pustijo izteči v pesku, pa se preiskava sodišč tako glede mnogoštevilnih sleparij Stavijskega kakor tudi glede tajnostc.ega umora sodnika Princeja ne pomakne z mesta. Edini rezultat vseh teh preiskav je ta, da se za njihovimi kulisami odkriva, kako jc bil v zločine Stavijskega zapleten ves radikalno-socialislični režim. Način sam pn, kako sodišča to afero rešujejo, z neizpodbitno jasnostjo dokazuje, da so tudi sedaj še s polno paro na delit najvplivnejši politiki, da preprečijo obelo-drnjenje resnice. Vse to ustvarja atmosfero v javnem življenju, ki sc čedalje holj napolnfaje z elektriko, tako da bo morala v kratkem slediti eksplozija. Javnost dolži tudi žc vlado, da je brez moči pioti sekti, ki hoče aiero Stavijskega potlačiti. Ali sc bo ta škandal popolnoma razčistil — tako pravi tednik Gringoire — ali pa se bo dvignila vsa poštena Francija in sama napravila red г železno roko! Frontni bojevniki „Deželo je treba desinlicirati" V nc delijo 11, t. m. so se zbrali člani Ognjenega križa--, ki predstavljajo organizacijo onih, kateri so bili na fronti v okopih. v dvorani »Wagram« ped predsedstvom polkovnika Dc la Kocque. Okoli govorniškega odra so bile zaatave bojevniških organizacij s črnimi flori. Govorniki so izjavili, da ic treba »deželo desinficirali, in sicer brez ozira na katerekoli stranke, ki so vse okužene od politične gobavosti«. Nalo sc je sklenila resolucija, v kateri jc rečeno, da so Ognjeni križi., trdno odločeni, da napravijo v Franciji red v imenu irancoskc narodne tiikolore, ki mora zavihrati nad Francijo, ki je v rokah framasonov in pokvarjenih socialistov. Žrtve, ki so padle za domovino v štirih letih strašne vojne, zahtevajo, da se uposlavi v deželi pravica in čistost parlamentarnega življenja. Vsi zajcdailci, ki so zmago Francije izrabili za lo, da na krvi padlih ustanovijo svojo brczmoralno in umazano diktaturo, morajo izginili. Tudi framasosiizblrajosuDjc sile Javnost je hudo razburjena tudi zaradi lega, ker framasonske lože pod vodstvom velikega mojstra Doignona neprestano zborujejo. Zvedelo se je. da loža kliče vse elemente Icvice v enotno fronto proti katoliški, monarhistični in nazadnjaški fronti«. Posebno živahni pa so ludi socialni demokrati, ki so se v nedeljo zbrali v nekem lokalu Irga Saint Gcrvaise, kicr so poudarjali potrebo enotne revolucionarne fronte, ki naj, čc treba ludi z orožijem v roki, začne boj /oper reakcijo, predvsem pa zoper bojevnike, ki da hočejo ustvariti fašisliino Francijo. Zdi sc torej, da stojimo na peagu državljanske vojne in nemiri so se v resnici tudi že zj-čeli. Tako sc poroča o krvavili pretepih tia univerzi v Toulousi, kjer so sc spopadli dijaki s socialističnimi delavci, pa v Marseilki in Bordeauxii. iz vseh mest francoske province pa se poroča, da se zbira mladina. Kaj se vse govori Kako zelo je politično ozračje napoJnjcno z tksplozii niini snovmi in kako narašča tisto razpoloženje, v katerem se pojavlja,o vse mogoče alarmantne vesli, dokazujt:o govorice, ki danes krožiijo po vsem Parizu, Kna izmed teh govoric trdi, da hoče predsednik republike Lebrun demi-sionirati in da jc izrav.il željo, naj bi na njegovo mesto slopil Doumergue. Druga vest, ki pa ni tako fantastična, ampak utegne, kakor pravijo dobri poznavalci razmer, bili celo resnična, je ta, da poslanec Pro ust ni sprejel od Stavijskega samo dveh milijonov, ampak celih 15 in da so šli li milijoni v volivni fond radikalne stranke. — To je baje potrjeno po dokumentih. Trelia novica, ki jc islo-lalto zelo verjetna, pa pravi, da so morilci sodnika Princeja že zdavnaj pobegnili v inozemstvo, in sicer v Južno Ameriko, opremljeni z napačnimi potnimi li-ti. kakor je bil opremljen s takim nap.ir-nim potnim listom ludi bankir S avijski, preclno sc je odkril njegov škandal in predno so ga spravili s sveta njegovi laslni prijatelji, da ne bi izdal nihovih skrivnosti... Kje jc tc ponarejene polne lisic dobil? Zopet posfius samoumora Vsa javna atmosfera Pariza jc naravnost bolna. Neka gospodična Vvonne Variš se je vrgla v kanal Saint Martin. Rešil jo jc nek policijski agent in so jo prepeljali v bolnišnico Saint Louis. Kaj je io žensko napolilo k samoumoru? Tega uobejen :ie ve, pač pa se ugiba, da se je bala mafije, ki je umorila Princeja. Yvonna je namreč bila ta na vohunka pariške policije, ki je bila na policiji izpovedala nekatere podrobnosti, ki sc ližejo Prin-ccjcvega umora. Drug lak razburljiv dogodek ,-c je dogodil v justični palači, kjer jc advokat Dulbil-Ict, ki ima ludi nekaj opraviti s škandalom Slavijskega, nenadoma zr.or"! in so ga morali ndn,.. Ijati v norišnico Nova imena . . . Medtem ko vdova Slavijskega, lcj-a Arleita, uporno molči, češ, da ničesar ne ve in nikogar ne pozna, pa je tajnik Slavijskega Romagnimo zelo zgovoren. Pravijo, da je pri zadnjem zasliševanju zopet imenoval celo vrsto imen, med katerimi se nahajajo bivši trgovinski minister Serre, bivši pod-lajnik za vo;sko Hulin in poslanec Barcly. Potem sc izve, da je nekdanji poslanec, sedaj veJepoJ-jetnik Воусг, dobil od Stavijskega razun 2 milijonov šc 582.СОО frankov, precej denarja je tudi dobil bivši general Bardi de Fourlu velik prijatelj bivšega ministrskega predsednika Chautempsa, ki je skrbel za lo, da je ta general, čeprav jc bil zaradi nekega delikta obsojen, ohranil svoj rezervni čin še celi dve leti poleni. Izvedelo se jc tudi. da jc Stavijski imel igralnico, kjer jc bila na en sam večer stavljena vsota 10 milijonov frankov in katero igralnico so seveda posečnli slavni državniki in poslanci. Izve se pa ludi, da v tej zadevi nikoli nc bo mogoče napraviti popolne luči, zato ker je večina sto tisočev nakazil Slavijskega na dogovorjena anonimna imena, druga nakazila jvi so bila izpolnjena tako, da je na talonu bilo pravo ime, na matrici pa napačno in narobe. Sodraja pa ima kakor rnano v rokah samo talone in tudi od teh le minimalno število. Pa tudi ti taloni so šli skozi celo vrsto rok, ki so jih popravljale... Kdo je umoril Princea ? Naravnost grdo in škandalozno jc pa vse, kar sc tiče umora Princeja. Sodišče in )>olicija ne pridela nikamor, dasi imata cel kup indicij. Čisto gotovo je, da so se v Dijonu nahat'ali trije avtomobili, da sc jc zglasiio žc več oseb, ki so tc avtomobile videle in sporočile veliko podrobnosti. Kljub temu ostane stvar lako temna, kakor je bila prvega dne. Pisatelj Simeon trdi v Excelsiorju . da so morilci Princeja iz vrsl omili znanih zločincev. ki jih policija pušča na' prostih nogah, dasi. so njihovi zločini znani, zato da ovajajo druge zločince, svo c tovariše To jc seveda zelo slabo pri-.krito namigavanje. V zadnjem času se širi fantastična domneva, da Prince ni bil ubit v Dijonu, ampak v Parizu, v Dijonu pa da so umorili, oziroma zapeljali na tračnice in pustili povozili od vi.tka drugega človeka zalo, da hi štrene tembolj zamešali. Na vsak način je sodišče sklcniV da Iruolo ubogega Princeja drugič ekshumira. Kakor vidimo, postaja zadeva čedalje bolj grda. Doumerguea hočejo zlomili Značilno je. da prijatelji Stavijskega postajajo p.) kiatki pavzi zapel zelo predrzni. Cela vrsta bivših ministrov in politikov napada javno svoje obrokov alce«, češ, du jih bodo tožili. Toda nc „a-ino Dalimier, Prpusl, /urnalirt Ayniard in drugi, ampak celo takšni 1'udje kakor atlet Njetncn, ki je tvoril telesno gardo Slavijskega in ki je bil pred dnevi zaprt, zagolavlia svojo nedolžnost. Socialisti grozi'o z direktno akcijo. Framasonska levica pa nc skriva svojega namena, tla strmoglavi vlado Doumergucja in izzove državljansko vojno, v kateri hi s pomočjo delavstva zmagala in se na ta način rešila iz blata, v katerem tiči. Toda ogromna večina francoskega ljudstva ic istega mnenja, kakor -Vicloirc:, ki piše, da sc zelo varajo tisli, ki delajo take račune. Ljudstvo pa sc ludi nc bo dalo vodili za r.os od preiskovalnih narlamcntarnili komisij, ki bi, ako bi se jim pustilo delali dalje, zadevo popolnoma potlačile. Treba bo. lako zaključuje Victoire« svoj članek, hileti. da sc li fra-ma=onski manevri preprečijo in da Franci:a vstane iz blata. • Položaj v Španiji Madrid, 13. marca. c. Splošna stavka, ki so jo proglasili socialisti, je uspela samo delno. V polnem obsegu sc izvaja samo v Valcnciji in v Scgo-viji. Tam je prišlo danes tudi do težkih spopadov med stsvkuiočimi in policijo. Več oseb jc bilo ranjenih. Dasi vlada zagotavlja, da splošna slavka nc bo uspela, sc vendarle stavkovno gibanje po celi Španiji zmeraj bolj širi. Socialisti in ekstremni elementi napovedujejo nsiostrejšo borbo p.roti Lcrrouxovi vladi, ker jo smatrajo za predhodnico desničarske reakcionarne vlade. V Madridu v glavnem vleda Šc zmiraj mir. Vendar se čuti, da sc pričakujejo odločdni dogodki. V vsej provinci so sc že začeli neredi. Policija dela s polno paro. Madrid. 13. marca. |v. Policija jc včeraj aretirala okoli 00 slrajkujočill. Straik lipografov, stav-hinskih ter kovinskih delavcev sc nadaljuje. Vlada trdno upa, da bo prišlo do sporazuma. V provinci jc štrajk prav za prav samo v nekaterih krajih. Vlada je i/dala uradno poročilo, da vlada v vsej državi absoluten mir. Toda med šlrajkujočiini in dclavci. ki so se hoteli podati na delo. jc prišlo do krvavih spopadov, pri katerih je morala posredovali |X>Iicija in jc bilo /epel par delavcev aretiranih. Slrajkujoči so ludi poskušali zažgati več tiskarn, kar pa je policija preprečila. Na ulici jc bil nadalje napaden tovorni avtomobil, v katerem so vozili list Cl Debate. Švedska - dala posojilo Rusiji Slockholm. I", marca. TG. >vcd.»ka vlada je datics podpisala posojilo ItKi milj. kron (jiol-drnuo milijardo dinarjev) v korist sovjetske v bule. ki se je zavc/ulu, du bo posojilo vrnila v obrokih v letu |8v<> in 1941. Sov jeti bodo posojilo porabili /ji nakup strojev, clcklrotcliujč-nega materialu in industrijskih motorjev. Obsodba v procesu proti Gerlu Frideriku in tovarišem Belgrad, 13. marca. ЛЛ. Danes ob 12 jc državno sodišče /a z tišči i o države izreklo razsodbo proti Gorili Frideriku in tovarišem (po številu 10, med njimi 2 italijanska podaniku), obtoženim po zakona o /ušcili države zaradi pujiugandc komu ni/um, terorizma in nezakonito osvojitve oblasti. Ruz|iruvu sc jc vršila od 7. do 9. t. ni. 1'icvlscdavaJ je kasacijski sodnik g. Peter Jankovič, obtožnico je zastopal dr. Ivo Miirokino, obtožence .-o branili javili zagovorniki. \,i podlagi preiskovalnega gradiva, prečj-liinili i/jtovedb prič iu pozitivnih dejstev, do-^iuiui' >i razpravi, je državno sodišče izreklo tole t. ,)<>: Geil Friderik na 6 let robije ili trajno iz-gttlio častnih pravic; liajon Anion na 2 leti robije in T let izgube častnih jirnvic; Voljča Ignac nn 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Matijaš Anton na 2 leti robije in 5 let izgube častnih prav IV ter na izgon iz naše države, ker jc tuj državljan; Lazanik Josip na 1 leto robije iu let izgube častnih pravic; Pcrger Albin na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic; Kunstelj Ignacij na I leto robije in 5 let izgube častnih pravic; Vaherl Boris nn 4 letu robije in 5 let izgube častnih pravic; Benčič Andrej nn 0 let robije. trojno izgubo častnih pravic in nu izgon i/, naše države, ker je tuj državljan: Pczdir Ludvik na 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Pečcnik Matej liu 2 leti robije in 3 let izgube častnih pravic; Truden Ivan nu I leto strogega zapora; Poljšak Kristijan na jioldrugo leto robije in eno leto i/gube častnih pravic; Pctrovčič. јчмр na 4 leta robije iti 5 lel izgube častnih pravic; Kranjec Jakob mi " leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Lovko Ludvik na t leto robije in 4 let izgube častnih pravic: Mclso Franc na 9 mesecev strogega zapora. Obki/bo slu oproščena Zupančič Josip in PožCncl Anion. Vsem obsojencem še vštcjc prestani preiskovalni zapor iu pritvor. Izrečena obsodba je i/.v ršnn. Proces proti morilcem Neudorlerja Belgrad. 13. marcu. ni. Danes se jc pričela pred državnim sodiščem razpravo proli morilcem bivšega ministru Mirku Neudorlerja. Državni pravdnik dolž.i Kranja Zrinjskcga. I onio -Kcloni.inn, Stjepana Pižeta. Josipa Podkoviča, Mi jo kelemauu. Murka K robata in Mijo lirn-dai-jn. du so bili včlanjeni v ilegalni organizaciji >Uslaša«. da so delali po navodilih Ic organizacije. S% kmetov in II% natlatljencev. Toda t. jan. W;i I jc bilo r armadi LXS% delarcev, !'.'■■'>% kmetov in i 1.i "h nastarijenerv. Tri četrtine kmefliih vojakov si rekrulira iz kolektivnih gospodarstev. I. jan. l'i'IO je bilo v armadi li>.!)% organiziranih r Liinmnisiiini stranki, /vi?,j r komuni-»'irni mladini. 1. jah. H)3f na ;< le 2o.0% organi- Mala zveza in Rusija Bukarešta, П. marca. c. Kakor sc doznav« i/, vladnih krogov, se sedaj proučujejo zadnjo formalnosti glede vpostavilve rednih diplomat, skih odnošajev med Romunijo iu sovjetsko Rusijo. V Ženevo jc ndpotovnl posebni tajnik zunanjega ministra Titulesca, ki ho uredil zadnje formalnosti glede priznanja sovjetske Rusijo od slrani Romunije. Vposlnvilev normalnih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Romunijo se pričakuje v najkrajšem časti. Na avstrijsko-nemški meji Dunaj, 13. marca. p. Včeraj je prišlo na severnem Tirolskem ob nemški meji do spopadov avstrijske obmejne straže in bavarskih narodnih socialistov. V teku spopada je bilo več ranjenih ter je bavarskim nacionalistom uspelo odpeljati na nemški teritorij enega Heimvvehrovca, odkoder so ga spravili dalje proč ter ga drže zaprtega. Koliko bomo smeti odslej uvažati v Francijo? Pariz, 13. marca. p. Danes je bila scia ministrskega svela, na kateri so izbrali poseben ministrski odbor, ki bo določal uvozne kontingente iz posameznih držav. Tako bo odpravljen dosedanji način konlingenliranja, na čegar mesto bo stopil nov prožnejši sistem, ki bo baziral na pogajanjih 7. vsako dr/.avo' posebej. Vsaka pogodbena državj bo dobila loliko kontingentov, kolikor bo dala ona Franciji. Nadalje jc min. svet pretresal tekst odgovora francoske vlade, vendar definitivno ni re-digiran. Dcfinitivne redakcijo je pričakovati šela na seji v petek ali soboto. Nadalje je poroča! o poteku prcisltavc v zadevi Staviski pravosodni minister Cheron. Jugoslovanska tujsko-prometna razstava v Pragi Praga, 13. marca, p. V okviru praškega vclc-sejma je bila danes otvorjena velika jugoslovanska tujskopromelna razstava. Otvoritvi je prisostvoval jugoslovanski poslanik dr. Grisogono z osebjem poslaništva ter konzulata ter zastopniki češkoslovaških oblaslev. Razstava obsega velik relief našega primorja, nato slika posameznih krajev, toplic z naznačbo bolezni, nadalje so povsod tudi označene cene. Otvoritvi razstave so prisostvovali tudi zastopniki praške jugoslovanske-češkoslova-ške lige, V par vrsticah Belgrad, 13. marca. AA. Opozarjajo se vse osebe, ki mislijo vložiti prošnje za privatno izpite v letošnjem šolskem letu, da jih pošljejo pravilna kolkovane neposredno upravam šol, v katerih jih žele polagali. Belgrad, I \ niarcu. tn. Za rudarskega pri-stava 8 pol. skuj), jc postavljen v Celju Dušan Rudolf. Berlin. 