Štev. 63.
O Ljubljani, g soboto, dnč 16. marca 1901
Velja po poŠti: ia telo leto naprej K 26-—
ta pol leta
po
■sa četrt leta %a en mesec
13-650 2-20
V upravniStvu:
va celo leto naprej K 20-— ti pol leta „ „ 10-— ta Četrt leta „ „ 5'— 'ia cn mesec „ H 1-70
■'a poSiij. na dom 20 h na
mesec.
Posamezn« štev. 10 h
SLOVENE
Leto nxu.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniStVO Je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inseratein
reklamacije. ' Uprav ruškega telefona štev. 188.
Liberalci u volivnem boju.
Ob času volivne borbe napenjajo politiške stranke vse sile; pokažejo se vsled tega vse prednosti, pa tudi vse napake njihove organizacije. Zanimivo jc vse to opazovati za dušeslovca in politika. Nam se gre v prvi vrsti za to, da si ogledamo, kako se izkuša braniti liberalizem na Slovenskem; njegov nastop na politiškem nieidanu nas pred vsem zanimlje. No, eno mu moramo pribiti že zdaj: junaštva ne kaže prav nič; medlo in klavrno nastopa, kot bi ga bilo sram samega sebe, kot bi šel za svojim lastnim pogrebom.
Na Štajerskem sc liberalci pridno gibljejo; to se pravi: par celjskih dohtarjev se pelje vsako nedeljo ven na shode, toda ti izleti so silno kuriozni. Nemogoče ti jc, od teh ljudi zvedeti, kaj pravzaprav hočejo. Cc jih primeš pri liberalni duši, ti vse utaje; govore vsakemu, kakor mu jc všeč. Vsak količkaj pošten liberalec mora ta hinavski štajerski mišji lov zaničevati. Ti ljudje sc upajo javno reči, da so proti svobodni šoli, proti razporoki, proti ločitvi cerkve od države; sposobni so, da se zapišejo v tretji red . . . samo da bi dosegli zaželjene mandate. Edino za to sc jim gre! Narodna stranka jc navadna lovska družba na mandate. Kot beli dan je to jasno iz njihovega postopanja. Spravili bi sc s celim svetom, poklone bi delali duhovščini in škofu, pa tudi prvakom, samo, da bi jim dali nekaj mandatov. Stranka, ki sc je ustanovila zgolj iz opozicije proti prvakom in duhovščini, bi bila najrajše vrgla v kot vse bojno orožje, ko bi ji dali mandatov. Brc/ sramu, brez časti!
Na Goriškem sc Gabrščku ue gre v prvi vrsti za mandate, marveč za njegovo tiskarno in trgovino. On potrebuje stranke; ker jc v svoji preprostosti mislil, da bo liberalizem zmagal, sc ga jc oklenil, in zdaj ga ne more opustiti, ker bi drugod nihče nc maral zanj. Zato je treba nekaj strankarskega ropotanja. Kdo bo pa bral »Sočo« in kdo bo inseriral v nji, če se je nihče več ne bi bal. In bal bi se je ne, ko bi nc šarila s stranko. Upajmo, da pade Gabrščkovo krdelce s primerno častjo pri volitvah. Iioste videli, kako se bo brž iz-premenilo »Sočino« vreme. Eno pa moramo Goriškim liberalcem priznavati: surovi so mnogo bolj od štajerskih in nekoliko manj hinavski. Nekoliko manj, govorimo, ker odkritih namenov tudi oni ne pokažejo. Eden je bil odkrit med njimi dr. Turna in tega so postavili na hladno. Volivni boj na Goriškem se pač mora razmotrivati z religioznega in politiškega stališča; toda ne prodrl bi mu do jedra, kdor bi ga ne študiral tudi s trgovskega vidika.
Na Kranjskem, kjer žive očetje štajerskim in goriškim liberalcem, je pa stvar še bolj žalostna. Vsi pravijo, da je Tavčar do-
igral, in vsi se tako obnašajo, da bi Trillerja tudi radi ua lep način spravili od sebe. Sram jih je odkritosti, ki sta jo ta dva že časih pokazala. \ v svojem sramu so nerodni. Kar bi radi zakrili, jim po nerodnosti samo zleze na beli dan. V Ljubljani šc kandidata nimajo. Dr. Tavčar javno zastopa načelo, da je najbolje, da nc nastavijo nikogar, češ, da en sam, tudi ko bi zmagal, ne bi na Dunaju prav nič mogel narediti. Po Notranjskem se pa trudi Arko v »Notranjcu« z dokazom, da Dekleva ni liberalen kandidat; z ovojem neodvisnega kandidata zakriva njegov politiški značaj. Pa kai pomaga! Cliam in Novak sc i/,dasta pri prvi besedi, ki jo izpregovorita. Liberalni volivni boi na Kranjskem se vrši v znamenju razbitosti in notranje oslabelosti liberalne stranke. Otroci, ki imajo več korajžc kot pameti, so ga vzeli v roke in prvaki se jirn bodo smejali, ko bodo tepeni. Mi tudi!
HirrsKo pismo.
R i m, 12. marca 1907.
Od vseh strani prihajajo svetemu Očetu protesti proti delovanju francoske vlade. Skoro po vseh italijanskih mestih in tudi po manjših škofijah so žc priredili protestne shode, s katerih pošiljajo brzojavne izjave papežu in pariškemu nadškofu. Od vseh so pa naredile največji vtis izjave iz Amerike .Iz dežele svobode so se čuli najkrepkejši protesti proti zatiranju vsake verske svobode na Francoskem. Papež bo čakal, kaj stori zdaj francoska vlada, ki jc proti sebi dvignila ogorčenje vsega poštenega sveta, nc lc katoliškega, ampak tudi pozitivnih protestantov, ki so v Ameriki na shodih nastopali skupno s katoličani.
Dne 5. t. m. je bil v Bergarnu prvi občni zbor Gospodarsko-Socialne Zveze (Unione economico-sociale fra i cattolici italiani). Sveti oče je poslal temu zboru važno pismo, v katerem hvali to društvo, da sc je zavzelo za povzdigo ljudskega blagostanja, ter želi, da bi se razširilo po celi Italiji. Sveti oče želi, da bi društvo tudi nravno in nabožno prerojenje ljudstva doseglo.
Pred nekaj tedni so imeli pa katoličani v Milanu veliko socialno akademijo pod vodstvom prof. Toniola, ki jc bila zelo številno obiskana. Tu so sc razpravljala vsa teoretična vprašanja od Marksovih teorij do podrobnega socialnega dela v društvih in agitaciji.
Volivno akcijo ima za bodoče v rokah »Volivno društvo katoliško« (Unione Eletto-rale cattolica) v Florenci, ki je že izdala mnogo letakov in brošur za ljudstvo.
Premožen Rimljan Karol Pelagallo, vnet katoličan, je daroval 100.000 lir za ustanovitev zavoda za za delo nezmožne. Berači, ki zdaj nadlegujejo domačine in tujce, naj bi tu
našli zavet e.Obč. svet rimski jc ta dar sprejel iri na predlog katoliškega občinskega svetnika Pacellija določil 4000 kvadratnih metrov zemlje za nameravani ustav.
Prefekt ambrozijanske knjižnice v Milanu, prelat Antonin Ceriani, je umrl. Bil je mož obsežnega znanja, posebno natančen poznavalec sirske, grške in latinske književnosti, o kateri jc dolgo vrsto let predaval na milanski akademiji. Njegovo največje delo so »Mo-mimenta saera et profana ex codicibus prae-sertim Bibliothecae Ambrosianae«. Veliki učenjak je bil jako skromen mož; zvečer je zbiral okoli sebe otroke ter iih učil katekizma.
Tudi rimski bogoslovci so protestirali proti francoskemu nasilstvu. Semenišče Ca-pranica kot najstarejše, ki mu je protektor se-dai kardinal Rampolla, ic podalo iniciativo. Zbrali so sc vsi rimski seminaristi iz raznih zavodov ter poslali svojim francoskim tovarišem pismo, v katerem jih bodre, naj krepko vztrajajo.
Ruslio pismo.
(Petrov. — Finska. — Duma.)
P e t r o g r a d , 13. marca.
Tukaj smo prepričani, da vlada čaka le ugodne priložnosti, da bi razpustila dumo. Kaj potem? V Peterburgu smo izvolili za poslanca duhovnika Petrova, ki je ako priljubljen nc le pri ljudstvu, ampak tudi med izobraženci. Petrov je seveda zagovornik velikih reform, kakor vsak pošten človek v Rusiji, ki vidi, kam nas tira sedanji zistem, a on ni ni-kak revolucionar. S Tolstim ima to skupno, da polaga evangelij za temelj vsemu življenju, a izogiblje se tistih socialističnih in komunističnih teorij, v katere je zablodi! modri starec v Jasni Poljani. Kadar jc Petrov pridigal v Peterburgu, so ga prihajali poslušat vsi stanovi, in njegovi spisi o socialnih tvarinah so imeli velikanski vpliv. Med tem, ko so brezvestni ljudje, kakor Gapon, delavstvo slepili, je Petrov stal v borbi neomadeževan, ker je vsem jasna iskrenost njegovega stremljenja. Tem večje je ogorčenje, ker jc sedai Sveti sinod, ki ni nič drugega, nego višja državna policijska instanca za verske svari, zaprl poslanca peterburškega mesta Petrova v samostan, da sc ne bi mogel udeleževati razprav v dumi. Povejte mi, kje na svetu bi sc upala birokracija kaj takega?
Finska se pripravlja ua revolucijo. Sicer je revolucija na Finskem nekaj stalnega, a zdi se, da bodo kmalu udarili tudi z orožjem po Rusiji, ako se v naši nesrečni državi ne naredi red, ki bi jo zopet okrepil. Sicer ie že car Nikolaj II. tako pomnožil finske pravice, da sc more Rusija že nazivati finska podložil ica, a Finci s tem niso zadovoljni. Rusijo in Finsko veže samo personalna nni.ia. Finska ima svojo upravo, svok) zbornico, svoje po-
stave, svoj denar in svojo carino, dasi je čisto v bližini carjevi prestolnici. Finska ima vse ugodnosti od Peterburga, od katerega tudi živi, kajti prodajajo vse svoje pridelke v Peterburg. Vkljub temu so pa čisto neodvisni od Rusije. Da ne bi peterburškemu prebivalstvu podražila živeža, ni naložila ruska vlada carine na finske pridelke. Finska se je z visoko carino zaprla ruskemu izvozu .Leta 1887 do 1889, ko jc Bismarck vodil finančno vojsko proti ruskim papirjem,so Finci obogateli od kurznih diferenc. V zadnjih letih so pa dobili tudi svoie pošte, železnice, in malo manjka, da lxtdo imeli tudi svojo vojsko.
Finci so se ubranili ruskega naseljema z zakonom, ki dovoljuje inozemcem, med ka-
tere štejejo tudi Ruse, prebivati le pol leta v
deželi, a jim zabranjuje stalno naselitev. Tako imajo Finci od Rusije samo ugodnosti, in imoviti del prebivalstva samo želi, da bi tako trajalo vedno. A švedski del prebivalcev, ta-kozvani »torparji«, ki so najemniki zemlje, ki jo obdelujejo, se dviga in poizkuša tako revolucijo, kakor nastaja med ruskimi mužiki. Torparji so že sestavili svoje zahteve in jih izročili veleposestnikom z grožnjo, da stavkajo to pomlad. Posestniki so odgovorili s tem, da so odpovedali v najhujšem mrazu stanovanje torparjem ter sc obrnili do vlade, naj jih z oboroženo silo prežene iz koč ter zapodi
v sneg brez strehe. Izgovarjali so to svojo brezsrčno maščevalnost s tem, da morajo za-rana poskrbeti za nove torparje, ker iim stari nočejo delati. Pripravlja se torej agrarna revolucija, katere namen je, da bi torparji pognali veleposestnike in se polastili zemlie.
Nedavno jc izšla v Peterburgu knjižica, ki jo je pisal neki Rumjancov, in ki odkriva, kako se pripravlja finska revolucija. Središče prekucuškega gibanja .ie društvo »Vointa« (moč) v Helsingforsu. Proti vladi je priglašena kot športno društvo in ima podružnice p<> vseh finskih mestih; na čelu jim ie Ero Kalske, ki jc bil častnik v armadi in se je udeležil umora ministra Sipjagina, je ušel čez mejo, počakal amnestije ter se vrnil zopet na Finsko.
Glede na rusko dumo piše Plehanov v »Ruski Zizni«: Sile revolucije vsak dan ra-sejo, sile rcakcije vsak dan napadjo. Zato bo vlada morala gledati, da nc stopi v boj z dumo in da si ne navali očitanja, da c dumo razpustila samo zato, ker jc sovražnica ljudskega zastopstva. Opozicionalne stranke pa morajo gledati, da z nepremišljenim korakom ne dajo povoda, da bi bila duma po njihovi krivdi raz-puščena.
Tega mnenja jc tudi predsednik dume Golovin, ki kaže, da hoče z največjo previdnostjo voditi dumo in bo skušal oblast krepko obdržati v roki.
Listen.
Lista tožnika.
(Iz zapiskov newyorškega detektiva.)
Znamenito je, kako brezpomembne malenkosti pogosto odkrijejo zločin. Stvari, ki se ti ne zde pomisleka vredne, so izročile že večkrat krivca v roke pravici. Naslednja do-godba je znamenit dokaz o tem.
Približno pred šestimi leti jc živel v neki lepi hiši pri Hobokenu star gospod, Palmer po imenu, s svojo edino hčerko in s služkinjo. Zanimivo je, kako sem se z gospodom PaJ-inerjem seznanil.
Ko sem bil nekega večera v gledališču, opazoval sem nekega starega gospoda, ki je zelo živahno ploskal; ta pohvala pa ni ugajala mlademu možu, ki jc sedel poleg njega, in je starčku zabavljal. Začela sta sc prerekati in mladi mož je vstal, kakor da bi hotel starega gospoda udariti. Ker sc ie pri tem nekoliko obrnil, sem videl njegov obraz iu spoznal v njem glasovitega žepnega tatu. Moja dolžnost jc torej bila. da se v stvar vmešam. Položil sem roko mlademu možu na ramo. lezno sc je obrnil, toda ko je zagledal mene, preblcdcl je in utihnil.
»Ali bi ne bilo Ik)Hc, Emory, da zapustite gledališče?«
»Gotovo, gospod Brampton, kadar želite,« glasil se jc odgovor prestrašenega tatu.
»Torej pojdite!«
Emory je vzel klobuk in zapustil gledališče, ne da bi zinil besedico. Stari mož sc mi jc potem predstavil za gospoda Palmerja, zahvalil se mi za posredovanje in sc zelo čudil učinkom mojih besed. Ko sem mu povedal, kdo da sem in kdo je oni, sc mu je zdelo moje postopanjem upravičeno.
Gospod Palmer me jc prosil, naj sedem poleg njega in začela sva se pogovarjati. Iz-previdel sem, da je stari gospod učen mož. Pravil je, da ima doma veliko zbirko gledaliških iger in prosil me je, naj si jo pridem ogledat. Obljubil sem mu, da ga prihodnji teden obiščem.
Ostal sem mož beseda in prišel k njemu ob zmenjenem času. Sprejel trie je prav prijazno in mi predstavil svojo hčer, lepo deklico pri osemnajstih letih. Popoldne me je peljal na svoj vrt.
»Kako sc imenuje to drevo?« vprašal me je in mi pokazal eno, ki jc bilo ločeno od drugih.
»Mandeljnovo drevo je; moj oče ga je tu vsadil. Ljubše mi je, ko vsa druga drevesa na vrtu.«
Ker šc nisem nikdar videl tnandelnovega drevesa, sem ga pazljivo ogledoval; posebno so mi ugajali lepi listi.
Nato rnc je peljal Palmer v svojo knjižnico, kjer mi jc razkazoval zbirko starih dramatikov. Pregledoval sem dela Wychcrlyja. Congreveja, Drydena, Beaumonta in Flct-scherja, in šele pozno zvečer sem se povrnil domov v Nevv York.
Osem dni je moralo že preteči po tem
obisku, ko srečam na Broad\vay.iu svojega tovariša Hardicja. Ustavila sva in se začela pogovarjati. Ko sva se pomenila o vremenu, vpraša me prijatelj;
»Kaj pa ti praviš o včerajšnjem umoru?«
»O kakem umoru? Nc vem šc nič o tem.«
»Res nc? (iospoda Palmerja so našli danes zjutraj na vrtu umorjenega.«
»PalmerjaI« vzkliknil sem osupel. »To vendar ni mogoče.«
»Zagotavljam tc, da je resnica. Danes zjutraj ob sedmih je dobil policijski ravnatelj poročilo. Lewisu je naročil, naj gre stvar preiskovat.«
»Palmer je bil moj prijatelj in šel bom sam tja.«
»Dobil boš ondi že Le\visa.«
Po kratkem pozdravu sva se ločila in podvizal sem se, da izvršim svoja opravila kar najhitreje.«
Okoli dvanajstih sem že bil na Pahtier-jevetn stanovanju. Tam sem res dobil Le-\visa. ki me pa ni bil nič kaj vesel. Pred kratkim sem razrešil neki slučaj, katerega se njemu ni posrečilo razvozllati.
»Ali vas jc ravnatelj sem |x>slal?« vprašal me jc godrnjavo.
»Ne, Palmer je bil moj prijatelj. Da sem prišel sem, to nima nič opraviti z mojim poklicem.«
»Ako ste prišli sem samo kot prijatelj umrlega, sem pripravljen na vaša vprašanja odgovarjati. Morilec je žc prijet.«
»Res? Me prav veseli. Kdo je zločinec?«
»Uganite!«
»Nimam prav nič pojma.«
»Kai pravite vi o gospiei Palmcrjevi?«
»Kdo?« zaklical sem in skoro ne bi verjel lastnim ušesom. »Gospica Karla Palmer? Neumnost !«
»Mislite, kar hočete, preiskava vas lx> prepričala.«
»Bodite tako dobri in mi povejte dokaze glede krivde gospicc Palmerjeve.«
»Palmer.ievo truplo so našli včeraj zjutraj s prerezanim vratom i>od mandelnovim drevesom na vrtu. Mož, ki je prvi naletel nanj. mizar iz Hobokcna, je vzbudil prebivalce hiše iz spanja in tudi |x>slal v mesto poročilo policijskemu ravnateljstvu. Ravnatelj mi jc naročil, da naj z vso pazljivostjo stvar preiskujem, kar sem tudi storil. Spoznal sem takoj, da je gospica izvršila zločin; sledovi krvi so mi kazali [>ot od hišnih vrat do njene sobe. Okno v sobi jc bilo odprto in pottiazano s krvjo, in spodaj je ležal v visoki travi nož, s katerim jc zločin izvršila; brez dvoma ga je po umoru zagnala skozi okno.«
»To je pa res čuduvit sklep,« prekinil sem pripovedovalca.
»Zakaj ?«
»Kaj pa jo je moglo, za božjo voljo, privesti do tega, da jc vzela po izvršenem činu morilno orodje s seboj v spalnico?«
»Gotovo je v momentani razburjenosti pozabila, da ima v rokah nož in da sc je tega zavedla šele v sobi, ko .ie mislila, da je na varnem.«
»Prosim, kak vzrok je imela, da je zločin izvršila?«
»To mi šc ni jasno; drugi so mi pravili.
ilekoj iz susfouns politike.
