AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MUK-NLNW DAILY NEWSPAPEK CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1944 LETO XLVI1 - VOL. XLVI1 ANGLEŽI MORAJO POSREDOVATI MED GRKI Rim. — 150 angleških ladij je pripeljalo vojaštvo v Pirej, ki je luka za Atene. Angleške čete so takoj korakale v Atene. Tu je prišlo že do več spopadov med,grškimi strankami in močne angleške patrulje morajo biti neprestano na obhodu po mestu, da se ne začno Grki klati med seboj. Pred odhodom iz Aten so Nepici postrelili 500 grških talcev in požgali mnogo poslopij, trdijo poročila. -o- Stavka pri elektrarni je napovedana v soboto Cleveland, O. — Lokalna unija 270 (CIO) je odločila, da bodo šli delavci pri Cleveland Electric Illuminating Co. na stavko prihodnjo soboto o polnoči, če no dobe v tem času zahtevanega priboljška 7 centov na uro. Ako bo stavka res izvedena, potem bo obstal ves obrat, ki je odvisen od elektrike od te družbe. Ravno tako bodo brez električne razsvetljave vse hiše, ki žgejo elektriko od te družbe in sicer v sledečih okrajih severne Ohio: Cuyahoga, Lorain, Ashtabula, Geauga in Lake. Na 7. oktobra so linijski člani glasovali za stavko in sicer je bilo oddanih za stavko 936 glasov, proti stavki pa 686. Odbor 30 članov je zdaj odločil, da se pokliče delavce na stavko v soboto o polnoči. Vladni delavski odbor je odklonil zahtevo unije za povišano plačo. Ako do sobote ne bo spremenil svojih misli, ali če ne pride kaj drugega vmes, bomo imeli v severni Ohio stavko, Ki jo bo čutil vsak. Vojaki pridno pošiljajo glasovice nazaj Columbuc, O. — Iz 76 okrajev v državi Ohio se poroča, da so vojaki poslali do sedaj že 99,648 glasovnic nazaj. Ti okraji so pa izdali vojakom 220,426 glasovnic vsega skupaj. Punčko so dobili Pri družini John in Jennie Arko, 1171 Norwood Rd. se je oglasila tetka štorklja v soboto dopoldne ter jim pustila luštka-no punčko. Mamica je hči Mr. in Mrs. Rutar iz Norwood Rd. Mati in dete se prav dobro počutita v St. Lukes bolnišnici, čestitke ! Nov grob na bojni poljani Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Kupujmo vojne bonde in znamke -o- Cigaret bo manjkalo še kake 3 mesece Louisville, Ky, — T. V. Hart-nett, predsednik Brown & Williamson Tobacco Co., je izjavil, da je cigaretnega tobaka sicer dovolj, toda armada pobere večinoma ves izdelek. Zato bo primanjkovalo cigaret za civiliste še najmanj prihodnje tri mesece. -o-- Za 7 dnevnico V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Josephine črtalič ob priliki 7 dnevnice njene smrti. ku. Albert je starše prosil, naj mu naroče list. Pri marinih služi že eno leto in devet mesecev je prebil na otoku Tinia. Udeležil se je bojev na Maršalskih otokih, na Saipanu in na Tinianu. Dozdaj je iz vseh bojev odnesel še celo kožo. M Ml M Mrs. V. Sadler, 6024 St. Clair Ave., je prejela obvestilo, da je bil njen sin Pvt. Louis 19. septembra ranjen nekje v Franciji. Star je komaj 19 let in je v armadi od 9. oktobra 1943, preko morja pa od aprila. Mrs. Mary Koren, 14933 Sylvia Ave. je prejela od vojnega oddelka obvestilo, da je njen soprog Pvt. Rudy Koren pogrešan nekje v Nemčiji od 21. septembra. Rudy je edini sin Mrs. Rose Koren iz 15308 Huntmere Ave. V armado je bil poklican 11. januarja 1944, preko morja je bil poslan v juliju. Pred vstopom v vojaško službo je bil zaposlen pri Apex Electric Mfg. Co. b NB m Mr. in Mrs. Anton Amigoni, 1567 E. 38. St. sta naročila Ameriško Domovino za sina Pfc. Alberta, ki služi zdaj na Tinia oto- IZ BOJNE FRONTE PACIFIK — Ameriške čete so zasedele važna pristanišča v j zapadnih Carolinah, to je med1 otokom Palau in Guam, čete! s0 se izkrcale na teh otokih še 20. septembra, toda iz važnih' vzrokov,se o tem ni poročalo! do danes. ZAPADNA FRONTA — Boji se Aachen so nekoliko ponehali, ker se obe strani pripravljata z dovozom svežih rezerv za nov spopad. RUSIJA — Nemci trdijo, da so pričeli Rusi z ofenzivo proti! Vzhodni Prusiji. Ruski bomb-, niki že dva dni pripravljajo pot armadi. -o-- Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni sledeči prispevki za Lauschetovo kampanjo: Rudy Gregorič, tajnik Lake Shore Post 273,' Ameriška legija, je izročil $25 kot dar te organizacije; neimenovana je dala $20, po $5 so prispevali: družina Frank Ho-| čevar iz Olmstead Falls, O. s' pripombo, da bomo Franka čez] 4 leta postavili pa še višje, po-' družnica št. 10 Slovenske ženske] zveze, John Ur bas, 15312 Holmes Ave., Mr. in Mrs. Jo-j seph Modic, 1033 EL 62. St., po! $2: Mr. in Mrs. Joseph Rausel,| 1162 E. 61. St.. neimenovana ter Mrs. Jennie Kožel, 687 E. 156. St. 30 dnevnica ; V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-] nega Math Valentiča v spomin 30 dnevnice njegove smrti. PFC. HAROLD GOI.OB Mati vojaka Harolda Golob, Caroline, v Detroitu, Mich., prej bivajoča v Clewlandu, je prejela od vojnega oddelka obvestilo, da je bil njen sin Pfc. Harold Golob bit v bojni akciji na cotoku Saipan 2. julija. Prej je prejela pa brzojavno obvestilo, da je bil ranjen. Poleg matere Caroline v Detroitu, zapušča očeta Frank Goloba na 6034 Carry Ave., štiri sestre: Caroline Hrovat, Albina Stein, Bertha Mocarski in Dani-ella Black ter tri brate: PvtJ Joe, Frank in Albert. Harold je bil zaročen z Frances Tavzelj S 2/C iz Detraiia. V armado je stopil 12. sept. 1942, preko morja je bil poslan v letošnjega junija. Ob smrti je bil star šele 21 let. Vojaška maša za pokojnim Ilaroldom bo darovana v soboto 21. oktobra ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Vida. Naj mladi slovenski junak pokojno počiva na daljnem Pacifiku, preostalim pa izrekamo na- J še iskreno sožalje. Pp. - 'M d ^arbor> 17- okt- — Admiral Njimitz je danes po- !lo' b Se -iaPonska bojna flotila ni hotela pomeriti z ame-Nala CS J® Prišla iz svojih skrivališč, toda ko je za-ameriško ladjevje, se je obrnila in zbežala s polno paro. Admirali Nimiitz dalje zatr-. juje, da v enem tednu napada na japonske postojanke ni bila poškodovana nobena večja ameriška bojna ladja, niti kak nosilec letal. Samo dve manjši ladji, očividno rušilca, sta dobila nekaj poškodb od japonskih zračnih bomb. To je odgovor na japonske trditve in bahanje ,da so potopili in poškodovali Amerikancem do 52 ladij. Istočasno pa poroča admiral Nimitz, da ameriška bojna sila že drugi teden nadaljuje z napadom na Filipine in Formoso. V prvenu tednu so izgubili Japonci od 828 do 854 bojnih letal in do 146 raznih ladij, potopljenih ali poškodovanih. Južno od Filipinov so pa bombniki generala MacArthur-ja v dveh tednih že četrtič' napadli oljne refinerije na otoku Borneo ter jih pustili v plamenih. Glasom poročila admirala