13. marca. TG. Danes je nemška vlada izročilo francoskemu poslaniku . odgovor na francosko noto o razorožitvi / dne 14. februarja. P. Danes je v Budimpešti pričelo stavkati 6003 čevljarskih dclavccv zaradi 20— 30 odst. znižanja mezd. P Snoči je bila v romunskem kraljevskem dvorcu seja vrhovnega vojnega sveta pod predsedstvom kralja Karla. Seje so se udeležili vojni minister in vsi generali, ki so člani vrhovnega /Oljnega sveta. V Kairu v Fgiptu se je podrla hiša, v kateri je stanovalo 20 ljudi, Štirje so mrtvi, 12 ranjenih. V Berlinu so danes obglavili tri na smrt obsojene, dva zaradi umora, tretjega pa zaradi požiga. P. Danes je v Rim prispel siamski kraljevi par. Njemu na čast bi sc imola vršiti velika letalska parada, ki pa je bila zaradi slabega vremena odj)ovedana. P. Avstrijska vlndu je prepovedala uvoz v seli nemških dnevnikov za dobo od 17. marca do 16. junija. Izvzeti le strokovni in športni listi. P. Predsednik zveze brczbožiiikov jo imel danes velik govor, v katerem je napovedal poostritev boju proti cerkvam v vsej Rusiji. Ukazal jc vsem članom, naj podvoji- propusiuido za izsto|> iz cerkve in neobiskovunje cerkva. zironih v stranki in 23.'.)% v komunistični mladini. Pristankih jc Sl.0% komunistov, pri zralcoploicih 7">.7%, pri generalnem štabu BI LAS'C A AST1 KLERIKALNEGA VASI). I- L1ZMA I ŠPANIJI. Po objavljeni statistiki je hilo do nastopa se davjega Lerrou.v-evegu kabineta v Španiji porušenih I. mi: ">;"> cerkva; l. IM*; /. iffl: r>0. I rednost se niti ne da preračunati, ker so bila uničene ludi velike umetnine.. Istoimno s samot luni in cerkvami so bile često požgane tudi iolr. Cerkev sv. Jolefa v Scvilli so šteli med največje narodne umetnine. Izmed relikvij so bili uničeni ludi ostanki sc. Eraniiška Borje. Г jezuitskem sn-moslanu v Madridu je zgorelo nad 100.000 knjig, med njimi mnogo izrednih eksemplnrov in rokopisov. Uničene so skulplurc Juavn de Mengn v Ma-Ingi; dalje skulplurc Salcilln, Juliann Fernandeza in slike Sancheia C o eliti. Alonsa Cano, Hibultu. Vi-een/a Lopeza in Vergaru. Niso pa lo seveda samo verske slike, ker je vamlalizem razsajat Itidi izven cerkva. Poškodovan ie bil Indi 'Irob sr. Jakoba L Commistelli, ki je znana boiju pot. Jeseniško delavstvo zopet v boju Ati naj se nizke plače res še zmanjšajo ? Jesenice, 11. marca. Jeseniško delavstvo stoji pred drugo obletnico zgodovinskega 15. marca, ko je leta 1932 za več tednov utihnil ropot strojev, ugasnil ogenj marti-novk, utihnilo bolestno ječanje dvigal. Dolga leta pred 15. marcem 1932 in že dve leti poslej biijc delavstvo borbo za človeka vredno življenje. V soboto 10. marca je bila na trgu kralja Aleksandra pred postajo zbrana velika množica ljudstva, ki je pričakovala desetčlansko delavsko delegacijo, katera je bila na pogajanjih s tukajšnjimi predstavniki podjetja v Ljubljani. Po kratki izjavi delavskega zastopnika iz delegacije, da še ni ničesar končno sklenjenega ne podpisanega in da bo naslednji dan ob 14 zborovanje, kjer bodo podana o poteku razprave podrobna poročila, se je množica razšla. Kaj je ozadje vsemu temu? Delavstvo KID ni imelo prave kolektivne pogodbe od novembra 1932, ko jo je samo odpovedalo radi povišanja cen življenjskim potrebščinam. »Slovenec« je takrat o vsem natančno poročal. Nato je bil 27. februarja 1933 narejen zapisnik, ki naj bi do podipisa nadomeščal kolektivno pogodbo. Podjetje je 30. januarja letos odpovedalo ta zapisnik, ki ie odpovedliiv na tri mesece. Delavstvo je vedelo, da to še ni vse, zato je zahtevalo od KID jasnega odgovora. Strokovne organizacije so ga prejele 2. marca. V tem odgovoru namerava podjetje z ozirom na mo- dernizacijo naprav občutno znižati akorde v nekaterih obratih. H koncu podijetje izjavlja, da želi pi-sinenega odgovora, nakar bo tudi ono odgovorilo ali pa bo sklicalo razpravo v Ljubljani. S tem znižanjem bi bilo delavstvo oškodovano za kakih 400.000 Din mesečno. Za to vsoto bi bili prikrajšani s tem tudi vsi obrtniki in trgovci jeseniškega kota, s tem tudi občina in njen proračun, pa tudi banovina in država. Med organizacijami sc j c dosegel sporazum in v nedeljo 4. marca je bilo javno zborovanje predvsem za prizadete obrate. Z zborovanja je bila poslana podjetju resolucija, s katero delavstvo odločno odklanja predloge družbe in pričakuje vabila na razpravo. Delavstvo je tudi sklenilo, da bo ves čas boja vsako nedeljo javno zborovanje. Danes popoldne je bilo zborovanje v Delavskem domu na Cankarjevi cesti. Kljub obširnim prostorom je moralo mnogo ljudi ostati zunaj. Delavstvo je o stvari obvestilo vse merodajne kroge in v petek 9. marca je bila na Jesenicah konferenca petih županov z zastopniki vseh treh delavskih strokovnih organizacij in z zastopniki obeh tukajšnjih delavskih konzumnih zadrug. KID pa je za petek 9. marca sklicala razpravo pri Zvezi iindustriicev v Ljubljani. Za podjetje so bili navzočni: generalni ravnatelj Noott, tehnični ravnatelj Dostal. inž. Rekar in Schiiller ter dr. M. Obersnel. /vezo induslrijcev jc zastopal dr Golia, inšpekcijo dela pa inž. Baraga. Delavstvo ie bilo zastopano po desetčlanski delegaciji: drva od SMRJ, trije od JSZ, trije od NSZ in glavna obratna zaupnika z Jesenic in Javornika. Delegacija je nastopala enotno. Nihče ni govoril v imenu svoje organizacije, pač pa vsak v imenu 2400 delavcev, ''o dolgotrajnem izmenjavanju misli se je šele na popoldanski razpravi prešlo na splošne določbe nove kolektivne pogodbe. Razprava se je v soboto nadaljevala v Delavski zbornici. Šef martinarne je s številkami dokazoval na šolski tabli, da to znižanje ne bi bilo znižanje, pač pa — povišanje plač. Seveda pri tem bi bilo treba od 172 mož 22 žrtvovati. Trdil je tudi, da delavstvo tega obrata izrabi le 40—72% delovnega časa. Delavstvo pa pravi: Kdor misli, da more mar-tinar delati neprenehoma osem ur, ta ne pozna martinarne. Podobno je šlo za druge prizadete obrate. Uspeh razprav: Gospodje: Mnogo smo zabili v nove naprave, sedaj hočemo vse hitro nazaj. — Delavstvo: Mnogo smo popuščali (6, 10, 15, 20%, premog. drva, družinske doklade), sedaj nc moremo prav ničesar več. Razprave so se vršile v slovenščini. Predsedoval jim jc inšpektor dela inž. Baraga. Dvanajst govornikov ie potek konference na županstvu in potek razprav v Ljubljani obdelalo do podrobnosti v štiriinpolurnem zborovanju. Delavci pričakujejo nadaljnjih razprav. De'avstvu želimo, da bi bili vseskozi enotni in da bi doseglo čim več uspehov v svoji borbi. ma. Občinske volitve in upravno sodišče Celje, 13. marca. Upravno sodišče v Celju je pred nekaj dnevi končalo reševanje pritožb proti občinskim volitvam v dravski banovini. Vseh pritožb je bilo vloženih 143. Iz formalnih ozirov je bilo zavrnjenih 16 pritožb, radi neosnovanosti 102, 25 pritožbam je pa upravno sodišče ugodilo in razveljavilo občinske volitve po § 125 zakona o občinah. V mariborskem okraju levi breg so bile razveljavljene volitve v štirih občinah in sicer: Cerkve-njaik, Jurovski dol, Pesnica in Ščavnica. V ljutomerskem okraju so bile razveljavljene občinske volitve v štirih občinah: Cezanijevci, Kri-ževoi, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej. Sledita celjski in litijski okraj, kjer so bile volitve razveljavljene v vsakem okraju v treh občinah. V celjskem: Gomilsko, Vransko-okolica in Smrt koroške Slovenke Celovec, 13. marca. Danes ponoči je v Celovcu umrla gdč. Kon-*tancija Cizelj-Allesch. Pokojna gospodična je bila rojena na Vranskem 16. lebruarja 1879. Njen oče je bil nadučitelj na Vranskem ter je umrl v Celju, kjer je živel v pokoju, dne 15. Šmartno v Rožni dolini; v litijskem okraju pa so bile razveljavljene volitve v sledečih treh občinah: Polšnik, Sv. Križ pri Litiji in Šmartno pri Litiji. V kranjskem okraju so bile razveljavljene volitve v dveh občinah: v Smledniku in v Šenčurju. V vseh drugih okraiih pa povsod v eni občini. V Mariborskem okraju desni breg v občini Hoče; v metliškem okraju v občini Metlika-okolica; v kamniškem okraju v Motniiku; v ljubljanskem okraju v Preserjah; v šmarskem okraiu v občini Rogaška Slatina-okolica; v ptujskem okraju v Slovenjivasi: v brežiškem okraju v Sromljah; v krškem okravu v Sv. Križu pri Kost.m evici in v srezki izpostavi Škof'a Loka v občini Trata, V vseh navedenih občinah se bodo morale po zakonu o občinah vršiti ponovne volitve. Savinja zopet prestopila bregove Celje, 13. marca V noči od ponedeljka na torek je divjal nad Celjem močan vihar. Ko se je vihar polegel, je začelo hudo deževati in je deževalo nekaj ur. Voda je hitro napolnila strugo Savinje in pritokov. Voda je bila danes dva metra nad normalo. Savinja je na Masarykovem nabrežju že prestopila breg in na nasprotni strani pa sili v mestni park. Če bo trajalo deževno vreme še naprej, grozi Celju nova povodenj. Nekateri pritoki so se razlili čez bregove in zalili travnike. Kardinal dr. Hlond v Ljubljani Sredi aprila se bo na povratku iz Rima in Turina ustavil v Ljubljani poljski primas kardinal dr. Avgust Hlond. Prispel bo v soboto, 14. aprila opoldne in bo najprej gost prevzvišenega gosp. škofa dr. Rožmana. V škofijskem dvorcu bo sprejemal deputacije, nato pa obiskal oblasti in škofove zavode. Zvečer se bo kardinal udeležil akademije v Unionu, pri kateri bo pel zbor 120 mladih pevcev v nastopih, ki so nalašč za to priliko zloženi. V nedeljo bo kardinal na Rakovniku in vodil j slavje proglasitve don Boska za svetnika. Slovesnost bo zaključila procesija z novim don Boskovim ! kipom. i * Vlom v občinsko blagajno Radeče, 12. marca. V noči na 11. marec je bilo vlomljeno v občinsko blagajno tukajšnjega občinskega urada. Vlom ni bil preveč kompliciran, ker so občinski prostori v pritličju z nezamreženimi okni. Vlomilec je vdrl skozi okno županove pisarne. Stri e šipi in od znotraj odprl okno. Navrtal je železno blagajno s svedrom in izreza! s svinjsko nogo 24 kv. centimetrov pločevine. Kljub temu, da jc bilo v blagajni 25.669 Din. se je vlomilcu posrečilo odnesti le 15.269 Din, ker je bil po nočnem čuvaju prepoden. Na sumu že imajo nekoga, ki se je dva dneva pred vlomom klati! po Radečah; po vlomu pa je izginil brez sledu. Upamo, da bo zločinec, bodisi da je osumljeni ali ka bližnji nepridiprav, skoraj v rokah pravice. Če otroku zanemarite katef oziroma bronhijalni katar, lahko iz tega nastane dolgotrajna bolezen. Izognite a. temu s tem, da date otrokom proti ka&IJu in bronhijalnemu kataru KRESIVAL KRESIVAL bistveno cenejši. Sedaj samo Din 32 - po steklenici. v . .iuogfa. , 1. om... .„<.„ iu:;>,,' ■ ni, Konkurz Vzajemne pomoči Ljubljana, 13. marca. Za konkurz »Vzajemne pomoči« vlada veliko zanimanje. V nekdanji porotni dvorani se bo dne 15. marca ob 9 dopoldne vršil likvidacijski narok. Pričakovati je, da bo velik naval oškodovancev k temu naroku. Pri okrožnem kot konkurznem sodišču v ujubljani je bilo doslej vloženih približno 3500 prijav oškodovancev z najrazličnejšimi zneski. Mnogi zahtevajo posinrtnime, drugi pa vrnitev vplačanih prispevkov. Likvidacija bo pač trajala več ur. Pri likvidaciji bo šele ugotovljeno, koliko terjatev pride v pošte v in po>zneje se bo določila kvota, ki bo priznana oškodovancem za njih terjatve. Zanimivo je dalje, da so prijavili svoje zahtevke tudi nekateri uradniki, odnosno funkcionarji »Vzajemne pomoči«. Tako je prijavil bivši ravnatelj Šinkovec svoj zahtevek v znesku nad 294.000 Din, uradnik Slavko Pele 85.000 Din in uradnik Ogrizek okoli 500.000 Din. V pojasnilo javnosti je treba omeniti, da imajo oškodovanci, 'ki jim konkurzno sodišče mogoče nc bo priznalo terjatev, pravico vložiti v 30 dneh tožbo in to oni, ki bodo pri likvidacijskem naroku osebno navzoči, od tega dno, drugi pa od dneva, ko jim bo dostavljena sodna rešitev. V splošnem pa je koristno, da se oškodovanci osebno ne udeleže tega naroka, kajti s tem bo olajšano hitrejše poslovanje pri likvidacijskem naroku. Otrok V predšolski dobi K razstavi otroških risb na učiteljišču februarja 1912. Njena mati, roj. Musi je bila hčerka znanega slovenskega vzgojitelja Petra Musija v Šoštanju. Sedaj je mati živela pri hčeri v Celovcu. L. 1905 je stara baronica Hildegarda Aihel-hurg-AUescb pohčerila gospodično Konstancijo Cizelj, ki se je poslej pisala Cizelj-Allesch, Pokojna gospodična je bila zelo izobražena dama, finih manir, a vedno prepričana in zavedna Slovenka, katera je, kjer je mogla, delovala, da bi se koroškim Slovencem bolje godilo. Za časa koroškega plebiscita je bila imenovana za članico jugoslovanske plebiscitne komisije, kjer je odlično in neustrašeno delovala. V Celovcu in na vsem Koroškem je bila rajnica po svojem plemenitem vedenju vieoko spoštovana. Zato je s svojo ne-ustrašenostjo in odločnostjo kot članica plebiscitne komisije tudi nasprotnikom vsekdar imponirala. Koroški Slovenci izgube z njo veliko zaščitnico Dan pogreba še ni določen, ker se še ne ve, ali jo bodo položili k zadnjemu počitku v Celovcu, ali pa jo pripeljejo v Jugoslavijo, kjer ima svoje brate. Naj počiva v miru! Njenim sorodnikom pa naše sožaljel Romanje v Rim Odbor za romanje v Rim naznanja sledeče: 1. Ker je sv. oče določil skupno avdienco za torek po veliki noči, je preložen dan odhoda iz Ljubljane s srede na četrtek popoldne ob 17.11. Vrnemo ee pa v Ljubljano mesto v torek v sredo zvečer. 2. Tisti, ki se žele ustaviti v Padovi, naj nam spo-ročel V Benetkah se bodo ti mogli pomuditi le kake pol ure; za tiete pa, ki gredo naravnost v Benetke, bo sv. maša v stolnici sv. Marka. 