(Dopis.)
(Kralj Edvard. — Perzija In Rusija. — Izolirana Nemčija in Avstrija.
Peterburg, 10. marca.
Kralj Edvard angleški se je izkazal za najboljšega diplomata, kar jih premore sedanja Evropa, vsaj, če sodimo po uspehih. Ni dolgo, kar jc bila Angleška čisto osamljena, in dasi je Chamberlain to izolacijo imenoval »sijajno«, je vse kazalo, da bodo evropske velevlasti izkoristile sovraštvo, ki je v vseli slojih kipelo proti Angleški ter izpodkopalo njeno politiško vodilno moč. Zgodilo sc je pa ravno nasprotno. Angleška je s čudovito spretnostjo in ne da bi vzbudila prevelik šum, zapredla v svoje mreže Francosko in Italijo ter tako osnovala zvezo, katero v Nemčiji imenujejo »srednjemorski blok«. Sedaj, ko kraljuje v Španiji ob strani Alfonzovi princesa angleške krvi, obsega ta blok vse romanske države. S tem je izpopolnjena polovica naloge, ki si jo ie stavila Angleška pri sklepanju svojih prijateljskih zvez — Nemčija je za dobršen del izločena iz večjih svetovnopo-litiških akcij. Ko si je Anglija pripravila ugodna tla za svojo politiko »v velikih potezah« — kakor sedaj to imenujejo — v Evropi, je jela tudi Azijo pridobivati za svoje interese.
Kako hitro in točno se ie napravila an-gleško-japonska zveza, to vam je žc znano. Ta zveza je bila izprva naperjena vsa proti Rusiji, ko je pa prinesla Angliji zaželjene uspehe, jc angleški urad za zunanje zadeve foreign oifice — jel misliti na to, kako navezati nase tudi Rusijo. Priznati je treba, da so Angleži to namero sijaino izvedli. Anglija je skoro vsa sporna vprašanja z Rusijo polagoma omejila; v Aziji so se po ruski-japonski vojski križali angleški in ruski interesi samo še v Afganistanu in Perziji. Vprašanje zaradi Afganijc je skoroda rešeno; pred par tedni je afganski emir posetil angleškega podkralja v Indiji in pri tej priliki se je afganski problem uredil tako, da bo prav vsem, ki imajo tam svoje interese. Ostane šc Perzija. Tudi tu se je ravnokar med rusko in angleško vlado doseglo sporazumljenjc. Severno Perzijo so proglasili za pokrajino, kjer naj prevladuje ruski vpliv, južno Perzijo pa, odkoder vodi lepa pot v Angleško Indijo, za domeno Angležev, ki so sedaj ob Perzijskem zalivu zavarovani proti vsakemu sovražnemu navalu. Ta rusko-angleška zveza pa je v prvi vrsti naperjena proti Nemčiji, ki hoče svo.o bagdad-sko železnico izpeljati do perzijskega zaliva: da sc je ta zveza ustanovila, še predno je Nemčija mogla izvesti ta svoj železniški načrt, je pomenljivo znamenje. Angleška vlada je izvedla, kar ji ie v tem oziru še pred kratkim nasvetovala »Pall Mali Gazette«.
Angleška povrhtega tudi pošteno posreduje med ruskim in japonskim kabinetom, ki se poga ata, kako bi vse medsebojne spore poravnala in ustvarila kolikortoliko trajno trgovinsko zvezo. Čudno je, kako si je znala angleška vlada pridobiti vnovič simpatije ruske vlade ln delati na zbližanje dveh držav, katere je ravno ona drugo proti drugi iiahuj-skala. Lažje umevno je to, če pomislimo, da krvno sorodstvo med peterburškim dvorom in angleškim več izda kot želje 111 misli ljudstva, ki povrhtega v Rusiji še prav nič ni organizirano, da bi bilo sposobno poseči v zunanjo politiko. Sicer pa — kdor ni prijatelj Nemcev, temu je ta zveza všeč, kajti s tem je Nemčija zopet izolirana.
Zadnji čas pa se pripravlja zopet neka nova kombinacija — Angleška se bliža Belgiji in Holandski. Holandce jc Anglija posebno s tem pridobila, da ic podelila Burom v Transvaalu ustavo in popolno avtonomijo, gotovo ena izmed najmodernejših in naj-spretnejših diplomatskih potez Angleške. Ni dolgo, kar je »Times« pisala, da mora Anglija paziti na to, da nc bi mogla v slučaju kake vojske kakšna, velevlast zasesti Holand-sko, Bcigiio in Dansko ter iz teh pristanišč začeti operacijc z brodovjem proti angleškemu kontinentu. To v prvi vrsti nagiba Anglijo, da se spoprijazni docela s temi drža-
da je Palmer nasprotoval njeni združitvi z možem, ki ga jc ljubila.«
»Kje je zdaj gospiea?«
»V zaporu.«
»Toda kje?«
»V Hobokenu.«
»Vi menite, da so vaši dokazi tehtni; toda jaz vam zagotavljam, Levvis, da se zelo motite. Svoje življenje dam za to, da je mlada dama nedolžna.«
»Potem bi pa izgubili, Brampton; ona je res izvršila umor. Takoj, ko bodete stvar preiskali, pritrdili bodete mojemu mnenju.«
Lcwis se je vrnil v Ne\v York. O nedolžnosti gospice Palmer sem bil prepričan, še predno sem začel preiskavo. Vsak, kdor jc vedel o njeni ljubezni napram očetu, je moral biti prepričan, da ni deklica mogla izvršiti umora. Nobena ženska roka nima toliko fizične moči za to.
Preiskoval sem kraj. kjer se jc zločin izvršil. Bilo jc v sredi novembra; hud veter je razsajal celo noč in tla so bila vsa pokrita z mandelnovim listjem. Poznali so se sledovi boja. Zc luža krvi je dokazovala o storjenem zločinu.
Spalnica gospice Paltncr je bila na ravno isti strani vrta. Debele vinske trte so sc spe-njalc po zidovju prav do strehe. Preiskoval sem svet naokoli in kmalu jc bil poplačan moj trud. Videli so sc sledovi, da je moral nekdo pred kratkim plezati po trtah, tupatam jc bil tudi zid okrašen. Iz tega sem spoznal, da je morilec splezal skozi okno v sobo gospice Palmer in da je hotel s tem zvrniti krivdo nanjo. Sledovi krvi, ki so Lewisa prepričali
vicami. Seveda bi tudi iz tega rezultirala izolacija Nemčije.
Te stvari seveda neposredno ne zanimajo Rusije. Bolj pazno zasledujejo tukajšnji krogi previdno balkansko politiko Anglije. Mnogo sc o tem ugiba in marsikaj netočnega in pretiranega se jc o tem pisalo in razpravljalo v listih in revijah, eno pa je gotovo: Italija ne stori nobenega važnega diplomatskega koraka brez Angleške. To sc je posebno pokazalo pri maroški konferenci v Al-gezirasu. Brez dvoma jc tudi. da Angleška s pomočo Italije in Francoske izkuša izpodriniti na Balkanu nemški vpliv in da jc to tudi skoro docela že dosegla. S tem je v zvezi tudi obisk enega izmed najspretnejših turških diplomatov. Munir paše, v Belgradu. Ta jc kralju Petru izročil.lastnoročno pismo sultanovo in da to pomenja nekako ratifikacijo neke zveze med Turčijo in Srbijo, je brez dvoma, kakor tudi povsod prevladuje mnenje, da sc jc za to zvezo mnogo prizadevala Italija. In to privede do drugega zaključka. Izo-laci a Nemčije pomenja posebno, kar se tiče interesov na Balkanu, tudi izolacijo — Avstrije, te zveste nemške zaveznice.
Kaj mislijo o tem peterburški odločilni krogi, tega nihče ne ve, kakor tudi nihče nc ve, ali bodo v Peterburgu v slučaju konfliktov na Balkanu, ruske interese smatrali za identične z avstrijskimi. Kakor vse kaže, bo zmagala spretnost Edvarda VII. V koliko je na tem kriva avstrijska politika, tega zasedaj še ni moč natančno presojati.
Tedenski prežiesJ.
Ob času volitve ima »Slovensk; Narod« tak-le huinor: »Sc pri vsakih volitvah v zadnjih dvajsetih letih so klerikalci nastopili z isto ošabnostjo in kričavostjo, kakor letos, in v vseh dvajsetih letih niso mogli doseči niti najmanjšega realnega uspeha proti narodno-napredni stranki.«
Volivni boj. Pristaši, oziroma kandidati
S. L. S. so priredili minoio nedeljo dvanajst volilnih shodov. Vsi so bili dobro obiskani, povsod je na stotine volivcev odobravalo načela S. L. S. — Na shodu v Slavini jc kandidat dr. Žitnik govoril o raznih perečih kmečkih vprašanjih, ki pridejo na vrsto v državnem zboru. V Borovnici se je predstavil kandidat Gostinčar; govoril je tudi župan Stanonik iz Horjula. Kandidatura je bila z navdušenjem sprejeta. Enako soglasje je vladalo tudi na zborovanju v Rovih, v Domžalah, pri D. M v Polju in drugod. V Mostah pri Ljubljani je živahno pozdravljen nastopil kandidat za ljubljansko okolico dr. Iv. Šusteršič. — Vesela poročila jc donesel »Slovenec« o volivnih shodih v Kranjski gori, v Laščah, v Železnikih. — Okrog 600 mož iz sežanskega komenskega in ajdovskega okraja, ki so bili zbrani v Sežani, jc proglasilo za kandidata iskrenega domoljuba, svetnika dr. Petra La-harnarja, ki bo stopil iz politične službe, če bo izvoljen. V ljubljanski okolici se ponuja neki političen novinec z imenom Petrič, ki se hoče kosati z dr. Šusteršičem. V Trstu bodo Slovenci postavili svoje kandidate. - -Volivni odbor je po dogovoru z zaupniki odobril kandidaturo dr. Janko Hočevarja za kr-ško-trebanjsko ravan.
Poljedelski svet je zboroval na Dunaju dne 25. in 26. februarja; kot zastopnik deželnega odbora kranjskega sc jc udeležil posvetovanja tudi komerc. svetnik Povše. Poljedelski minister je pri tej priliki razvil obširen načrt za delovanje kmetijskega sveta. — Vrše sc priprave, da se zakonito uredi vprašanje kartclov, kajti ta zadeva globoko sega v interese kmetijstva; minister je razvijal program, kako povzdigniti našo živinorejo, kako pomnožiti krmo na travnikih itd. Izvolil se je ožji odbor 10 članov, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo zastopa odbornik Povše. — Govorilo se je na sestanku tudi mnogo o varstvu planin, kako zabraniti razkosavanje kmetiškili posestev, in kako izvršiti zalaganje armade potom kmetijskih in gospodarskih zadrug.
Žrtev političnega atentata. Pretekli ponedeljek zvečer je bil zavratno ustreljen bolgarski ministrski predsednik Petkov; zadele
o krivdi deklice, dokazali so mi ravno nasprotno. Prav pri vratih so bili zelo veliki, postajali pu so vedno manjši in manjši, kolikor bolj sem sc oddaljeval od sobe in pri velikih hišnih vratih so bili komaj še vidni. Ako bi gospiea1 Palmer izvršila umor, bi moralo biti gotovo nasprotno. Bil sem prepričan, da je šel morilec po stopnicah doli, potem pa zopet navzgor in se splazil ven skozi okno, kjer je tudi prišel v hišo. Ker so našli okno odprto, je to moj sklep še bolj potrdilo.
Sklenil sem, da obiščem mlado damo v ječi. Moj poklic mi je omogočil vstop do nje.
Gospiea Palmer je bila zelo presenečena, ko me je zagledala; jokala je, ko sem ji zagotavljal, da sem prepričan o njeni nedolžnosti.
»Ikigu bodi hvala,« rekla je jokajc, »da šc kdo veruje inoji nedolžnosti! Zc sama misel na očetov umor mi vzbuja grozo in strah. Vse sc mi zdi, kakor da bi bil Ic sen. Vedno in vedno se vprašujem: ali jc mogoče, da so me obdolžili očetovega umora? Nc, to ni nikakor mogoče, to ne more biti.«
»Sedaj moramo delati na to, da se vaša nedolžnost dokaže; kajti kak neizveden preiskovalec bi imel gotovo dovolj dokazov, ki bi govorili proti vam. Povejte mi, prosim, natančno vse!«
»Povedati vam nimam drugega, kot da sem šla predvčerajšnjim zvečer zgodaj spat. Drugega dne zjutraj sem še spala, ko ic prišla policija v mojo sobo.«
»Ali je imel vaš oče zadnji čas s kom prepir?«
»Kolikor jaz vem, ne.«
so ga tri kroglje ter je bil takoj mrtev. — Petkov je strogo nastopal proti socialistični agitaciji posebno proti dijaštvu. Razmerje med vlado in med ljudstvom je bilo že dalj časa napeto. — Morilec Petrov, 23-letni knjigovodja, izjavlja, da ni socialist, tudi ne navadni zločinec, ampak da je hotel le osvoboditi bolgarsko ljudstvo. — Petkov jc bil pri-prostih starišev sin ter ni hodil mnogo v šolo. Padel je kot žrtev zarotniškega gibanja.
Veličasten shod nemške krščansko - socialne stranke sc je vršil 11. t. m. na Dunaju; udeležilo se ga je do tisoč zastopnikov iz vseh nemških kronovin. Najprej je govoril princ Liechtenstein o dveh načelno nasprotnih strankah: o krščansko-socialni in social-no-demokraški; zmagati mora prva. ako se bomo zavzeli za vse stanove. Dr. Gessmann je razložil program stranke, ki ni klerikalna, ker ne zahteva politiške nadvlade duhovščine, zahteva pa enakopravnost za katoliško ljudstvo, ki jc v Avstriji v ogromni večini. — Razni govorniki so razpravljali n. pr. o kmetiškili iiotrebah in zahtevah, o delavskem vprašanju, o starostni preskrbi in o splošnem ljudskem zavarovanju.
Krščanski blok v bodočem državnem zboru. Da je možna prijateljska zveza med vsemi krščanskimi socialnimi strankami v bodočem parlamentu — ni dvomiti. V versko-kulturnih vprašanjih sc bo samoizsebe pojavilo edinstvo, zlasti jih bo pa tudi družilo razmerje do Ogrske in proti judovskemu kapitalizmu. — Nemogoča je pa zveza, ki bi vse krščanske frakcije vezala brezpogojno, v vseh vprašanjih in za vsako ceno. — Kar nas n. pr. čisto loči od nemških krščanskih social-cev je tudi to, da mi iz svojega demokraškega stališča izvajamo popolno narodno enakopravnost, v prvi vrsti za Jugoslovane.
Odpuščeni uslužbenci v Moskvi. Magistrat v Aloskvi jc odpustil dclavcc električne železnice, vsled tega je nastal štrak vsega osobja, a mesto je vsem odpovedalo delo. — 25 tiskarn je ustavilo delo. Zatvoritev so odredili lastniki tiskarn sami, ker so se pogajanja med njimi in stavci razbila.
O volivni reformi za ogrski državni zbor ic govoril na Dunaju v odlični družbi politikov in sociologov bivšj ogrski minister Kristoffy. Govornik je prepričan, da sc bo tudi na Ogrskem to vprašanje rešilo mirno in pošteno. Boj bo siccr težaven, a ljudstvo zahteva svoje pravice ter ne mara, da bi bil parlament po-zorišče za spletke drznih |x)litiških klativite-zov. Dosedanji politični gospodarji se bodo pač krčevito branili, dati vajete iz rok, toda preporod bo prišel prej ali slej od ljudstva in delavstva najbrž le s pomočjo velike socialne revolucije.
Zborovanje hišnih posestnikov, ki se je vršilo v Ljubljani dne 13. marca, jc bilo dobro obiskano. Na dnevnem redu je bila pritožba posestnikov, ker deželni odbor noče izvršiti soglasno sklepa deželnega zbora, po katerem naj bi sc po potresu zidane hiše oprostile tudi od deželnih dokiad. Odsek treh članov ima v 1-1 dneh naznaniti, kai je treba s pravnega stališča napraviti proti odloku deželnega odbora.
Nagodbeno vprašanje. Baerenreither jc v češkem deželnem zboru dokazoval, da bi ločitev imela pogubonosne posledice za Avstrijo ter je svaril vlado, naj varuje avstrijske koristi. Avstrijski vodilni krogi poskušajo utrditi stališče VVeckerle-jevega ministrstva s tem, da bi dovolili mnogo koncesij glede na vojaško vprašanje; obenem sc bo tudi načelno priznala pravica mažarskega poveljevalnega jezika.
Štrajk tobačnih delavk v Italiji. V Benetkah jc pričelo štrajkati tisoč tobačnih delavk, da pokažejo solidarnost z ostalimi štrajkujo-čimi delavkami po celi Italiji. V parlamentu jc ministrski predsednik Giolitti izjavil, da se vlada nc bo uklonila delavstvu, ki štrajka samo iz solidarnosti. Vlada jc zaprla tobačno tovarno v Turinu.
Zadnje demonstracije v Rimu so napravile na italijansko vlado ta vtis, da je najbolje, če si išče zaslombe in prijaznosti pri ka-toliško-mislcčih volivcih. Framasoni so nameravali doseči, da bi nastopil ministrski predsednik Giolitti z istimi proticerkvenimi posta-
»Slišal sem praviti, da je oče nasprotoval vaši zaželjeni možitvi.«
»To ni res, gosi>od Brampton. Neki mlad mož, Karol Butler po imenu, me jc že dalje časa nadlegoval s svojimi dokazi ljubezni, toda bila sem mu nasprotna in prosila sem očeta, da bi me-, varoval pred njegovo vsiljivostjo. Zaradi fega je šel oče k njemu, in od tistega časa nisem videla mladega moža nič več.«
»Kdaj je šel vaš oče k njemu?«
»Nekako pred osmimi dnevi. Buttler je vedno lazil okrog hiše. Ko sem sc šla predvčerajšnjim zvečer tnalo sprehajat in sem sc bila za kakih sto korakov oddaljila od vrta, prišel mi je nasproti.«
»Ali je kaj dejal, ko sta sc srečala?«
»Jezil se jc in mi rekel, da mu jc moj oče prepovedal, še kdaj z menoj govoriti; roke! je tudi, da se imi nad obema maščeval.«
»To si je treba zapomniti.«
»Vendar ne mislite, da jc mladi mož izvršil zločin?«
»Vse je lahko mogoče. Kje stanuje gos-pod Butler?«
»Eno uro od tu; njegov oče je mlinar.«
»Dobro, hočem ga obiskati.«
Gospici sem obljubil, da pridem kmalu nazaj in poslovi! sem sc. Upal sem, da dobim pri gospodu Butlcrju važna pojasnila, in sc napotil proti njegovemu domu.