Ni-mitza je prišla japonska flotila iz skrivališča misleč, da so japonski bombniki povečini že omlatili z ameriškim brodovjem. Ko so pa videli, da jih čaka ameriška flotila v vsej svoji moči, so jo Japonci naglo odkurili, še ; predno so mogli Amerikanci do njih. , TORNADO SE j BLIŽA OBALI _ i FLORIDE Miami, Fla., 17. okt. — Semi od Kube se bliža južni Floridi tropični vihar, kakor poroča vremenski urad. Na južni Kubi je že napravil mnogo škode. V sredo zjutraj bo tornado zadel gla-| j vno mesto Havano, Od tukaj do j I Floride je pa komaj 90 milj.j | Ako bo vihar dosegel Florido, bol j silncjši kot je bil leta 1935 na! . Delavski praznik, ko je izgubilo! i življenje nad 500 oseb. j Prebivalci na Kubi s0 bili opo-! J zorjeni na bližajoči vihar in so] i se pripravili, kolikor so se pač ' mogli. ---o--- Madžarski poveljniki j uhajajo k Rusom •i London, 17. okt. — Pariški ijiadio je danes poročal, da ko-raka prva madžarska armada -j na Budimpešto, da jo vzame - Nemcem. Poročila trdijo, da 1 vlada med madžarsko armado - prava revolta proti nadaljeva-, nju vojne. Berlin sam zatrjuje, da je prešlo nekaj madžarskih • častnikov k Rusom. Uradno poroča nemška časni- ; i karska agencija DNB, da je bil. i • odstavljen poveljnik 2. madžar- i ■ ske armade, a poveljnik 1. ar- } made, generalni major von Dal-1 nok, je z vsem svojim štabom prešel k Rusom.. S seboj je vzel ' ! pbv6Ii)fik'tudi ves denar armade. Nemčija je vzpostavila novo t madžarsko vlado pod premier- h jem Ferenc Szalasijem, ki je od- i stavil vse nezanesljive generale. , -o--] Kmalu bodo začeli delati 1 železniške vozove za prevoz potnikov Washington. — V začetku leta 1942 so prenehali izdelovati železniške vozove za prevoz p^t- ' nikov. Zdaj je pa urad za vojno • produkcijo zopet dovolil izdela- J vo istih. American Car & Foun- ; j dry Co. je dobila dovoljenje, da ■ j seme zgraditi 50 voz iz samega ■ j aluminija, 15 pa iz .jekla. Dru- 1 j ge firme imajo pri uradu za voj. 1 j no produkcijo prošnje za več * j kot 1,000 novih železniških voz. ' i Izdelovalci so se tudi obrnili -1 I na urad za kontrolo cen, naj bi ' dovolil zvišati cene železniškim vozovom. Zdaj je v veljavi ce- J na, kot je bila leta 1941. -o-— ' Sestanek demokratinj I Nocoj in jutri večer ob osmih \ bo važna seja ženskega kluba j "32nd Ward Lausche for Go- * vernor Committee" in sicer v i Turkovi dvorani, ženske, ki ste s pripravljene pomagati v volivni i kampanji, so prijazno vabljene, t NOVI GROBOVI i }. Josip Dedek Po 5 tednov bolezni je sinoči • umrl Josip Dedek, stanujoč na \ 4911 E. 84. St. Bil je star 70 j let in doma iz fare Slavina, od-^ koder je prišel sem pred 42 le-"jti. Bil je član društva 173 SNPJ. Tukaj zapušča žalujo-' čo soprogo Ivano roj. Stradiot, 1 sinove: Joseph, Pfc. Frank na " Pacifiku, Cpl. Edward v Franciji, hčere: Josephine Penko, 1 Rose Šepetauc, Frances Foutf, ' Jennie Kammerer ter vnuke, v Chicagu sestro Julijo Toma-žič, v starem kraju pa brata in sestro. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in na Kal varijo: Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Mirko Živkovič Danes zjutraj je umrl Mirko Živkovič, stanujoč na 19556 Ty-■ronne Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Čas pogreba se' ni določen. Mary Praznik Kot smo že včeraj poročali je umrla Mary Praznik, roj. Rupar, stara 57 let. Stanovala je na 1422 E. 63. St. Doma je bila iz vasi Maček, fara Rob, odkoder je prišla sem pred 35 leti. Soprog Math ji je umrl pred 20 leti. Tukaj zapušča sina Josepha ter tri pastorke: Louis, Edward in Frank, ter sestro Frances Klančar na 1000 E. 64. St. Bila je članica društva Carniola Hive 493. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Frank Zakrajšek Pogreb Frank Zakrajška, star 34 let, se bo vršil v četrtek popoldne ob dveh iz Zakrajškovega zavoda. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča očeta Mathew ter brata Matha in Michaela. Stanoval je na 795 E. 88. -St. Magličičev pogreb Pogreb John Magličiča bo v četrtek ob devetih iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pokojni je bil član društva Dvor Baraga št. 1317, Kat. Borštnarjev. Člani, ki utegnejo, naj se po-greba udeleže. —-o-— Stewart inia strah CleVelandeka b a b 11 s t ovska zveza je povabila za prihodnjo I nedeljo guvernerska kandidata j Lauseheta in Stewarta, da bi go-i vorila pred isto avdijenco. Stew-! art je povabilo odklonil, dočim j je bil Lai>'čhe pripravljen priti j na debato. Zdaj skušajo dobiti 1 senatorja Tafta ali Burtona, da j bi se poskusila z Lauschetom. K molitvi Nocoj ob osmih naj se zbero | v Zakrajškovem pogrebnem za-i vodu članice društva, Carniola Hive 493, da se pos'ove od po-I ko j ne sestre Mary Praznik, v če-1 i t tek naj so pa po mož no'ti ude-I leže pogivbne maše. KAKO JE DOBRO, ČE ČLOVEK ZNA VEČ KOT EN JEZIK, PRIČA VOJAK novice je dobil Stanko od doma. Fantje so se suvali in si pome-žikovali, češ, zdajle bomo pa slišali, kaj naroča Stanleyu njegova dekle. Stanleyu je bila, seveda, fir-bična stotnija zelo napotu, pa pomagati si ni mogel. Kaj bo sam proti vsej stotniji! Ploščo denejo v aparat, plošča se zavrti in zaslišijo se glasovi. Stanleyu se raztegne obrAz v najslajšem smehu, ko je zaslišal znane glasove, a vsa stotnija je pa stala in debelo gledala. Vsa plošča je bila namreč re-kordirana v slovenskem jeziku, in samo naš slovenski fant je vedel, kaj plošča govori. Nekje na Južnem Pacifiku, slrži z ameriško divizijo slovenski vojak Pfc. Stanley Oshaben iz 19511 Kildeer Ave., Cleveland, Ohio. Nedavno je prejel od doma ploščo, na kateri je bilo rekordirano, kar so mu hoteli domači povedati. Seveda, pri stotniji je bilo vse pokonci, ko je prejel Stanley ploščo. Vsak je hotel vedeti, kaj je na plošči zapisano. Tega pa niso mogli zvedeti, dokler ne denejo plošče na aparat. Stanley vzame torej ploščo in gre ž njo na postajo Rdečega križa v bližino, kjer so imeli tak gramofon. Seveda, vsa stotnija se je vsula za njim, da bi slišala, kakšne ———-u-- Iz raznih naselbin Greenwood, Wis. — Louis Arch je bil 28. avg. obveščen, da je bil njegov sin S/Sgt. Steve Arch ranjen v Franciji. Dne 2. sept. pa je prejel obvestilo, da je sin umrl za ranami. Pri vojakih je bil štiri leta in je služil v Angliji, Afriki, Italiji in v južni Franciji. Preko morja je bil 8 mesecev. Zapušča očeta, tri brate (eden je na bojišču v Italiji) in tri sestre. Star je bil 26 let. Biwabik, Minn. — V Franciji je bil ubit Sgt. Joseph Urick, star 38 let. Njegova mati je bila obveščena 28. avg., da je bil sin ranjen 10. avg. Dne 19. sept. pa je bila obveščena, da je umrl vsled ran 11. avg. K vojakom