3. Kdor želi ostati po romanju še dalje v Rimu ali potovati v Neapelj itd., si mora sam oskrbeti redni potni list. — Zdi se, da se bo mogla s primeroma nizkim dodatkom (kakih 400 Din) odločiti skupina tudi za povratek skozi Turin in Milan. Sv. oče se je baje izrazil, da željno pričakuje Slovencev in da jih bo sprejel vsekakor tudi v posebni avdienci. — Na torek pred skupno avdienco bo služba božja v jugoslovanski cerkvi sv. Hijeronima. Prisoetvuje ji jugoslovanska rimska kolonije. V zadnjih letih se je tudi pri nas začelo proučevati telesni in duševni razvoj otroka v predšolski dobi. Prvi znaki duševnega razvoja se kažejo v kretnjah, v glasu in v mimiki. Mamica, ki ima vsak dan opraviti z otrokom, najbolje pozna, kaj hoče otrok izraziti s svojimi kretnjami, ona razume tudi kaj pomenijo posamezni komaj napol izgovorjeni glasovi celo po najmanjših izpremembah v glasu. Го opazovanje ie samo trenotno, ker težko si starši napravijo pregled o daljši dobi v otrokovem razvoju, da bi ugotovili, kaj je v tem času otrok pridobil; ali jc ta razvoj v skladu s pov,prečnim razvojem kakor pri drugih otrocih, ali je zaostal ali prehitel. Važno je, da si napravimo tak obračun. da znamo, kje in kako naj otroku pomagamo pri razvoju in na kak način odpravimo ovire, ki morda zadržujejo razvoj. V prvih dneh so samo izrazi ugodja in neugodja v glasu, gibih in mimiki, po katerih sklepamo na pripadne doživljaje. Ko otrok izgovarja prve besede, nam pove. kaj ga zanima in kako si predstavlja svojo okolico. Toda jezik je še okoren in siromašen na izrazih in še pri teh ne vemo, kakšne so tiste predstave, oziroma pojmi, ki jih označuje z besedami. Mnogokrat si otrok mora pomagati šc z mimiko in gibom, da izrazi to, kar ni mogel z besedo. Večkrat si tudi odrasli pomagajo z gibom, toda če to ni dovolj, uporabijo še en način ter narišejo predmet, o katerem govorijo in ako ni papirja in svinčnika pri rokah, s palico ali prstom po zraku ali v pesku Podobno je pri otroku. Tudi on riše predmete tako, kakor si jih predstavlja. Po sliki mnogokrat bolje spoznamo, kako si otrok predstavlja predmet, kakor po besedi, ker mi z besedo vežemo one predstave, ki jih imamo mi o predmetu, ne vemo pa, kakšno predstavo ima otrok. Da riše v tretjem, četrtem letu človeka brez vratu in ušes, je najbrž znak, d:a mu ti deli človeškega telesa niso jasno v svesti. Obratno pa riše pri ipred-metih nekatere malenkosti, ki za odr asle ga nim ajo z ozirom na predmet sam nobene važnosti, na pr. pri mizi riše otrok skoro dosledno roček (držaj) na miznici, ali kljuko na vratih, ko riše hišo, kakor bi bile te pritiklinc najvažnejše za predmet, ki ga riše Ako primerjamo slike enega in istega predmeta, ki ga je risal otrok v različnih dobah svojega razvoja, vidimo, kako se je predstava o tem predmetu od leta do leta izpopolnjevala. Take primerjave nam dkrivajo tisti večni proces izpreminja-nja in izpopolnjevanja predstav, ki je proces oblikovanja človeškega duha. Mnogokrat starši z zanimanjem opazujejo risbe svojih malčkov, ali si jih le težko tolmačijo. Še v osnovnih šolah večkrat vidimo, da učitelji napačno presojajo slike učencev, ker jim podtikajo misli, ki jih otrok pri ustvarjanju svojega umotvora ni imel. Predvsem moramo tu poudariti, da ne gre otroku podtikati posebnih umetniških tendenc, ker njemu gre v prvi vrsti za kolikor mogoče točno podajanje zunanjih oblik predmeta, kar pa še ni umetnost, marveč samo spretnost. Otrok riše vse, karkoli ga obdaja in ima s tem silno veselje. Izraze otroške težnje za risanje vidimo po vratih, stenah, plotovih. Karkoli vpliva na otrokovega duha, odseva iz teh oačk in slik. V prvi otroški dobi, to je v drugem i,n tretjem letu, ima veselje v tem, da dela lise in čačke na papirju aii čemerkoli, ne da bi hotel napraviti kako določeno figuro; dovolj mu je, da pušča svinčnik sled na papirju. Ko spozna v tretjem ali četrtem letu, da sc dajo narisati predmeti iz okolice, jih riše, kadar sc mu nudi le prilika za to. Kakor so predstave v tej dobi nepopolne, tako so tudi risbe; zalo ni samo nespretnost kriva, da so slike pomanjkljive, da odrasli nc morejo včasih spoznati, kaj naj predstavljajo in se otrok potem žalosti, da nočejo razumeti, kaj je naslikal, ker nimajo tako bujne fantazije, da bi v par krivih potezah mogli spoznati vlak, avto, konja ali človeka. Morda se zaveda mali risar, da bi kdo mogel dvomiti, kaj jc hotel podati, zato pove ali pozneje napiše spodaj ime predmeta, ki ga je hotel narisati. Ako opazujemo vrsto slik, ki jih je v daljši dobi otrok narisal o enem predmetu, vidimo, kako sc je predstava v otrokovi duši razvijala. Iz par zveriženih potez sc jc s časom izoblikovala na pr. lokomotiva z vsemi podrobnostmi in cel vlak. Ako razvrstimo slike vsakega predmeta po časovnem nastanku, dobimc nekako vpogled v razvoj otrokove duševnosti. Oče, mati, ki opazujeta doma samo svojega otroka, nimata pravega merila, da bi ocenila vrednost dela lastnega otroka na tem področju. Da bi omogočili tudi našim staršem, da lahko primerjajo izdelke svojih otrok z drugimi, je društvo »Šola in dom« sklenilo, priredili razstavo risb, ki jih je napravil mali M. v dobi od tretjega do dovršenega šestega leta ter nam jih je dal njegov oče na razpolago. Risb je približno 400 in so razvrščene po časovnem nastanku, da sc lahko opazi tudi razvoj v oblikovanju od dobe do dobe. Slike sio bile razstavljene že v inozemstvu im so vzbudile največje zanimanje. Razstava bo na državnem učiteljišču na Resljevi cesti v II. nadstropju v ri-salnici ter bo odprta v nedeljo 18. marca od 10 do 17 in na praznik sv. Jožefa od 9 do 16. V nedeljo ob 10 bo kratko predavanje, v katerem bo strokovnjak pedagog in psiholog pojasni! nastanek slik in njih vrednost za poznavanje otrokove duševnosti. Zalo vabimo starše in vse, ki si za to zanimajo, da sc udeleže predavanja in ogledajo razstavo. .. -v--- ■ „ \ "v. ■ F ■ i' v-V* 4 ""S?*«., Ta vlak jc sZiljan . ki gn jc Marjan videl s hriba blizu Podklošlrn na Koroškem, ko je pomagal seno sušiti . Narisal gn jeduma, ko je I>i 1 (i lel star. Desno: Križani je Marjanu vzbujal mnogo sočiitjn lansko lelo o veliki noči, ko je imel precej prilike ga videli na sliknli v rerkvi in »lunin v listih. Na risu! um ii« ii iu jiol Ieln star «S|y ■ ."i. ^K'- Vffc •.-. • •■'•.'.v ■ rf • • .. . J џ • ' * v v. ■« ! ■ ' V • :.)•• • '„• ' 4 - • • ., , ■•' • • , ■A -VsM'f.f^: ' av.-'V-ч .{'.■'• yvi*'»■• .' v'-'t % r '•■'>"?L ' " .' •'' 4 .:■■•■• ■ v чл ■ SjB'1Г' ■ •» • ..• i.' ... v.;«. „«•.«..••. r./HV-, ' f„ Ljubljanske vesti: Borba za ljubljanskega honzumenta Zahteve mariborske okolice Dinar za liter mleka Ljubljana, 13. muren. Jutri bo občinska seja iu na njej bodo mestni očetje pretresali letošnji občinski proračun. Morda se bo kak govornik dotaknil ludi mestne trošarino na živila, tako kakor na pr. lani načelnik finančnega odseka g. Tavčar, ki je zavrnil želje po oniiljcnju ali odpravi teh trošarin kot neutemeljene prošnjo okoličanov, ki j i in mestna občina nc more ugoditi. Te trošarine so sume nu sebi nepravično razdeljene davščine, ker jih plačujejo vsi. bognli in ludi revni ter so tipičen posredni davek, lievne družine, ki imajo veliko otrok, jdačujejo šo več toga davka kakor bogale, ki imajo navadno Ic malo otrok in zato jiojedo le malo živil, namreč onih, na katere ju naložena razmerno največja užilnina, lo je kruha, poljskih pridelkov okoliškega kmeta in mleka. Proti tem trošarinam, ki jih mestna občina dolga leta ni poznala, vstaja med mestnim prebivalstvom vedno večji odpor. Saj se na trgu dogajajo neštetokrat primeri, ko kmetico zatrjujejo gospodinjam: Uada bi dala poceni, kakor bi jo hoteli plačati, toda poleni gre večji del izkupička samo za šrango in za tržni no. Jasno je, da to užitnine ne obremenjujejo samo okoliškega kmeta, temveč podražujojo jiruv vso življenje v iiieslu, in sicer ravno življenje najširših plasti konzumontov. Živahno gibanje proli trošarini vodijo tudi okoliški kmetje. Tudi letos so razni zastopniki okoliških kmetov neštetokrat posredovali in prosili za oniiljenje trošarine. Iz jiroračunskega predloga pa je razvidno, da lc trošarine lic bodo prav nič omiljene. L. 1932. je mestna občina dobila od trošarine 18,403.000 Din, 1. 1933. jc bil dohodek od trošarine Dobrodelni koncert v Unionu V že vnebovpijoči žgoči problem današnje brezposelnosti je /. ozirom na nujno vsesplošno zavest odgovornosti lepo jiosegla široko zasnovana dobrodelna akni de lilija, ki jo je priredila mestna občina v korist bednim in brezposelnim. Prvi del akademije je sestavljal koncert, sicer neenoten v koncepciji in zasnovan bolj v namenu privlačnosti, kot čistega umetniškega dogodka, vendar pu v posili meznih zaključenih enotah mnogo vreden. Nasto-jiili so: orkester Orkestralnega društva in konser-vatoristov pod vodstvom L. M. škerjanca, Akademski jjevski zbor v rokah pevovodje Franceta Marol-la, zbor Olasbeuc Matice pod ravnateljem Mirkom Poličem iu dva pevva-solista, basist Julij Beletlo in tenorist dr. Adrian, ki ju je spremljal na klavirju Marjan Lipovšek. Vsak od navedenih je izvedel samostojen, zaključen spored. — Simfonični orkester ji' podal prvi stavek že i>red kratkim izvedenega klavirskega koncerta Čajkovskega, v katerem je kot solistinja na klavirju Igrala gdčna Boža Šaplja. V primerjanju s predčasno izvedbo (o kateri je bilo na tem mestu že pisano) moramo priznati sedanji izvedbi mestoma ze več jasnosti iu popolnosti, kur vzbuja priznanje in vero v razvoj. — Akademski pevski zbor je izvedel štiri smiselno in kvalitetno obdelane slovenske narodne pesmi in to s tako tehnično šn glasbeno vsebinsko pojmovno popolnostjo, da je vlil v nas že kar nestrpno pričakovanji: na njegov bližajoči so samostojni koncerl. — Zbor Glasbene Matice jc podal štiri kvalitetne Lajovičeve lešane /.bore in z njimi dvignil poslušalce do občutndga priznanja. — Naš mojster-pevec g. Betettoje v dv«h samospevih zojiet zajel s svojo polnostjo glasu lor občutenim in glasbeno smiselnim jirednnšanjein. — G. dr. Makso Adrian, ki se v zadnjem času kot gost mudi v našem mestu, pa je z lepo izvedbo nekaj tenorskih spevov dosegel pri poslušalcih polno naklonjenost in zmogel iz njih izvabili prav navdušeno odobravanje. — Klavirska spremljava obeli solistov je pod prsti pianista g. Marjana Lipovška segla do izrazite muzi kalne vrednosti. Drugi del sporeda akademije je bil namenjen predvsem zabavi in se zato, čeprav nekje dotikajoč se uinetništva, odmika temu poročevanju. — Dvorana je bila nabito polna občinstva. V. U. © Trgovine 1». marcu na praznik sv. .ložeia. Uprava Združenja trgovcev obvešča, da bodo na praznik sv. Jožeta odprte le dopoldne samo trgovine s špecerijami in delikatesnim blagom. © Podružnica mestnega dohodarstvenega urada na Vodovodni cesti, tik železniškega viadukta se otvori 15. marca. Vsi, ki dovažajo ali vnašajo trošarini ali uvoznim podvržene predmete po Vo-dovodi cesti v mestno območje, morajo prijavljali to blago pri novo otvorjeni podružnici. Stražnica ob stiku Janševe in Podmilščakove ulice se s 15. marcem ukine. proračunau na 17,7(17.000 Din, za letos pa jo jiro-račutian na 10,000.000 Din. Padec gre predvsem na rovaš zmanjšanega konzunia. Seveda so v le številke vštete ludi trošarine na alkoholno pijače ler na blago, ki ne spada med hranila. Snino Iržnina pa je letos jiroračunann nu 1,350.000 Din. Gibanje okoliških kmetov je jiostalo zadnje čase zelo živahno. Znano je, da mora kmet plačati v vsakem primeru tržnimi, ali kaj proda ali ne. Ubogi so zlasti prodajalci drv, ki ln malo prodajo, pa morajo vendar plačati tudi Iržnino. Prav tako mora plačali poleg trošarine ludi tržnino celo listi kmet, ki v Ljubljani že ima kupcu in so Irga izogne v velikem loku. Umevno je, da smatrajo lo kmetje /.a veliko krivico. Občinskemu svetu, ki sedaj zboruje, svetujemo, naj se v korist ljubljanskega konzumenta in v korist kmeta zavzame za to, da se odpravi trošarina na najbolj nujne življenjske potrebščine, lo je na mleko, moko, krompir in po-vrlnine, od česar živi nešteto revnih družin in da se omilijo predpisi o tržnini. Drugo gibanje, ki prav tako jiomenja borbo za ljubljanskega kotizumenla, predstavljajo obrtniki. Ti se zelo zavzemajo za Io, da liiestuu občina obdavči vse lisic obilne izdelke, ki prihajajo z dežele v Ljubljano, na pr. čevljarske in krojaške izdelke, tako da bo ljubljanski obrtnik bolj zaščiten. Baje bo tudi na občinski seji mnogo govora o tem. Zelo odločno se obrtniki bore tudi proti mestnim delavnicam in pristaši obojnih smeri, tako liebe-J kove in PiČinanove, so v zadnjem času na vseh j obrtniških shodih in sestankih grmeli proli tem ' delavnicam. KINO KODELJEVO Tel. 31-62 danes ob 8 zvečer MARADU Cene znižane: 1, 3 in 2 Din, balkon 5 Din. © Neznani utopljenec v Ljubljanici. Predsuoč-njini so ljudje našli na bregu potoka Stare Rudne, ki se pri vasi Lipo na Barju izliva na levi strani v Ljubljanico, truplo neznanega utopljenca. Ljudje so obvestili o leni g. Grčarja, šolskega upravitelja barjanske šole, ki jc o najdbi obvestil policijo Davi je odšla na lice mesta uradna komisija, in sicer preiskovalni sodnik g. Prohinar, policijski zdravnik dr. Avraniovič in policijski dežurni uradnik Kaniovž. Komisija jc ugotovila, da je mladenič slar približno 23 do 25 lel, srednje visokosli, črnih las in rjavih oči. Mladenič ima pokvarjeno desno roko in hromo desno nogo. Oblečen je bil v navadno cajgasto obleko, imel pa je zelo močne čevlje. Pri njem so našli 24 Din denarja. Najbrže gre tu za nesrečo, da se jc mladenič vračal zvečer do mov, pa jc padel v kak jarek, ki so seda na Barju zelo narasli, ali pn kar v liadno samo. Ker je bil mladenič hrom, si ni mogel pomagati. Komisija jc dula Iruplo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Oblasti sedaj poizvedujejo, kdo bi bil neznani mladenič. O Ponesrečenci. Že pred dnevi je bil na Dunajski cesti napaden 27 letni Franc Okec, brezpo selni delavec, stanujoč v Novih Jaršah. Ko se je namreč vračal iz gostilno, ga jc neki njegov tovariš zabodel z nožem v levo roko. V bolnišnico pa je prišel šele danes. — Pri Sedmerih jezerih sc vrši državni smučarski tečaj, ki se ga udeležuje tudi mnogo ljudi z juga V ponedeljek si je zlomil pri smučanju levo nogo 24 letni f'edomir Slošič, odvetniški pripravnik iz Prištine. V bolnišnico jo bil pripeljan včeraj. — V Litiji si ju v samomorilnem namenu prerezal žile na levi roki 71 letni krojač Jože 1?. V bolnišnici so ga. že rešili iz nevarnosti. 