Poslopje jc bilo staro. Mlin jc stal nekoliko na strani ob deročem potoku; vse jc bilo ograjeno s plotom in vhod so zapirala velika vrata. Mojc prizadevanje, da hi jih odprl, ic bilo brezvspcšno, ker jc ležal ob njih na no-
vanii, kakor francoski Clemenceau, a se jim je nakana izjalovila. — Katoličani na Laškem bodo izdelali za bodoče volitve samo socialni program in šc ne bodo nastopili kot katoliška stranka. — V Rimu dobro napreduje katoliški list »Corriere d' italia«, ki zasleduje krščan-sko-socialno smer.
Goriški deželni zbor jc povišal število kmetiškili mandatov za dva. ter je osnoval četrto kurijo z dvema voliVnima okrajema in s šestimi mandati.
Raznoterosti. Ogrska magnatska zbornica jc sprejela zakon o zavarovanju delavcev in trgovskih uslužbencev za slučaj bolezni in nezgode. — Občinske volitve v vrhniških podobčinah so pokazale, da se podirajo tla nezmagljivemu Jelovšku. — V Ljubljani sc jc mudil litvanski duhovnik Mikšys iz Rusije. Bil je v vojski pred Port Arturjem ter sedaj dobil dopust, ki ga porablja v to, da se izobrazi za organizatorja po vzoru nase in nemške katoliške organizacije. — Slavnostni Gregorčičev večer s koncertom v hotelu »Union« se jc prav dobro obnesel. Na stotine raznovrstnega občinstva se jc radovalo ob lepem petju Gregorčičevih pesmi. Redkokedaj se nudi prilika kakor pri tej prireditvi da bi nastopili trije različni zbori t. j. moški, ženski in mešani zbor. Upamo, da tako složno sodelovanje še večkrat združi omenjene zbore. — Soc. demokratje so priredili na Dunaju 10. t. m. velik shod proti zakonu za zavarovanje zasebnih uslužbencev, ki se je končal s pretepom. Pri pariški električni stavki, ki sc je končala, so imela samo gledišča cn četrt milijona frankov škode. — Japonska je odpokli-cala skoraj vse svoje čete iz Mandžurije. -Umrl je nadučitelj Fr. Papa v Škofji Loki. — Na Ratcžu pri Novcih mestu sta bila v gostilni zabodena pri tepežu dva fanta; eden je takoj umrl, drugi se bori s smrtjo. - Čudno vreme je bilo zadnje dni. Od sobote na nedeljo, dne 9. in 10. t. m. je na Tirolskem padlo dva metra snega in je še pozneje snežilo; enako hude snežne viharje so imeli v Švici in drugod, veliki plazovi grme v doline. Pri nas pa je jasno in občutno mrzla burja. Magistratni gospodje v Ljubljani razumevajo demokraško načelo enakovrednosti vseli tako, da so napravili nov, četrti volivni razred, ki naj bi volil šest svetovalcev, v tem ko imajo prvi trije po deset občinskih mož. Višji sloji dele mrvice nižjim. — Govori se, da bo ruska duma zopet razpuščena, ker je prišlo vmes mnogo spornih vprašanj, ki so vladi neljuba, n. pr. zahteva socialistov, naj sc oproste politični zločinci; zadeva duhovnika Petrova, ki ga je mesto Peterburg izvolilo za poslanca, a ga sv. sinod ne izpusti iz zapora. — V Toulonu je na admiralitetni ladji Jena eksplodiral torpedo, ki je užgal smodnik. Mrtvih je okrog sto mornarjev, mnogo več pa hudo ranjenih. Admiral je sežgan. Križarica Jena je zgrajena pred sedmimi leti in jc stala 27 milijonov frankov.
Okrog 6000 pekovskih pomočnikov na Dunaju je sklenilo stavkati, ker mojstri niso ugodili njihovim zahtevani. Kruha primanjkuje. -Dr. Lueger sc pripelje v nedeljo v Opatiio. V Ameriko se jc odpeljalo tekom enega tedna približno 300 Slovencev.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja (tiha) 17. sušca: Patricij, .ledert; ponedeljek, 18.: Ciril Jer., Edvard; torek 19.: Jožef; sreda 20.: Feliks in tov., Evgcnij; četrtek 21.: Benedikt, Serapijon; petek 22.: Bazil, Marija 7 žal., Ben-venut; sobota 23.: Viktorijan, Nikolaj F.
Mmm liberalcem fi$e Kaže.
Bilo je dne 8. marca tega leta. Na vse zgodaj zjutraj pride mogočen vrhniški liberalec v neko vas nabirat volivcev. Pravijo, da dotični gospod šc ni zlepa tako zgodaj vstal. Kmetje mu pokažejo fige rekoč: Gospod, vi nas poznate samo ob času volitev.
Kakor v tej vasi pokazala jc cela Vrhnika fige Jelovšku in tovarišem. Noč in dan so agitirali, zastavi! je ves svoj vpliv bogatin iz Verda, vabil vdove v svojo pisarno in pobiral pooblastila notar, obiskoval v kočiji kmete župan, skliceval shode tajnik, razmetal liberalne saje križem občine dimnikar, drugi so kleli in sc priduševali po vseh šnopsarijah.
tranji strani velik kamen. Ključavnica je bila razbita. Potresel sem vrata in kmalu se jc prikazal star mož.
»Dobro jutro!« rekel sem mu. »Ali me pustite noter? Govoril bi rad z vami zaradi žita.«
»Takoj, gospod,« odgovoril mi je starec. »Ključavnica ie razbita, kakor vidite. Naš mladi gospod jo jc razbil z nogo.«
»Tako, gospod Karol Butler... z nogo?« vprašal sem starca, ki jc med tem kamen odstranil. »Kako to?«
»Gospod Karol jc prišel zadnjo noč zelo pozno domov, in ker je našel duri zaklenjene, sunil je z nogo in jih razbil.«
»Tako? Gospod Karol mora biti zelo nc-potrpežljiv človek?«
»Prav imate, gospod, zelo divji mladenič je.«
»Priti je moral precej pozno domov, ali ne?«
»Da, da, zelo pozno; ob štirih zjutraj.«
»Toda kje je neki bil o tem času?«
»Tega nc vem povedati; bil je bled ko smrt.«
»Kdaj jc odšel od doma?«
»Ob desetih zvečer sem ga videl iti.«
Vse, kar sem zvedel o mladem Butlerju je bilo zelo važno. Poskušal sem šc več spraviti iz starega moža, toda postal je nezaupen in ni hotel več odgovarjati mojim vprašanjem. No, saj vedel sem vseeno zadosti.
»Ali je gospod Butler doma?« vpr?šal sem po kratkem pomisleku.
»Oba sta doma, oče in sin.«
I. priloga 63. *tev. »Slovenca" dnč 16. marca 1907
spustili se na volišče vsi vrhniški mogočneži — a vse zastonj. Prepričali smo se, da je liberalna strančica izdihnila in ljudska stranka zmagala. Izmed desetih podobčin so nastopili nasprotniki le v par krajih in drugod so se poskrili pred svitlim solncein. In še od tistih malo liberalnih glasov so bili nekateri prisiljeni in mnogi se bridko kesajo, ker so se oglasili. Ostro so gledali volivci in natanko poslušali, kdo sc še predrzne ustavljati se ljudski volji in demokratični misli. Zavedno, veselo in neprisiljeno so stopali vrli možje na volišče in splošna sodba je, da Vrhnika šc ne pomni takih veselih občinskih volitev. Ne grozno pomanjkljivi zapisniki — davkoplačevalci po 100 kron so bili izpuščeni — ne zavlačevanje volitev — ne vrhniška frakarija — niso tu rešili Jelovška poraza. Pri sv. Lenartu zazvoni ravno delopust in glasan živijo pred občinsko pisarno oznanuje svetu strašni poraz liberalcev. Ljudstvo ie govorilo in obsodilo občinsko upravo. V ponedeljek volijo še nekateri večji davkoplačevalci in uradništvo. Prepričani smo, da so tudi že zdavnaj spoznali, kje jc prihodnjost in potegnejo z ljudstvom.
Gotovo je pa tole: Ce se zaenkrat ustavijo demokraški misli, pokopali je ne bodo nič več. Ljudstvo pride do pravice, če še ne danes jutri gotovo. Kdor se mu ustavlja, izgine kmalu s površja kakor ničla.
Naloga novega občinskega odbora.
Kdo ne ve. Jelovškova stranka je naložila ljudstvu silna bremena. Le pomislite, kdaj bo plačanih 300tisoč kron!
Brezobzirno so preganjali vsakega., kdor se je predrznil obsojati tako početje. — Za stranske podobčine se ti mogotci niso zmenili prav čisto nič in kvečjemu ob kakih volitvah so se prikazali v kočijah.
V kmetski posojilnici so zbirali ljudske žulje delili vsako leto lepe dividende in ogromni dobički so se leta in leta stekali v žepe bogatinov. Za občino je padla le redkokdaj kaka mala drobtinica. Uboge berače tam v občinski hiralnici so pa do zadnjega časa ujedale uši. - Po pravici jc pripomnil kmetič: »Ta posojilnica ima res pravo ime »Knietska posojilnica.« Kmetje redimo in nosimo novčiče v »aržete« vrhniških bogatinov. Glede »Naroda« in »Kmetskc posojilnice« spregovorimo še ob drugi priliki. Tako jc gospodarila Jelovškova stranka. Čudno se nam vidi, kako so mogli ljudje trpeti to celili dvajset let in se še danes dobe osebe ki sc predrznejo tako početje zagovarjati!
Novi občinski odbor čaka težko delo, popraviti ogromno škodo in odpreti preobloženemu ljudstvu nove vire dohodkov.
Prvo delo bo občinska hranilnica in posojilnica, katere čisti dobiček se bo porabil v blagor cele občine. To bo res veliko delo za ljudstvo. Kdor ima res srce za trpina, naj blagovoli priskočiti na pomoč prihodnji ponedeljek, da se razvale še zadnji ostanki proti-ljudske strančice in dobi v roke gospodstvo za blagor naroda vneta Slovenska Ljudska Stranka.
O novih virih dohodkov se oglasimo še v prihodnjih številkah.
LošKe mm-
I Lisjak spremeni dlako, narave pa ne.
Liberalizem ne vleče več, do tega spoznanja so prišli tudi loški liberalni krogi. Zato so si omislili drugo obleko in se odslej imenujejo »mlade«. Eden izmed najbolj glasnih njihovih komandantov sc je izrazil: »Da bo liberalna stranka popolnoma propadla, to se ne da ustaviti. A kaj nam zato, saj liberalizem jc že na takem glasu kakor slab denar. Mi bomo pa vendar ohranili svojo moč, zato smo postali mladi.« Mi pa pravimo, tudi to jim ne bo pomagalo, ljudstva tudi s tem ne bodo premotili, da so si nadeli novo ime, ker predobro ve, da lisjak spremeni dlako, narave pa ne, liberalec -ostane liberalec.
I Na sv. Jožefa dan obhaja katoliško izobraževalno društvo svoj društveni praznik. Dop. ob poluosmih je sv. maša za društvo, katere sc udeleže društveniki korporativno z zastavo, zvečer bo pa v društvu primerna zabava. Gosp. dr. Lampe bo pripovedoval s
svojega popotovanja po Italiji, nato je predstava »Kmet in fotograf« in srečolov. Vmes je pa več pevskih točk, torej zabave dovolj.
Ta večer priredi tudi liberalna čitalnica za svoje somišljenike »Gregorčičev večer«. Kar je katoliško mislečega, pojde v katoliško izobraževalno društvo, kar je liberalnega pa v čitalnico; torei je preskrbljeno za vse.
1 Nasledki hude zime se ne poznajo samo na polju, ampak tudi pri čebelah. Žito je močno pognilo, čebel je pa veliko pomrlo. Nekateri čebelarji so zgubili polovico panjev.
I Tovarna v Puštalu. G. Iv. Okorn je povečal svojo mizarsko obrt in si omislil več strojev, katere goni motor. Ze sedaj daleč naokoli znana solidna tvrdka bo še veliko lažje in hitreje mogla postreči svojim odjemalcem, kakor doslej. Svoji k svojim!
1 Kaj je s popravo cerkve? Pred nedavnim je poročal neki liberalni list, da s popravo cerkvc ne bo nič, ker je ministrstvo tako razsodilo. Kai je na tem? Ministrstvo ni radi poprav, oziroma podaljšanja župne cerkve ničesar odločilo, razsodilo je le, da mora v slučaju, da se prosi za stavbeno dovoljenje, ločeno od konkurenčne obravnave, dati to dovoljenje občina in ne politična oblast. Ker so potrebni načrti zdaj izdelani, se je tc dni vložila prošnja za konkurenčno .obravnavo. Nerazumljivo je, da more sploh kdo, naj si bo že tega ali drugega mišljenja, želeti, naj mestna župna ccrkev ostane taka, kakor jc.
Imrnm gledalce
Gospod »intendant« si ie stavil nalogo, spraviti letos na oder reprize raznih starih oper, ki smo jih že neštetokrat čuli. Novitete operne hrani menda za prihodnjo sezono! — Včeraj sc jc pela Gounodova opera »Faust«. Da je bila hiša totalno razprodana, je zasluga g. Betetta, čegar častni večer je bil sinoči. Cc zasluži kdo izmed personala, bodisi opernega ah dramskega, vse in neomejeno priznanje, je to Betetto. V kratki dobi razvil se je iz skromnega začetnika v dovršenega pevca, pa tudi dobrega igralca in danes je ni tudi velike vloge, da bi jj on ne bil kos. Celo sezono smo ga opazovali in pri vsakem nastopu je bil dovršenejši. Njegov »Kecal« v »Prodani nevesti«, osobito pa Mefisto v »Faustu«, v kateri vlogi jc nastopil včeraj, sta dve kreaciji, ki ju smemo nazivati eminentnima. Včerajšnji njegov nastop je dovršeno delo umetniškega značaja m posledica vestne študije. Kot pevec in kot igralec je nad vse ugajal; zlasti v nastopu, ko se bori proti križu (II. dejanje) in ko poje podoknico Margareti, je pokazal toliko spretnost, da smo se naravnost čudili. Kot pevec hvale niti ne potrebuje. — Skrb intendance bo, da ga obdrži v domovini, kajti take moči ne dobimo tudi za mnogo dražji denar. — Betetto je bil ves večer predmet živahnim ovacijam in dobil ogromen venec s trobojnicami in pod kuverto posebej nekaj, kar je v polni meri zaslužil.
V ostalem jc bil uspeh opere srednje vrste. Te pavze! To je nekaj nečuvenega. Gospod »intendant« naj skrbi za točnost, saj spada menda tudi to v njegov delokrog, ne samo iskati v ilustriranih časopisih slik, kako nai sc maskira Mefisto. Nerednost v III. dejanju jc zakrivil neki pevec, ki bi bil zaslužil
—	mrzel tuš. Kaj takega naj sc ne pripeti več!
—	Zbor je bil videti nekoliko disgustiran, pa je vendar rešil svok) nalogo prilično dobro.
Solisti pa so bili vsi izborili, v prvi vrsti primadona Skalova, potem pl. Rezunov in Oufednik, tudi Reissova in Prochazkova, izvzemši Bukšeka.
Maska Mefistova ni ugajala, kar pa seveda ni krivda gospoda Betetta. Bil je sicer jako ličen fant, a v maski in kostumu se je videlo premalo dijaboličnega značaja, kar je pa sicer z igro in mimičnimi izrazi Betetto pokril.
Po suetu.
Prozorne kuverte. Nemška pošta vpelje prozorne kuverte, na katerih ni treba naslovov, če se pismo vtakne tako vanjo, da se vidi naslov. Povod temu jc to, da se prihrani
mnogo časa, če se opusti pisanje naslovov, in zlasti, da je napačen naslov skoro izključen. Tudi na Francoskem jih imajo in so se prav dobro obnesle.
Političen apostol abstinence. Trgovskega potnika Štefana Rohaczeka, ki je ob enem deloval za protialkoholna društva, je v občini Girald na Ogrskem okrajni sodnik obsodil na tri dni zapora, češ, da je delal za panslavizem. Rohaczek je sodnika ovadil. Mažari povsod, tudi v najnedolžnejših rečeh sumijo nevarnost za »Magyarorszag«.
Radi kadenja v rovu je bil v Novem Ti-činu rudar Fabijan lirašovec obsojen na tri mesece težke ječe, ker je kadenje v rovu radi vnemljivih plinov skrajno nevarno. V nevarnost je stavil življenje stotin svojih tovarišev.
Neprava dojilja. V Lyonu je nedavno izstopila iz vlaka jako obsežna dojilja s skrbno zavitim otrokom v naročju. Ker se je obnašala .iako sumljivo, jo je komisar povabil v Svojo sobo. Ker mu je otročiček jako ugajal, si ga je hotel natančnejše ogledati — a glej, otrok ni dal glasu od sebe in kako tudi, ko je bil iz trdega papirja, v njem pa tobak. Tudi pod obleko jc imela debela dojilja vse polno tobaka. Njena avba je bila natlačena s cigarami, v posteljici otrokovi pa so zalotili dve škatlji tujezemskih povoščenih žveplenk; na Francoskem je namreč naložen velik davek na žveplenke. Seveda so blago kot vtihotap-ljeno zaplenili.
»Dreadnought« zanič. Ves svet je občudoval velikansko oklopnico in Angležem je veselja utripalo srce, vedoč, da imajo največjo bojno ladijo na svetu. Pri zadnjih posvetovanjih o povečanju vojne mornarice so sklenili poleg drugega zgraditi zopet tri nove oklop-nice tipa »Dreadnought«. Toda izkušnje so pokazale naslednji uspeh: Vročina pri strojih, zlasti v tropičnem podnebju, jc neznosna, vsled česar moštvo silno trpi. Vsled ogromnosti ladja radi premajhne hitrosti napram manjšim ladjam ne more dovolj okretno manevrirati. V bojnej črti brez luči pa je ladja popolnoma nerabna. - Da v boju ne odločuje velikost, ampak hitrost in okretnost ladij je pokazala pomorska bitka pri Visu 1866, kjer so italijanske oklopnice daleč prekašale naše »ribiške čolne«, kar se tiče ogromnosti.
Dvakrat na smrt obsojen. Učitelj Miiller na Bavarskem je umori! učenko \Vunschel-meyer in bil obsojen na smrt. Prišli so pa na sled, da jc umoril tudi g. Fnders, in zato so ga obsodili drugič na smrt. Ko jc čul to drugo obsodbo, jc jel trepetati tako, da so ga morali orožniki podpirati. Ko so ga peljali v preiskovalni zapor, spremljala jc voz velika množica in obkladala morilca z najizbranej-šimi psovkami.
Od psov razmesarjena. 16-letna hčerka poljskega delavca Semerhe iz Czernelice v Galiciji. Marija, je šla pred kratkim v bližnje mesto Saszkovv po sol in petrolej. Na povrat-ku, dopoludne ob 10. uri, pa so jo napadli psi barona Romaszkon in io popolnoma razme-sarili. Pregrizli so ji vrat, raztrgali obleko v cunje in ji na nekaterih delih telesa iztrgali cele kose mesa. Ko jc prišel mimo baronov hlapec z vozom gnoja, so tudi njega napadli psi in rešil se je lc s tem, da jim ie ušel na voz. Na njegovo vpitje so pritekli na pomoč, a dcklica je bila že mrtva.