je bil poklican julija 1941, lanskega septembra pa poslan v Anglijo. Poleg matere zapušča sestro in sedem bratom, od katerih sta dva pri vojakih in dva učitelja. VLADA BO PRODALA 18 ! TO VAREN V CLEVELANDU Poleg več sto tovaren po deželi bo vlada prodala tudi v Clevelandu svojih 18 tovaren, ki izdelujejo zdaj material za vojno. Tovarne so vredne mnogo milijonov dolarjev. | Naprodaj bodo samo one tovarne ali oprema istih, ki jih je | vlada kupila in zgradila tekom vojne. V prodaji ni vklju-jčena lastnina, ki so jo lastovale pred vojno razne družbe, i Jesse Jones, trgovinski taj-i nik, ki ima v rokah to vladno j lastnino, je izjavil, da tovarne j ne -bodo prodane, dokler imajo i kaj vojnih naročil. Vlada bo prodala svoj delež, zgraHnjo ali opremo v sledečih tovarnah tukaj: Cleveland Automatic Machine Co., Eaton Mfg. Co., Ferro Ena. mel Supply Co., General Electric Co., Republic Steel Corp., Warner & Swasey Co., Wellman Bronze & Aluminum Co., Marquette Metal Products, National Acme Co., National Aluminum Cylinder Head Co., Ohio Crankshaft Inc., Ohio Emergency Pipeline, Pipe Machinery Co., Pesco Products Co., Cleveland Graphite Bronze Co. Vlada daje s tem industrijam priliko, da te tovarne ali opremo kupijo ali vzamejo v najem ter jo potem porabijo za civilne izdelke, ko ponehajo vojna naročila. Nekatere tovarne so se že izjavile, da bodo kupile to vladno last, ako bo cena zmerna dovolj. Vlada je tovarne zgradila v času, ko 'je bilo vse najdražje, zato ne bo nihče toliko plačal, kot je vlado stalo. Nekatera podjetja so pa izjavila, da teh vladnih poslopij in opreme ne bodo kupila, ker jih po vojni nimajo za kaj porabiti. lkan bo ^deljen 1 Moskvi i n Stalin si bo- j n Balkanu SisPon. __ v Washing-la c, ^o uradni krogi, da si %j>chill in Stalin te dni K t0 , nske države med Jirj* Pravi, da bosta imeli Sjjv 1 Po vojni svoj politi-Si r)V,SV0'iem delu Balkana. ■ bo ostala Grčija f;Mir - vPlivom> Romu-)res|e ^ Jugoslavija bo i v«aj P°d s°vjetski vpliv. V P°i'očajo diplomatski H \ Hi^tvij0, mis]ijo dipl0. ,'voj j 0 Anglija zasigurala \%7e»'ij prehod po Sre- % % t orju- Ru,si->a si bo JJ\i sJo nad ostalimi bal- f^sjJ aVanai zasteurala t,, bo j. na jugozapadu. Ru- tVih a kvarila iz teh •"ti|J0 tlržav kako federa-• Seveda, pokorna Mos- bodo 117 h denar za \fPce V I (JJ-K il ftlh ~~~ Amtorg, ruska 'i '*(!;,] agentura v Ameri-J ViV^talog, v katerem h e fii'me oglaševale Predvsem bodo teni katalogu veli- ^Ntaf svoje str0J'e- Iz te" i)j4 Potern ruske firme kupujejo izdelke v Se 2di Amerikan-kaže to, da bo ka- % v«aka do 4'000 strani in stran oglasa velja-\ v ' Nekatere ameriške ifcS? . kar P° 20 strani izdelke- Od 700 Ky tvrdk se je pri' \ ; in manJša p°d-\S j;animajo prilike dobiti V V' svoj Oglas v tistem ^irVd kot posredo- Uskimi agenti in in-\ med ameriškimi to- varčujejo ^a mestna zbornica k.ljiŽh dl°g, da se vzame S Sv a na lastnino ulične V\jpVsoti $9,310,000. To- žele^e8to še od kuPne J'e mest0 kVJf 0 na ta dolg \ }-y2J' 1)0 plačevalo od-lik^h I ' 's čemer bo pri-\ avkoplaeevalcem Vnska mornarica si ne upa v boj z našo trditve, koliko so napravili škode na-Sm ladjam, so izmišljene. Samo dve ame-m ladii sta bili lahko poškodovani po bombnikih. > "AMERIŠKA DOMOVINA" AM KIIC AN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderao« 63 28 Cleveland S. Ohio. Published dally axoept Sundays fold Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $650. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7 50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta «2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta «2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto «050, pol leta «350. Četrt leta «2.00 _roaamcma itevUka » cente ___________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. «850 per year. Cleveland, bs mall, «750 per year U. s. and Canada. «850 lor 6 month*. Cleveland, by mall. «4.00 lor 0 month« CI. S. and Canada «2.00 for > month«. Cleveland by mall «2.38 tor S month« Cleveland and Euelld by Carrier «50 per year; «350 fox 6 month«. «2.00 tar 3 montha. Single copies I cent« Entered as second-class matter January 5th, 1»0». at the Po« Ottlee at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________ No. 244 Wed., Oct. 18, 1944 P. BERNARD AMBROŽIČ: Če dva storita isto Mogoče so se okoli SANSa & Co. že izkričali radi ljubljanskih domobrancev, morda se še niso. Verjetno je, da bc šlo hujskanje še naprej. Frej, kontra! Med kričanjem in hujskanjem zazveni tu pa tam vprašanje: Kaj bodo ZDAJ rekli tisti, ki so nekoč zagovarjali nepartizariske Slovence v starem kraju . . . Kar se mene tiče, rečem in zapišem to-le: Da niso šli k partizanom in se jim brezpogojno podali, tega jim še danes nič ne zamerim. Partizani so vsaj v Sloveniji prav dobro pokazali, kaj je bil njih končni namen. Trezno, narodno in zraven Še katoliško misleč človek ni mogel s partizani. . Da niso delali s partizani kompromisa in niso začeli s kakim "katoliškim komunizmom," jim tudi še vedno prav pič ne zamerim. To bi bilo načelno pogrešenof pa tudi skušnja jim je pokazala, koliko se je zanesti na besedo partizanov. Ob zlomu Italije so videli tega dovolj. Da so se umaknili z ozemlja, ki je okupirano po Nemcih, jim tudi ne zamerim. Drugega niso mogli, ker so jih partizani sami pognali tja — razen če bi bili hoteli narediti eno od prej navedenih dveh stvari — ali se pa dali partizanom pobiti. Da so pa naredili tisto prisego, če je res vse tako, kot se poroča — to jim zamerim. In to povem brez vseh ovinkov. Niimam vpogleda v podrobnosti in ne poznam okoliščin, v katerih je prišlo do one prisege,— na same hujska-joče informacije se pa res ne zanesem prav preveč — vendar sodim po svoji pameti, da bi se bila našla drugačna pota in bi ne bilo treba prisege na ta način, kot poročajo hujskači, da se je izvršila. Toda pri vsem tem bi hujskače spomnil na nekaj drugega. Np v obrambo "domobrancev" in škofa Rožmana, njim naj se da prilika, da se sami branijo. In če se ne bodo mogli, naj jih zadene kazen, pa naj jih sodi postavno sodi-šze, ne kako partizansko sovraštvo. Na nekaj drugega želim spomniti tiste, ki danes hujskajo, zato, da bo njihova pravičnost sodila enako strogo še neko drugo plat. In to je: Qavno preden so "domobranci" naredili pakt s Hitlerjem, ga je naredil Stalin! Takrat mu je zameril skoraj ves svet. Danes pravijo, da je moral to storiti, ker ni bil pripravljen na vojno ž njim. Recimo, da je bilo tako. Toda jaz sem tako trdno prepričan kot o svoji smrti, da bi se tudi proti-parizanski Slovenci stokrat rajši borili proti Hitlerju kot pa bi paktirali ž njim. Pa