0 Vsaka dnmn, katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anitn, Krekov trg 10, Ljubljana. Moste pri Ljubiiani Danes sc prične v ka|>elici Salezijanskega mladinskega doma ua Kodeljevem duhovne vaje za mladenič e. Pridigal bo g. dr. Alojzij T o m c. Govori bodo vsak večer ločno od S. Zaključek bo v nedeljo ob pol 8 zjutraj s skupnim sv. obhajilom med sv. mašo. Fantje, pridite vsi iu točno! Poizvedovanja Zlnlu zaponka je bila najdena v Sodnijski ulici in jo lastnik dobi v upravi Slovenca«. — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josclova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Maribor, 12. marca. Na seslunku v Krčevini v nedeljo 4. marca so je sprožilo mlečno vprašanje. Mariboru in okolice ler povzročilo lako med meščani, kakor okoliškim knielskini življcm nenavaden odmev. Pokazalo se je lo še prav posebno včeraj nu drugem zborovanju, ki ga jc sklicala Zveza mlekarskih društev za Slovenijo ler so je vršilo v prostorih Narodnega domu. Nekaj stotin okoličanov, sumili kmetovalcev, tur časlno število gospodarskih strokovnjakov se jo udeležilo sestanka. Navzočim sla bila ludi zastopnik mariborskega mesta jiodžupan (iolotih ter okrajni podnačelnik Modrijan. Poučno iu strokovno zasnovano predavanje o važnosti organizacijo mariborskega mlečnega liga je imel banovinski referent za mlekarstvo ler lajilik Zveze Pavlica, govorili in v živahno debato posegali pa so šc [lodžupan Golouh, župan Janžekovič i/. Košukov kol predsednik sinujoče se osrednje mlekarske zadruge v Mariboru, znani borec za zadružne mlekarske organizacije ler dolgoletni predsednik liujugilncjšili Gorenjskih mlekarn: Novak, tir. Kovačič, inž. Si-inončič ler večje šlevilo kiuelov. Vsebina vseh Ll Slaščičarji in inedičarji. V ponodoljek popoldno so se seslali v lovski sobi holelu vOrcl predstavniki slaščičarske in inedičareke obrti s področja bivše mariborske oblasti k občnemu zboru svojega Združenja. Predsedoval jo načelnik Emanuel ilich, poročal pa je v glavnem tajnik Združenja Seuica. Njegovo poročilo je obsegalo statistične podatke, pojasnila o noveliranem obrtnem zakonu, vprašanje mojstrskih izpitov, podal jc navodila glede davčnih napovedi ter sc podrobno pečal z vprašanjem šušmnrstva, ki ga povzročajo slnšči-čarjem pekovski obrtniki, ki izdelujejo slvari, spadajoče v slaščičarsko in medičarsko obrl. Blagajniško poročilo izkazuje 9377 Din izdatkov in jirav toliko dohodkov, članarina pa se je določila na letnih 80 Din za obrat, ki dela brez vajencev ali pomočnikov ler 150 Din za obrat s pomožnim osebjem. Občni zbor se jo zaključil brez volitev, ker traja funkcijska doba vodstvu tri leta. □ Obmejni promet jc slab. V februarju je po-lovalo skozi Maribor iz inozemstva v našo državo 3700 oseb, od tega 1322 Jugoslovanov, v istem času j>a jc odšlo skozi Maribor v inozemstvo 3590 ljudi, med njimi 1328 naših državljanov Obmejni promet jc bil v februarju v primeri z drugimi meseci dokaj slab, kar so v glavnem zakrivili avstrijski nemiri. □ Obilna smrtna žetev, llmrli so v Mariboru: llanzelitsch Karolina, vdova železničarja, stara 55 let. Iteisman Jera, branjavka. stara 70 let. Habeder Ivana, viničarkn, stara 03 let. Draksler Jakob, železničar, star 00 let. Zager Barbara, vdova železničarja. stara 83 lel in Koginii Anton, sin delavca, str, lel. Naj počivajo v inirul i Ohčui zbor odvetniških uradnikov. Maribor- IvelnišK iu notarski uradniki so zborovali v nedelj ;topu ,m \ Narodnem domu pod vodstvom svojega dolgoletnega p.edsednika ravnatelja Gilč-verta. Občni zbor je jiolekel mestoma zelo živahno, ker sc jc pojavilu proti dosedanji upravi ludi opozicija, ki pa jc ostala v znatni manjšini. Izvoljeno jo bilo zopet dosedanje vodstvo z ravnateljem Gilč-vertom kot predsednikom na čelu. O Kaj ho letos i javnimi deli? Čujejo se sedaj razne vesli, da bo ostal Maribor letos na cedilu z raznimi obljubljenimi krediti za projektirana javna deln. 'Tu bi prišla predvsem v poštev končna ureditev Aleksandrove ceste ter gradba nove carinarnice s skladišči in stanovanjskimi hišami za carinske uradnike. Ta dela naj bi se vršila nn račun kaldnninskegtt fonda. Kakor se govori, pa dobi letos Maribor kredite le v omejenem obsegu za dovršitev poslopja carinske pošto ter nekatera manjša dela. □ Obnova drevoredov. V Koroščevi ulici je žc jiadel kostanjev drevored. Nadomestili so ga z mladimi jeseni. Zaenkrat izgleda ulica sedaj pusta in gola ter bo šele po letih dobila zopet lepše liee. Na vrsto pridejo sedaj še drugi drevoredi in ulice v tnagdalenskem predmestju, ki se bodo obsadile z drevjem. □ Falzifikati krožijo. Ponarejeni kovanci iz kovnice v Rošpohu, ki jo jc orožništvo izsledilo, še krožijo med ljudmi. Včeraj je dobila policiju zopet od nekega trgovca ponarejen dvajselak, ki ga je nekomu izmenjal. Izgleda, da je omenjena kovnica delovala že daljšo dobo ter jc krog krivcev mnogo širši, kakor se jc dosedaj mislilo. □ Vihra, kot je žc dolgo ue pomnimo, je divjala v noči od ponedeljka na torek nad Mariborom. Silen veter jc nosil opeko s streh do sredine ulic, lomil je drevesa ter podiral plotove. Na Koroški cesli je podil lesen plot v dolžini 50 metrov ter odnesel deske daleč proč v sredino ccsle. Tudi v drugih mestnih predelih je vihra povzročala enako škodo. Padajoča opeka je lažje poškodovala tudi več pasanlov. Vihar so spremljali močni nalivi. govorov in debate je bila: Mariborski mlečni trg jc slabo organiziran. Mlečni producenti iz bližnjo in daljne okolice mesta so prepuščeni eksploata-e i ji juekupčovulcev lor ne dobivajo za jiruduklu primerne cene. Edino mlekarska zadrugu lahko lu-kaj uspešno intervenira, pričeti pu je treba takoj iu z lastnimi močmi, ue pa čakali nu podpore iu iniciativo od strani oblasti. — Zborovanje jia jo prineslo obenem razveseljiv dokaz, da s« kuictski živelj v okolici prebuja ter upira brezvestnemu i/.-koriščevanju. Splošna zahteva vseh kmetskih govornikov, ki so krepko posegali v debato, je bila: enotna cena za mleko, tn sicer 1 dinar za liter J Knodušnosl, ki so jo pri leni pokazali okoličani, jc porok, da bodo uspeli Obenem se je pokazalo, da ludi nicslo s simpatijami spremlja njihov pokrel. Mlekarski produccuti pa nameravajo vzbuditi med meščani šc živahnejše zanimanje, zn svoje težnje ter bodo sklicali v kratkem javno zborovanje, nti katerem bodo razložili pomen snujoče se mlekarske organizacije, ki nc bo prinesla podražitev mleka, kakor se nekateri boje, temveč samo jira-vično plačilo kmetu. □ Inšpekcija socialnih uslaiiov. V Mariboru so jc mudil tajnik ministrstva za socialno politiko Požega. Obiskal je tukajšnje socialno uslanove ler izvršil pregled celokupnega poslovanja borze dela, kalero je našel v najlepšem redu. □ Pomagalo je. Neprestana drcgauja zaradi nujne ureditve prostoru pred glavnini kolodvorom so imela vendar uspeli. Začelo sc je s preureditvijo zelenjadnega vrta, ki dobiva ludi novo ograjo. 1'roslor, kjer se nahaja vrt, Iii se lahko izpremenil v loji nasad, s katerim l>i sc najprimernejše uredilo vprašanje končno regulacijo kolodvorsko rurnpe. Celje ■.-У Proslava obleluiee papeževega kronanja ho v Celju uu praznik sv. Jožefa dne 19. I. m. ob l popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice iu ne, kakor jc bilo prvotno javljeno, v nedeljo, dnu 18. marca. iS Stanje težko ranjeno uradnice Anice F. jo slej ko prej zelo resno. Cr L'inrla sta v javni bolnišnici Jeraj Franc, 7(3 let, dninar iz Luč iu Kalšek Marija, 28 let, dni« liarica i/. Konjic. N. v m. j). Brezposelnost narašča. Kljub bližajoči so sezoni zaznamuje ekspozitura Borze dela v Celju šc vedno vidik poruši brezposelnih. Dočiui jc bilo po zadnjem izkazu brezposelnih delovnih moči 808, izkazuje izkaz od 10. t. ni. 845 oseh. Delo je na razpolago: 2 mizarjema, I kurjaču, 1 nočnemu čuvaju, 2 služkinjama, 1 kuharici iri 1 kmečki dekli. T Izgubljeni in najdeni predmeti. Ožbod Ivanka, žena čevljarja na Tcharjih, jc izgubila dno 12. t. m.' dopoldne v Zavodni dva bankovca po 100 Din. — V soboto je bila najdena na klopi nu promenadni poti na Masarykovcm nabrežju črna usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja. — V soboto je bilii najdena ob priliki sejma na Glavnem trgu ročna torbica, vsebujoča rnzue dokumente, glaseče se na ime Kuinberger Marija iz Dobriševasi pri Celju. — V soboto okrog 5 popoldne je .bilo najdeno na DečkoVem trgu pred Narodnim domom žensko dvokolo, črno plcskano, z cv. št. 2-87370-5, Ptuj Okrajni kmetijski odbor v Ptuju ju imel lo dni sejo, na kateri je bil izvoljen za predsedniku Ignacij Vindiš, posestnik in župan na Bregu. Dosedanjemu predsedniku Janku Žunkoviču, šolskemu upravitelju v pokoju, je novi odbor izrekel zahvalo za njegovo večletno požrtvovalno delo v kmetijskem odboru. Pri igri je padel 0 letni Jurij Cihal, sin železničarja iz llujdinc tako nesrečno, da si jc zlomil levo roko. Noža Zeletiko, poseslnicu nu Grajeni, jo dobila na glavi nevarno rano, da je obležala nezavestna. Oba so spravili v ptujsko bolnišnico. Pišece Javna dela. Kdor pride v nas kraj, se mora pač čudili, kako slabe so naše cesle. Pa ni čudno, ko pa zvozimo po njih vsak dan 30—40 vozov samo sfavbnega lesa, kje so pa vožnje vina in drugega? Iu slabo stanje ccsl vpije pomoči. Da se nekoliko (udi pri nas ublaži brezmsclnost in zbolj-šajo javne naprave, je državna oblast tudi nam nakazala večjo vsoto denarja iz bednostnega fonda. In tako bomo delali v kratkem kar dve cesli ua novo. Obe bosta šli iz Globokega, in sicer ena preko Bojsnega v Zupelevc, druga pa v Kapele. Dobro! Toda odločujoči čiuilelji bi naj mislili tudi na cesto, ki bi vezala Pišece s St. Petrom pod Sv. gorami ali z Bizeljskim, ki bi bila pač nujno potrebna. Kulturni obzornik Še enkrat: Naše arheološke dragocenosti prodajajo tujci Že v včerajšnji kulturni rubriki smo poročali 3 velikih arheoloških dragocenostih, ki jih je voj-vodinja Mecklcmburška izkopala iz slovenskih prazgodovinskih tal — a je zdaj Američanom v Newyorku na javni dražbi na prodaj. To vest 6mo posneli po zadnji številki prirodoslovne revije »Proteus«. Ker pa smo hoteli izvedeti za ozadje te za slovensko kulturno javnost prežalostne zadeve, smo se obrnili na ravnateljstvo Narodnega muzeja, da nam ga pojasni. Dobili smo sledeče podatke: Vojvodinja Paul Friedrich Meckleniburška je bila hčerka kneza Windischgralza, la pa je bil v sorodstvu s cesarsko rodbino, zatorej jc imela kljub prepovedi (odlok deželnega odbora iz leta 1413) svobodne rotke, da je eistematično odpirala stare grobove zlasti v belokranjski Vinici, St. Vidu in na Magdalensiki gori ter spravljala v svojo zasebno posest velepomembne arheološke najdbe, Celo žandarmerijsko asistenco si je izposlovala, da je ne bi kdo oviral pri delu. Prav za prav je ta podjetna žena svoje delo razširila tudi na mnoga izvenslovenska področja (Schwerin, Ilallstadl). Iz-kopinc iz omenjenih in še drugih (Skocijan, Vače itd.) slovenskih naidišč je shranjevala deloma na gradu Viagenspcrgu deloma pa jih je lako| izvozila v berlinski arheološki muzej. Edinstven vojaški oklep iz Št. Vida, ki bi bil predragocen še za lako slovit muzej, je podarila nemškemu cesarju Viljemu, la pa ga je izročil berlinskemu mu-zein Za vse naše domače izkopine, ki jih danes brani berlinski muzej, sploh ne vemo. Po sveio\ni vojni je prišlo vse prazgoJovin-sko bogastvo na gradu Wagenepergu kot inozem- aka lastnina pod sekvester in bilo radi večje varnosti prepeljano v ljubljanski Narodni muzej. Po smrti vojvodinje Paul Friedrich Mecklemburške pa je bil sekvester ukinjen in vojvodinjina hči Marija Antoinclla je svobodno razpolagala z dragoceno posestjo. Ponudila jo je v nakup našemu muzeju, toda la ni mogel radi gmotnih neprilik dati zahtevane vsote. Marija Antoinetta je nato privolila, naj si muzej odbere nekatere predmete, kar je muzej storil, ostalo pa je svobodno z zbirko iz Berlina prepeljala v Ameriko na javno dražbo. To je ozadje. Tako smo Slovenci izgubili arheološko bogastvo, ki ga ne bo mogoče nikoli več nadomestiti. Nili v Evropi ni ostalo, marveč se bo porazgubilo med zasebne zbirke ameriških mogotcev, kateri ponajveč nimajo druge misli pri vsem lem, kot da so to dragoceni predzgodovinski predmeti, ki odtehtajo mnogo denarja ... In v katalogu, kjer eo označena najdišča in posamezni predmeti (za dražbo je bil izdan poseben katalog z naslovom Zakladi Kranjske*), ni niti imena naroda (kakor smo včeraj po »Proteusu« poročali), čigar je vse to bogastvo bilo! Da bi vsaj po teh 20.00t> predmetih Američani spoznali slovenski narod, ki ni dooia kje sredi Afrike, ampak na kulturnih tleh! Kje je krivda, da smo prišli ob toliko bogastvo (nekateri predmeti — takozv. vaška situla, svastika s kljukastim križem in prej omenjeni vojaški oklep — so edinstveni)? Brez dvoma ne pri Mariji Antoinelli, ki je ponudila wagensperško zbirko najprej ljubljanskemu muzeju, a ker je ni mogel odkupili, mu jc poklonila izveslen del iz nje. Saj bi isto storil tudi sleherni drugi lastnik le zbirke, če bi sc namreč imel za pravega lastnika. Vsa krivda je v lem, da še danes nimamo zakona, ki bi branil kulturne zaklade naše zemlje. Osnutek za muzejski zakon čaka že od 1922. lela zakonske sankcije. Oni, ki imajo pri tem poslednjo besedo, pa se ne zganejo. Zatorej se še danes dogajajo in se hodu še nadalje dogajala nečuveila dejstva; posamezni zasebniki izkopavajo prazgo- dovinske ostaline na Magdalenski gori in ostalih znanih področjih ter trgujejo z dragocenimi predmeti v — inozemstvu. Z našimi kulturnimi zakladi trgujejo kakor medvojni verižniki, ker ni zakona nad njimi. Naše domače zbirke (muzej itd.) pa morajo radi pomanjkanja denarnih sredstev in ker niso zaščitene, mirno gledati, kako jim pred nosom izginja ono, kar bj jih napravilo za najznamenitejše zakladnice arheoloških spomenikov. Sicer pa se to ne dogaja Ic pri nas. Tudi ljudje z juga prinašajo k nam in mimo nas v inozemstvo razne etnografske dragocenosti, ki bi morali za vsako ceno ostati v domačih muzejih! Saj se bo zgodilo čez nekaj desetletij, da bodo jugoslovanski etnografski muzeji še zmerom nepopolni, redkih primerov stare folklore med ljudstvom ne bo več — in če bomo hoteli študirati domačo etnografijo, bomo morali obiskati tuje muzeje! Vse zato, ker nimamo muzejskega zakona, ki bi avtoritativno zabranil lako samovoljno prekupčevanje arheoloških in etnografskih predmetov, zlasli med inozemskimi špekulanti. Oh tej priliki, ko smo doživeli Slovenci z ameriško dražbo onih predmetov, ki so bili nad tisočletje naši, trd udarec v obraz, apeliramo na