Otrpnenje tilnika se je pojavilo na Dunaju. Prejšnji teden jih je obolelo pet, ta teden pa devet, med zdravniki pa je razširjena vest, da je bilo prošli teden 17 slučajev tc bolezni.
Stari Sacher umrl. Ljubiteljem dobrih jedi in finih slaščic se bo utrnila solza ob grobu moža, znanega po celem Dunaju in daleč po svetu, lastnika prvega izmed dunajskih hotelov. Dolgo jc služil pri knezu Fstcrhazyju kot prvi kuhar. Tudi naši politiki se ga bodo najbrže spominjali, kajti pri njem sta sklenila Korber nesrečnega spomina in Szell nagodbo za nadaljnih deset let na veliko škodo Avstrije.
Dunaj posnemajo. Dunajska mestna občina je prevzela pokopavanje mrličev v lastno oskrbo. V zadnji seji graškega občinskega sveta pa je poročal dr. Casper o načrtu, po katerem bi mesto prevzelo v svojo upravo pokopavanje mrličev. Namestništvo je dalo
dovoljenje za izvrševanje v najširšem obsegu. Težave dela le še mrtvašnica. Zato si hočejo ogledati uredbo pokopavanja na Dunaju.
Nove iznajdbe v vojnej tehniki. Japonci so sestavili torpedo, ki se razleti brezžično. Admiraliteta preizkuša novo pripravo, s katero je mogoče v vsakem vremenu prav gotovo pogoditi cilj.
Šola za ženine. Amerikanci se odlikujejo po izvanrednih idejah in delih. Cikaški vse-učiliški profesor dr. Henncrson razpravlja v »Javnem svetu« o načinu, kako treba dvoriti deklicam v svrho zakona. On je mnenja, da se morajo mladeniči dvorjenja preje učiti in poslušati predavanja o tem predmetu. Dosedanji način je napačen, zato toliko konvencio-nalnih zakonov, zato toliko razporok. Treba se vglobiti v praktično dvorjenje brez »flirta«, brez darov in podobnih »neumnosti«. Zato treba posebne šole, kjer bi sc mladeniči poučevali tudi o drugih stvareh, ki so potrebne v zakonu, n. pr. kako se mora vzgajati mladina itd.
Učitelj Izumil mišolovko. Učitelj Kling v Helmstadtu je izumil avtomaško lovko za miši in podgane. Svoj izum je prodal kemično-teh-nični tvorniei »Centar« v Berolinu. Dobil je 40.000 mark. Razun te svote še dobi 10 odstotkov od vsake prodane mišolovke. Ako si tvornica pridobi patent v kaki drugi državi, mu mora za vsak slučaj plačati 6000 mark. Pač srečen učitelj!
Mačke z nagobčniki. Ker so se v občinah Golzen, Mimberge, Oelinghausen in Bieber-miihle večkrat dogodili slučaji, da so stekli psi in mačke, so ukrenili, da morajo tri mesece vsi psi in mačke biti privezani na verigah. Vendar so dovolili, da smejo psi in mačke nositi nagobčnike, siccr pa jih postrele. Doslej mačkam še nikjer niso predpisali nagobčnikov.
Mesto se pogreza v morje. Vsem je gotovo še v spominu grozna nesreča, ki je zadela mesto Kingston v Ameriki. Kar je ostalo od potresa in požara, bode kmalu požrlo morje. Globina morja ob obali se vedno spreminja, tudi dohodi v luko so popolnoma izpre-menjeni.
Imen te u in hraber lovec. Inžener Hei-land, izvrsten lovec na krokodile, pripoveduje sledeče: Neki ruski veliki knez se je podal na lov na krokodile. V plovnem delu reke so zabili v dno kole, na katere so z verigami priklenili več velikih krokodilov, ki so jih preje s težavo ujeli. Ko sc je veliki knez nato pripeljal na svojem parniku, so ugledali krokodile, ki so bili seveda izvrsten cilj. Predno so tc vodne pošasti postrelili, so porabili malo-dane pol centa strel iva, nakar so se gonjači odpeljali v čolnih po »plen«, skrivaj odpeli verige in privlekli »lovske trofeje« k bregu. — Inžener Heiland izjavlja na častno besedo v »Weid\verk in \Vort und Bild«, da jc to resnično.
Carica-vdova iu angleška policija. Povodom obiska caricc-vdovc jc odredila angleška policija obširne in izvanredne varnostne naprave. Sumljive osebe številne ruske kolonije v Londonu, zlasti pa nevarne anarhiste je postavila pod nastrožjo kontrolo, nekatere pa je cclo aretovala. Posebni vlak, ki se bo v njem vozila carica-vdova bo zaseden od tajnih policajev, od Dovra naprej pa bo spremljal londonski policijski nadzornik visoko gospo sam. Vlak se tudi ne ustavi na navadnem tiru Vik-torijinega kolodvora ampak na nekem stranskem peronu. Ko stopi carica-vdova iz voza iu vstopi v kraljevo čakalnico, bo povsod nastavljena močna policijska straža; policija bo povsod spremljala carico-vdovo. Vodstvo vseh varstvenih del je v rokah posebnega uradnika, ki ima na razpolago cclo armado policajev.
Postelja v krsti. V Moabitu bi bala morala biti nekemu mizarju zarubljena krsta. Temu se ie pa ta uprl, češ, da jo rabi njegov sin kot posteljo. Sodišče v Berolinu jc dognalo da je res mizarjev sin že dalj časa hodil spat v krsto in prišlo vsled tega do prepričanja, da .ic v tem slučaju krsta neobhodno potrebna hišna oprava, ki sc nc sme zarnbiti.
»Potem je gotovo najbolje, ako se z njima pogovorim zaradi žita.«
»Seveda, gospod,« odgovoril je starec. Zdelo se je, da je vesel, da se me iznebi. Šel sem v hišo, pozvonil sem in povedal, da bi rad govoril z gospodom Butlerjem.
Cez nekaj trenutkov sem bil že v sobi, kjer sta stanovala oče in sin. Prvi je bil lep, star mož, okoli šestdesetih let, drugi je moral biti star dvaindvajset let. Tudi on je bil lep, toda zelo bled in vzburjen. Bil je golorok; suknjo je imel razgrnjeno čez stol.
»Gospod Butler,« rekel sem, ko sem ga pozdravil, »ali bi mi zmleli do jutri petdeset korcev žita?«
»Gotovo; kar pošljite mi ga in v svojo zadovoljnost bodete videli, kako lepo bo zmleto.«
»Prav . . . Kako grozen zločin se je izvršil to noč tu v bližini!«
»Strašno!« odgovoril je Butler starejši. »Kdo bi si mislil, da izvrši umor edina hči nesrečnikova I«
»Vsa znamenja dokazujejo to,« opomnil sem in se ozrl na Karola Butlerja. Hodil je nemirno gorindol po sobi.
»Nerazumljivo mi je, kako je mogla gospica Palmer to izvršiti,« rekel je stari gospod. »Saj se je vendar zdelo, da srčno ljubi svojega očeta.«
da
»Morda pa je imela kak skriven vzrok, ga je umorila: maščevanje na primer.«
Zopet sem pogledal mladega Butlerja. Ni mogel prenesti mojega pogleda in njegovo lice je postalo kakor pepelnato.
»Bila .ic temna viharna noč,« začel je zopet stari gospod, »nalašč pripravna za tak zločin.«
»Res, viharna noč je bila. Vaš sin mora o tem najbolje vedeti, ker ni bil celo noč doma.«
»Moj sin, da ni bil doma? O tem sc motite; šel je šc pred mano v posteljo.«
»Da, gospod se moti,« rekel jc mladi mož in sc skušal nasmehniti; »včeraj nisem zapustil prav nič hiše.«
»Res?« vprašal sem mirno. »Gotovo ste pozabili, da ste odšli od doma ob desetih zvečer in da ste sc šele ob štirih zjutraj povrnili? Ko ste našli vrata plota zaklenjena, sunili ste iih z nogo in razbili ključavnico.«
»Ali ic to res?« vprašal je oče strogo. Sin se jc tresel po vsem životu in ni mo-odgovoriti.
»Ali je to res, vprašam,« ponovil je sta-z zapoveduiočitu glasom.
»Da, mislim, da sem šel zadnjo noč ven; popolnoma sem pozabil na to.«
»To je vendar čudno, kaj takega pozabi kje si bil, ako smem vprašati?«
m tam opravek.«
gel
rec
biti!
»V Jcrsey City. Imel se
»Ponoči si imel opravek?« ponovil jc starec in neverjetno zmajal z glavo.
»Vaš siti sc jc zopet malo zmotil,« pripomnil, sem. »Ni šel namreč v Jcrsey City.«
»Kaj naj to pomeni?« vprašal je mladi Butler s tresočim glasom.
»Nič drugega, kot to, da niste šli dalje, kot do Palmerjevega |X)sestva.«
Mladi mož jc omahnil njegov oče me je osupel gledal.
»Jaz . . . jaz . . . vas ne razumem,« jc jecljal Butler mlajši čez nekaj časa.
»Nc? O prav dobro me razumete. Sicer .ic pa najbolje, da kar odkrito vse povem. Gospoda moja, jaz sem skrivni policaj Brampton in moja dolžnost je, da primem v imenu zakona gospoda Karola Butlerja, ki jc kriv umora gospoda Palmerja.«
»To je kriva obtožba!« zakričal ie drzno mladi hudodelec.
»Saj vam nič ne -pomaga lagati se. Dokazi vaše krivde so jasni. Nc, da bi se zadovoljili s smrtjo ubogega starca, poskusili ste celo zvrniti krivdo na njegovega otroka. Splezali ste po vinskih trtah skozi okno v spalnico gospicc Palmer in napravili sledove krvi od njene sobe pa do hišnih vrat.«
»Kake priče imate proti meni?«
»Boga Vsemogočnega,« odgovoril sem »nii in se približal stolu, na katerem je visela suknja mladega moža. »Poglejte, na vaši su-
knji zadaj se držita dva lista mandelnovega drevesa. Prilepila sta se nanjo vsled krvi. Ko ste se obrnili, da zapustite mesto zločina, jc gnal veter liste kvišku, dva sta sc prijela suknje in zdaj dokazujeta vašo krivdo.«
Karol Butler ie padel na stol, zakril obraz z rokama in ni spregovoril niti besedice.
Precej, ko sem stopil v sobo, zapazil sem na suknji lista in vedel, da imam pred seboj morilca gospoda Palmerja. Ko je stari I Hitler slišal, česa je kriv njegov sin, je kar okatne-nel. Obnašanje onega ga je o tem šc bolj prepričalo in začel je jokati, kakor otrok.
Takoj sem poslal po pomoč in dal odpeljati morilca v ječo. Najprvo je vse molčalo o njem; toda dokazi njegovega zločina so se kmalu pomnožili. Neka priča jc izpovedala, da ga je videla oni večer laziti okoli Pahncr-jeve hiše in neki kovač je spoznal v njem moža, ki je kupil pri njeni nož, s katerim je potem izvršil zločin. Nedolžnost gospicc Palmer je bila dokazana. Karol Butler je bil krivim spoznan in obsojen na smrt. Vendar ni končal svojega življenja pod rabljevim mečem; teden prej, ko bi se imela izvršiti obsodba, je zbolel za mrzlico in tretji dan umrl, ne da bi se poprej spravil z Bogom.
Lc\visova nevolja nad njegovo zmoto je bila res komična. Pretekli so tedni in tedni, predno ie spregovoril z menoj prijazno besedico.
Jeseniške nouice.
j Pravica je zmagala. Kavno eno leto je preteklo, kar so se vršile na Jesenicah občinske volitve. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je pomagalo napredni stranki do zmage v I. razredu s tem. da ic pustilo voliti častne občane, dasiravno niso po zakonu imeli pravice. Celo leto so tako nepostavno izvoljeni odborniki 1. razreda ovirali redno delo v občini. Saj je še vsem znano, kako so zavirali izvolitev župana in zadnje čase preprečili vsako sejo in celo zanesli raglje in kravje zvonce v občinski zastop. Občina ima vsled tega dela naprednih odbornikov ogromno škode. Kdo je v prvi vrsti kriv vsega tega? C. kr. okr. glavarstvo v Radovljici, ker je preko zakona, ne-upravičehcem pustilo voliti v I. razredu in v resnici izvoljenim odbornikom 1. razreda naše stranke 111 pustilo stopiti v občinski odbor. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je vedelo, da častni občani, tudi če bi bili veljavno imenovani, pri zadnjih volitvah ne bi smeli voliti, ker pritožba zoper veljavnost imenovanja častnih občanov od deželnega odbora ni šc bila rešena, ko je bil volivni imenik položen na ogled. C. kr. okrajno glavarstvo je bilo v reklamaciji opozorjeno na odlok upravnega sodišča, ki je v enakem slučaju že bilo razsodilo, a c. kr. okrajno glavarstvo se je postavilo na nasprotno pravno stališče. Ker jc c. kr. okr. glavarstvo glede popravljanja imenika za občinske volitve zadnja inštanca, ni bilo druge poti priti do pravice nego pritožiti se zoper postopanje c. kr. okrajnega glavarstva na upravno sodišče. Upravno sodišče na Dunaju je dne 7. marca letos postopanje c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici označilo kot protizakonito. Glasovi »častnih občanov« so bili torej ob volitvi v I. razredu dne 10. marca 1906 neveljavni. Pravni položaj jc sedaj ta: Neveljavni glasovi »častnih občanov« se črtajo in potem se pokaže, kdo je bil izvoljen v 1. razredu dne 10. marca 1906. Ker »častni občan« Treven namenoma ni bil iz I. razreda reklamiran, da ne bi bil potisnjen v II. razred, kjer bi s svojim glasom odločeval, šteje se Trcvnov glas v I. razredu, črtajo sc glasovi ostalih ena sterih častnih občanov. Razmerje glasov v 1. razredu je potem tako: Naši kan-didatje imajo po 12 glasov, liberalci po osem, izvoljeni so torej naši. Liberalci se vesele, da bodo nove volitve in da bo volil Treven v II. razredu in bodo vsaj v II. razredu dobili toliko odbornikov da ne bo brez njih mogoča dvetretjinska večina. Toda prehitro se vesele! Tudi če bi c. kr. deželna vlada odredila nove volitve, Treven bi po starem v smislu razsodbe upravnega sodišča popravljenem imeniku volil v I. razredu, kjer bi s svojim glasom izida volitve nič ne spremenil. V drugem bi volili kakor zadnjič le trije volivci, Gross & Comp., Trappen in Fran Ferjan. Le če Gross & Co. ne bi volil, moralo bi sc žrebati in liberalci bi utegnili nekaj odbornikov dobiti.
Toda nova volitev ni potrebna. Mi celo trdimo, da bi bilo krivično, ako bi se morala vršiti popolnoma nova volitev v vseh razredih. Cemu nove volitve? Ali zato, ker jc c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici preko zakona neupravičencem pustilo voliti v I. razredu? Ali naj se zato cela občina zopet razburja? Ali so volivci tretjega in drugega razreda ali upravičeni volivci prvega razreda krivi, da so tudi neupravičenci volili v prvem razredu? In sedaj naj c. kr. vlada zopet nekaj ukrene, česar pravni čut ne more odobravati? Koliko volivcev je v teku zadnjega leta umrlo in odšlo proč, ki so lansko leto volili, a sedaj ne bi mogli! Oropani bi bili na ta način pravic, ki so jih imeli pri zadnjih volitvah. Kar jim je lansko leto šlo; se iim ne sme zdaj vzeti! Že lansko leto so bili izvoljeni v I. razredu naši kandidat e, ker so bili glasovi iz prvega razreda reklamiranih častnih občanov neveljavni. C. kr. okrajno glavarstvo je razglasilo liberalne kandidate za izvoljene, a so bili zakonito izvoljeni naši kandidati. Naj torej sedaj c. kr. vlada popravi svojo razglasitev glede izida lanskih volitev in kakor je pravično in zakonito naše kandidate I. razreda proglasi za izvoljene. Druzega potem ni treba, kot da se odbor na novo konstituira m voli lc novega župana in nove svetovalce. Liberalna stranka bo imela sedaj le štiri izvoljene odbornike
Pismo Boitaiugn Pepela.
Gespud redehter!
Kar je prenaumn, je pa prenaumn! Na-mest, dc b gespa dohtar Tati-čarca, kc prau, de je usmilenga srca in do-breh rok, napraula zdela za
spumlad pcucm ud »Zguna« nove čeule, jh pa še zapelava, de hodja u post u ta »Narodu dom« čeulc trgat.