pač niso bili pripravljeni! Kako bodo, ko je njihovo število tisočkrat manjše kot je bilo Število Rusov pod Stalinom. Kako bodo, ko je moral še Stalin dobivati pozneje, ko ga je Hitler napadel, ogromno pomoč v blagu iz Amerike? Stalin je torej smel narediti pakt s Hitlerjem, da'je obvaroval svoj narod, Slovencem to ni dovoljeno — morali bi se dati poklali! Stalin je o priliki svojega pakta s Hitlerjem pograbil polovico Poljske, to je tiste države, radi katere sta Anglija in Francija napovedali Hitlerju vojno, Amerika pa pomoč v blagu. In Stalin je izrabil pakt s Hitlerjem v to, da je milijonom poljakov, NAŠIH ZAVEZNIKOV, pokazal pot v Sibirijo ali celo v smrt. Svoj pakt s Hitlerjem bi bil držal kdove kako dolgo, če bi ga ne bil Hitler izdajalsko napadel. Dobil je pomoč za vojno zoper Hitlerja tudi od Poljakov — za plačilo pa, kako dela s Poljaki? , Domobranski Slovenci niso izrabili svojega pakta s Hitlerjem v nobene take ali podobne svrhe. Porabili so ga samo za to, da so skušali na ta način ostati pri življenju. Čeprav je res, da bi bila smrt bolj častna kot paktiranje s Hitlerjem — toda zakaj to ne velja o Stalinu in njegovih ljudeh? In geljte: eden največjih hujskačev je danes tisti, ki sem že nekoč navedel njegove pisane besede: "Naj se potuhnejo in nosijo svoj jarem s škripajočimi zobmi, bodo vsaj živeli." Seveda, dejali boste, da hujskam zoper Stalina. 1o je kajpada danes grobna nerodnost! Rečem to: tudi če bi huj-skal zoper Stalina, bi imel vsaj toliko pravice, kolikor je imajo oni, ki hujskajo zoper pripadnike svojega lastnega naroda. V resnici pa ne hujskam zoper Stalina. Samo to sem hotel omeniti, da so "domobranci" v starem kraju slabo naredili, ko sc za&li posnemati Stalinov zgled iz leta 1939. K STOLETNICI ROJSTVA SIMONA GREGORČIČA BESEDA IZ NARODA HHWH Slovenski dom ob 25-letnici Simon Gregorčič TO IN ONO Tam poleti so nekateri republikanci kazali na sušo v Clevelandu, katere da ni bil kriv nihče drugi kot župan Lau-sche. Zdaj pa, ko je Lausche popJavil vso Ohio in je nevarnost, da utonejo vsi republikanski kandidatje v tej po-vodnji, jim pa zopet ni prav. Prihodnje vojne se ni treba bati najmanj en tisoč let. Saj je Hitler rekel, da bo Nemčija obstala tako, kot bo po tej vojni, ln v kakšnem položaju bo po tej vojni, ve ves svet, tudi Hitler. PESNIKOVO ŽIVLJENJE Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 na Goriškem v planinski vasi Vršno, ki spada v občino Libušnje in okrajno glavarstvo Kobarid. Nad njo Ise dviga mogočni Krn — goriški Triglav — pod njo teče bistra Soča, kateri je pesnik povil krasen venec v svojih poezijah. Pri hiši se pravi "pri Pomolču." Njegova roditelja sta bila Jernej, ki se je zaradi družinskih razmer oženil že kot osemnajstletni mladenič, in Katarina, roj.Gabršek, preprosto kmetiško dekle. Prvi ga je učil tamošnji vikarij Bevk, za njim njegov daljni sorodnik, vikarij Anton Gregorčič. Le ta je tudi napotil očeta, da je po^ slal darovitega sinka, ki je bil med več otroci drugorojenec, v Gorico v šolo. -Kp.il..je.. bil zelo priden, sprejeli so ga 1. 1858 v deško semenišče. Tukaj se je seznanil z Ivanom Stresom, duhovitim drugom, ki mu je bil do rane smrti naj milejši prijatelj in kateremu je posvetil pesem "Grobni spomenik prijatelju." Učil se je poleg šolskih predmetov srbščine in češčine in z velikim užitkom prebiral Prešerna,, katerega je globoko poznal in visoko cenil. Na gimnaziji je bil nesniku učitelj-vzornik profesor Ivan šolar, pozneje šolski nadzornik v" Dalmaciji. Ta mož je z ognjevito besedo v slavnem učen. cu razvnel ono čisto in požrtvovalno ljubezen do slovenske domovine, ki v čarobnih žarkih odseva iz Gregorčičevih poezij. Kot sedmošolec je bil sprejet v veliko semenišče in 1. 1864 napravil z odliko maturo. Tega leta je priobčil svoje prve pesmi v Janežičevem "Glasniku." Po maturi je nekoliko ugibal, ali naj se posveti bogoslovju ali klasičnemu jezikoslovju, za katero je imel posebno veselje in mnogo zmožnosti. Odločil se je za prvo in vstopil v duhovsko semenišče. A poleg bogoslovja se je še vedno bavil s klasičnimi jeziki in je zlasti navdušen prebiral pes-nika-starosto Homer ja. V semenišču je nadalje in vedno lepše pesnil. Iz one dobe datirata zna-nolepi pesmi "Njega ni" in "V celic i." Dovršivši bogoslovni študij tretje leto, je bil posvečen v mašnika in 27. vinotoka 1867 pel novo mašo pri sv. Duhu na Libušnjem. Ostal je potem še eno leto v semenišču in bil 1868 nastavljen kot kaplan v trg Kobarid. Tu je ustanovil čitalnico, eno med prvimi slovenskimi, in pevski zbor, v katerem je včasih sam nastopal s svojim zvonkim baritonom. Ljudstvo ga je zelo čislalo in ljubilo. Ljubil ga je tudi njegov predstojnik dekan Andrej Jekše, zelo omikan mož, ki je namestu bolehnega pesnika večkrat sam prevzel kako pastirsko delo in mu ostal naklonjen tudi ob času, ko so Gregorčiča mnogi stanovski tovariši obsojali zaradi poezij. Temu blagemu prijatelju je posvečena pesem "Vrlemu mo- žu." Iz Kobarida je začel Gregorčič priobčevati pesmi v Stritarjevem "Dunajskem Zvonu." Priznaval se je dolgo časa za Stritarjevega učenca — v začetku se tudi pozna njegov vpliv na mlado muzo — a pozneje se je osamosvojil iz pesimizma dunajskega veljavnega literata. Tesno prijateljstvo ga je tedaj zvezalo z Josipom Paglia-Peruzzijem, pesnikom Krilanom, katerega rana smrt ga je silno potrla. Iz Kobarida, kjer je služboval do leta 1873, je bil premeščen za kaplana v Rifenberk. Tukaj se pesniku ni dobro godilo. Njegov župnik Brezavšček mu ni bil naklonjen in služba sama mu je nakladala mnogo otepalnega dela, kar je bilo za njegovo šibko zdravje dvakrat hudo. Vendar se mu je ondotno ljudstvo zelo priljubilo, o čemer priča nežna pesem "Slovo od Rifenberka." Zaradi bolehnosti je stopil v začasni pokoj in dobil za pol leta 210 K pokojnine. Prebival je tačas v Rifenberku, v Gorici in v Logatcu pri svojem rojaku in najožjem prijatelju notarju Ignaciju Gruntarju, kateremu je postavil časten spomenik s pe smijo Slovo in naročilo." Ko mu je potekel pokoj, sprejel je slnžbo vikarija v Gradišču in se tja naselil majnika leta 1882. To leto je izdal prvi zvezek svojih poezij, ki so dosegle velik uspeh in naravnost elektrizirale slovenska srca. ,'Zlata knjiga," kakor jo je precej nazval znameniti pisatelj Fran Leveč, bila je v par mesecih razprodana v 2000 izvodih, za naše razmere nekaj doslej neču-venega. Dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja v Gorici,-je sicer priznal Gregorčiču velik pesniški dar, toda nekatere njegove pesmi prvega in drugega zvezka je obsojal z nravnega, verskega in tudi zgolj estetskega stališča