kraljevo vlado, naj čimprej prouči osnutek muzejskega zakona in ta osnutek uzakoni, zakaj le na ta način bomo ohranili domače kulturne zaklade doma. Vsak drugačen poizkus ali samoobramba posameznih muzejev pa je brezpomembna. L. G. Pen klub nemških emigrantov. Nemški pisatelji, ki so si morali po nastopu Hitlerjevega režima iskati domovine v drugih državah, so sklenili, da si ustanove svoi avtonomen Pen klub. Za ta načrt ve jc doslej priglasilo 16 pisateljev, med drugimi Ilcinrich Mann, Emil Ludvvig, Arnold Z\veig, Ernsl Toller, Bruno Frank itd. Jaroslav Durych med nagrajcnci praške založ bc Melantrich. Člani razsodišča kniižniti nnjrad ložbe Melantrich: F. X. Salda, Olokar Fischer, 13, Fučik, so predložili te dni sledeče romanopisce za nagrajence letošnjih Melantrichovih nagrad: Jaro-sJava Durycha za delo »Pišeti o rilži« (20.000 Kč), Gejzo Vamoša za »Zlaly vek« (5000 Kč), Jaroslava. Humbergerja za »Mikulaš Dačicky z Hcslova./ (5000 Kč). Za posvetovalnice ljudskih odrov. V zadnji številki »Drame« je izšel članek, ki se bavi o nalogah posvetovalnic za ljudske odre. Ta članek |e zategadelj zanimiv, ker kaže smer, kaJco se .ponekod družijo posamezni ljudski odri v zvezi, katero vodijo strokovnjaki in z nasveti podpirajo sleherno celico ljudskih igravcev z izborom iger in načinom igranja, V Hrvatih sc imenuje taka zveza »Ma'.;"a hrvatskih kazališnili dobrovoljaca«. Slovanski ccn-ter takih zvez je v Pragi. Združitev bolgarske in jugoslovanske filmske družbe. Kakor javljajo srbski listi, sta stopili filmski družbi bolgarske »Rakete« in »Jugoslovanskega kulturnega filma,< v Belgradu v dogovor za skupno snemanje narodnih filmov. Razlog: obe državi sta preplavlj eni s tujim filmskim uvozom, a sami nimata lastnih, domačih filmov. Skupna filmska družba bi sc imenovala »Baikan-film« in bi imela svoi sedež v Belgradu. Z delom bodo začeli že lo pomlad. Primerjalni slovar slovanske lingvistične terminologije. Že leta 1928 je pisal M. Weingarl o potrebi zgoraj imenovanega slovarja, kjer bi prišli v pošlev vsi slovanski jeziki z zgodovinskim ozadjem j>osanicznih terminov. Ker ni mogel W. s tem predlogom priti na dan na I. kongresu slovanskih filologov v Pragi (1929), bo porabil priliko na drugem kongresu v Varšavi. Izšla je prva številka fantovskega lista »Kresa«, v novi obliki in novem založništvu. Vsebinsko je izredno pestra in'obravnavp vsa vprašanja, ki zanimajo kmetskega fanta. Čudna smrtna nesreča Mislil je, da je doma, in utonil Maribor, 13. marca. rakov proč v grmu lik nad strmino, ki pada navadna smrtna nesreča se ie nrioetila v vpično v reko, njegov čevelj, pa nobenega dru- Maribor, 13. marca Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila v noči od nedelje pri železniški postaji Sv. Lovrenc na Pohorju. 36 letni železničar J. B, se je v nedeljo popoldne mudil v neki gostilni na levem dravskem bregu v družbi prijateljev. Nato je šel do brodarja Bobiča, da bi ga prepeljal čez Dravo. Bobič je prepeljal najprej njega čez reko ter ga v skrbi za njegovo varnost spremil po strmem nabrežju do bližine kolodvora, kjer se je B. vsedel. Brodar se je nato peljal zopet čez reko po drugo družbo ter jo prepeljal na desni breg. Ko pa pridejo do mesta, kjer je pustil J. B., ga ni bilo nikjer. Iskali so ga, pa so našli nekaj sto ko- rakov proč v grmu lik nad strmino, ki pada navpično v reko, njegov čevelj, pa nobenega drugega sledu, Iskali so ga nato še v ponedeljek ter slednjič odkrili njegovo truplo v Dravi nekaj sto metrov pod brodom, kamor ga jc tok zanes t Na eni nogi je bil bos, na drugi pa je imel čevelj že razvezan ter obleko odpeto. Očividno je J. B. v zmedenosti vstal s prostora, kamor ga je pripeljal brodar, ter šel naprej proti domu. Ko je prišel do grmovja, ki obroblja strmino nad reko, je najbrže mislil, da je že doma. Začel se je slačiti, ler si žc sezul čevelj, ko ie na previsu zgubil ravnotežje ter padci v vodo, ki je tu globoka več metrov. Ce lo nekoliko dni redno pijeto Radensko slatino (Zdravilni ali Kraljev vrelce), opažate na sebi velike spremembe i Na barvi in količini seči pa spoznate, da so organizem Upira in čisti Ona tudi nevtralizira vinske kisline, zato dela vino okus"o in pitno. Radi ogromne količine zdravilnih mineralov normalizira vse notranjo žloze. Poskusite le enkrat Radensko slatino, da vidite, kaj znači prvovrstna mineralna vo la Pišite rmm po brezplačno brošuro za domače zdravljenje in pitje Radenskih vod. Zdravilišče in kopališče Slatina Radenci. Kaj pravite? Skoraj neverjetno jc, kako sc časi spreminjajo. Zadnjič sem se vozil z vlakom. V oddelku nas je bilo osem moških in šest ženslc. Možje smo bili bolj lihi, glavno besedo smo prepustili ženskam. Med ženskami je bila ravno polovica, ki so bile bolj »modernih nazorov, K modernim nazorom pa spada dandanes tudi — cigare/a. Zalo so si gospodične kar po vrsti pod nosom zakurileIzmed nun moških je bil samo.eden malo bolj modem, ki je kadil. Končna statistika našega oddelka je bila lorej sledeča: od osmih moških je kadil samo eden, od šestih žensk pa ravno polovica. Med nami možaki je bil eden, ki se je zaradi tega jezil. l'a ga je drugi takole potolažil: »Ženske dandanes hočejo bili moškim v vsem enake, ker je lo moderno. 1'ovsod nas posnemajo. Najlaže bomo moški ženske spreobrnili, da ve bodo reč kadile, če mi nehamo Icaditi. Kmalu bo vsak kadilec ur-modern in nisem še videl ženske, ki bi hotela biti nemoderna.. Najlepše pa smo doživeli, ko smo iz vlaka prestopili na avtobus. Tile pred šoferjem je bil napis: Kadili je oblastveno prepovedano, tn veste, kdo je bil prvi, ki si je prižgal cigareto? Nihče drugi kakor — šofer, ki je vodil avtobus. Če ženska kadi, je lo v prvi vrsli. njena škoda, te šofer kadi, je pa škoda ludi drugih, ki se vozijo. Zato sem bil jaz bolj hud na šoferja, moj sopotnik pa na ženske. Poskrbimo za Dobrepotje Dobrcpoljc, 12. marca. Da je lani povodenj napravila toliko škode, jc bilo krivo tudi to, ker so bili vsi požiralniki zanemarjeni. Glavni požiralnik je v Ponikvah, kjer pronica Rašica pod zemljo. Razen tega glavnega 'požiralnika jc pa šc več drugih ob potoku. Neočiščeni so. Sedaj odhaja voda v podzemlje. Včasih •vodotoS Rašice ni bil nikdar suh. Mlini ob Rašici v Ponikvah imajo vedno manišo vrednost, ker v Strugi ni vode. Potrebno bi bilo, da se oblast zavzame in popravi te požiralnike. Ob Rašici naj sc ti požiralniki očistijo in napravijo potrebni jaški, da voda ob normalnem stanju ostane v vodotoču, ob povodnji pa da odhaja v zemljo. S tem bodo tudi mlini in žage pridobile na vrednosti. Posledice lanske povodnji se v Dobrepoljski dolini šc vedno jako čutro. Še vedno se vidijo gole njive, raz katere jc voda odnesla vso rodovitno prst, tako da iz zemlje skale mole sredi njiv. Po mnogih vaseh, kakor na Vidmu, v Podpeči, Kom-poljah in tudi drugod je voda vdrla v kleti in zmočila krompir in druge pridelke. Ljudje so prišli ob ves'krompir, tako da ga nimajo nič za seme. Naj bi se odbor za poplavljcncc zavzel, da pridejo ljudje do potrebnega semena. Vendar -lvkrat po dolgem čakanju in raznih prošniah dobimo elektriko. Dolenjska jc itak po mačehovsko oskrbovana. Naj bi se zdaj ljudem omogočilo, da pridejo do zdrave in lepe električne luči. Načrti za vodovod Dobrepolje—Suha krajina so baije gotovi. Sedaj želimo, da se že vendar enkrat uresniči prepotrebni vodovod. Koledar Sreda, U. marcu. Matildu, kraljica; Pavlina. Novi grobovi -j- V Ljubljani jo umrla gospa Ivana M un d u , roj. Gostič, vdova deželriosodnega svetnika. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj ji sveli večna luč! Žalujočim družinam naše iskreno sožaljel Ostale vesti — Pogreb predstojnika okrajnega sodišča dr. lirucsta Kolicta v Novem mestu nam je pokazal, kako velik ugled in spoštovanje je užival ne samo v svojem domačem kraju, temveč tudi v ožji naši domovini. Na poslednji poli ga je spremilo mnogo znancev, zlasti tovarišev sodnikov, bilo je zastopanih ludi nekaj odvetnikov iz Ljubljane. Na grobu se je od bivšega predstojnika v toplih besedah poslovil sodnik g. Goslar iz Ljubljane. Omenil je njegovo življenjsko pot iz Novega mesta čez Prago do Zagrebu. Zlasti je poudarjal njegove odlične lastnost i poštenega in pravičnega sodnika, katere mu bodo ohranile med našim narodom trajen spomin. — Pozabljen Bog. V nedeljskem Jutru- je članek Dom naših skavtov V tem članku beremo ludi lo-le: Sledeč prvi točki svoje skavt-ske obljube izpolnjuje skavt svoje dolžnosti domovini in kralju... V resnici pa e prva točk skavsko obljube taka-lo: Obljubljam iu svojo čas da bom izpolnjeval svoje dolžnosti napram Bogu, domovini in kralju. — Po vsem tem bi človeit rao vedel, ali je Jut rov člankar na Boga čisto pozabil ali pa ga je kar odstavil — Trboveljski slavfki zapojejo Karlovcu. v soboio prirede v karlovškem Hrvatskem domu koncert trboveljski slavfki. Trboveljski slavčki so si s svojimi nastopi po .Jugoslaviji in v tujini priborili velik sloves. V Karlovcu zapojo pesmi domačih skladateljev. V krogih karlovškega meščanstva vlada za koncert veliko zanimanje in sta zaradi tega napovedana za soboto kar dva koncerta, in sicer popoldne za mladino ljudskih in srednjih Sol, /večer pa za drugo meščanstvo. Malini pevcem pripravljajo v Karlovcu svečan sprejem, katerega vodstvo je prevzelo slovensko prosvetno društvo Triglav.-. Sprejema se, udeleže poleg šolske mladine ludi druga kulturna in humana društva v Karlovcu. — Tožbe zu ločitev zakona. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je bilo lani vloženih 71 tožb za ločitev zakona, dočim predlanskim 83. Večina tožb je bila mirno poravnana in so se ločenci sporazumeli v pogledu stanovanja in mesečnih prispevkov. Značilno je, du so se začeli pravda ti <> ločitvi zakona tudi kmetje iz ljubljanske okolice. — Za veliko noč kupujte le razglednice, ki jih je založila Katoliška akcija Kakor vemo, hodijo zlasti po mestih po hišah razni prodajalci, ki ponujajo tuje blago in sicer navaden judovski kič, segajte po domačih razglednicah, ki so delo domačih umetnikov. Vsa naročila sprejema Osrednja pisarna, Miklošičeva cesta št. 7, Ljubljana. Trgovci dobe 25% popusta, ako naročijo vsaj ICO razglednic. — Pri rcvinotlznm v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečinah v kolkih usedu (Hexenschu4s) se uporabila naravno »Frauz Josofovua »oda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiraniu I prebavnega kanala — Dražba železniškega bifeja v Koprivnici. Železniško ravnateljstvo v Zagrebu bo oddalo v zakup železniški bife na postaji Koprivnica. Tozadevna ofertalna licitacija bo 6. aprila ob 11 dopoldne v sobi 53 ravnateljstva drž. železnic v Zagrebu. V tej sobi se dobe 'udi vse potrebne informacije. Kavcijo v znesku 10.000 Din v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih je treba položiti v depozitni blagajni ravnateljstva dne 6. aprila do 10 dopoldne. — Domačega duhovnika išče zavod v zdrave m in lope m kraju v Sloveniji z ugodnimi zvezami z bližnjim mestom. Dolžnosti: vsakdanja iiiaSa; oli nedeljah in praznikih, če moči, z nagovorom. Za odškodnino ga zavod z vsem oskrbi. — Ponudbe ua upravo Slovuncu-, — lz strahu pred ženo. Pred kratkim so poročali hrvatski lisli, da so Milivoja Gjuričiča, trgovca v Kuini, napadli roparji in mu pobrali vse, kar jo imel pri ."("bi: zlato uro, vredno 8000 Din, zlato verižico in precej denarja. tljuričie lega napada ui prijavil policiji, ki pa je kljub leimi začela s pre-iskavo in kmalu ugotovila presenetljivo dejstvo, dn si je Gjuričič napad izmislil. Denar, uro in verižico je namreč pri kvartanju izgubil in si jo iz strahu pred ženo izmislil napad. Kaj je napravila žena, ko je zvedela za to, kronika ue pove. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtie jeter, zastajanje žolča bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Joseli- -Jrenčico. obenem se pa zmanjša pritisk krvi ..a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Joscf« vodo pri ljudeh, ki veliko sede — žalostna iisoila žene. Poštnemu uradniku Pribislavu Daničiču v Peči v južni Srbiji je umrl otrok. Daničič ie dolžil ženo, da je kriva smrti, kur si je ta tako gnala k srcu, da si je prerezala žile na roki. V bolnišnici so ji komaj rešili življenje. Ko je ozdravela, so jo poslali nazaj k možu, ki pa jo ni hotel sprejeti. To je tako hudo vplivalo nanjo, da se ji je oniračil um in so jo morali spet odpeljati v bolnišnico. — Vsako zlo se lahko omili, če se podvzamejo takoj pri prvih znakih potrebni koraki. Isto velja tudi pri raznih boleznih, zlasti pri takih, na katere ne polagamo dosti pažnje, kot n. pr. pri prehla-:»niu, Prehlajenje ima lahko velike posledice, ako zanemarimo. Z 1—2 Aspirin tabletami boste vsak prehlad hitro in sigurno pozdravili, — Obrtni zakon, druga, popolnoma pregledana iu popravljena, s pripombami iu stvarnim kazalom opremljena izdaja, priredil Rudolf Sterle. Cena 40 Din, vezano +8 Din. — Cestni promet, zbirka zakonov, uredb in predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa lia njih, ii motornih vozilih, prijavljanju iu registriranju vozil, o cestnem redu v mestih, avtobusnem prometu, taksah na vozila itd. Zbral in uredil dr. L.'llogataj: cena 18 Din, vezano 24 Din. — Državni svet in upravna sodišča. Zbirka ustavnih, zakonskih in uiedbenih predpisov o njih organizaciji in pristojnosti ter o postopanju pred njimi. Zbral in uredil dr. II. Andrejka. Cena 16 Din. — Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1929 /. \senii .spremembami in dopolnitvami do I. iiuirea 1930. Uredil in z razsodbami kasacije opremil dr. A. Mladič. Cena 10 Din. Naročajo sc zakoni v Jugoslovanski knjigarni \ Ljubljani. — Za svoj denar kupujte prvorazredno blago* Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino! Semenj pri Sv. Antonu na Zdcnski rebri. Vsako leto je na tihi ponedeljek sloveč semeni pri Sv. Antonu na Zdenski rebri v Dobrčpoljski dolini. Letos je pa na tihi ponedeljek praznik sv. Jožefa, zato sc semenj preloži na tihi torek, t. j. na 20. marca. To se javi vsem, ki mislijo priti na semenj, da pridejo na tihi torek. Romarski shod pri Sv. Antonu. Isti dan kot semen* bo pri Sv. Antonu romarski shod. Nekdaj so prihajali na ta dan k Sv. Antonu na božjo pot iz cele Dolenjske. Sedaj prihajajo še vedno iz kočevskega in novomeškega okraja. Tudi letos bo več sv. maš in bo vsakemu romarju dana prilika, da opravi sv, zakramente. Novo mesto Frireditev pomladka Jadranske straže. V soboto zvečer so naši najmlajši borci za naše morje priredili v telovadnici luk. osnovne in meščanske šole lepo uspelo akademijo. Vse točke so lepo izpadle, zlasti petje otroškega zbora pod vodstvom £dč. Klemenčeve in simbolične vaje Buči morje Adrijansko«. Za tako lepo uspelo akademijo ima predvsem odlične zasluge g. prof. Rojšek, kateri ie znal v naši mladini vzbuditi zanimanje ча morje, katero je zlasti našemu narodu tako dragoceno. Občni zboi Rdečega križa nam je pokazal uspešno delo tega društva. Okrajni odbor ie v okviru svojih finančnih sredstev razdeljeval potrebne in primerne podpore, tako da je svoj cilj imel vedno pred očmi. Po poročilih vseli odbornikov je bil izvoljen nov upravni odbor s predsednikom .?. o. s. g. Barletom Gustavom. Primarij renske bolnišnice dr. Červenka je poroča! tudi o samaritanskem tečaju, ki bo v jeseni tekočega leta. ЈУожиоиИо Liubliana 1 Leonova družba obvešča tem polom občin-atvo, da drevi ne bo predavanja iz Cerkvene zgodovine vsled tega, ker ije v veliki dvorani Uniona koncert donskih kozakov. Pač pa bo predavanje o pokristjanjeniju Slovencev danes teden ob običajni uri. I Kino Kodcljcvo. Danes ob JO senzacionalni film i/, džungle Maradu«. Cene znižane: 4, 3 iti 2 Din, balkon 3 Din. 1 Pevski tečaj Učiteljskega pevskega zbora bo 16., 17. in 18. t. m. v Glasbeni Malici. Odbor. I IV. Delavski kulturni večer Jugoslovanske strokovne zveze bo v nedeljo, dne 18. marcu ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22. Spored jo /elci pester in obsega deset zelo zanimivih točk. Vstopnina: 3 in 2 Din, vajenci iu dijaki I Din. — Pridite /. družinami, prijatelji iu znanci! 