Men sa se srumaki kar u srce zasmilel, ke sm jh vidu druh dau pu plese prguncat sc iz ta »Naroduga doma« brjaga, in k sa jm pudplati ud čeulu preč mahal. Sej sa vnder žc predpustam zadost čeulu strgal, gespa Taučarca jm pa šc zdej na da gmaha, tku. de sa že čist pušvedran. Ce b na mel te »Zgu-nari« take štime, ket kašna trumpeta, — kokr prau »Sluvensk Narud« — pa b blu use skp ena figa; sej nad nim že tku nima druh du-padajejna, kokr gespa dohtar Taučarca. Pa pcstiina gespe dohtar Taučarc soj špas, sej
m štiri viriliste. torej ne bo mogla več ovirati rednega delovanja v občinskem odboru, ker nasprotni stranki štejeta skupaj 22 odbornikov. Bomo videli, kaj bo storila c. kr. vlada iu potem zopet govorili. Danes povemo samo to še: C. kr. okrajni glavar v Radovljici je Oton pl. Detela.
j Liberalna ošabuost kaznovana. Vse sc jc zgražalo nad liberalno ošabnostjo, ki je v »Slovenskem Narodu« zasmehovala Boga, češ, da sc liberalcem nič nc zgodi, čeravno hočejo po krivici ohraniti gospodstvo v občini in zatirajo pravico. In ravno takrat, ko je roka znanega »Narodovega« dopisnika z Jesenic pisala, da nebo nikakor noče kaznovati upornih Jeseničanov (pravilno: jeseniških liberalcev), ravno takrat je upravno sodišče na Dunaju na tla položilo liberalne jeseniške junake. Na tleh leže sedaj na ragljah in kravjih zvoncih.
j Tri klofute so dobili liberalci od upravnega sodišča dne 7. marca 1907. Prva: Imenovanje častnih občanov dne 22. marca 1905 je bilo neveljavno. Druga: Častni občani, ki so bili neveljavno imenovani in nepostavno vpisani v volivni imenik, se morajo izbrisati iz volivnega imenika I. razreda zadnjih občinskih volitev, ker je bila pravočasno vložena reklamacija, ki jc zahtevala črtanje »častnih občanov« iz volivnega imenika. Tretja: V drugem razredu voli toliko volivcev, kolikor jih plačuje drugo tretjino vsega direktnega davka, torej tudi šc samo eden. Za drugi razred se ne zahteva, kakor za prvi, še enkrat toliko volivcev, kolikor se voli odbornikov in namestnikov skupaj. Postavno je torej bilo, da so volili v II. razredu samo trije volivci, ker so imeli drugo tretjino vsega direktnega davka v občini predpisanega; zahteva Mesarja (Ratečana), da se še 17 volivcev iz III. razreda pusti v II. razredu voliti, se zavrže.
j Deželni odbor je deležen prve zaušnice ker je zavrgel pritožbo zoper veljavnost imenovanja častnih občanov.
j C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici
je deležno druge zaušnice, ker je pustilo voliti »častne občane« v 1. razredu in zavrglo tozadevno reklamacijo.
j Dr. Vilfan, jeseniški »častni občan«, župan radovljiški, pravni zastopnik jeseniških liberalcev m posebej zastopnik Mesarja, ki se je pritožil zoper veljavnost volitve II. razreda, ta jc pa izmed vseh najbolj udarjen. Svoj čas je liberalna stranka v Radovljici v II. razredu zmagala le zato, ker jc pod njegovim vplivom c. kr. okrajno glavarstvo iz III. razreda v drugi razred spravilo toliko volivcev, da jih je bilo potem v II. razredu še enkrat toliko kolikor vseh odbornikov iti namestnikov skupaj. Sedaj, ko bi bil moral dr. Vilfan pred upravnim sodiščem zagovarjati to svoje mnenje kot zastopnik Mesarjev glede II. razreda jeseniških občinskih volitev, pa je lepo doma ostal in naprosil na Dunaju drugega odvokata, da ga je zastopal ... Ali je slutil, kaj ga čaka? Menda je sedaj odigral svojo vlogo kot jurist pri c. kr. okrajnem glavarstvu.
j Radovedni so Jeseničani, zakaj so častni občani popolnoma ovrženi. Zakrivila je neveljavnost samo liberalna ošabnost. ki meni, da je vse prav, kar stori, če tudi dela očividno krivico. Gradbeno podjetje Madile & Co. je svoj čas zahtevalo, da stopi v odbor kot viri-list in je prineslo tudi vse dokaze. Liberalni modrijani so pa kar kratkomalo zavrgli Madile kot virilista in ga niso vabili k seji, pri kateri so imenovali častne občane. Vsled tega in samo vsled tega jc upravno sodišče imenovanje častnih občanov razsodilo kot neveljavno, ker je bila cela tedanja seja protizakonita. Liberalna pravičnost jc dobila zasluženo plačilo.
j Nesrečna številka 13 je vsega kriva, tolažijo se liberalci. Ogibali so sc te številke, kolikor so mogli. Imenovali so 14 častnih občanov. toda imeli so smolo, dr. Gregorič je odklonil častno občanstvo, pa jih je bilo 13. Prvo nesrečo je prinesla ta številka, ko je eden trinajsterih že tisto leto umrl, namreč Budinck iz Kranjske gore; drugo nesrečo pa je prineslo upravno sodišče ki je sploh razveljavilo imenovanje.
sma ga mel tud mi, ke sma gledal, kuku ja je cela ramunda »Zgunarju« ubrala za no, ke sc je prkazala u ta »Narodnimi dom« in sa caplal za no, kokr dc b ja fehtal, de nej jm nove čcule ufrema, ke sa ta stare že use scefedrane. Tist je pa res, ke jc »Sluvensk Narud« pisu, de je »Zgun« ta »Narodnmo dome« trunipctu, ampak nej trumpeta že kdur čc, douh na u trunipctu, zatu, ke uja hmal tud zabobnal ta »Narodnmo dome«.
Ce b se m nč druzga čudu na zdel, zdi sc in čudn tu, dc jc gespa dohtar Taučarca glih u ta »Narodnmo dome« ta pjača pršti-mala, ke more vnder vedet, de toč ta. prau vin sam Rohrmannnnu Fiki u sojeh uštarijah, usi druh berti u Iblan maja pa, če sc lohka »Narode« vrjame, same pumije, tku de sc šc člouk lohka zagifta ž nim. Murbt pa tud gespa dohtar Taučarca špekulera, da b sprau-la »Zgun« na un svet, kc muh ni, de b mela saj gmali pred nim in de b ii zmeri na ušesa na trubcntal. Na svet je use mugoče!
Sej b člouk tud mislu, dc ni mugoče, pa jc vnder le res, dc jc ratu Mulavrh iblansk žepan, ta pust Slemšk pa ficcžepan in dc sta zatu usm rotuškm pejontarjem dol ud Zancka pa gor du gespuda Hribarja zažugala, de uta use iz iblanskega rotuža spokala, čc uja šc douh »Sluvence« rotuške kultibocje na nus nusil!
Vidja, gespud redehter, tu je use glih čudn, de sta ratala tc dva mužakarja kar naenkat in čist brez usrikc ruliunc reforme
j Popolnoma poraženi so liberalci po razsodbi upravnega sodišča. V prvem razredu nimajo sedaj nobenega odbornika, ravno tako ne v tretjem, imajo le dva v drugem, dva v podobčinah in štiri viriliste, skupaj osem, nasprotni stranki pa 22, torej močno dvotretjinsko večino. V prvem razredu so postavno izvoljeni odborniki, ko sc črtajo neveljavni glasovi »častnih občanov«, ti-le: Kaplan Ctik, tovarniška uradnika Vilfan in Klinar ter posestnik Andrej Pretnar, Mencinger Josip, Črne Val., Krivec Franc. Treven ne pride za sedaj iz prvefca v drugi razred, čeravno ni več častni občan, ker ni bil reklamiran iz I. razreda.
j Smešno. Liberalni jeseniški juristi trdijo, da je bila postava o varstvu volivne svobode objavljena 19. febr. t. I., da se torej razgrajači, ki so 15. februarja preprečili volitev v krajni šolski svet, niso pregrešili zoper to postavo. Smešno je, da kaj tacega trdijo, še bolj smešno, da »Slovenski Narod« tako trditev kot resno objavlja. Saj jc menda postava o varstvu volivne svobode z dne 26. januarja t. 1. objavljena bila že 29. jan. t. 1. in tedaj tudi stopila v veljavo, 19. februarja jc bilo le razglašeno, kdaj bo volitev v državni zbor.
j Občni zbor katoliškega delavskega društva bo v nedeljo, 17. t. m. in ne 19. t. in., zvečer ob 8. uri v novem domu. Ker se bodo pravila nekoliko spremenila, pridejo naj udje pol-noštevilno na občni zbor, h kateremu pride tudi g. Podlesnik iz Ljubljane predavat o telovadbi. Telovadno orodje je naročeno in pride v kratkem.
Idrijske nouice.
i V podporo idrijskim revežem napravi Vincencijeva družba na dan sv. Jožefa, dne 19. t. m. veselico v pivovarni pri »Črnem orlu«. Igrala se bode F. Finžgarjeva igra »Divji lovec«. Znani godbeni sekstet je obljubil v blagi namen brezplačno sodelovati. Lansko leto je donesla enaka veselica 239 K, zares lepo svoto. Ker je tudi v pretečenem letu družba podpirala 52 družin z živili in drugimi potrebščinami, in radi tega morala narediti 122 K dolga, sc pričakuje, da tudi letos dobrotniki ne bodo izostali. K vabilu se jc vsakemu še dodalo natančno tiskano poročilo o delovanju Vincencijeve družbe.
i Naprednjaki so le dobili kandidata za državni zbor. Janez Gruden, posestnik v Je-ličnem vrhu je dal zopet svoje ime, da bodo lahko lovili volilce. G. Gruden je bil že večkrat kandidat za deželni zbor. Izvoljen pa ni bil še nikoli, ker so v zadnjem času podtaknili drugega kandidata. Njega so postavili za vado. Ce bi ugodno kazalo, rekli bi Grudnu odstopiti, da drugi zleze na površje. Najbrž hočejo zopet staro taktiko porabiti. Dvomimo sploh, da bi g. Gruden imel resno voljo po več mesecev na Dunaju bivati, ko ima doma tako razsežno kupčijo. Da bi pa on posnemal tolminskega g. Gabrščka, da bi doma sedel in sc nič ne brigal za interese svojih volivcev v dunajski zbornici, si nc moremo misliti. In ravno radi tega pomilujemo g. Grudna, da se da zopet in zopet na led spel ati svojim pristašem, ki ga v zadnjem trenutku na cedilu puste. Saj ima mož vendar razsodnosti dovolj, da bi sprevidel že davno lahko, kako je nekaterim gospodom le zato. da jim iz zadrege pomaga. V novi zbornici bode treba biti trajno na Dunaju, da Jugoslovani kaj pridobimo. G. Gruden pa pri svojem gospodarstvu tega ne bode mogel storiti. Zato menimo, da bode vsak uslugo naredil g. Grudnu ln slovenski stvari, ako njemu ne da glasu dne 14. maja.
i Letošnja huda zima je terjala veliko žrtev; 59 mrličev je žc po Novem letu v našem mestu. Za dva meseca smo žc v tem oziru naprej, kakor drugi leta.
i Semena na boljše vrste — vrtna in poljedelska — se dobe pri g. Leopoldu Brus-u v obilni zalogi v baraki pred gostilno na »stari pošti«. Priporočamo imenovanega trgovca domačinom in okoličanom.
Tržiške nouice.
t Protesti na dnevnem redu. Zadnje volitve v krajni šolski svet mnogim ne puste spati. Vedno tuhtajo, kako bi se maščevali.
iblansk žepan in ficežepan. Kedr u enkat vuliuna reforma gor prnešena, zna pa še Ku-pitar preuzet na rotuž kašna kumanda; pol sc u lohka saj šc bi puštreku tkula za kašnmo pugrebam, ker u mou zravn bel-plau-rdečga pangelca lohka tud šc bel-zelenga pršitga na rukalc. Tc t rje uja pol že oniga naredi na ro-tuže iu ga piimetl, de u kej. Te trje uja tud use krščanske praznke u Iblan dol prpraul in uma mel praznk sam tist dan, na kerga u padli kašn rotušk _ svetnik. Tu u tku skori usak tedn edn. Škoda je lc dc še gespud Zarnik ni ta prau svetnik, po! b mel en tedn clu kar dva praznka, tku u pa tist dan, ke u dohtar Zarnik najn padu, sain sopraznk, kc mi srumaki ne uma mel nč ud nega, ampak uma mogl glih tku delat, kokr cn druh de-lovn dan.
Zdej pa šc neki, gespud redehter! Uni sa sc začel zdej en cajt iz rotužam, čm rečt: iz »Sluvcnskmo Na rudam« (To jc pač vse eno! Op. ur.) neki zavle lanskega snega špeterat. Kua jh briga ta lausk sneg. če leži pu Iblan! Nazadnc znam še dužiut. de se uja u puletn-skm cajt, čc u kašn leberalc stavu na sonc, začel za negava senca špeterat. Sci puznaja tista nestorja, ke sa sc za uslouska senca špeteral? Nej pesteja ta lansk sneli prgmah, ke jh nč jest na pros. De sc u vedi čez leta in leta, ud kedaj sa tc kupi snega, u tku pršla na usak kp ena tablca, ke u gor zapisan: »Ta sneg je ustou še izza cajta, kc je biu Ivan Hribar iblansk žepan«.
Zato je pri vsaki seji prva točka na dnevnem redu protest zoper kovorske, to je bistriške otroke, katere bi radi postavil čez prag tržiške šole. Tako bi se maščevali nad kovorski-mi odborniki, ker so ti volili zadnjič po svoji volji v šolski zastop. To postopanje tržiških gospodov ni lepo. Res je sicer, da je naša šola postala že bolj tesna, akoravno je še precej nova. Toda dokler imajo šolarji iz Kri-žev in iz Pristave, ki niso pri nas všolani, v nji prostora, toliko časa tudi ni resnega povoda, da bi sc šolarji iz Bistrice, ki je pa pri nas všolana — vrgli iz naše šole. — Bistrica je od pamtiveka všolana v Tržič in ima zajamčene pravice do tržiške šole. Resnega, upravičenega vzroka, da bi sc Bistričanje izključili iz naše šolske občine, pa tudi ni. — Njihovo število jc tako malenkostno, da zaradi njih tudi nikoli Tržičanom ne bode treba razširiti šole. Bistrica je tržiško predmestje in ima kot taka s Tržičem skupne interese. — Tržiču daje svoje delavske moči, tržiški trgovci dobivajo od Bistrice svoje koristi in na tržiški trg donaša Bistrica svoje pridelke. Zato postopanje tržiških gospodov ni upravičeno. —
t Burna seja. Pri zadnji občinski seji je spravil g. župan — v resnici najbrž znani Goeken — protest zoper bistriške otroke na dan. Slovenski odborniki, ki so pa v manjšini, so se tej nakani upravičeno uprli, pa so seveda kot znatna manjšina propadli. Ta nakana nuna druzega namena, nego da ohrani še nekaj časa nemški značaj naše šole, Tržič pa nemško šolo. To je v resnici smešno! Koliko pa je v resnici nemških otrok v Tržiču? Še šest od sto slovenskih jih ni, pa še med temi imajo mnogi slovenske matere. In ti otroci naj dado nemški pečat tržiški šoli? To jc nekaj, kar človeku nehote izvabi posmeh. Gospodje. primite se nekoliko za glavo, če je še na pravem kraju! To je vendar nekaj, kar bije resnici in pravici kruto v obraz!
t Kaj hočejo s protestom? Ostrašiti hočejo kovorske odbornike, da ne bi prišli prihodnjič zopet proti njim volit. Ali se s tem nc omejuje volivna prostost? Na vsak način! Prizadete kroge, kovorske odbornike opozarjamo, da naj sc ne puste motiti, ampak naj pri prihodnji volitvi varujejo svojo volivno prostost. —
t Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Prvo-mestnik, g. duhovni svetnik je poročal o društvenem delovanju in imetju. Spominjal sc je tudi umrlih udov, g. Krageljna in gospe Barbare Ahačič, in jima zaklical v hvaležen spomin. G. prvomestnik je opomnil, da naj se udnina točneje plačuje. — Štavila sta se tudi dva predloga, da naj se nabavijo nabiralniki po domačih gostilnah in da naj se čim preje ustanovi ženska podružnica. — Predlogi so bili sprejeti. — Nato je bila volitev. Prvo-mestnikom je bil soglasno izvoljen g. duhovni svetnik, njegovim namestnikom znani domoljub g. Rajmund Polak. Odborniki so bili izvoljeni večinoma stari. Nova sta g. Papov m g. Grasmeier. G. prvomestniku se je izrekla soglasno zahvala za njegov trud in požrtvovalnost. — Družba sv. Cirila in Metoda ima za Tržič velik pomen, ker nam preti nevarnost. Zato želimo, da društvo krepko napreduje in se zaveda svoje narodne dolžnosti. — Zlasti naše ženstvo opozarjamo, da vstopi mnogoštevilno v to narodno društvo ter širi narodni ponos in narodno zavest med tržiškim občinstvom . . .
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci »• Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodntv« UrudnIAkegH druStva aa
Dumiju, Wippllnger-strasse 25. 720 39-39
Pa pestima za dons rotuž in pa ta lansk sneh pr gmah in puglejma enmal, kuku jc blu u »Unione« na Gregorčičum večere. Men je žou, de nism mogu bt zravn, pa sm mogu jt pumagat »Zgune« u ta »Narod dom« trumpe-tat; ampak puvedu m jc moj žlahtnk Tončk, de je blu use ta druh prou lepu in dc je blu Idi, dc se jc kar tri, sam tu, jc reku, de se mu ni dupadl, ke peusk zbori nisa nč trumpetal, kokr jc »Zgun« u ta »Narodnmo dome« trum-petu.
H konc nej m pa drlaubaja, gespud redehter, de se šc iz ta »Sluvenskmo Narudam« mal pumenma. Unkat me je ta »Sluvensk Narud« tou neki zafrkavat, in m je naprej metu, de pišm jest u žargone iblanskch barab in šnopsarju. »Sluvensk Narud« ma ajgntlih prou, ampak tu je puzabu pumislt, de je naš ta prau sluvensk jezek velik prelep, de b se iz nim brskal pu Icbcralnm gnujišč in de je špraha iblanskih barab in šnopsarju glih praušna za tu. Kdaj sa pa šc vidi gespudi uku! leberalnga gnujišča, dc b šou kašn člouk iz srebrnm vilcam gnuj kidat? Tu se uza-meja za tak del ta navadne gnojne vile, pa gre šc ta nar bi del ud rok. Kedr jest guvarim iz kašnmo bulš čhivckam, še clu, kedr Ku-delumu bike prguvarjam, de nej u pametn in nej nckar tku na brca. sc useli skp uzamein, dc guvarim mal bi pu sluvensk; z a te Idi, pa nej nckar na zamerja, se prou res na splača, de b s dost glava bel u
Boitat« Pcpc iz Kudeluga.
II. priloga 63. fttev. »Slovenca" d nč 16. marca 1907.
Razmere na Francoskem.
(»Jena.« — Štrajki. — Stališče kabineta.)
Polno vprašani je za francosko ministrstvo še nerešenih in že sc jc pojavila nesreča, katero bodo izkušali nasprotniki vlade izrabljati proti njej. Zaradi eksplozije na »Jeni« bo stavil v senatu Morris interpelacijo na mornariškega ministra, katera bi v drugačnih razmerah pač nc mogla omajati stališča kakega kabineta, kajti nesreča je nesreča. Kes je pa to, da so nesreče na vojnih ladijah pri francoski mornarici, odkar se je I. 1905 ponesrečila podmorska ladja »Farfadet«, zelo pogoste. Kar se tiče »Jene«, poročajo 15. t. m., da je komisija, ki preiskuje vzroke eksplozije, dognala, da sc je nesreča zgodila vsled velike nemarnosti. V skladiščih za strelivo na ladji je bila temperatura vedno visoka 50 do 56 stopinj, dasi je normalna temperatura 35. Ventilatorji niso funkcionirali, ker so bili pokvarjeni iu nikoli popravljeni. To so vse stvari, ki nc bodo olajšale stališča ministrstva, ko bo treba odgovoriti na interpelacijo Morrisovo. Vrhtega pride še to, da Clemenceau tudi pri radikalcih ne uživa prejšnjega zaupanja, ker se je pri debati glede na štrajk uslužbencev v elektrarnah izkazalo, da sc Clemenceau kakor nihalo zdaj nagiba k socialističnemu proletarstvu, zdaj k meščanstvu. Vse se boji, da izbruhne v kratkem splošni štrajk delavcev v elektrarnah iu plinarnah in da bo vlada popolnoma brez vpliva in moči. Nesreča na nesrečo! Finančni odsek zbornice je odklonil velik del izmed določb nove Cail-iauxove postave glede na uvedbo dohodninskega davka. To je precejšen udarec, čc se premisli, da je ta načrt glavno delo sedanjega kabineta. Zaradi postave o nedeljskem počitku so se z vlado sprli neodvisni socialisti, zakonski načrt o sindikatih uradništva — ki urejuje združevalno svobodo za državne uradnike bo naletel na odpor vseh socialističnih strank, naposled pa se senat na vso moč protivi podržavljenju Zahodne železnice. Clemenceau se le zaradi tega vzdrži, ker opozicija nima nobenega sposobnega voditelja. O kulturnem boju vsled teh novih homatij ni ničesar več čuti.
Volivni boj.
(Pouk za državnozborske volitve), spisal dr. Ivan Šusteršič. Nekaj izvodov tega pouka je gg. zaupnikom »S. L. S.« še na razpolago. Kdor ga še nima naj se obrne na dopisnici na uredništvo »Slovenca«.