in potegnil za sabo večino slovenskega duhovenstva. Ta Mahni čeva obsodba je bila za Gregorčiča najhujši udarec, ki ga do smrti ni mogel popolnoma preboleti Na Gradišču, kamor je šel brez dekreta, so bili dohodki negotovi. Zato so mu prijatelji svetovali, da bi šel službovat v Vrtojbo blizu Gorice, ali v prisilno delavnico v Ljubljani za kurata, ali na katehetsko mesto realke v Gorici, pa vse te službe pesniku niso prijale. Edino za tajništvo pri "Slovenski Matici" mu je bilo žal, da ni prosil. Z Gradišča je potoval v Dalmacijo in odondod v družbi profesorja Borštnika v <čirnogoro. Vr-nivši si je sezidal na zemljišču, ki ga je ž#preje kupil, svojo hišo in prebival v njej, dokler se ni preselil v Gorico. Za vikarja je bii imenovan šele 11. prosinca leta 1887., a kmalu zatem je majnika službo odpovedal in prosil /.a pokoj, župnik Podboj iz Planine ga je vabil, da naj gre h knezu Windischgraetzu za grajskega kaplana, pa se vabilu ni Slovenski dom na Holmes Ave. obhaja v soboto 21. oktobra 25 letnico svojega obstanka. V ta namen bo prirejen ples in pristna domača zabava v zgornji dvorani. Pričetek ob pol osmih zvečer. Članice Gospodinjskega kluba bodo skrbele za telesne dobrote v obliki roast-beef sendvičev, domače šunke in kofetka. Direk-torij pa bo skrbel, da se bodo vse te dobrote poplahnile z dobro kapljico. Za plesaželjne bo na razpolago najboljša godba in sicer Wadnalov orkester, ki bo igral lepe valčke in polke za stare in mlade. Vstopnina je malenkostna, samo 50 centov. Seveda umestno bi bilo, da bi 25 letnico obhajali na bolj slovesen način, toda razmere v katerih se danes nahajamo, nam branijo kaj bolj izvanrednega napraviti. Da bi šli pa kar mimo te pomembne obletnice, b^ pa tudi ne bilo lepo, ker je bil to prvi slovenski dom zgrajen v Clevelandu z namenom, da se bo tu gojila naša slovenska kultura in pa za družabne sestanke našega naroda. Kljub kritičnim časom je dom lepo napredoval. Danes smo lahko ponosni na tako stavbo, ki bo kmalu popolnoma izplačana. Za to pa skrbimo, da se to čimprej zgodi. Pomagajmo kar je pač \ naši moči. Prav vljudno vabimo splošne občinstvo, da se v velikem številu odzove našemu vabilu. Še posebno pa vabimo prve delničarje, direktorje in članice Gospodinjskega kluba, ki ste se trudili in orali ledino in nosili skupaj opeko za ta dom. Pridite sedaj da boste videli uspeh vašega tru da in dela. V prijetni družbi boste tudi za par ur pozabili na vse svoje križe in težave in žalost ki nas vse tarejo v tem kritičnem odzval ,češ, da bi mu življenje med aristokrati, njemu poetu kmetu, kakor se je šaljivo sam nazival, presedalo in je tudi ta krat prevzel uredništvo pesni škega dela v listu "Slovanu Prošnjo za pokojnino, poslano naravnost na ministrstvo, so mu odbili; zaradi tega je vstopil zo pet za nekaj časa v službo, da bi mogel iznova prositi za penzijo živel je največ ob skromnih in nestalnih dohodkih, ki mu jih je prinašalo njegovo posestvo. Šele 10. svečana leta 1899, se mu je izjemoma po mnogih ovinkih dovolila letna pokojnina 680 K. L. 1888. je izdal drugi zvezek poezij, katere je založil Josip , Go-rup, veletržec na Reki, in pesniku izplačal 6000 K. S tem denarjem je Gregorčič poravnal dolgove, ki jih je napravil kupivši zemljišče in zgradivši svoj dom. Nevarno je zbolel leta 1901., vendar še okreval. V bolezni in po bolezni je zlagal svoje pred-smrtnice in posmrtmee ter jih izdal v tretjem zvezku in dobil zanje od istega Gorupa 3000 K. Ves čas se je branil mesta, toda po pt-estani bolezni je prodal leta 1903. svoje posestvo za 8000 Kili se meseca majnika preselil v Gorico. Najel si je preprosto stanovanje v Katerinski ulici in si nazaj v dvorano in {0 p se ne more odločiti ne n? 'j, na ono stran. Porotnik' so pripravljeni dati vsaktilji petak, če bi mogli gle(ia pretep. J Ko je imela naša troJ1^ J vse natančno domenjen0' M zopet izmaže od dom« JI dni in ko smo že vsi do"1 .Jj devno odvezo od naPreJ ^F jenih doma z iskren^ J, om: "Oh, kar P°jdlt®'žid4 osem parov konj ne in vas ne." j,oCj,T Se reče, osem Par0V. n0 že precej ena sila, pose .Ji tako izdelani kot sta ^f rujavca, pa vendar ^ # Jim in France mi b°s . pIif# trdila, da bi imeli Pra%j !# opravka, da bi nas ^ ^M zaj, kadar se mi en pjf mo na romanje, zlasti bimo tozadevno odvezo prej doma pri gazdaric1 _ nem slučaju bi k°" g^isT skoro več zalegla ena,^T seda, izgovorjena nfll jJJ brez ovinkov, ki bi ^flf "Nikamor mi ne bos jjWi da naše dobre gospo® • .^Ji vedo, da bi bil v tj** ji tak stok in lementov^tfj kovanje in jezikov8»J ^jfP da se raje vsega trU. j; 1< eno samo besedo: Torej ko je bilo donj» j£i skrbi j eno in domenj«1 ' rf stalo glavno in zelo vj^ sanje: kam bi šli'' ^ ljudje najprej dome«1^ do šli, potem pride bri> le ostalo. Mi pa, k%č«|i! znavalci razmer, s"10 ' sti cibore zgorej PrjQ t„ko koncem konca ni bi ^^ žno, kam da erettt^gr^f bilo bolj važno to, ^vi"' "Kje se bomo p* u f hotel vedeti nas ^ff "Se bomo že kje- fc tančno določil cilj j1 ■ .,/j "Eno je gotovo, V ^jJJ jaz, "da v kempo tie^pm dec še danes ni PraV v P jr kar ste me pasli ta* fr'| Torej kempa je iz N ^ bevčevi mami SITl0 ](t** bankete, zlasti tista * rf la dika vseh solat- t prej tudi ne kaže se« f nicah pred Deb'ev^^J ker bi se pratf lah. °e^n \ bi sicer potrpežU1* ^rj. darju Tonetu in bi nam pri.jaz»° za spremembo P0^" (/F jim obiskom še ka ^a šo, da si bodo vsaj -j W koliko oddahnile. ^ je ven, Debevčeva fl.M Se reče, saj je ^.-^o^M hiš, kjer bomo Pr pi* kjer nas še ne P Tono Seliškar naS of' M- pognal izpred P^b čevih smo bili vc-as # i jeti . . . čakajta, ^,- « enkrat k Gramcevj d « "Jack, ti dva bova šla „ ^o- Ji J ri v New York. ^ j za dva dni na cve M zaplozal Jim. „e ^Jl "Pri Gramčev^tji * | čno," je dodal ^ jt France. "Oni dan A | in sem videl polj J&M kar je pri takih f f vo, drugo in ^i?" J | "Da imajo J'j^f srečen posegel v ^ '/I "Pa Še kako znajo Gramčeva "še | ti," doda France 4 jim besedam. "Nikamor dl%!"',f šli kot k Gramc^ » tedaj Jim VI "Orajt, če sta « J pa Jožetu / pobaral, tako J >■' lj se prišli ponu.^ M z vsem zadovoll/1 vf^- j rim je vseeno, ^ 3e V je na mizi, sato°.n ^ e' M ši) za dve noči .