1 Senelelderjeva proslava. Razstava litograbje od 17. do 19. marca 1934 v dvorani Okrožnega urada. Vstop prost. 1 Pogrebno društvo sv. Jožefu naznanja svojim članom, da bo ledni letni občni zbor društva dne 19. marca, na pruztiik sv. Jožefa ob 1 popoldne v hiši un Kongresnem trgu št. 2, pritličje desno. I Redni občni /bor pododbora UROIR bo v Ljubljani 24. marca ob IT \ društveni sobi v Zvezdi 11. nad str. Predlogi za zbor se sprejemajo do 20. t. m. Vabijo se vsi ro/.. oficirji, da se v čim večjem štev i I n udeleže občnega zbora in dti s plavanjem predpisane članarine pridobe pravico glasovanju na občnem zboru. Uradne ure so v«nk torek in pelek od 18 tlo I"). — Zemljevidi so prišli. Odbor. I Klub esperanfistov v Ljubljani vabi svoje članstvo nu redili občni zbor, ki se bo vršil v četrtek 15. marcu t. 1. ob 20 v klnbovem lokalu — Delavska zbornica — Čopova ulica I (v prejšnjih orostorih lior/.c dela). 1 X. letni redni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sc bo vršil v ponedeljek dne 19. inarca t. 1, ob pol 9 dopoldne veliki dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ul. 27. Maribor m Papeževa proslava bo na Jožefovo ob osinili zvečer v unionski dvorani. m Akademska kongregacija. Radi konccrta danes ni sestanka. m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 18. t. ra. ob šestih zjutraj v stolni in mestni žuipni cerkvi svojo velikonočno pobožno«t s skupnim svetim obhajilom. Sv, mašo daruje prevzvišeni knezo-škof dr. Ivan Jožef Tomažič. Popoldne ob pctili ev, blagoslov z darovanjem. m Narodna knjiga sporoča, da predavanje, ki bi se imelo vršiti v čelrtek dne 15. t. m. radi tehničnih ovir odpade. m Mariborska drama pripravlja Golouhovo »ba sen za odrasle« »Od zore do mraka«. Režijo vodi glavni režiser Joško Kovič. Cel ie c Redni letni občni zbor Vincencijcvc konference sv. Danijela bo drevi ob 8 v Domu. Vabljeni vsi prijatelji revežev. c Zadruga državnih ushižbcncev za nabavo potrebščin bo imela redni letni občni zbor dne 21. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Drugi hraii Narodna knjižnica in čitalnica \ Zagrebu, Gundllličcv« uliru .19. imn danes društveni se- stanek s predavanjem gosp. kustosa dr. Josipa Klemenea: Kako se je razvijal denar. Začetek predavanja ob 9 zvečer. Closti dobro došli! Št. Vid nad Ljubljano, Akademiki gostujejo v nedeljo 18. marca v Cerkvenem domu. Predvajali bodo i Igro Apostolov«. Razen igre recitacija in violinski lercet. Vstopnice v predproda:i pri gdč. Zakotnikovi. Sedeži po Din 7, 5, 4, stojišča Din 2. Novo mesto. Trboveljski slavčki prirede v nedeljo 18. t. m. koncert. Novo mesto. Katoliška akcija \ Novem mestu bo vprizorila 1". marca ob 8 zvečer in ua praznik sv. Jožefa ob 3 popoldne versko igro »Mistcrij s v.',maše*. Igra spada po svoji vsebini v sedanjo dobo. lo je v predvelikonočni čas. V igri sami je simbolično prikazana daritev, katero je opravil Kristus pri zadnji večerji. Te vrste igre na miru Prosvetnega doma še nismo videli. Radi tega pozdravljamo tu napredek na odru Prosvetnega doma. Cerkveni vestnih Duhovne \uje za mladeniče na Rakovniku. Julri, 13. t. ni. se začno na Rakovniku duhovne vaje zu mladeniče i/ mesta in okolice. Govori bodo vsak večer ob 20 v kapeli poti cerkvijo, izvzemši nedeljo, ko bo' prvi govor ob pol 9 zjutraj, drugi pa zvečer ob 19. Zaključijo se v ponedeljek, nu prn/nik sv. Jožefa s skupnim velikonočnim l/a-vvis-cup« sistemu na dva dobljena sela; do č^trt finala sc igra po izločilnem sistemu, nalo pa po točkovnem sistemu. 2. Tekmovanje gospodov-posamezno za prehodni pokal tvrdke »Spectrum« d. d. (hornice ogledal in brušenega stekla) po sistemu na tri dobljene sete; do četrt finala se igra p«, izločilnem sistemu, nalo pa po točkovnem siatei.iu. 3. Tekmovanje dam—-posamezno zu prehodni pokal ŽSK Hermcs«-a po sistemu r.a tri dobljene sete; o načinu te*a tekmovanja ho pozneje odločalo vodstvo turnirja z ozirom na število sodelujočih. 4. Tekmovanja juniorjev — posamezno po sistemu na dva dobljena seta; o načinu tega tekmovanja bo pozneje odločalo vodstvo turnirja z ozirom na število sodelujočih. 5. Tekmovanje vseh sodelujočih klubov za prehodni pokal ŽSK »Hermesa«, katerega si pribori oni klub, ki dobi v splošni oceni največ točk, katere se bodo računale po posebni razpredelnici, ki bo dana na vpogled vsem sodelujočim klubom pravočasno. ( 6. Vsak sodelujoči klub prejme spominsko pit keto ali priložnostno darilo brez ozira na to, ali je dosegel kako nagrajeno mesto ali ne. 7. Zmagovalci pod točko L, 2., 3. in 5. dobe v trajno last pokal, če si ga osvoje trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Prvak pod točko 4, prejme posrebreno, drugoplasirani pa ponik-ljano plaketo. Prijavnina za točko 1. znaša 30. za točki 2. in 3. po 15, za točko 4, pa 10 Din. Prijave je nasloviti na naslov: ŽSK "Hermes«, table-lenis' sck cija pošt. predal Spectrum. d. d. Ljubljana VII. naikasneje do vštetega 16. marca 1934 ob 18; po tem roku dvojna prijavnina. Izvenljubljanski klubi lahko plačajo prijavnino pred pričetkom turnirja. Igra se po pravilih JlTS-a z »Nevv-Villa žogami. Pravico tekmovanja imajo vsi klubi jn njihovi igralci, ki so včlanjeni v JTTS-u, ler klubi in njihovi igralci, člani inozemskih zvez. Ljubljanska table tenis podzveza. Službeno. Danes ol> 18.30 seja upravnega odbora |Ki 10 dopoldne na Peci na Kordeževi glavi 2121 m, cilj pri Uletovi koči 1654 m. Tekmuje se po pravilih JZSZ /a prehodni pokal Pece, ki preide v definitivno last onega, ki si ga pribori trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Pokal brani lanskoletni zmagovalec g, Jurič iz Maribora. Tekmujejo lahko le verificirani tekmovalci in to v eni kategoriji. Prijavnina tO Din, ki jo je poslali obenem s prijavo najkesneie do 17. marca t. 1. na zgoraj navedeni naslov. Kasnejše prijave 15 Din. Zmagovalec dobi za dobo enega leta naslov Prvak Pece«. Prvi trije zmagovalci dobijo diplome. Zbirališče tekmovalcev je v Uletovi koči, kjer jc zadosti prenočišč na razpolago, in je koča oskrbovana. Vse poiselnike Pece opozarjamo, da si preskrbijo in imajo svoje legitimacije radi bližine državne meje v popolnem redu. — Ocl Prevalj do Mežice in obratno avtobusna zveza. Športni klub »Bratstvo« (Jcscnicc — Gorenjsko) sporoča, da ima svoj V. redni letni občni zbor v četrtek, dne 22. marca t. 1. ob 20 v reslav-raciji g. Legata na Jesenicah, Lukmanov Irg 4. D'nevni red: Čitanic zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, volitve, predlogi in slučajnosti. — Člani se pozivajo, da poravnajo članarino za preteklo lelo, ker drugače nimajo glasovalne pravice. Ako ob napovedanem času obč. zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Teikoatletski prvaki. Francoski lisli so objavili tabelo najboljših težkih atletov v dviganju uteži, ki izgleda takole: Težka: 1. Noseier (Egipl), 2. Skobia (Češkoslovaška), 3. Pšenička (Češkoslovaška). — Srednja: 1. Hoslin (Francija), 2. llustin (Egipt), 3. Scheiller (Lu.\einburg). — Polsrodnja: 1. lsniayr (Nemčija), 2. Alleehe (Francija), 3. Ga-limberli (Italija). — Lahka: 1. Fein (Avstrija), 2. Rene Duverger (Francija), 3. Haas (Avstrija). Peresna: 1. \Volpert (Nemčija), 2. Janisrh (Avstrija), :l. Schiiler (Nemčija). — Po točkah je toiej na prvem meslu Avstrija s 2<>, na drugem Nemčija z 21, na tretjem Francija z 10, nalo sledi Egipt s I", Češkoslovaška z 12. Italija s (i in Ltixeinburg s 4 točkami. Marijina kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima sestanek drev i ob 20 v dvorani nad kongrcgacijsko kapelo. Vhod skozi cerkcv sv Jožefa. — Voditelj. Kongrcganisti! V sredo U. marca t. I. bo redni sestanek akademske kongregaeije Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih ob četn na 9 /večer. Tovariši, vljudno vabljeni! J. K, A. D. »Zarja« bo imelo svoj redni semc-slralni občni zbor v četrtek 15. t. m. ob 20 v dvorani Akad. doma na Miklošičevi c. 7 z običajnim dnevnim redom. ★ LJ UBLJANSKO C JED ALIsCIi Dra mn Začetek ob 20. Sreda, 14. marca: »Vieoška kronika«. Red Sreda. Četrtek, 15. marca: »Konec poli«. Red C. Petek, 16. marca: Zaprlo. Sobota, 17, marca: »Belgrad nekdaj in sedaj«, Premij er a, Izven. Opera Začetek ob 20. Sreda, 14. marca: »Tičar*. Izven. Cene od 6—2u Din Četrtek, 15. marca: »Ples v Savoju«. Red Četrtek Pelek, 16. marca: »Carmen«. Izven. Gostovanje Marija Šimenca. Sobota, 17. inarca ob 15: »Marta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 14. marca: Zaprto. Črna nevarnost v Ameriki Črnci se zdaj borijo z razuma svetlim mečem Brc/, dvoma je naglo naraščanje črncev velik problem sodobne Ameriko. To so ljudje krepke poeta ve, visoke in lepe rasti. Črnci se relativno silno mladi ženijo in imajo številne družine, ki štejejo po najmanj 8 članov; toda mnogo je tudi družin z 20 člani. Živijo zelo skromno in so tudi temu primerno oblačijo. Najmlajši čluni družino že v svojih prvih letih gredo n i ulico in sc tam zbirajo v zloglasnih organizacijah gangsc. Gang šteje navadno članov in ima svojega vodjo, kateremu se mladimi ruda pokori, /berejo si vedno najdrznejšega vodjo. Njihove ekspedicije obstoji jo v tem, du kradejo po trgovinah pač vse, kur jim pride |mhI roko. l'o delo izvršijo lako pretkano, da redko pridejo v roko oblasti. Večkrat izvršijo tudi hujše zločine, tako vderejo \ večja podjetju iu banke. Ne ustrašijo se pred umorom. Po predmestjih si postavljajo liaruke, kjer se sestajajo uu posvetovanja. Svoj plen tleli jo med seboj prav bratovska. Znani .so ludi kol izvrstni igralci v vseh kockarskih igrah, ki jih pozna \merika. Črnci ne kažejo posebne volje do šolo in \ njej »ploh slabo napredujejo; so pa strastni športniki, toda le redko se kateri dvigne iznad stopnje boljšega svetovnega igralen. Razmerje med belimi in črnimi ni posebno dobro. Beli pač gledujo splošno na črnce od /goruj navzdol. Črnci so splošno zanemarjeni. Na drugi strani vidijo beli v črncih nevarnost radi hitre množitve Že od inlndih nog je belo-kožec tnko vzgojen, da vitli v črncu ru.šitelja civilizacije, kulture in splošnega moralnega napredka. V severnih državah, kakor Newyork. Pennsylvania. Ohio, lndiano, Ilinois jc razmerje meti črnci in belokožci nekoliko boljše. Nasprotno živita obe plemeni v južnih državah N. Carolina, S. Carolinu, Georgia, Virginia, Ala-liuino, Missisippi in Klorida popolnoma izolirano. Tu je medsebojno življenje še |kxI vplivom državljanke vojne /.a osvoboditev črncev i/, leta 1861 (Lincoln). Iz te vojne so Severne um. države izšle kot zmagovalke in črnci so prišli do svobode. V južnih krajih se ni sovraštvo med obema plemenoma prav nič ublužilo, temveč se čedalje bolj zaostruje. Vedno bolj pogosti so primeri linčanja. Vzrok linčunjn je navadno psih a mase. Tako se večkrat zgodi, da so linčuui tudi nedolžni ljudje. Sam sem bil navzož nenavadnemu prizoru. Čakal sem na vlak i/. Steubenville proti Pitsbourghu v čakalnici. Nenadoma sem zaslišal krik neke dame, kateri je zginila denarnica. V dvorani je bil poleg številnih belokožcev samo en črnce. Ne-nudoma so vsi beli obkolili črnca, češ, da je on ukradel denarnico. Grozili so mu s smrtjo. Tako prizori so zelo pogosti v Ameriki. Največji nasprotnik črncev je organizacija Ku-Klux-Klan, ki je gotovo največja organizacija te vrste. Črnce zvabljajo z vsemi mogočimi sredstvi, da jim lažje stopijo na prste. V južnih pokrajinah so črnci pod dojmom, da se še niso osvobodili. Tudi meti njimi rastejo tajne organizacije, katerih glavni namen je borba za enakopravnost. V zadnjem času so tudi oni segli po najmočnejše orožje v borbi za olvstoj: pričeli so se sistematično izobraževati. Mladino vzgajajo po vzoru belih. Nedavno so v Newyorku osnovali prvi črni list. katerega namen je, da se bojuje za enakopravnost črncev. Gotovo kmalu napoči čas. ko bodo črnci dokazali, da zaslužijo vse drugačno ravnanje, kakor jim ga danes odmerjajo beli. — S. 1. Meteorski prah povečuje obseg Vsako uro šine v ozračje milijon meteorjev! ZCmlfC komunist Mahatma Gandhi — Ali je granata, ali avtomobil? >"ii berlinski avtomobilski razstavi je razstavljen tudi avtomobil, ki stane 980 mark (okoli 20.000 Din). Vozi z brzino 80 kin in porabi 3 litre bencina za 100 km. Tako vsaj poroča nemška reklama. milje. Toda to število lahko mirno pomnožimo z deset, ker najde človek le redke meteorite in drugod jih zopet ne naznanijo. Tako bi prišel na eo meteorit na 5.5 kvadr. milje zemeljske površine. Na podlagi tega računa prihaja Ralph Stone do zaključka, da je od začetka terciarne dobe padlo okoli 88.000 meteoritov na vsako kvadratno milijo zemeljske površine. Teža 130.000 meteoritov, ki so jih našli, znaša 17.000 funtov. Pri tem niso vračunani