(Volivci, pozor!) Dolžnost nas veže, da pazite po vseh občinah, kdaj bodo razpoloženi volivni imeniki. Nc zamudite rcklamacij-ske dobe! Dolžnost vsakega somišljenika jc, da skrbi, če je vsak somišljenik vpisan v imenik.
(Ivan Hribar piše pisma.) Poroča sc nam s Preserja, da pisari Ivan Hribar tja razna pisma, v katerih sc poteguje za Grudna proti Gostinčarju. Taka Hribarjeva pisma se naj nam le pridno dopošiljajo. Vse bomo porabili na primernem mestu.
(»Kmetska stranka za Notranjsko«.) »Kako pridemo mi kmetje do tega, da bi volili duhovnika, da bi zastopal kmečke koristi? Dol z Žitnikom! Gospodstvo hočejo imeti duhovniki v naši državi v rokah, ter potisniti revnega kmeta ob steno, da bi ga potem iz-žemaii.« Tako beretiK) na fliki papirja, ki jo v Blasnikovi tiskarni tiskano sedaj trosijo po Notranjskem. V »Notranjcu« od 16. marca pa čitamo to-le: »Program kmetske stranke za Notranjsko. — — Kmetski stan je enakopraven z drugimi. S stanovi, ki so mu po težnjah ali drugače najbližji, kakor so delavski, obrtnijski, trgovski in duhovski, želi si vzajemnega sodelovanja.« Ravno tam beremo, da jc dne 10. t. m. Cesnik iz Kncžaka to točko pri zaupnem shodu utemeljil tako-le: »Vsakdo, ki je naših misli in ki je dobre volje delovati kmetijstvu v napredek in prospeh, nam .ie dobrodošel; torej tudi duhovnikov, ki so pripravljeni delati z nami in za nas, ne bomo odbijali, ampak sprejeli jih bomo z veseljem v naše vrste.« Zdaj pa vprašamo: Kje imate koga, ki bi bolj vztrajno, nesebično in uspešno deloval v prospeh kmetijstvu, kakor dr. Žitnik? Notranjski kmet to ve; tudi liberalcem je to dobro znano, saj se sami obračajo nanj. A zdaj pred volitvami gredo proti njemu kot stekli psi. Poznamo te kmete, ki jih vodi zvonar s kravjim zvoncem Arko; »kmet«^Cesnik iz Knežaka, Domicelj iz Zagorja, Ccprnič iz Postojne — to so res neodvisni kmetje. Liberalci od nog do glave in nič drugega. Poštenje in značajnost notranjskega ljudstva je premočna, da bi ga mogli vjeti na svoj lim hinavci in sleparji. Doli se imenujejo »Kmctska stranka«, v »Narodu« jim pa pravijo »narodno-napredna stranka«. V programu vabijo cclo duhovnike, v govorih Charno-vih in Novakovih pa mrgoli samih farjev. Najmočnejšega krokodila bi razneslo, ko bi mu dal požreti vse to. kar mislijo liberalci, da bodi hrana notranjskemu ljudstvu!
(»Tega pa ne!«) vpije sinočnji »Narod« o Gostinčarju in izkuša Notranjcem dokazati, da Gostinčar ni zmožen za poslanca. Liberalci vpijejo zoper vsakega kandidata S. L. S.: Tega pa ne! Zato nas vpitje zoper Gostinčarja prav nič nc moti in ne boli. A liberalcem tudi v brk povedano, da jc Gostinčar bolj zmožen za poslanca, nego vse najvišje glave, kar jih premore liberalna stranka. Dolgo vrsto let stoji Gostinčar že v javnem bo u in je sain govoril že na več shodih, nego vsi liberalci skupaj, kar jih tlači slovensko zemljo. Hribar se ni upal nikdar govoriti javno o občinskem gospodarstvu — Oostinčar je to sto-
ril; Ferjančič jc v državnem zboru molčal ko grob — Gostinčar je neprenehoma razpravljal državnozborska vprašanja v krogu svojih somišljenikov; Plantan in dr. Tavčar, oba skupaj ne sežeta s svojo politično modrost o tako daleč, da bi se z Gostinčarjem sploh razgo-varjati mogla o politiki. To vam v obraz povemo, gospoda! O Grudnu z Jeličnega vrha pa še ne govorimo ne, kajti ta zna morda v oštariji povedati pet zabavljic zoper klerikalce, a za javnost jc čisto mrtev, še veliko manj zmožen, kakor za večne čase odstavljeni Janez Tavčar ah Andrej Ferjančič, ki se niti pokazati nc upata tačas, ko Gostinčar javno nastopa in dela.
(Ker se Gruden sam ne upa), ga bo Cer-kničanom priporočal advokat dr. Triller iz Ljubljane, ki bo utri govoril v Cerknici. Ta Triller, katerega geslo je: Proč od Dunaja in Rima!, je zastopnik tiste stranke, ki v deželnem zboru obstruira zoper kmeta, ki ne pusti, da bi postali kmetje enakopravni gosposkim stanovom, in rajši pusti, da pride vse deželno gospodarstvo na kant, kakor da bi krnet dobil svojo pravico. Ta Tr.ller se bo pa jutri Cerk-ničanom delal kmečkega prijatelja, dasi je njegov politični šef in voditelj dr. Tavčar javno rekel, da je kmet samo polčlovek. Dr. Triller bo govoril v imenu tiste stranke, ki je po ustih svojega načelnika dr. Tavčarja izrekla, da je splošna in enaka volivna pravica za kmete tako nevarna, kakor da bi dali novorojenemu otroku v roke nabrušen nož. Jutri se bo advokat dr. Triller prilizoval notranjskim kmetom, kako so zavedni. Ta Triller je zastopnik stranke, katere voditelj je izjavil na javnem shodu, da je kranjski kmet tako zabit, kakor bi bil šele včeraj prišel iz farovškega svinjaka. To povejte Cerkničani jutri dr. Triller u in se mu lepo zahvalite za njegovo politično pomoč.
(Nova Kamova okrožnica) je te dni izšla v Blaznikovi tiskarni in bila razposlana po Reški dolini na Notranjskem. V tej okrožnici Kam in drugi politični kovači kot »neodvisni kmetje« pripovedujejo svojim backom, da je bivši posl. Žitnik prinesel z Dunaja prazne roke in novo butaro davkov, da jc zvišal plače uradnikom, povišal število vojaštva, ljubljanskemu škofu odpisal 150.000 kron davka, da je tujec itd. Citali smo že marsikatero neumnost in neslanost, tako prismojenih čenč pa že dolgo ne. Najpriprostcjši človek ne more verjeti teh nečuvenih oslarij, s katerimi hoče liberalni osrednji odbor v Ljubljani premotiti notranjske volivce. Ti ljubljanski Pavlihe in n ihovi notranjski podrepuiki so gotovo prespali zadnja leta. Zavedni notranjski možje dobro poznajo ta liberalni lim, zato bodo Kantovo okrožnico vrgli na smetišče, ljubljanskim in drugim liberalnim zgagam pa pokazali fige. Gospoda Kama in njegove poma-gače pa opozarjamo na § 12. zakona z dne 26. januarja t. 1. št. 18 v varstvo volivne in zborovalnc svobode. Enkrat, dvakrat razumemo tudi zlobno šalo, a vse do neke meje. Razumete?
(Kopač na delu.) Kakor sc nam poroča, se je nedavno Kopač pripeljal v Senožeče. Ker pa ni dobil doma gospoda Garzarolija, šel je v Dolenjo vas, k'cr ima nekaj pristašev. Nato je imel Kopač shod v Divači.
(Liberalna surovost,) Od povsem zanesljive osebe smo prejeli daljši dopis. Objavimo le kratko vsebino in izpustimo za danes imena dotičnih zlikovcev. V soboto od 2. na 3. t. m., torej pred shodom na Premu, pride ponoči med 11. in 12. uro neki trgovski uslužbenec, ki ga g. Fatur gotovo pozna, iz Obtcge ter gre iskat tovariše na cesto. Tu dobi fanta ki jo je 5. t. m. popihal v Ameriko ter ga pelje na borjač, kjer mu reče: »Greš zinenoj v grad itd.« Fant: »Ne grem, ker mi na pustni dan nisi posodil krone.« Nato gresta v neko gostilno, kjer reče tretii fant: »Prav bi bilo Žitniku nekaj našpilati.« Oglasi se liberalen gospodar: »Kai bi Žitniku naredili, saj nima kolesa. Sicer pa bodo že naši Žitniku kolo zavrli ter mu svoje povedali.« Nato je šlo pet fantov (imena so nam znana) še v gostilno k Faturju, tu so se napili korajžc, potem pa šli »grad šturmat«. Naš poročevalec jc šel za temi junaki. Pred gradom obstoje, ker se jim sline cede po zastavah. In res snamejo malo zastavo pri vhodu v grad ter jo vržejo v grmovje. To je bilo prvo junaštvo. Nato zapazijo na stolpu večjo trobo nico, ki bi jo radi sneli in nesli doli h Klobučarju, kjer jc bil liberalni shod. Toda zastava jc visela previsoko. Nato hoče vsa petorica v grad, kjer pa se trije ustrašijo »grajskih ponočnih duhov« ter zbe-že. Dva sta bila bolj pogumna. Eden stopi drugemu na ramo, ker so bila vrata zaprta, ter zleze skozi odprtino nad vratimi ter odpre tovarišu. Oba gresta v drugo nadstropje v dvorano, kjer je bilo pripravljeno za naš shod. Najprvo snameta cesarjevo in papeževo podobo, ki sta viseli nad odrom, ter ju skri-jeta v prvem nadstropju v peči zraven dimnika. Potem obrneta mizo na odru ter razgrneta veliko slovensko zastavo v sobi. Nato sta jo junaka tiho odkurila, da bi ju nc slišal kovač, ki biva v gradu. Imena teh zapeljanih fantov zamolčimo, pač pa nas mika, da bi naznanili pristojni oblasti tiste, ki so jih nahuj-skali. To je liberalna omika. Res, sram vas mora biti tolike surovosti!
(Vsak dve kroni, kdor Grudna voli!) Po
sklepu vodstva narodno-napredne stranke mora vsak pristaš tc stranke plačati 2 K na leto. Tako so sklenili gospodje dohtarji. Volivci Grudnovi tia Notranjskem, ki so pristaši liberalne stranke, naj se torej pripravijo, da bodo ljubljanski dohtarji od njih iztirjali po 2 kroni. Želimo dr. Trillerju, da bi v Cerknici jutri nabral vsai toliko glasov, da bo pot plačana! Liberalni volivci naj pa prav sigurno
prineso na shod vsak 2 K. PreplaČila se hvaležno sprejema o.
(Socialnodemokraški kandidat v volivnih okrajih Kranjska gora, Radovljica, Tržič) jc
sodrug dr. Anton Dermota, odvetniški kandidat v Ljubljani. «Rdeči Prapor« trdi, da je odstopil Kopač od kandidature na Gorenjskem, ker je preobložen z opravki tržaškega tajništva. Hm!
(Socialnodemokraški železničarji) imajo dne 24. t. m., ob 9. uri dopoldne sestanek v Ljubljani.
(V Ljubljani in v ljubljanski okolici) so
priredili socialni demokrati zadnjih štirinajst dni dvanajst večjih in manjših zaupnih volivnih shodov. Pri »Levu« jc bilo največ (184), najmanj na Viču (73) navzočih. Ker z voliv-nitn shodom ljubljanskih kovinskih delavcev niso zadovoljni, zmerja »Rdeči Prapor« so-druge. češ, da se niso držali navodil okrajnega odbora. No, graje niso zaslužili, listke so raztresli povsod!
(Socialnodemokraški volivni shodi v okraju Idrl.a-Cerknica-Logatec-Vrhnika.) Kopač priredi sledeče volivne shode: 17. marca ob 11. uri dopoldne na Uncu, ob 3. uri popoldne v Cerknici, ob 8. uri zvečer na Rakeku, 16. t. m. zvečer na Grahovem, 19. popoldne v Gorenjem, dopoldne v Dolenjem Logatcu, 23. zvečer v Idriji. 24. v Črnem Vrhu, 25. dopoldne v Spodnji Idriji, 25. popoldne v Zirch.
(»Notranjec« zavija.) Danes teden je trdil »Notranjec«, da je dr. Žitnik na nekem javnem shodu imenoval Lož »sekret«. Ker je ta trditev žc sama na sebi preneumna in povsem izmišljena, posla! je dr. Žitnik popravek, ki ga je »Notranjec® danes tudi objavil. Toda »Notranjčev« g. urednik se navzhc popravku hoče izviti ter vzdržuje vest, ki je naravnost izmišljena. Dr. Žitnik ni nik er in nikoli govoril, da je mesto Lož sekret. Za to se gre. In da dr. Žitnik v istini v Trnovem, kakor trdi »Notranjec«, ni govoril navedenih besed, navedli smo že včeraj 18 veljavnih in verodostojnih mož iz trnovske občine, ki so bili na shodu 24. februarja in morejo kot priče pri sodišču potrditi, da dr. Žitnik ni govoril onih besed.
(Roš — kandidat.) Liberalni učitelji in celjski koncipijenti so govorili! Zadnji četrtek so postavili kandidatom za Kočevarjem najbolj nedelavnega slovenskega deželn. poslanca Roša svojim kandidatom. In »Narodni List« laže ljudstvu: »Kmetje in delavci so govorili!« Ne, ampak celjski koncipijenti so govorili, liberalni učitelji so prikimali, in kmetje in delavci morajo dati naslov. Večje farbarije še ni bilo na svetu, kakor ta »zmagovita misel prave ljudske volje«, da je Roš »kmečki in delavski« kandidat. Niti v Trbovljah Roša ne marajo kmetje, ne delavci, drugod pa ga sploh skoro ne poznajo. Koliko shodov pa je Roš žc priredil kot deželni poslanec? Kdaj je iskal stika z narodom? Zdaj pa naj bo »narodni« kandidat! Ironija!
(Prijatelji »Kmečke zveze«.) Pri vročem boju, ki sc je razvil na Štajerskem med ka-toliško-narodno kmečko stranko in med li.be-ralno-narodno stranko, je nujna potreba, da pristaši in prijatelji »Kmečke zveze« neprestano poučujejo ljudstvo o nakanah liberalne stranke ter ga vnemajo za cilje in težnje kmečke stranke. Samo neumorno delo in organizacija nam prinese gotovo zmago.
(Liberalna laž.) Iz slovenjebistriškega okraja: Danes smo dobili »Narodni List« in našli smo zopet vse polno laži. Med njimi tudi, da je dr. Korošec pošiljal za naš zaupen shod vabila lc župnikom. Mi sami vemo, da to ni res, ker so jih dobili tudi zaupniki laiki. Ni res tudi, da je bilo v Slovenski Bistrici samo sto ljudi, ampak bilo jih jc nad 200 iz vseh treh sodnih okrajev. Na tako široki podlagi se šc sploh nikdar ni shod prirejal, ker je bilo samo v našem sodnem okraju pristašem »Kmečke zveze« okoli 500 vabil na razpolago. Sploh sc nihče ne pritožuje, da bi nc bil povabljen, kdor je pristaš »Kmečke zveze«. »Narodni List«, ki je v svojem boju za postenost v javnosti zopet dobil po ovinkih vabila v roke, laže tudi, da je na oklicu stalo, naj sc kličejo »le zanesljivi možje«, ampak izrecno je stalo, da se naj »gotovo razdelijo če Ic mogoče vsem zanesljivim pristašem »Slovenske kmečke zveze«.« Samoumevno je pač, da se pristašem »Narodne stranke« ne bodo delila vabila za zaupne shode, na katerih sc postavljajo kandidatje kmečke stranke.
(Žalski shod) hočejo izrabiti cel ski liberalci. da napeljejo vodo na svoj mlin. To se kaže posebno iz oklica, katerega so pošiljali ta teden voditelji celjske »Narodne stranke« svojim zaupnikom, dokazuje pa to tudi tate-denski »Nar. List«, v katerem izjavljajo, da »Narodna stranka« nc bo postavila nobenega kandidata, ampak sprejela onega, katerega bodo določili dne 17. t. m. v Žalcu. Pristaši »Kmečke zveze« so siccr podpisali plakat, s katerim se vabi na shod, ker so bili mnenja, da »Narodna stranka« nima svojih rok vmes, sedaj pa, ko vidijo na plakatu tudi sopodpi-sana imena narodovcev in ko so zvedeli za oklic, katerega včeraj tudi »Narod« izrablja proti duhovnikom in »Kmečki zvezi« pod naslovom »Punt v Savinski dolini«, jim je jasno, da se shod v Žalcu hoče le izrabiti in narediti zmešnjava v vrstah »Kmečke zveze«. Somišljeniki »Kmečke zveze«, čc se tudi udeležijo shoda, pa si obdržijo proste roke in bodo postavili svojega kandidata dne 19. t. m. na zaupnem shodu v Celju. Liberalcem je v savinski dolini kljub strastnicinu hujskanju grozdje še vendar prekislo, zato so se polastili stare liberalne splctkarijc z »neodvisnimi kmeti«. Pristaši »Kmečke zveze« torej naj pazik) in nai se ne dajo vloviti v liberalne mreže na
shodu v Žalcu. Naš kandidat se postavi na zaupnem shodu v Celju!
(Žalski Vabič kandidat.) »Narodnjaki« se med seboj tajno pomenjkujejo, da bodo na vsak način postavili za kandidata gostilničarja I. Vabiča iz Žalca.
(Nekaj o lažeh tržaške »Edinosti«.) Prejeli smo s Krasa naslednje pismo: Slavno uredništvo! Prosim da bi vsprejeli v sobotno številko Vašega lista »Slovenec« naslednje vrstice: Tržaška »Edinost« od srede je poročala o shodu Laharnarjevem, ki je bil v Sežani 12. t. m. To poročilo pa je nekam čudno. Res je, da se je zbralo nad 400 volivcev, a ni res, da e b,la večina od teh napredne stranke. Poročilo nadalje pravi, da so klici: »Zivio Štrekelj« preglasili klice: »Zivio Laharnar.« A ko se jc dala na glasovanje kandidatura gospoda dr. Laharnarja, je bil splošen klic lc živio. Res je. da so sc po zaključenem shodu razlegali klici gospodu Štreklju v prilog in to od nekaterih napredne stranke. Najbolj glasni pa so bili neki mladeniči, ki jih je pripel al s seboj senožeški župan g. Garza-roli. Ta gospod ie žc na %hodu dajal duška svoji jezi z raznimi besedami, po shodu pa je nekaj kvasil o klobasah in farških trebuhih, o duhovnikih, ki ljudi za ušesa vlečejo k spovedi. Sekundiral mu je neki gospod iz Nabre-žine, ki se je drl na vse pretege. Vsega tega ni slišal cenjeni poročevalec »Edinosti«. Najbolj čudno pa jc to, da jc po mnenju »Edinosti« se vršil shod v gostilni g. Štolfa, medtem ko je bil v resnici v novozidanem poslopju pri gostilni »Pri zvezdi.« Ali je poročevalec bil slep, ali pa ga sploh niti na shodu ni bilo. Toliko resnici v prilog. Eden. ki je bil zraven.
(Državni uradniki in uslužbenci.) Vlada je odredila, da se naj na vplivni dan po državnih uradih tako razdelita čas in delo, da bod o lahko vsi uradniki in uslužbenci, ki so upravičeni voliti, lahko šli volit.