žj pol. ei P^F 1 Torej sem ^ pi-;|i desno roko in Junaštvo in t zvestoba kovinski roman iz časov francoske revolucije. vavem svitu je drhal plesala pod obloki dreves. Tudi mene so silili k plesu, a izgovarjal sem se, da sem truden, in gledal sem, kako bi se odtegnil lahkomiselni družbi. "Vendarle je aristokrat!" je dejalo neko dekle in skomignilo z rameni. "Tu tu!" je zaklical mož, ki je iz mimoidoče tolpe mahoma pristopil k meni. "Ta — zdi se mi, da poznam tega trinogove-ga biriča!" A tudi jaz sem ga prvi hip, spoznal. Bil je stru-poviti Marat, čegar sovraštvo sem si bil nakopal ob otvoritvi državnih stanov. Oči so se mu grozljivo bliskale iz bledega obraza, ko je s srdom roparske živali planil name. (Dalje prihodnjič.) -o- 100 LETNICA S. GREGORČIČ •NadftUevanle z 2 strani > več njegovih pesmi vglasbil. Te zaslužne može in pa svojega vrstnika, že omenjenega prijatelja Gruntarja, je pesnik večkrat obiskal in se prišel — kakor bi slutil bližnjo smrt — od njih poslovit zadnje leto svojega življenja 1906. Simon Gregorčič je bil visoke, s loke postave, inteligentnega, ljudomilega obraza in vse življenje bolj rahlega zdravja. Zadnja leta je v Gorici največ obče, val s profesorjem Ivančičem, katerega je tudi postavil za izvrše-vatelja svoje oporoke. V petek 16. listopada 1. 1906. Odstopil je pred epistolo od oltarja in sedel k mizi, nakar so poklicali zdravnika in kmalu za tem izpovednika. Prve dneve je bil bolnik precej zmeden, potem nekaj dni pri polni zavesti, v sredo pa je pritisnila pljučnica, katere ni zmogel. V soboto 24. listopada je ob navzočnosti prijatelja in izpovednika o. Lina, bratranca župnika, zdravnika dr. Brec-lja in večletne postrežnice Cile ob 10. uri 10 minut izdihnil svojo veliko dušo. Pet minut preje je pri polni zavzesti krčevito prijel in poljubil sv. razpelo. V oporoki je postavil za glavnega dediča "šolski dom" v Gorici, za katerega je ves gorel in ga že v življenju podpiral, želel je tudi preprostega pogreba, česar mu seveda hvaležni narod ni mogel izpolniti. Nebrojne množice so ga hodile kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru med častno stražo "Sokolov." Gregorčičev pogreb Pogreb se je vršil 26. novembra dopoldne ob 10. uri o najlepšem vremenu. Udeležba je bila ogromna, kakršne dotlej še ni videla Gorica. K zadnjemu počitku je spremila pesnika mladina ljudskih šol, dijaštvo gimnazije, realke in učiteljišča. Sokoli, ki so stra-žili tudi mrtvaški oder, stopali so pred in za krsto. Obilico prelepih vencev je vozil poseben voz. Pred hišo, v kater je izdihnil slavljenec, so zapeli bogoslovci žalostinko "Nac-zvezdami." Skoro vse proda jalne, koder se je pomika sprevod, so bile zaprte; po hi ša'h so visele črne zastave, cerkvi je čakal sprevoda sam mil. nadškof dr. Sedej, klečeč v prvi klopi in moleč za dra gega mu pokojnika. Na koru so po opravljeni obredih zapeli člani "Pevske ga in glasbenega društva" krasno ubranimi glasovi staro in vedno lepo žalostinko "Bla gor mu, ki se spočije.!" Nato se je sprevod vrnil na ravno istem potu pred hišo žalosti. Med pogrebci so bili videti: sivolasi baron Andrej Winkler, bivši deželni predsednik Kranjske, odlični svetni dostojanstveniki, profesorji, učitelji, župan ljubljanski Ivan Hribar, duhovniki pisatelji: župnik Vrhovnik, Ksaver Me-ško, J. Aljaž in monsignor Trinko iz Vidma. Za krsto je stopal v globoko žalost zatopljen pesnikov največji prijatelj notar Gruntar in nebroj odličnih dam. Na Goriščku se .je sprevod razšel. Tukaj sta govorila pesniku v slovo prof. Berbuč in prof. Ozvald. Za ginljivima govoroma je zapel mešani zbor "Glasbenega društva" ono prekrasno pe-sem* katero je pesnik sam najbolj ljubil "Nazaj v planinski raj!" Besede in napev te pesmi so globoko pretresale vseh srca in takrat ni bilo nobeno oko suho. "Z Bogom, naš Simon, z Bogom dragi pesnik!" culi so se glasovi, ko se je imel voz s krsto odpeljati — nazaj v planinski raj. Po vsej dolini od Gorice do Kobarida je bilo ljudstvo pripravljeno, da izkaže zadnjo čast mrtvemu pesniku. Povsod je bila krsta slovesno sprejeta in častno spremstvo jo je spremljalo od vasi do vasi. Pri sv. Lovrencu na Libušnjem se .je opravila za pesnika zaduš-nica. V cerkvi mu je govoril Simon Gregorčič, njegov dalji sorodnik, in potem so položili rago truplo k večnemu počit-et jMutj 2garmeli udarci I t'ffcd' Zdorbile so se na i C»-lem se ovede1' A dvignili ter Vse druge jet" l >vP?Vno P° st°Pni" fV nj na cest0- Nisera ■pig sramujem ali ® 'iUcr"1 na ta način in mS k Zad°bil prostost. f^'H c H Množica je na- l^ko do1 d0 Seine V Vs "eslo> na nasprot- is%Lh!še 80 bile ■iar- , vsakega jet- \ Vo jal° blazno vri" VS?18 se je uredil jfV Gd> in ob svitu ^ 'leSli skoz gospo-V*' c/^mestja Saint-!tv . °vi Most mimo SNC Koyal-kjer je Vi*' k in nebrzdano \\wm°8oge mi je bi-roju; Potisnili kSi v m'iogih kavaren, %S\ 1 bilo, ako ne bi rešiteljem rflC v>v narodu-rvCnje je vladal° j^ostranem dvo-I flj( j^'ace je plapolal njegovem kr- Hii treba razbiti neka- j ■ ui^ovane hrastove |Dot vZe' Predno je bila Nuj 50rnJa nadstrop- Zelezni drogovi in kladiva> ki s0 jih 8*6V0e r°ke' S0 kmalu in zdaj se Jm ^ lla Po stopniščih. jPi! o rugimi na našem (m ' so n JfftijSj] z mocmm po-j3 s stožerjev; zdaj ■fJ v ^i moje, in skozi IkH- i J'eni deski se (fSek • baklJe ter mi •4 -z1 divjih obrazov. Jw> j1. švicarske teles-il5rie»aden vzklik- ffsi Jaškov. J^iv^ čePeti! hlapec .4 Je zvareščal nekov (•'lopi . *ftVta lekel neki kro-4:^v.tk' "Prijatelj, za-' C s 2Za Prav tu?" m. 0l)er izdano pove- I^H-o!" je zavpilo *Ntv '"rutli 011 se je SČ Tudi ^ je žr- j ^ Brat, osvobo- iJ^ 8rl je zdaj prosti! uho: "Odpreti! ifjj 'menu naroda!" in lameli udarci kladiv |at)a vnanja vrata ječe. ,Jem so se zrušila, in % S€ je tok razlil v ie^^0 in na dvor ječe. l'V skoz zamreženo V°e: pijani vojaki, Hi vnaslišpane dekline, [Strganih jopičih, IL. fJah, klateži, vajen-lij, cestni pometači, RVsegi|' Plavci, brodarji illdjj ^lilVa pri glavi, vpi-V diYjem Vr" ,nvajoči. Zdaj sem 0 so izza omrež-^..^sprotni strani za-lilj steSali roke in po-^oje tovariše. Sto- Hot le. odgovarjalo: ' Živela svoboda! Mi Nisem vedel, I; Razbrzdane drhali ^0®Selim. Mar nisem Ceh služabnik trino- Vi — ■ - .... toikar sem hotel odložiti Kt'ti!Sem jo bral pri zad-L-ko je krik in tulje-brorl množica preko i v m0j0 celico. Spo-ij£ mislil. da ljudstvo veselju nad kako tretjega stanu, in ^i^'^o. a ne, tok se je 1'bil nj'e narašča" 0 dvoma, veljalo je V Ženske za v*y v • čiščenje IZJEMNO DOBRI POGOJI ZA ŽENSKE ŽA ČIŠČENJE Prijetno delo v lepem poslopju v mestu IZVRSTNI DELOVNI POGOJI Zglasite se po 6:30 zvečer ter vprašajte za forelady pri THE EAST OHIO GAS CO. East Sixth & Rockwell Ave. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN II Sleci, katera se je tako trenutno našla, se mi vidi, da je tudi tako trenutno izginila; ker kako bi mogel človek vedeti, kam je Indijanka izginila z Elizabeto! "Mylord treba je, da se tukaj po nabrežju nekoliko povpraša po Indijanki," reče Do-rotija. "Povejte mi," se obrne Edward sedaj k mornarju, "ste li vi pri volji meni pomagati pri poizvedovanju?" "Hm, to ne bo šlo prav gladko Mylord, ker jaz sem vsluž-ben na parniku 'Aberdeen' in moram mojo službo tam opravljati." Ilf CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann. dirigent SEVERANCE HALL Čet. zveč. 19. okt. 8:30 Scb. zveč. 21. okt. 8:30 Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 V SPOMIN 23: OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Černeliča ki je za vedno zatisnil oči dne 16. oktobra 1921 Mesec oktober je zopet v deželi, zgodnje jeseni razsiplje se kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. Hladna te zemlja že dolgo let krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob ti zdaj sije, v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: SOPROGA in HČERKE Cleveland, O.. 18. oktobra 1944. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPO-ZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Zupančič Icl je mirno v Boffu za vedno zaspal dne 18. oktobra 1941. Tri leta v hladnem grobu soprog in oče že počiva, bridka žalost nam polni srce, ko spomin na Tebe budimo. Srce. ki vedno za nas je skrbelo, našlo zaslužen je večni opkoj; v miru božjem sladko počivaj in prosi pri Bogu za nas Žalujoči ostali: ANTONIA ZUPANČIČ soproga ANTHONY, PRANK in EDWARD, sinovi. Cleveland. O. 18. okt. 1944. "To je postranska stvar," pripomni Edward Wilson. Hočete k meni v službo vstopiti? Jaz vam plačam še enkrat toliko, kot pa zaslužite v losedanji službi. Sprejmite to malenkost zasedaj." Ta dobrosrčnost je naredila na mornarja globok vtis. Na-muzaje premotruje zlatnik, katerega mu je podaril Edward, ker videl se mu je tako lep, da je skoraj pozabil zagrabiti za kapo, katera mu je tičala do ušes na glavi. "Sprejmite mojo naj prisrčne jšo zahvalo Mylord, reče on, "jaz sem pri volji vstopiti v vašo službo!" "Moja jadrnica je usidrana na ono stran luke, vi se zamo-rete takoj tam javiti," reče Edward, "takoj jutri bomo pričeli poizvedovati po luki. Na vsak način moramo izslediti lndi-janko." "Sedaj šele upam jaz Mylord," pripomni stara Dorotija vijoča roki, "da pridemo končno na pravo sled!" Mornar je vljudno pozdravil in odšel. "Jutri navsezgodaj zjutraj Mylord, sem jaz na Mr. Wilso-novi jadernici," reče še on. "Jaz ostanem še eno uro pri Margareti Lewis, moji prijateljici Mylord," reče Dorotija, | "bog daj, da bi se vse na dobro j obrnilo! Mrs. Elizabeta živi, je [rešena in to je tako blagodejen j občutek mojega srca, da se mi j ni mogoče bolje izraziti!" j Edward se sedaj zahvali obe-ima ženskama, za njih važno j delovanje in se takoj odstrani jod male cerkvice "Dvanajst ; apostolov," ter odhiti k svoje-rau vozu. Med potjo pa se mu j vrini v dušo novo upanje in to 'ga je spravilo pokonci. — Freddy Becker ja odkritje. Po smrti kapitanovi se je ve-j dno bol j in bolj utrjeval v j Nemcu sklep, da ostane na Sy-j komorskem otoku, katerega si j je prilastil, in da si napravi na njemu malo poslopje, da za-more svoj'o ljubljeno ženo Mary iz Humbold kolonije sem k sebi vzeti. Če se podam na ono stran, nisem varen pred zasledovalci, če pa ostanem tukaj, se pa smem popolnoma mirnega počutiti. Sedaj je začel Freddy Becker premišljevati ,kako naj bi naredil, da bi zamogel dobiti k sebi Mary. S splavom, kakor so ga izkušnje učile, bi lahko dosegel oddaljeno obrežje, če bi pričakal kakega ugodnega in mirnega dne. Če bi se mu posrečilo na kakemu samotnemu kraju oddaljeno obrežje doseči in svoj splav privezati, potem bi zamogel pot nadaljevati do Humbold kolonije. Otok je bil zadosti velik, da bi se zamoglo na njemu več družin preživljati, ko bi se en dal drevja odstranilo in pripravilo za' njive in travnike. Če bi se pa potem zamoglo še tukaj sem spraviti nekaj ovac in govenje živine, bi se lahko pričelo na enemu delu tega otoka z živinorejo. Celo vrsto takih načrtov in sanj je mučilo našega dobro poznanega samotarja in čezda-1 je bolj so se mu videli načrti izpeljivi, tako da je že pričel po otoku sem in tje hoditi in urejevati, kako bi mu bilo bolj ugodno za eno ali drugo stvar. Največje veselje pa ga je navdajalo, ker se je nahajal v sredini skalnatega otoka hladni studenec. Freddy Becker se je sedaj napotil k njemu, da si ugasi že- jo in si napolni s svežo vodo posodo. Ko se je pa prigonil, je posi-jal ravno skozi okoli rastoče drevje solnčni žarek na dno studenca. V tem trenutku pa je postal Freddy Becker prvič pozoren, ker zagledal je v pesku tu in tam, da se mali kamenčki blišče kot pravo zlato. To pa vendar ne more biti navadni pesek, katerega je ugledal. On poseže sedaj z roko na dno in zagrabi polno pest mokrega peska in ga prične prav natančno preiskovati. Nepopisno veselje se polasti sedaj Nemca. On je našel v mali množini peska, katerega je v roki držal precej malih zrnc zlata, kateri so bili od vode izprani ,in vrinila se mu je misel, da se mogoče tukaj kot na ono stran oddaljenega obrežja nahaja zlato v pesku. Če se mi to odkritje vresniči, potem sem našel tukaj neprecenljivo najdbo. Zlata polja v Kaliforniji so že pred davnim časom izčrpana, ali pa so v požrešnih rokah kapitalizma. Tukaj na tem oddaljene imn ne-obljudenem otoku pa še ni nobeden pozornosti obrnil za tako najdbo in se, sme trditi sa resnico, da so ti mali, svetlika-joi kamenčki pravo zlato, in se sme iz tega sklepati, da se nahaja tukaj še neizmerno bogastvo, katerega pa Freddy Becker sedaj še nikakor ni mogel preračunati. Sedaj pa prične on dalje raziskovati. Skalovje, katero je z ene strani obdajalo studenec, mu je jako oviralo nadaljno raziskovanje, toda dokler je mogel Becker z roko poseči, je še vedno našel pesek, kateri je vseboval zlato. Če bi človek mogel to skalovje razstreliti, bi gotovo naletel še na večjo množino te zlate zmesi. Nepričakovana najdba je Nemca tako razveselila da je pričel peti. Da ima tukaj z zlato rudo zaopraviti ni nič več dvomil. Toliko bolj pa je bil uverjen, ker so se našli taki prostori tudi ono stran oddaljenega obrežja in so privabljali pred več leti vsakovrstno ljudstvo iz vseh držav. In tukaj mislim, da mora biti najbogatejši zaklad zlata, ker ga že sama studenčna voda na površje spravlja. "K srečnim se svoje celo življenje še nisem mogel prištevati," nirmra Freddy Becker pred se, "kar si jaz dosedaj nisem z mojimi rokami pridobil, onega jaz nimam. Delal sem vedno pridno in vsako delo vestno dogotovil, zato se mi pa vidi ta najdba nekako čudna; ah, tudi mene sme enkrat sreča doleteti! Bodi miren Freddy, samo ne vrjemi preveč pred časom! Naj prvo se prepričaj in potem šele vriskaj! Srce mi grozno utriplje pri teh mislih, da sem našel končno tukaj tako velikanski zaklad, kateri je več