večji metco-riti, ki se pri padcu zarije jo v zemljo. Na podlagi tek računov pridemo do zaključka, da se je teža zemlje v zadnjjih 125 letih povišala povprečno za pet ton na vsaki kvadratni milji. Če to ugotovitev splošno uporabimo, potem nam postane jasno, da bi morala tako ogromna količina kozmičnega prahu povzročiti spremembe pri zemeljski osi, ako bi se koncentrirala na enem mestu na zemlji. Pomisliti moramo še, da poleg meteoritov, ki padejo na zemljo, šine v zrak vsako uro okoli eo milijon manjših meteorjev, ki se pa v strašni vročini razdrobijo in ne prispejo na zemljo. Če računamo, da tehta vsak takšen kozmični drobec pet funtov, potem bi to pomenilo, da pade dnevno okoli 50.000 ton meteorskega prahu iz zraka na zemljo. Samo ta prah bi v 10.000 letih povnzročil na zemlji en milimeter debelo plast. Od začetka terciarne dobe, to je torej pred 60 milijoni leti, bi ta plast narastla do šest metrov, od paieozoiške dobe (pred 600 milijoni leti) pa na 60 meitrovl Kamenje kot prebavilo Že delj časa si učenjaki razbijajo glave, da bi dognali izvor krasno poliranih kameolov, ki so jih našli z drugimi kameni v Montani. Kareoli so tako veliki kakor oreh ali drobno jabolko. Našli so jih v kamenitih plasteh, kamor geološko ne sodijo. Tja so bili torej prinešeni. Odkod? Krasna politura uokazu'je, da jih niso tja prinesle vode in tudi ne zemeljski plazovi. Tudi ljudje jih n:so mogli zabrusiti, ker v tistih časih človek ni mogel zaiti; v ia ležišča. Zdaij je to uganko rešila pale ontološka ekšpedicija, ki je v bližini tega ležišča našla okostje velikanskega dinozavra. V nijegovi golši je bila velik? množina kameolov. Kakšno opravilo ®o opravljali ti kamenčki v golši dinozavra? Znano je, da divje kokoši rade .požirajo drobce kremenjaka, da z njegovo pomočjo hrano lažje prežvečijo. Kamenčki tim nadomestujejo zobe. Tako ije bilo tudi pri dinozavrih. Prav .onlana je središče najdib okostij dinozavrov in prav tu so našli velike množine karc-olov, ki jih je učenjak dr. Barnum Brown naizval »gastrolite«, to jc želodčne kamn«. Američan ,lohn Cnwicson. prijatelj narave, vsak dan pita divje rarc ob obali samotnega jezera Losi I.ake v Floridi. Živali so se ua že lako privadile, dn pridejo k niernu ua pivi kiic in se mu usedejo celo nu elavo. Znani holandski igralec hockeya Jan van der Hagen se je poročil. Tovariši ga pozdravljajo. * Predsednik Bioterapevčnc družbe v Chica-gu je le dni javno svaril pred kulturo nagote. Po njegovem mnenju premočna solnčna svetloba suši kožo in povzroča gube. • Belgijska ženska organizacija je sklenila, da po-sinovi otroke avstrijskih socialistov, ki so padli v boju proti Slarhcinbergu. * Črevesje od želodca do ti rt tik I' je dolgo .»ajvvč 1 1194 cm ah aaimauij 507 nu. Dama proti svojemu psičku, ki je povzročil avtomobilsko nesrečo: Pridi, pridi, moj zlati srčekt Kako sem sc ustrašila, toda k srr.či se li m nič /.godilo...« Mahatma Gandhi, bivši voditelj nacionalističnega gibanju v Indiji, je v zadnjem času innogo utrpel na popularnosti, ker se jc javno izrekel za komunizem. Ta javna izpoved je Maluitmi prizadela v Kunkakonainii precejšnje neprijetnosti. Mesto tla bi ga pozdravljale množice tisoč in tisoč Indijcev, so se pojuvili de-monstrantje, ki so svojega nekdanjega voditelja zasraniovuli. Poleg tega .se je pri Gandhi ju /glasilo več odposlancev, ki so zahtevali pojasnilo, kako je |>ornl)il denar, ki so ga zbirali zu njegove organizacije. Evropeem ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna pojasnila je tlnl Gandhi v tem pogledu. Gandhiju so prijatelji svetovali, naj se čimprej odstrani in nuj svoj šotor postavi kje drugje, uko se hoče rešiti. Gandhi se ni zmenil za ta nasvet in množice so pričele proti njemu razgrajati. Moral je poklicati ob-lastva na pomoč. Policija je demonstrante razgrnila in tako obvarovala Gandhija. V Londonu so ženske, ki izvajajo najrazličnejše poklice, priredile demonstracijo. Tudi zase zahtevajo -isto plačo, kakor jo prejemajo moški. Za demonstracijo so si nadele obleke, v katerih opravljajo svoj poklic. Nad 4000 Spancev pri sv. očetu Sv. oče je te dni sprejel mnogo romarjev, ki so prišli v Rim za sveto leto. Posebno Špancev je bilo mnogo med njimi, ki so hoteli prisostvovati kanoni/.aciji Marije Micaela, ki je bila Španka. Sv. oče je sprejel 4000 romarjev, nadalje dva španska kardinala, več drugih nadškofov in škofov, kakor tudi 200 duhovnikov. V svojem nagovoru je sv. oče izrazil svoje veliko veselje, da so Španci v tako lepem številu prišli v Rim v tem času, ko Španija preživlja zgodovinske in težke čase. Sv. oče jc pri tem omenil tudi blaženega Clareta, ki je bil pravi apostol tiskane krščanske besede. Prav danes morajo vsi. ki so ohranili še smisel hvaležnosti zu vse, kar je Bog dobrega dal katoliški Španiji. postati apostoli v vsakem pogledu. Ameriški geolog Ralph Stone, ki raziskuje po nalogu vlade pojav meteorjev, je prišel res do senzacionalnih zaključkov: Naša zemlja bi morala biti teoretično obdana s 60 metrov debelo plastjo koz-mične snovi! Tako veliko je število meteoritov, ki padejo v ozračje. Seveda velja to samo teoretično, kajti v resnici je meteorski prah neenakomerno razdeljen po zemlji. — Veter in voda igrata pri tem važno vlogo. Na vsak način je količina meteorskega prahu in meteoritov samih, ki padejo na zemljo ali se razblinijo v ozračju, ogromna po obsegu in po teži. Učenjak Stone navaija, da je pojav meteorjev znan šele 125 let, prej si izvora meteorjev človeštvo ni znalo razlagati, V tem času je bilo zabeleženih 470 padcev meteorjev. Iz tega je nastalo okoli 130 tisoč meteoritov, ki so jih skrbno zbrali. V razdobju 125 let da to en meteorski kamen na 400 kvadratnih milj. zemeljske površine, Naraivno, da se ne registrirajo vsi padci meteorjev, ker je v mnogih krajih človeštvo silno redko naseljeno in jih torej ne opaizi. Drugod zopet ne smatrajo manj civilizirani ljudje za vredno, da bi jih javili. Na zaupadnetm ozemlju Združenih držav, kjer je prebivalstvo silno redko naseljeno, so v zadmjih 125 letih opazili samo dva meteorja, med tem ko znaša število meteorjev, ki so padli na tla na Japonskem, v Evropi, v Indiji in v vzhodnem ozemlju Združenih držav 287! To število bi dalo za te dežele, to je tudi za vso zemljo en meteor na 55.5 kradratne Kapitan P. Eikenboom, ki je poveljeval sloviti holandski križarki »Zeven Provincien«, je bil obsojen na štiri mesccc zapora in na odpust iz službe. V indskih vodah je nastal na tej križarki upor, ki ga zveste ladje dolgo niso mogle zatreti. Kapitan ;e bil obdolžen, da je zakrivil upor s svojo nemarnostjo in neprevidnostjo. ★ Kri črnca ob ekvatorju ni niti za stotinko stopnje toplejša kakor kri Eskima na mrzlem severu. Nova encikliha Iz Rima poročajo, da jc sv. oče pred velikansko množico doininikancev napovedal novo eneikliko. Tn bo nosila datum b. marca, to jc dneva pred rojstnim dnem Tomaža Akvinekega. Tomaž Akvinski je bil tlominikanec. Enciklika bo obravnavala 700-letnico proglasitve svetega Dominika za svetnika, ki jo bodo praznovali 4. avgusta 19 >4. Pri zlatenici pade pulz od 72 na minulo na 40, in sicer radi tega, ker radi zlatenice zaidejo v kn žolčne kisline. Novi belgijski kralj Leopold III. govori svojemu narodu po radiu, in sicer v francoskem in flain skem jeziku. Gospodarstvo Besedilo dopolnilnega sporazuma z Italijo V . Službenih novitiah« -z dne 12. marca so objavljeni tekati dopolnilnega sporazuma k sporazumu iz leta 1932, ki je dodan trgovinski pogodbi iz leta 1424, nadalje je objavljen zaključni protokol k dopolnilnemu sporazumu ter izmenjava not nt;d našo državo in Italijo z dne 4. januarja letos. Dopolnilni sporazum določa najprej, da jc njegov namen izpopolnili odnosno izpremeniti določila prejšnjega sporazuma in pogodbe iž leta 1924. 1 člen določa, da se Italija odreče vezavi carine za postavko 10-1, točka 5. (laneno olje, ko-nopljino, ricinusovo itd.) po pogodbi iz 1. 1924. 2. Jugoslov. mineralne vode, nazvane >Rogasloslatie neposredno na trge s klavnicami, ki so spojene z železnico, nobenim predhodnim dovoljenjem ali pooblastilom. Namesto tega pride tole: Uvoz, ki se vrši neposredno z ozemlja ene države na ozemlje druge države. ne bo podvržen nobenemu predhodnemu dovoljenju. Razume se, ila se ta odredba aplicira tudi 11a transporte, katere tranzitirajo tretje države. Za leto 1933 nam še niso na razpolago popolni statistični podatki o našem izvozu živine v Italijo. Leta 1932 smo izvozili v Italijo: voli 12.310 kom., biki 6730 glav, krave 1012, junci 724, teleta 9695, skupaj :30.477 glav; v prvi polovici leta 1933 pa smo izvozili: voli 10.652, biki 2243, krave 2206, junci 852 in teleta 4950 glav, skupaj torej 20.903 glave. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72.18 do 73, agrarji 36—36.50 (36), vojna škoda 316—317 (316), 3. 316—317 (316). 4. zaklj. 316, 6% begi. obv. 54.30—54.75 (53.75), 8% Bler. pos. 53- 54.50. 7% Bler. pos. 51.50- 52 (51.25), 7% pos. Drž. hip. banke 62 04 (03). Delnice: Narodna banka 4100 do 4150 (4100), Priv. agr. banka 256 - 258. Žitni tif* Živahnost na žitnem trgu je nekoliko ponehala,' vendar je povpraševanje še znatno. Cene so ostale neizpreinenjene. Živina Mariborski živinski sejem dne 13. marca. Na današnji živinski sejem jc bilo prignanih 14 kouj. 15 bikov, 150 volov. 363 krav in 13 telet, skupaj 555 komadov. Povprečne cene so sledeče: debeli voli 3.50-3.75 Din, poldcbcli voli 2.50-3 Din, plemenski voli 3.50—3.75 Din, biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave debele 2.50—3.50 Din. plemenske krave 1.50- 2.50 Din, krave klobasaricc 1.50—2 Din, molzne krave 2—2.50 Diu, breje krave 2—2.50 Din, klavna živina 2.75—4 Din, teleta 4 do 5 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 30') glav. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8 do 10 D i u, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, felečje meso I. vrste 6—14 Din, II. vrste 3—10 Din, svinjsko meso sveže 10—16 Din. Dunajski goveji sejem 13. marca. Prignanih je bilo 9221 š peharjev iu 3707 pršutarjev, skupno 12 tisoč 928 glav, od lega iz Avstrije 6552, iz inozemstva pa 6370. Cene so bile sledeče (v šil. za I kg žive leže): špeharji I. 1.42—1.50, stari 1.20—1.30, kmetski 1.32—1.48, križani 1.36—1.48 in pršutarji so se v začetku trgovali po čvrstih cenah preteklega tedna, proli koncu pa so dosegli slabe cene preteklega tedua. Prvovrstni ogrski veleposestniški špeharji, za katere jc bilo manj povpraševanja, so se pocenili za 5—6 grošev, dočim so ostali špeharji v ceni narasli za 3 -4 grošc. Borza Douar Dne 13. marca. V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Bruslja. Curiha, Ne\v Yorka in Trsta, dočim so vse druge devize narasle. Avstrijski šiling je ua ljubljanski borzi nadalje narastel na 9.15—9.25, v Belgradu pa na 9.15. — Grški boni so bili v Zagrebu iu Belgradu zaključeni po 3-1.25. Ljubljana. Amsterdam 2309.01 -2320.37, Berlin 1360-. 14-1370.94, Bruselj 799.68—803.62,, London 174.58—176.18, Curih 1108.33 1113.85, New York 3105.50 - 3433.76, Pariz 225.88 - 227, Praga 142.34 do 113.20, Trst 293.79—296.19. Curih. Pariz 20.38, London 15.78, Nevv York 309.75, Bruselj 72.225. Milan 26.55, Madrid 42.20, Amsterdam 208.25, Berlin 122.925, Dunaj 73.30 (56.50). Stockliolui 81.40, Oslo 79.10, Kopenhagen 70.50, Praga 12.85, Varšava 58.305. Atene 2.045, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Danes jc bila slabša tcndenca samo za vojno škodo, ki jc v primeru z včerajšnjimi tečaji ^pustila. Nasprotno so bili čvrsti dolarski papirji, ki so tudi beležili tečajne pridobitve. Promet je bil znaten in jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1600 kotli., begi. obv. 300.000 in 1% invest. pos. 110.000. Ljubljana. 7% inv |x>s. 72 73. agrarji 36 d., vojna škoda 115 317. begi. oliv 54 den., 8% Bler. ros. 53 -55, 7% Bler. pos. 50— 51.50. 7% pos. Drž. iiip. banke 62 -6-1, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72—75, agrarji 36 den.. vojna škoda 310 317 (317), 3. 315 do 317 (31 S). 4. 31-1 -316 (316). 5. 314—316, 6% begi. obv. 53.50—54.25 ( 51.50 * 8"., Bler. pos. 53.50 do 55, 7% Bler. pos. 51 51.jO, 7% pos. Drž. hip. banke 61 den. Delnice: Narodna banka 4100 do 1300, Priv. agr. banka 254—255 (255) Sečerana Osjck 115 170, Itnpcks 50 deti., TPD 107 115. Radio Mali oglasi С^ЈВДНИВИкавЈјЈаии шЗ Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert, (h) тшт\ Učenko za trgovino mešan, blaga, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev — takoj sprejmem. Osebno se predstaviti v trgovini Rednak, Teharje pri Celju. (v) Hranilne knjižice iu prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zuvu-dov iemlieino do preklica zopet v račun A. & E. Skabernc. Liubliana. (r) tlužbodobe Čevljar, pomočnika za teksano delo sprejme takoj Oinahna Luka, Hrib št. 19, p. Lukovica. ('o) II Zemtbe Programi Radio Liubliana: Sreda, 14. marca. 12.13 Reproduc. pesmi i/, operet. I2.4" Poročila, 13.00 Čas, Vijolinski sol. koncert (plošče), 18.00 Komorna glasba, llndio kvintet. 1K.30 llndio orkester, 19.00 Vzgoja v družini (dr. .St. Gognla), 19.30 Literarna ura: Slovenska sodobna liriku (g. Podhu.'cK), 2O.00 Prenos Suttnerjevegn koncertu iz Mariboru. Drugi programi: Sreda. 14. marca. Belgrad: 19.00 lladioork., 20.00 Prenos i/ Ljubljane. — Zagreb: Prenos iz Ljubljane. — Dunaj: 17.2(1 koncert del Lri-tfclicnschliigcrja, 19.00 I/ avstr. ljudskih oper. 21.30 Beethovnove umi j« ve. '— Budimpešta: 17.00 Viol. irliisbn. 20.30 Sedmogruški umetniški večer. — Miian-Trsl: 20.40 Veseloigra. — Rim: 21.00 Prenos opere. — Praga: 10.00 Ork. glasba, 20.03 Ork. koncert. — Varšava: 16.33 Poljska narodna glasba, 20.00 Komorna glasba. — Vsa Nemčija: 19.00 GoctJiejeve pesmi (komp. Seliu-bert). Za jugoslovan. patente št. 6488 od 1. jun. 1929 na: »MOTORNO VOZILO« (»Motorlalirzeug ); št. 6490 od L junija 1929 na: »RAZPOREDBA MOTORJA PRI MOTORNIH VOZILIH « L Anordming des Motors von Motorfahrzcugen ); št. 7035 od 1. decembra 1929 na: »SILOSTROJ NA GORENJE« (■ Verbrenntingskraftmascliine«) in dopunski patent št. 7556 od 1. aprila 1930 na: »MOTORNI VOZ« ( Motorvvagen«) — se iščejo luipci ali odjemalci jii-pnr. .