(Volivna dolžnost na Gor. Avstrijskem,) Gornjeavstrijski deželni zbor je sprejel volivno dolžnost.
(Volivna dolžnost na Moravskem,) Moravski deželni zbor ie tudi sprejel volivno dolžnost.
Tržne vesti.
Akoravno je že pretekla polovica marca, vendar sc zima nikakor ne more posloviti. Po dnevu je toplo, po noči pa je mraz jako občuten. Kakor poročajo poročila, je padlo pretečeni teden šc mnogo snega. Vendar je tendenca nekoliko oslabela. Poročila o ozimini se nc glase neugodno, vendar natančna še niso.
Kupčija je bila celi teden mrtva, promet jako neznaten, ker ni povoda kakim spremembam. Svet. tržišča kažejo vedno isti položaj. Amerikanci bi seveda radi pregnali mir s tržišč in vedno rogovilijo s svojimi kurzi, a to jim ne pomaga nič, vsakemu dvigu kurza sledi padec, ker ni podlage za višje zahteve.
Na Ogrskem se še vedno čuti poman kanje vagonov, vsled česar se kupčija ne more povoljno oživiti.
Budapeška terminska kupčija se vrti vedno okolu istih cen, ter so znašale spremembe kurzov le nekaj vinarjev. Špekulaciji manjka tal.
Negotov položaj setev vpliva na ponudnike, da ne pridejo z blagom na trg. Vsled tega so ponudbe skromne. Sicer pa se nikakor nc povprašuje po blagu v večji meri.
Pšenica jc ostala nespremenjena in skromne ponudbe ne najdejo kupca, kar pritiska tendenco in cene. Bolje vrste vživajo nekoliko zanimanja in dosegajo zahtevano ccno. medtem, ko se nižje vrste spravijo iz rok le s popustom v ceni. April 7 "54, oktober 7-88. —
Rž jc mirna, ccne nespremenjene ali stalne. April 673.
Oves vživa zanimanje vsled tega je jako stalen v zahtevah. April 7 70.
Turšica jc jako stalna in visoka v ceni, ker vsled slabega transporta priman kuje blaga. Maj 5-25.
Moka. Mlini so sicer svoje zahteve zvišali, s tem pa nikakor niso vplivali na kupčijo in konzum. Vsakdanja kupčija ne dosega produkcije in tudi odpoklici prejšnjih sklepov niso povoljni. Pač pa provinčni ml.ni trpe na pomanjkanju sirovin in seveda tudi izdelkov, ker vsled že omenjenega slabega transporta nc morejo dobiti blaga.
V otrobih so mlini razprodani, zahtevajo visoko ceno in konzuma ne morejo popolnoma pokriti.
Kava. Brazil ska vlada sc jako trudi, da bi si pridobila vpliv na tržišča, ali vedno novi in veliki dovozi iz notranjega ji delajo sitnosti. Rotschild ni hotel dati posojila na blago, ki ga je vlada kupila in znaša že čez tri in pol milijona vreč. Dovozi v Trst so sc pomnožili, vsled česar si cene niso pridobile ampak so ostale nespremenjeno stalne. Večja sprememba se lahko pričakuje za slučaj, da Brazilija dobi posojilo in denar za nadaljne nakupe. V Trstu je bila kupčija živahna.
Špirit: nespremenjen. K. 132—134. — Za denaturirano blago sc bo cena najbrže zvišala, ker so sc tržišča utrdila.
Sladkor. Nespremenjen. Kupčija precej mrtva. Stari sklepi se živahneje odpokli-cujcjo.
Petrolej. Kampanja za ta predmet se bliža koncu in je bila kupčija za rafinerije jako ugodna. Visokih cen seveda niso zvišali ves čas. vendar postranski izdelki, posebno bencin, so šli jako visoko v ceni. Libe-riranc množine so se vselej takoj prodale. Kljub temu pogajanja glede kartcla, ki poteče s koncem aprila, jako počasi napredujejo in najbrže bomo dobili za prihodnji mesec nižjo ccno. Ako tudi bi sc kartel ne obnovil več,
vendar cen s kampanje 1902—Od, ko je stal petrolej 27/28 kron za 100 kg inkluzivno bare!, ue bo več, ker so sirovine medtem v ceni znatno napredovale.'
Za trgovca je pač brezpomembno ali kartel obstoji ali ne, ker slabše ne more biti kakor je in sedanji dobiček trgovca pač ne vzbuja v njem hrepenenja po kartelu. Vsekako bi bilo potrebno, da v slučaju zopetnega kar-tela rafinerije vpoštevajo to, da mora in hoče tudi majhen trgovec živeti.
Uzance v pe<roleiski kupčiji bodo spremenili. Specifična teža se določi enotno na 795 do 825. Tara 20% od bruto se odpravi in splošno uvede reelna tara.
Južno sadje. Kupčija dobra. Mandelni nekoliko dražji, vendar brez življenja. Dišave nespremenjene.
Svinjska mast. Ainerikansko blago je danes ceneje ko pa ogrsko, katero ima neprimerno visoko ceno. Zategadelj je pa tudi konzum znatno padel. Cena živemu blagu je poskočila.
Žida je v ceni znatno poskočila. Zaloge so sicer zadostne, ali naročila so jako velika.
Laneno blago je istotako nam prineslo povišanje cen. t
Bombaževine so v ceni jako visoke ter se surovine nahajajo v rokah špekulantov. Poročila o pridelkih se glase ugodno. Industriji ne morejo zadovoljiti konzutna, ker jim manjka siroVin. za katere nočejo plačati današnjih visokih cen, ampak čakajo na pad.
Bakreni izdelki se podraže za 10 kron 100 kg. Medenina in tombak so osnovne cene zvišale za 8 kron in so sedaj cene za medenino K 269 in tombak K 299.
Borzo v Temešvaru nameravajo ustanoviti s I. majem. Mažari znajo.
Živinski sejmi. (Dunaj.) Živine se je do-vedlo v nezadostnem številu, vsled česar so si cene nekoliko pridobile. Posledica je bila, da je bila kupčija precei mrtva, ker kupci niso hoteli se pokriti z višjo ceno. — Voli 78—88, krave 66- 72 (za 100 kg žive teže), teleta 114 do 146, svinje 100 -130 (100 kg mrtve teže).
Izpred sodišča.
Aiera dr. Robida-dr. Divjak.
Včeraj se je nadaljevala razprava v znani zadevi dr. Robida-dr. Divjak:
Sodnik naznani, da ker zaradi bolezni prednica usmiljenk ni mogla priti k sodišču, se je zaslišala komisionelno v bolnišnici. Leopoldina Hoppe, stara 75 let, je izpovedala: Dr. Robida je napravil nanjo vtis človeka, ki hoče biti sam vse in govori o drugih ljudeh slabo. Sestra Lucija se je čeznj večkrat pritožila, da če ne dobi vsega, kar hoče, nima miru pred njim. Konvent ie posle težko dobil zaradi Robidovega nastopa. Dr. Robida je dobil od sester vse, kar je hotel. Prednici je bilo to že preveč in je to očitala sestri Luciji. Sestra Lucija je pa izjavila, da bi ji ne bilo mogoče živeti. Nato ji ni več zabra-rijevala. Ob novem letu je dala dr. Robidi nagrade 100 ali 200 kron. Ko je bil dr. Robida odslovljen, so bile vse sestre vesele, ker zaradi njega ni bilo mogoče dobiti poslov. Prečita se izjava zdravniškega izvedenca dr. Sterza: Zavijanje bolnikov v rjuhe je navadno po vseh modernih blaznicah, ker vpliva pomirjevalno. Zavijajo se bolniki tudi celo noč. Ko so bolniki zaviti v rjuhe, morajo biti nadzorovani. Zabave in veselice so navadne po modernih blaznicah. Prečita se obširna izjava dr. Robide glede izpovedeb nekaterih zaslišanih prič. Predlaga v zaslišanje večje število novih prič, ki jih sodnik odkloni. Zasliši se priča gospa Marija Dimnik, ki izpove: Enkrat je bila priča v kuhinji na Studencu, ko je prišel vrtnar Joža po putar za zasebnega obtožitelja. Sestra Amanda je nekaj godrnjala, da mora dati maslo. V krčmi župana Dimnika je bil dr. Robida večkrat, včasih manj ali pa dalj časa. Pil je včasih pivo, včasih vino. Cc jc bil kedaj pijan, priča nc ve. V družbi Furmana in Piščeka je bil dr. Robida tudi večkrat v gostilni in so tudi pili skupaj iz enega litra. Nespodobno se ni nikoli obnašal pri nas. Včasih jc pač pozabavljal čez gospoda župnika. Meso se ie dajalo Robidi na bukvice.
Po obširnih in temeljitih govorih obeh gospodov pravnih zastopnikov gosp. dr. V. Ravniharja in dr. Božidarja Voduška je proglasil sodnik razsodijo: »Dr. Divjak se oprosti, ker se mu je v nekaterih slučajih povsem posrečil dokaz resnicc, nekatere inkrimirane točke pa niso kaznjivega značaja. Razlogi oprostitve se še natančneje naznanijo.«
Zastopnik dr. Robide, dr. Ravnihar, je takoj priobčil vzklic.
RUSIJA.
Podrti strop v dumi.
Kakor simbol se zdi nezgoda, ki se je dne 15. t m. ob 7. uri zjutraj zgodila v tavrijski palači, kjer zboruje duma. Podrl se je strop, vsi sedeži poslancev so pokriti z ruševinami. Nezgoda se je zgodila isti dan, ko bi bil moral ministrski predsednik Stolypin prebrati v dumi vladno izjavo in so hoteli socialni demokrati provzročiti veliko debato, ki bi bila za obstanek dume uprav usodna. Znano jc. ka ko se je knez DoJgorukov trudil, da bi zdru žil s kadeti vso levičarsko opozicijo, da ne bi provocirala debate in konflikta z monarhi stično desnico, ki baje komaj čaka, da bi vla da dumo razpustila. Socialni demokratje pa sc niso udali in so sklenili staviti celo pred log glede na potniloščenje vseh politiških zlo činccv. Čudni slučaj, da se je podrl strop, je začas prekrižal opozicionalnc račune.
XXX
Peterburg, 15. marca. Nezgoda ic čisto slučajna. Že v prvem zasedanju dume
so nekateri poslanci opozorili na to, da ie strop slab. Nad stropom je bila ventilacijska naprava, ki je bila iako težka. Nezgodo je provzročilo baje tudi to, da se prej tavrijska palača ui nikoli kurila, sedaj pa je namah iz-premeniena temperatura razrahljala štukatu-ro. V konferenci med ministri in predsedni-kon dume se ie sklenilo napraviti začasni strop, da bo mogoče zborovati že 20. t. mes. Car je zaukazal, strogo preiskati vzroke. Današnja seja (15. t. m.) se je vršila v drugi dvorani tavrijske palače.
Moskva, 15. marca. Vojno sodišče je obsodilo tri dijake tukajšnjega vseučilišča in enega poštnega uradnika na smrt, ker so pretekli torek umorili nekega policaja. Obsodba se je izvršila.
P e t e r b u r g , 15. marca. Seja je bila viharna. Ker ni bilo v novi dvorani tnoč razumeti predsednika, je nastal velik ropot. Kadeti so predlagali, naj se seja zaključi, ker pod takimi razmerami ni mogoče delati. Socialist Aleksinkin je dolžil desnico, da je ona nalašč provzročila nezgodo v zbornici. Konečno so soglasno sprejeli predlog kadetov in pozvali vlado, naj poskrbi za novo zbornico.
XXX
Moskva, 15. marca. Tajni policisti so prijeli revolucionarko Trumkino, ki je 1903 v Kiievu napadla generala Novickega pa potem zbežala iz ječe. Trumkina se je namreč 14. t. m. v opernem gledišču v Moskvi plazila okoli leže, kjer je sedel mestni glavar, general-major Rcinbot. Pri Frumkini so našli samokres z zastrupljenimi krogljami. Ko so jo peljali pred mestnega glavarja, je dejala: Žal mi jc, da te nisem zagledala preje; zelo slabo bi se ti potem godilo. - Revolucionarji z zastrupljenimi krogljami pač ne morejo vzbujati nobenih simpatij.
KOŠUT O NAGODBENEM VPRAŠANJU. — VOJŠKE KONCESIJE.
Budimpešta, 15. marca. Trgovinski minister Košut je v Czegledu govoril o na-godbenem vprašanju. Posebnega ni ničesar povedal — po letu 1917 bodo Ogri sklenili nagodbo lc na podlagi samostojnega ogrskega carinskega ozemlja itd. — zanimivo je le, kar je proti koncu povdarjal. Izva al je namreč sledeče: Narod se preje ne bo pomiril, dokler ne bo obenem z gospodarskim vprašanjem rešeno tudi vojaško. Vzlic temu se sedaj te dve vpraašnji ne rešujeta skupno in ne moreta tvoriti kake podlage za koncesije — izvzemši slučaj, da bi se dali obedve vprašanji lažje in hitrejše rešiti, ako se o njih obravnava skupno. Zelo pomenljivo!
UMOR BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Sofija, 15. marca. Vladna glasila doi-žijo nacionalno stranko, ki je v opoziciji, da je sokriva umora Petkova. Voditelj nacionalne stranke, Gešov, jc dobil žc nebroj anonimnih pisem, kjer se mu preti z umorom. Vsled tega se vlada zelo boji. da ne bi pri pogrebnih slovesnostih prišlo do krvavega spopada med pristaši vladne večine m nacionalisti. Vojaštvo je konsignirano.
Sofija, 15. marca. Policija je zaprla tudi nekega telegrafista, ki je v zvezi z umorom. Ba e so zarotniki najprej imeli namen, umoriti Petkova v palači sobranja, so pa to namero opustili.
Sofija, 15. marca. Voditelj nacionalne stranke. Gešov. je pretilna pisma poslal preiskovalnemu sodniku. Sodnik je pozval vse vladne liste, naj ne hujskajo proti opozicional-nim listom in naj jih neosnovano ne napadajo, ker bi to imelo lahko resne posledice v poli-tiškem oziru. Obenem je sodnik izjavil, da se je izkazalo, da z umorom ni v zvezi nobena politiška stranka.
ANGLEŠKO-RUSKA ZVEZA V AZIJI.
London, 15. marca. Reutcrjev urad javlja, da niso resnične vesti o zvezi med Francosko, Angleško, Rusko in Japonsko glede na Azijo. Pač pa je resnično, da se vršijo pogajanja med Angleško in Rusijo ter med Rusijo in Japonsko. Dasi se ta pogajanja vršijo neodvisno, so vendar medseboj v neki zvezi. Pri pogajanjih med Rusijo in Angleško se ne gre samo za Perzijo, ampak tudi za Tibet. Pogajanja se bodo formalno končala že v par tednih.
XXX
Zakaj se pri teh pogajanjih gre, o tem smo dobili včeraj izvirno poročilo od našega peterburškega dopisnika, ki ga danes objavljamo pod naslovom »Nekaj iz svetovne politike.«
XXX
Peterburg, 15. marca. »Birževija Vjedoinosti« in »Peterburgskaja Gazeta« toplo pozdravljata angleško-ruski sporazum glede na Perzijo in Afganistan. »Birževija Vjedoinosti« povdarja o tudi, da se bo sporazum dosegel tudi glede na balkansko vprašanje. (Glej naš že omenjeni članek).
Gospodarstvo.
gSloveuske denarne zavode opozarjamo na velevažni članek »Vsem našim denarnim zavodom«, katerega priobčuje »Narodni Gospodar«, glasilo »Zadružne zveze«. Članek se bavi s konverzijo dolgov po novem zakonu g Slovenska opekarna v Kosezah pri Trnovem na Notranjskem! Cestokrat se očita nam Slovencem, da smo premalo podjetni ljudje. Toda čujte! Tam doli v Reški dolini, v kraju, ki ima stik z največjimi pomorskimi mesti avstroogrske države s Trstom in Reko, sc je začelo med I lidstvom samim veliko zanimanje za opekarno v Kosezah pri Trnovem pri Ilirski Bistrici. V ta namen sc je ustanovila domača delniška družba, katera pričenja graditi moderno parno opekarno. Vsi zdravi pogoji bodisi za proizvajanje, kakor
tudi za razpečavanje opeke in drugih glinasttli
izdelkov so dani. Tu v Kosezah tik južnože-lezniške proge, med Reko in Št. Petrom, p.čle pol ure hoda od postaje Trnovo-Bistrica, se ie že nakupil oziroma zavaroval svet v obsegu nad 20 oralov, ki ima v sebi izvrstno glino. Vrtanje zemlje je dognalo, da je plast gline 20 metrov močna, tako da je dobivan e gline za nedogleden čas osigurano. Opekarna bode lahko proizvajala na leto do 8 milijonov opeke, katero bode več kakor lahko oddajala v Reko, Opatijo in okolico, kakor tudi v Trst, saj so v rajonu reškega in tržaškega pristanišča sploh čnndaljc večje stavbene potrebe, ne da bi se v istem okolišu proizvajalo dovolj opeke. Ker bo že za zgradbo te opekarne potrebovalo 400.000 K. mora se torej tudi delniška družba zasnovati z najmanj 400.000 K delniške glavnice, ki naj se razdeli na 800 delnic po 500 K vsaka. Delnice se vse v gotovini in popolnoma vplačajo ter izdado na imena posameznih deležnikov. Delnic je doma že polovica podpisanih, mnogo drugod, čeprav ni bilo dano še na javno subskripcijo. Vabimo torej vse slovenske rodoljube, da bi pristopili k temu domačemu podjetju, ker sedaj je še čas. Denar, kateri se vloži v to podjetje, se bode izvrstno obrestoval. Ako želi kdo kakega poiasnila v tem pogledu, naj se blagohotno obrne na naslov firme F. P. Vidic Ko. v Ljubljani ali g. dr. Jos. M. Kržišnika. dekana v Trnovem ali g. Ivana Valenčiča, posestnika in tovarnarja v Trnovem pri Illirski Bistrici.
g Vinski semeni, Mestna občina Gradec priredi v času od 9. do vštevši 11. aprila 1907 v mestni tržnici v Gradcu, Keplerstrasse 114, vinski semenj. Izvod tozadevnega tržnega reda je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g ŽIvnostenska banka je kupila v Pragi hotel »Pri črnem konju« za 1,400.000 K in s tem preprečila, da ga ni dobil v roke nemški kazino.
g Austro-Americana, paroplovna družba, jc lansko leto imela 1,406.804 K čistega dobička. Izplačala bo 7odstotno dividendo. — Zgradila bo tri nove velike paruike za osebni in tri za blagovni promet ter zvišala svoj osnovni kapital na 18 milijonov kron. Koliko je v tem denarju grošev od slovenskih trpinov ?
Dnevne novice.