vreden, kakor pa mojega umrlega tovariša Dunbarja napolnjeni zaboj z zlatom. Kaj se hočem še nadalje prerekati sam medseboj! Prepričati se moram natančno o stvari. Skalovje moram razstreliti in ga odstraniti, da bom zamogel bolj natančno videti. Ja, ja vse kaže k sreči; smodnika imam še precej in vžigalno vrvico si bom poizkusil sam pripraviti." Freddy Becker ne trati več časa, ampak takoj je hitel k mali koči nazaj, poiskal smodnik, ga natresel v nekako leseno posodo in ga pomešal z vodo. Sedaj pa je našel na splavu v utici neki kos starega traka, kateri mu je ravno zato pripravo prav prišel. Ta dolgi trak pa je sedaj namočil v razstopljeni smodnik in ga pustil za nekaj časa v ti mešanici, da se dodobra napoji. Med orodjem, katero je bilo v utici na splavu, se je nahajal tudi dolgi jekleni sveder za kamenje vrtati in eno močno dleto. Ko se je Freddy Becker z vsem potrebnim orodjem pre-skrbel, se je takoj nazaj podal k studencu, da prične z delom. Ko je sedaj dospel na omenjeni prostor, položi orodje na tla k skalovju in prične še enkrat natančno pesek preiskovati. Ja, to ni nič drugega, kot pravi zlati pesek! Da se pa še bolj zagotovi, je pograbil lopato in z njo zagrabil iz dna studenca polno peska. Ves razočaran veselja zavri-ska sedaj Becker. Spodaj na dnu studenca je bilo še več pomešanega zlata med peskom in kolikor je globoke je zajemal z lopato, toliko več je bilo zlata v njem. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Cpl. Joseph Grainer-ja ki se je tako nevarno ponesrečil v vojaški službi, da je pet dni zatem podlegel ranam, zadanih od šrapnelov tam v daljni Afriki in sicer 18. oktobra 1943. Eno leto je poteklo od bridkega spQitxina dne, ko smo prejeli vest žalostno, da si žrtvoval življenje za domovino in demokracijo. Nesrečna smrt te je odvzela, ko služil domovini si zvesto, med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne vojske. Hladna te zemlja že leto dni krije> v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob ti res sije, '! v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: OČE in do smrti žalostna MATI, ki te objokuje noč in dan, ker te videla več ne bo; zapušča tudi brata in dve sestri. Cleveland, O. 18. okt. 1944. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Apolonija Lach ki so v Bogu mirno zaspali večno spanje dne 17. oktobra 1941. TRI IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJE-NEGA IN NEPOZABNEGA OČETTA Louis Lach ki jih je Bo? poklical k sebi dne 23. oktobra 1921. Mesec oktober zbuja žalostne spomine, ker starše drage smo v njem izgubili; dragi oče in ljubljena mati, med nami živi ljubeč spomin. Mirno in sladko v grobu počivajta in prosita ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: MARY MODIC, ANNA ZUPANČIČ, JjEONA BLATNIK in DOROTHY LACH, hčere FRANK, ANTHONY In JOHN, sinovi, Cleveland, O.. 18. okt. 1944. ga prevzel v svoj0 P^ ne izpustiš več iz sv j{ 0 in če te tudi živUe% Oho, tukaj se te ze N prevelika požrešnos^ j žrenšost, kateri Je ^ $ tovariš Robert DuB * gel. Ali te še ^ 1 izkušna dovolj "Poglej no, Freddy," godrnja on, "ti še vendar nimaš nič, ti samo misliš, da zamoreš tukaj nekaj doseči, in že ti šumi po glavi kot bogatim ljudem, katerim ne da pokoja neizmerno bogastvo in kateri ga straži-jo z bojaznijo noč in clan. Na ta otok ne pride nobeden, ti si "Bodi miren in potrpežljiv Freddy," govori sam med seboj, "stvar je resnična! Ti si napravil tukaj nenavadno bogato najdbo!" Sedaj je pričel Freddy Becker s svedrom in dletom delati luknjo v trdo skalo, da bi zamogel nasuti potem v njo smodnika. On se je trudil pri temu mučnemu delu celi dan do poznega večera, in šele tema ga je odpo-dila strašno izmučenega. Ko se je podal proti koči nazaj ,da se vleže k počitku, ga je obdalo neko neprijetno mišljenje, da pride lahko še kdo za njim na ta otok in mu lahko odvzame, kar je on našel. Sedaj se pa zasmeje napol UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERP "ENGLISH-SLOVENE READEB" kateremu je znižana cena d* O lly j in stane samo: *** Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA J 6113 St. Clair Ave. Cleveland^ NAZNANILO IN ZAHVAl^ V bridki žalosti globoko potrti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem P ^ty no vest, da je Bog nanagloma že poklical ^eP nam odvzel preljubljenega in nikdar p02 soproga in očima Math Valentič-a ki je nepričakovano zatisnil svoje trudne ° ^^ spal večno spanje dne 18. septembra 194 ^jj. 57 let. Doma je bil iz Cetingrada v Sjav° yjd»l opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi I bil položen k večnemu počitku dne 22-1944 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo naj prvo prisi'c' ^11 liti Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju ^fl ljeno sveto mašo in ganljive cerkvene p°® rede. . tj I V'S1, t' Našo prisrčno zahvalo naj sprejme.!0 je^; nam bili v tolažbo v tem žalostnem času> ^r8 pa Mrs. Mary Leustik in hči Mary ter moJe sinovi in njih družine za prvo pomoč ^jlr in za vse, kar so mi dobrega storili v !!retif jj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi is' ^f,^ la vsem, ki so prišli pokojnega pokropit> te / so z nami culi in molili ter se udeležili sV in zadnjega sprevoda. ^ jitf V globoki hvaležnosti želimo izreči ^^jlj, prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so v zadn.11^, eir pokojnemu okrasili krsto s krasnimi v®n .^vali.„ tudi vsem, ki so v njegov blag spomin d svete maše, ki se bodo brale za dušo P0^ ^ kor tudi vsem, ki so dali svoje avtorno^1 polago pri pogrebu. ^ r Prisrčno zahvalo želimo izreči sosed0"^ / v gotovini. Ravno tako tudi prisrčna ralki Mrs. Mary Leustik za ves njen trud. / v o $ Nadalje "naj sprejmejo našo prisrčn^ ^ # člani društva France Prešeren, št. ležbo pri zadnjem sprevodu, posebno Pa -jo^'j. ste, ki so ga spremljevali do groba " j9 U1*« večnemu počitku. Obenem tudi iskrena nikom, ki so vse tako točno uredili za hiti"0 smrtnine. ^ef Prav prisrčno se želimo zahvaliti zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso 1 m vo naklonjenost in za izvrstno vodstvo P° ga za vsak slučaj prav toplo priporočam"- ,F • s"P f■ Preljubljeni in nikdar pozabljeni ^Kf'p očim, bridka žalost se je naselila v naša ^jjefli*$ je tako prenaglo že končala Tvoja Pot z\ flU"1'1)!,' težko nam je pri srcu, ker Te ni več ostali so nam samo Tvoji dragi spomin'; , v t"1 potrti od bridke žalosti Ti želimo, da P°Č'V gV# v zasluženem počitku in večna luč naj Žalujoči ostali: MARY VALENTIč, soproga FRANK in PVT. HENRY, pasto1**1 MARY KROMAR, ELLA SKOPA ^ JOSEPHINE VEHAR in ANNA OP^l< pastorke Cleveland, Ohio, 18. oktobra 1944.