— Ceni. ponudbe nn: Trni. Milan Šuklie, Liubliana. Beethovnova ulica 2. Slovenec, trgovec 34 let star, dobro situ-iran, član velike firme in posestnik v Beogradu — želi zaradi ženitve spoznati gospodično, dobro gospodinjo, staro 25 do 30 let, z odgovarjajočo doto. Vere rimskokatoliške. Resne ponudbe s sliko je poslali na Pu blicitas, Beograd, poštni fah 60, pod šifro Sreča*. Diskrecija zajamčena, (ž) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna stranka. Vse litov julija. Ponudbe pod Dober plačnik« št. 2793. na upravo Slovenca«, c ODDAJO: , Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami se odda 1. aprila Zgornja Šiška 176, Kosovo. (č) ODDAJO: Trgovino mešanega blaga, s stanovanjem in zalogo, v prometnem kraju, blizu železnice, oddam v najem zaradi selitve. Posebno pripravno za začetnika. Potrebno 15—20.000 Din, za polovico vzamem v račun knjigo Ljudske posojilnice Celje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: --Sigurna eksistenca« št. 2738. (n) Bolož Bhstroht povsod v rabi, vse ga hvali in uživa. Ekstrakt, dr. z o. z., Gosposvctska cesla 8. Posestva Parcelo kupim ob Dolenjski cesti ali okrog Rakovnika. Ponudbe pod "Posredovalci izključeni« štev. 2767 na upravo Slovenca-. (p) K' "МУЧ v f- Krasna parcela solnčna naprodaj. Pod-rožnikom cesla X. Vprašati: Rozman, Beethovnova 9. (p) Stolna razstavo jedilnice spalnice kuhinje • modroci zofe itd. Največja izberu prvovrstnih izdelkov. Plačila s hranilno knjižico,dokler traja zaloga. Ogled tudi ob nedeljah. ERMAN & ARHAR tovarna pohištva, Si, Vid nad Ljubljano. — Zadnja tramvaiska postaja. Redka prilika! Črn kratek klavir, skor.o nov, prodam izredno poceni. Cerkvena ul. 21-1., vrata 13. (g) Polovica lokala z opremo, veliko izložbeno okno, stransko sobo, na prometni cesli — se takoj odda krojaču, urar-ju, modistki ali za drugo slično obrt. Naslov pove uprava .»Slovenca« pod št. 2821. (n) Lokal v Kranju na najprometnejši točki, pripraven za pisarno ali obrt, takoj oddani. Deli-katesa Terčan. (n) Lep trgovski lokal opremljen, brez zaloge — se takoj odda. Vprašati v podružnici Slovenca« Jesenice. (n) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie m naicenete »vrdka Kari Prelog. Liubliana Židovska ulica ui Stari trg (II Telelon 3934. Premog drva, karbopakete, nudi Slovša, Kolezijska 19. (1) Prvovrstne orehe in jederca, presušene — nudi po ugodni ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvctska cesta 5. (I) Vsak bo kupil, ker smo poceni, kot še nikoli! Moške čevlje . . Din Ženske čevlje . . Din Otroške čevlje . . Din Vse z usnjenim podplatom. Ant Krisper Liubliana Meslni trg 26 Stritarjeva ul. 1—5 Sadna drevesa visoko- in nizkodebelne jablane in hruške, češpljc, črešnie, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zajamčena rodovitnost -dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi trg 3. — Zahtevajte cenik. (I) Staro pohištvo prodam. Sollar, Kodelje-vo št. 3. (1) Jaifa pomaranče sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti prodaja GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana, Tyrševa cesta. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim iu slabotnim osebam. SEMENA] črno deteljo, lucerno — vsakovrstna travna semena, peso, grahoro in semenski oves — dobile vedno v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) 67, nasproti mitnice. UNION Ш КШ Vam nudi ▼ kašt elansko I črnino, pravo Ж. medicmalnu vino Orehova jedrca 5 kg 140 Din. Ia orehi v lupini, vreče po 50 kg 400 Din — razpošilja franko vsaka železniška postaja G. D r e c h s 1 e r, Tuzla. (I) Mode! za cementne cevi, dobro ohranjen, notranji premer t m, za vodnjake, kupi Vanovšek Franc, p. Mi-slinjc. (k) Srebrne krone le orl gostilni Mozuia. KOLES A gramofone, otroške vozičke, šivalne stroje - Vam najbolje popravi mehanik GUSTINC1Ć Maribor, Tattenbachova 1-1 PREMOG DRVA iN Karbo cakefi pn Jv. Schumi Dolenjska cesta Telefon šlev. 2951 1јОПБПВ tropine tn rfrusA Krmil« nutlt ПЛ|('С!)је »clciimiHtio »ua HI moke A VOLK. I ILBI JANA Kesljo*« cesla 24 ZAHVALA. Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda TOMAŽA STRANJŠAKA poštnega poduradnika v pokoju nam izrazili svoje sožalje in dragemu rajnkemu izkazali zadnjo čast, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Iskreno hvaležni smo pre-častitemu g. stolnemu župniku nisgr. Utncku za vodstvo pogreba in tolažilne besede ob grobu, kakor vsem ostalim gospodom duhovnikom. Neštevilni so bili dokazi prijateljstva in ljubezni ob brezštevilni udeležbi vseh katoliških organizacij, ki so blagega rajnkega spremljale na zadnji poti. Najlepša hvala poštnemu pevskemu društvu zu v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnemu rajnkemu še enkrat izkazali svojo ljubezen. Rodbina Stranjšakova. T Neiuidoiua je umrla, .spravljena / Bogom, nošo umi vso ljubljeno zluto mamico, babica, letu in 1nsčn, gospo Ivana Munda roj. Gostič vdovo de/.cliiosodnegn svetniku \o zadnji poti jo bomo spremiti v sredo, dno 14. murni 1934 ob lo i/, hiše žalosti.' (iradiScV šl. 14. no pokopališče k Sv. Križu. Sv. i našo bodo diii'ovotc \ cerkvi Marijinega O/.nonjenjo. Ljubljana, dni' 13. marco 1934. /.nlujočc rodbine: ШМ)Л. !Ж. /ITLK. OSU'ALL), DU. VIDOVlč, ZK.MLJAKIC Vel, 27-34 Vrsta 3222-02 Močan poičevelj za šolsko mlr.dino z okrašenim jezikom. Podp'.at iz gume jamči za dolgotrajnost. Vel. 35-38. Din 69.—. Vel. 27-34 Vrsta 6662-22 Močan špjrtni čevelj za dečke iz čvrstega dul-boksa z usnjenim podplatom. Vel. 35-38. Din 99.—. Vašim otrokom za Veliko noč Vel. 27-34 Vrsta 3162-00 Za dečke, ki nikoli ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz močnega mastnega usnja s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35-38. Din 59.—. Vel. 27-34 Vrsta 5662-00 Udobni deški čevlji z prima telečjega boksa, črni ali rjavi, z moč-nirr usnjenim podplatom. Z dvojnimi podplati. Din 69.—. VeL 23-26 Vrsta 5661-00 Visok čeveljček iz prima telečjega boksa v raznih barvah. Gibek šivan rob in široka oblika nudita posebno udobnost. Vel. 19-26 Vrsta 5851-05 Za Vaše ljube otročičke krasne čeveljčke iz laka za bližajoče se praznike. Vel. 27-34 Din 69 — Vel. 19-26 Vrsta 5851-30 Lahek gibek čeveljček za Vaše malčke, iz laka ali telečjega boksa v modnih barvah. Vel. 27-34 Din 69'-. Vel. 19-26 Vrsta 5851-28 Okusno okrašen lakiran čeveljček za Vaše najdražje. Isti model iz rjavega boksa. smo pripravili veliko izbiro dobrih in cenenih čeveljčkov. Ne odlašajte do poslednjih dni pred prazniki — obiščite nas še danes, postregli Vam bomo strokovniaško in vestno K novim čevliem Visoke črne ali drap . . . Kratke iz sukanca..... — nove nogavičke . ... Din 8'—, 10 —, 12 — ......T-, 9-, Raz eseli'e svoje otroke za Veliko noč Kupite jim nove čevlje. Za Vaše najdražje ved- * no najboljše. Vel. 19-22 Vrsta 5860-00 Za Vaše malčke. Lahek čeveljček iz mehkega boksa v raznih barvnih kombinacijah. Vel. 23-26 Din 49-—. Vel. 27-34 Vrsta 5622-00 NenadomPct'iiv čevelj za pomladne izprehode iz prima telečjega boksa z usnjen m podplatom. Udoben in lahek. Vel 27-34 Vrsta 5842-47 Lepi in okusno kombinirani čeveljčki iz laka ah iz rjavega boksa. Vel. 27-34 Vrsta 6622-22 Za igre in izlete močan čeveli iz prima telečjega boksa s kruponovim podplatom. Vel. 35-38 Din 89.—. Vel. 27 34 Vrsta 45302-03 Evo za Vašo deco lahkih čevljev, ki jih na nogah niti ne čutijo. Narejeni so iz najboljšega platna. Vel. 23-26 Din 19 -, od 35-42 Din 29 —. Vel. 27-34 Vrsta 5842-05 Dekliški čeveljček iz laka ali ria-vega boksa. Enostaven in okusen za nedelje in praznike. Vel. 35-38 Din 79'—. Vel. 27-34 Vrsta 5842-38 Udi ben dekliški čeveljček s ko -b nacijo. Izdelan iz laka ah telečjega boksa v modnih barvah. Vel. 27-34 Vrsra 45612-27 Najpraktičnejši in najcenejši čevlji za vsako igro in vsak šport Za malo denarja bodo Vaši otroci obvarovani vsakih poškodb na nogah. Vel. 23-26 Vrsta 2941-00 Zračne in udobne sandale s prožnim krep podplatom. Vel. 27-34 Din 39"-, vel. 35-38 Din 49"—. Vel. 27-34 Vrsln 6622-09 Moderen deški čevcl.it z črnega ali rjavega bc ksa z usnjenim podplatom. Vel. 35-38 Din 89'-. KARBOPAKET ,:(ybopoqoet\ TRBOVELJ SKI PREMOG V ZABOJ ČKIH Ludvik Ganghofcr: 39 Samostanski lovec »Tatata, žejen, žejen! V naših nedolžnih časih se pije tudi brez žeje. In poceni. Pij za prihodnost. Kupuj v sili, pravijo stiskači, imel boš ob smrti.< Zdaj sem že rekel, je vzdihnil brat Severin, »ne bom pil.« »Tatata!« Gospod Schiutteniann je prijel brata za habit in ga pritegnil k sebi. »Sedite sem k meni, brat, vam bom zapel pesmico, ki vam bo segla do srca.« Oklenil se je bratove roke, zavihtel ple-I, u ko in tiho zapel: Prijatelji, tovariši, quem sitis vexmt plurima, v dolini hladni hrani stoji, qui vina habet aurea! Krčinar vesel nam točil bo de doliis in cantharum in vince nas bo vnemalo ad noetis usque terininuml Kdor bi se kisal, godrnjal, nt canes decet rabidos. naj rajši bi doma ostal, ad porcos eat sordidos! Pri drugi kitici že je začel brat Severin zibali glavo in brenčati nape v, na koncu jc pa segel po pletenkl ter klokal in klokal, pošteno! Potem seveda, ko je prenehal, je kaj skrbipolno nagubal obraz. .daj sem po Ic pil! O človek, človek, kakšrr. »i ti skleda, polna vražje brozge! Fcj!« Grajaje je odkimal, segel po pletenki in pil. »Zdaj gre Se obenem.« Par mokrih ur je minilo obema, dokler se jima ni posrečilo, do je pletcnka pokazala suho dno. Ko je gospod Schiutteniann vstal, je zapazil, da ga noge ne ubogajo več popolnoma — pa je zapazil šele, ko je ležal z nosom na tleh. »En jacet in trexisk je tožil brat Severin. »Vidite, gospod valpet, vidite. Božja kazen, ker ste mi pognali dušo v hudičevo mrežo!« Gospod .Schiutteniann se je težko skobacal ob bratovi kuti pokonci. »Verujte brat, nikoli ne bo dober voaar, kdor ne zna tudi zvrniti.« Jezik se mu je zapletal. »In saj veste, kaj pravi modrijan: Naj vino nas še tolikrat premaga, krčmarskega le ne ognemo se praga!« Brat Severin je podržal lestvo in gospod Schiutteniann je zlezel po klinih v seno. 16. Deževnomeglenemu dnevu je sledilo sočno, po-mladanskodehtivo jutro. Vsaka tratica na strmih bregeh in vse planine so začele čez noč svetlozeleno blesteti. V gore je prišla vigred; dihala je iz mlačnega zraka, zrla je doli i/, nebesne sinjine, udarjala s krepkim duhom iz zemlje in plala v vonjavah, ki jih je prinašal nižinski veter iz dolin, kjer so se že odpirale prve cvetlice. Ko je sijalo toplo solnce povsod okoli lovske koče, je smel Hajmo zapustiti ležišče. Brat Severin in Gitka sta ga peljala na klop pred hišo, fe tudi lovec podpore ni več potreboval, tako krepak je bil njegov korak; vstal bi bil že najraje pred svitom, da bi odšel z gospodom Henrikom nad petelina. Tam o' sedeli se'daj vsi trije. Brat Severin ie zabavno pripovedoval svoje burke, Hajmo je ne-nehoma gledal čez gorske vrhove in gozdove, držeč Gitkino roko v svoji dlani. Tiho mu je sedela jb strani, oči je povesala, s svobodno roko je mencala konec svoje jopice. Pri srcu ji je bilo, samo ni vedela kako. Povsod, je menila, bi ji bilo ugodneje, kakor na tej klopi tu. Slednjič je globoko zadihala, vstala in si oprostila roko. »Gitka! Kaj pa ti je?« je vprašal Hajmo. »Moram za poslom,« je rekla tiho in odšla. Ko je prišla v kuhinjo gospoduje koče, si je pritisnila obe roki na prsi. Tam ji je ležalo kakor težek, težek kamen. »Kaj mi je, le kaj mi je?« je jecljala. Toda čemu naj bi spraševala! Kar ji je stisltalo srce in jo navdajalo z bojaznijo, da skoro dihati ui mogla več — kaj naj bo drugega kakor skrb za brata in za ovokinjo? Saj je gospod Schiutteniann odšel zarana z Valtijem in dvema hlapcema, da bi le našel kako sled. Pridružil pa se jim je tudi pater Dezert, kakor da mu v koči ni več obstanka. In ta s svojimi strahotnimi prodirnimi očmi, je menila Gitka, bo prav gotovo kaj osledil. »O ti ljubi, dobri angelček tair. gori, sedaj se izkažik S tem vzdihom je prijela Gitka za delo. Pa si je morala neprestano brisati solze b oči, nekajkrat se je splazil« k oknu, da bi kradoma pogledala, ali še sedi Hajmo na klopi — ne: da bi se prepričala, ali ne prihaja morda že oskrbnik s hlapcema. Tedaj 1X1 je zadonel iz Peščene drage gori za-tegel vrisk dekličjega glasu. Gitka je planila pred vrata in si zasenčila z roko oči, da bi v žarkem solncu mogla bolje gledati. Ze od daleč je spoznala Eggerjevo hčerko. »Kaj išče pa ta tu gori?« se je začudila. Gitka je veselo, sosedovo dekle imela vedno rada. Toda v tem hipu jo je iznenada kar začrtila. Nič čuda — Cenca je bila hči kmeta, ki je otovoril VVolfrata s križem. »Kaj le hoče?... In nališpala se je — o!< Nehote je Gitka pogledala ob sebi doli Njeni srajci in odrgnjenemu krilcu se je poznalo, da je prebila noči na ognjišču. Solza ji je zalila oko in počasi se je pomaknila nazaj v kuhinjo, pa samo toliko, da ni zgubila Cence izpred oči. Zdaj se je pojavilo dekle na vrhu. »Glej, glej,« s je namuznil brat Severin, »dobimo menda ceio obiski ln še kakšnega! O jej!« Hajmo je debelo pogledal. »Kaj išče pa ta tu gori?« je zamoniljal, kakor da bi bil čul Gitkine besede in jih ponovil. Cenca se je približala; za pasom je imela velik šopek vijolic in napravila se je, kakor na lepo nedeljo za mašo. Obraz ji je gorel in vroče se 'O zazrla v Hajnia. »Pozdravljena, deklica!« ji je zaklical brat Severin nasproti. »Kateri svetec je pa tebe zanesel sem gori?« »Sveti Hubert!« se je zasmejala Cenca. Во.ц, daj tudi vam, brat Severin! In še sveti Lenari je pomagal. Da, hotela sem pogledati mulo na našo planino — do paše ni več tako dolgo. In ko sem že bila na planini, sem si mislila: poskočim še malo tja gor, da vidim sama, kako gre vašemu va-rovančkul« Iskreč.ib se oči je pogledala Hajma, ki je radi otroškega zdevka, s katerim ga je deklica nazvala, ves nejevoljen namrščil obrvi. Brat Severin je prijel Ceneo za roko in jo tap-ljal po prstih. »Liže, da, dobro se liže. Kar poglej ga: osem dni še in bo spet po vseh vrhovih. Toda povej, odkod pa veš, kaj ga jc zadelo?« >Saj je novico povsod naztrobil Polzer, ki je včeraj iskal svojo sestro.« Gitka, ki je prisluškovala pri odprtem oknu, se je prestrašila do dna srca. Mar je Wolfrat ob pamet, da pripoveduje sw>m, kaj se je dogodilo v Rdečini? »Kako se pa sedaj tudi ponaša s svojo sestro!« je govorila Cenca dalje. »To moram reči pa tudi sama, vrlo se je sponesla. Napol otrok šel Ne vem, toda mislim, jaz bi izgubila glavo!' Nasmehnila se je. Kaj deš, lovec?« In spet se ji je posvetilo » očeh. (Dalje.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubliani; Karel Ceč, Izdaiateli: 1»м Kaitoveo. Urednik; Loiie Goiobi6.