+ Izvirni »Slovenec«. »Narodove« urednike silno jeze razna točna »Slovenčeva« poročila in tako so se včeraj zaleteli tudi v naše poročilo o govoru bivšega ogrskega ministra Kristoffyja. »Narod« se laže, da smo poročilo posneli iz graške »Tagespošte«. Da bodo pri »Narodu« še bolj nevoščljivi, jim povemo, da se jc našemu poročevalcu posrečilo dobiti predavanje bivšega ministra Krrstoffyja še predno je Kristoffy predaval in smo imeli to predavanje v rokah že v torek. Kristoffy je pa predaval v sredo zvečer, torej smo predavanje mogli priobčiti šele v četrtkovi številki. To prav lahko z veseljem dokažemo, da bo »Narod« zavisti počil. Siccr pa se o izvirnosti s takimi ljudmi, ki prepisavajo »Strahovalce dveh kron«, ne bomo več prepirali. Zavest imamo, da se »Narod« s svojimi neslanimi noticami, s katerimi išče celo tiskovnih napak po »Slovencu«, le hladi jezo, ker celo njegovi somišljeniki pravijo, da ie »Slovenec« mnogo boljši, mnogo bolje informiran list, nego »Narod«. Opozarjamo na danes priobčena »Rimsko pismo«, »Rusko pismo« in na senza-cijonelen članek »Nekaj iz svetovne politike« od našega peterburškega dopisnika.
-f Župan iz Šmartna pri Litiji nam pošilja sledečo izjavo: Nisem sicer vajen pisati v časnike, ker sem preveč miroljuben, a zadnja dva dopisa v »Slovenskem Narodu« sta me prisilila, da postanem dopisnik. Očita se mi v teh dveh dopisih moje prijateljsko občevanje z gospodom dekanom, nehvaležnost do mojih volivcev in klečeplaztvo pred dr. Šuster-šičem. Na te napade izjavljam za sedaj kratko samo sledeče: Sloga med dekanom m županom je prvi in zadnji pogoj blagonosnega delovanja v prid občini. Zato sem ponosen na to, da sva sedaj z g. dekanom tako tesno sklenjena, da kdor napada enega, napade tudi drugega. Roko v roki bova delovala za blagor naše občine preko vas, ki se prištevate k čistokrvnim liberalcem. Črne nehvaležno-sti mi. vi pač ne morete očitati, ker vaši maloštevilni glasovi bi me brez ljudskih glasov gotovo nc bili posadili na županski stol. Ako ste pa mislili, da me bodete s tem, da ste oddali zame svoje glasove, spravili ua svojo stran ter me prisilili, da bi z vami vred zatajil to, česar me je učila moja mati namreč versko prepričanje, da bi sovražil cerkev in njene služabnike zmerjal s »popi«, kakor dela to »Narod«, ste se silno zmotili. Bil sem, sem in hočem ostati veren kristjan, ne samo po imenu, ampak tudi v življenju. Najbolj se mi pa dopade vaša mila tožba, da klečim pred dr. Šusteršičem. V vašo žalost vam povem, da ne klečim samo sedaj pred dr. Šustcrši čem, ampak sem bil vedno z vsem svojim srcem in prepričanjem na strani S. L. S., ki edina zastopa prave koristi ljudstva. Da ste me šteli za svojega, so bile krive naše vam dobro znane razmere, deloma tudi moje pre-mehko srce. . A sedaj so razmere drugačne zato bo tudi moj nastop drugačen. Kot odmev teh mojih besedi pa zakličem celi šmar tinski fari na glas, da se naj razlega od Volčje jame do Libcrgc in po celi slovenski zemlji: »Kot župan hočem biti vedno nepristransk, kot oseba pa ostanem vedno brez strahu in očitno veren kristjan in zvest pristaš »S. L. S.«. Strganega liberalnega klobuka iu liberalne obnošene suknje pa do smrti ne bo nosil
I	Id H o s t n I k ,
žop« martnem pri Litiji.
+ Nevarno je obolel č. g. Jurij Okom, župnik v Senožečah. Priporoča se svojim so-bratom v molitev.
— Pomanjkljivosti pri novi železnici. Iz
Bohinja se nain piše: Odkar se je nova železnica otvorila, je na progi med Trstom in Jesenicami največ tovornega prometa na Bistrici.
Ni čuda, saj so Bohinjci celo zimo dovažali z gora vsakovrstni les na kolodvor. Na skladišču je na stotine metrov drv, ki čakajo vozov, da jih popeljejo proti Trstu. Zopet na drugem prostoru so nagromadeni hlodi, namenjeni na morje, tam zopet cele skladovnice desk. Skladišče je očividno premajhno in nikakor že sedaj ne zadostuje. Živa potreba je, da se razširi. Res, za časa grajenja železnice na Dunaju prav nič niso mislili na prihodnjost, Bohinja sploh niso upoštevali. Inšpektor Fntz je pač pravočasno opozarjal, naj z ozirom na gotovi razvoj Bohinja prvotne načrte popravijo in prikrojijo potrebam časa, toda dobil je za blag nasvet ukor. Delajte po načrtu! In sedaj se vidi, kako prav je imel, a je prepozno. Na eni strani so milijone izdajali, na drugi strani pri vinarjih varčevali, pravzaprav zapravljali. Nujna potreba zahteva že sedaj raznovrstnih popravil — saj je vse premajhno. Isto velja tudi o kolodvoru na Bistrici. Uže minolo leto je bila ob poletni sezoni večkrat taka gnječa pri kasi, da si se komaj preril na peron. Kolodvor nikakor ne zadostuje prometu. In promet tujcev bo vendar najvažnejši faktor v liohinju. Kaj si tujci mislijo o naši moderni napravi? Glede osebnega prometa Bohinj, oziroma Bistrica ni daleč zaostala za Bledom. Vpoštevati je treba, da Bohinj še nima lastnikov vil, še nc udobnih kopališč iu šetališč. Toda tudi v tem oziru bo leto za letom večji napredek. S tem pa tudi gotovo večji prihod tujcev. — Glede tovornega prometa Bistrica daleč prekosi Bled. Zabiliežiti ima Bistrica 1358, Bled le 1182 pošiljatev. Pa tudi glede prejemkov, oziroma dopošiljatev! Bistrica ima 2526 dopošiljatev, Bled le 1924. Načelništvo na Bistrici je naročilo 896 tovornih vozov, Bled le 405. Te številke govore dovolj jasno. Da se bo moglo ugoditi upravičenim željam in potrebam, pomnožiti bo treba osobje. Vse ugodnosti privoščimo drugim postajam, toda z ozirom na promet zahtevamo iste udobnosti kakor jih uživajo drugod. Nerazumljivo je, zakaj bistriški kolodvor še do danes nima lastne tehtnice za vozove. Prav je, da ima lastno tehtnico Podbrdo, Sv. Lucija Bicd, toda tehtnica je na Bistrici vsaj toliko potrebna kakor na naštetih postajah z ozirom na velikanski tovorni promet. Nedavno so nekemu trgovcu na bistriškem kolodvoru delavci naložili trame na železniški voz, namenjen proti Trstu. Na bližja tehtnica je Pod-brdoin. Pravilno bi bil moral biti voz ondi stehtan. Toda ondi ni bilo prostora, vlekli so torei voz dalje. To bi še vse ne bilo nič hudega. Toda, kaj potem, če je voz pretežak, ako nosi preveliko težo, potem neusmiljeno, kar je preveč, zmečejo raz njega. Trgovec pa naj se pelje tjekaj in Išče za drag denar prostora — ali pa naj zopet kar je bilo preveč, pele na svoje stroške nazaj. Koliko sitnosti, koliko stroškov! Trgovec niti fakture ne more pravočasno odposlati — saj ne pozna teže svojega blaga. Predno pa težo izve, je blago žc na mestu. Dokler vladajo te razmere, je nemogoč razvitek trgovine. Nadalje jc velik nedostatek na bistriški postaji, da stranke nc dobe pravočasno naročenih vozov. To je skrajna brezobzirnost. Direkcija mora promet podpirati, ne zavirati in tako skrbeti za ren-tabiliteto železnice. Na skladišču čaka sedai že nad 300 sežnjev drv; za trideset voz ima lesa lesni trgovec g. Grassi, nad 20 voz gosp. Kobi. Koliko nejevolje provzroča strogo določeni čas za nakladan e! Ako je voz na mestu nak)žcn mora biti v 24 urah, drugače je kazen 40 vinarjev na uro. Na bistriškem kolodvoru pa zaradi pomanjkanja prostora na skladišču fizično ni mogoče v tem določenem času vsem naložiti. Sai voza s tira ne morejo potisniti. Slavna direkcija naj se o teh nedo-statkih prepriča in vpošteva zahteve ljudstva.
— Novice iz Litije ln okolice. Pri naboru 7., 8. in 9. t. ni. v Litiji je bilo 85 fantov potrjenih k vojakom. Županom občine.Št. Lam-bert je bil na novo izvoljen posestnik Fr. Vozel iz Golč, po domače Vrtačnik, mož »S. L. S.« Čestitamo! Obolel ie č. g. Jernej Zupančič v Litiji. Le z veliko težavo opravlja svoja duhovna dela. V nedeljo je gospod samo maševal, pridigovati ni mogel. Gradbena dela na Savi bodo zopet letos pričeli v PonO-vičah pri Litiji. — Hrvaški delavci so zopet letos prišli delat tu na železnico. Tujci k nam, domači pa drugam. Sredpostni semenj v Litiji jc bil dobro obiskan; kupčija z živino jc bila srednja, ker mnogim primanjku c krme.
V občini Konj so občinske volitve, kakor čujerno, zaradi nepravilnosti razveljavljene.
Pokopali so na Vačah že letos nekaj mani mrličev kakor lani celo leto. Umrlo ie največ starih ljudi. Najstarejši je bil star 94 let. Sneg je po solnčnih krajih večjidel skopncl. Po hribih ga je šc prav mnogo. Rž jc večinoma uničena. Tudi pšenica je v nevarnosti. Zvončki, kronce, trobentice m podlesek žc lepo cveto.
Hišo štev. 76 v Bohinju jc kupil ml železniškega ministrstva g. M. Bevc, poštar na Bistrici. Za časa grajenja železnice je ta hiša služila za stanovanje inženirjem.
Deželna živina iu kompetentna instanca. I^še nam čitatelj našega lista: Tudi jaz včasih opazujem razmere na grmski poljedelski šoli. O tem se je žc mnogo -p,salo, še več govorilo. Vse pa nič ne pomaga, ker sc dež. odbor boji g. ravnatelja. Zaka bi tega enkrat javno nc povedali, kar je tudi obče znano. Odkrito izpovem, da bi se nihče ne izpodtikal. ako bi n. pr. g. ravnatelj porabljal deželno živino, da mu vozi drva na' dom ali pa s kolodvora blago njegovemu g. zetu, ako živina nima druzega dela. No. to se je lope-
III. priloga 63. itev. »Slovenca11 dnč 16. marca 1907.
tovano godilo in se še godi. Toda gorje nižjemu uslužbencu, ki bi se le drznil prositi g. ravnatelja, naj bi deželna živina tudi njemu drva potegnila na dom. Uslužbenec bi slišal grom in videl strele, da bi vrat ne našel. Vidite, gospodje v Ljubljani, te razmere grajajo vsi brez razlike strank.
Predstava v Kranju. Jutri v nedeljo, 17. t. m., ob 8. uri zvečer bo v društveni dvorani na »Novi pošti« dramatična predstava: »Kapelica na Gori«. Zgodovinski igrokaz v petih dejanjih. Igra je pisana živahno, polna je veledrarnatičnih prizorov. Tudi je resnemu postnemu času primerna: V veri je moč, naj hi izmučeni trpini v tej dolini solz povzdignili oči k Mariji na Gori! to je zadnji klic cele igre. Upamo, da bodo p. n. gledavci prijetno preživeli ta večer. Event. se ponovi 10. t. m.
Občinske volitve v Pazinu. V sredo so se začele občinske volitve v Pazinu z volitvijo v III. razredu. O izidu smo prejeli nastopno poročilo: Danes je bila zaključena volitev za III. razred. Oddanih je bilo 1047 glasov za hrvatsko stranko in 9 za italijansko.
V tržaškem deželnem zboru jc včeraj laška večina nadaljevala nasilno sprejemanje nove volivne reforme, ki je prikrojena tako da oškoduje Slovencc. Slovenski poslanci dr. Slavik. dr. Rvbar, A. Goriup so stavili izpre-menjevalnc predloge v slovenskem jeziku, ki so bili odklonjeni. Galerija je razgrajala. Večina je vstajala pri posameznih točkah na znamenja, katera so dalali deželni glavar ali poročevalci. Slovenski poslanci so pa po posl. Iv. Goriupu proti temu protestirali v posebni izjavi. V tej izjavi tudi pravijo: Istotako se mora pritožiti proti temu. da se ui glasovalo po imenih, dasi je šest nas to zahtevalo ust-nicno iu pismeno v smislu S 26 opravilnika, ki v tem pogledu nikakor ni spremenjen po J? 53. Vse sklepe, storjene na podlagi teh nezakonitosti in nasilstev smatramo nezakonitim iu neveljavnim ter odločno protestiramo proti nezakonitostim zagrešenim proti nam, našim pravicam iu našemu jeziku. Nikoli nc dopustimo, da bi sc nam kratila pravica posluževati se tu našega jezika ter io bodemo branili z vsemi svojimi močmi. Posl. Iv. Goriup je čital to izjavo naprej v italijanskem jeziku, ko jo je pa pričel čitati v slovenskem jeziku, ie galerija pričela razgrajati. Dež. glavar jc (ioriupti vzel besedo, Goriup jc pa čital dalje, dasi jc poročevalec Jclenitz pričel čitati neko drugo poročilo. Zakon je bil včeraj »sprejet« tudi v tret cm čitanju. Konec seje jc bil ob 7. uri 25 minut zvečer.
Drag vol. Na svetega Matija dan je prodal neki posestnik ložauske doline na semnju v Cerknici enega vola za 600 kron.
Nagloma je umrla v Vel. Zakljah na Vipavskem 13. t. m. ob devetih zvečer gostil-ničarka gospa Alojzija Makovec, roiena Abram. Zadela io ie kap. N. v m. p.!
Predavanje v Gorici. V goriški slovenski čitalnici predava nocoj zvečer zdravnik g .dr. Brecelj o bakteriologiii.
Velike viharje so imeli tc dni v Bosni okolu Kuprcša. V mesto vsled velikega snega z dežele nihče ne more. Na deželi so male hiše popolnoma pod snegom. Poštno zvezo bo mogoče šele v 14 dneh urediti.
Šolska vest. Nadučitelj g. M. Peterlin je dobil radi bolezni šesttedenski dopust.
Stavka dunajskih pekovskih pomočnikov. Dunajski pekovski pomočniki so pričeli I?, t. m. stavkati. Posredovanje namestništva sta obe stranki odklonili. V notranjem mestu so mojstri najbolj prizadeti, ker niso napravili dovolj peciva za kavarne. Izmed 6000 dunajskih pekovskih pomočnikov iih stavka kakor se danes poroča .3000. Zaradi pekovske stavke niso dobili na dvoru včeraj belega kruha. Pri dvornem peku »IJhlov naslednik« ni namreč delal niti en pomočnik. Tudi v »Splošni bolnišnici« niso dobili nobenega kruha. Uprava si pomaga, da peče mesto žemelj lahka močnata jedila. Pripetili so se manjši izgredi. Nekemu raznašalcu kruha so vrgli pecivo v sneg. Stavkajoči so imeli 1/ shodov. Sklenili so, da sc ne udajo. Stavkajo tudi kr-ščansko-socialni peki in raznašalci kruha.
Krojači damskih oblek na Dunaju nameravajo pričeti stavko v ponedeljek.
Smrtna kosa. Dne 7. t. m. je umrl v Starem trgu pri Ložu občinski sluga gospod Luka Tratnik star 71 let. 40 let je opravljal svojo službo.
»Bakačevo kulo« v Zagrebu so popolnoma podrli. Pred njo sc jc vršilo mnogo važnih zgodovinskih dogodkov.
Nesreča gorenjskega vlaka. Poroča se nam: Dne 12. t. m. ste poročali, da je gorenjski vlak št. 1721 skočil s tira, a da ni bil nihče poškodovan. Stvar pa ni bila tako malenkostna. Potniki, ki so se vozili v zadnjih dveh vo-zcli, ki sta skočila s tira, so se močno prestrašili, ker so mislili, da se je pripetila velika nesreča. Popotniki so popadali po klopeh in po tleh. Učenci iz Št. Vida Jakob in Frančišek Kolbe in Anton Arhar, ki obiskujejo ljubljanske šole, so sc glasom zdravniških izpričeval tako prestrašili in sc tudi poškodovali, da morajo nekaj dni izostati iz šole. Iz sosednjih ku-pejev sc je pa čulo grozno kričanje, kar jc še povečalo strah.
Z vrhniškega bojišča se nam piše: Bije se odločilni boj, liberalna trdnjava se žc maje, naše čete ponosno korakajo proti trdnjavi, ki se mora podati.
Strokovna predavanja o sadjarstvu in vinarstvu. Deželni komisar za sadjarstvo in vinarstvo Fr. Gombač, bo predaval v nedeljo dne 17. t. m. popoldne v Št. Vidu o sadjarstvu. v torek, na sv. Jožefa dan pa v treh krajih, in siccr zjutraj po prvi sv. maši v Les-kovcu, ob polenajsti uri v Krškem ter popol-
dne ob treh v Kostanjevici. Dne 28. t. m. bo imel praktični pouk o sadjarstvu v Gorjah.
V avdijenci je sprejel cesar predvčerajšnjim radovljiškega okrajnega glavarja Otona pl. Detela.
Prostovoljno gasilno društvo za To-mišelj in Vrbljenc se je ustanovilo. Deželna vlada je društvena pravila že potrdila.
Hlapec se ponesrečil. Predvčerajšnjim okoli poludne so peljali 15-lctni France in 17-letni Anton Fidel iz Nove Sušice ter blizu 60 let stari hlapec Jernej Mavc voz listja z gmajne. Mogoče, da jc bil voz preobložen, ali kakor trdita fantiča, da sc jc zadel ob kamen, se je voz par sto metrov nad Ambro-žičevim mlinom zvrnil na hlapca. Preslabotna fantiča nista bila kos dvigniti voza, zato sta prosila Ambrožičeve hlapce pomoči. Ti so pomoč odrekli, šele ko sta pred gospodarjem jokala, jc ta zapodil hlapce voz dvignit. A bilo jc prepozno, ker se je bil Jernej Mavc žc pod vozom zadušil.
Velika nesreča. Dne 6. t. m. peljal je postiljon Fran Škrjanec pošto iz Rakeka v Novo vas na Bloke. Na klancu iz Grahovega do Bloške police stopil je z voza, deloma, da olajša konjem breme, deloma, da se ogreje. Popotniki, katerih ie bilo več na vozu, niti opazili niso, kedai je stopil voznik z voza. Šele na klancu, ki zavije doli proti Bločicam, zapazil ie eden potnikov k sreči, da ni voznika in hitro prijel za vajeti. Dva potnika sta šla nazaj iskat postiljona, neka ženska, katera jc bila tudi v pošti, je šla počasi s konji naprej. Iskajoča našla sta v precejšnji daljavi za vozom postiljona nezavestnega ležati ter ga spravila v bližnjo vas Bločice v oskrbo. Toda še isti dan ie ubogi mož, žrtev svojega poklica, umrl. Na kak način ie ponesrečil, se natančno ne more dognati. Najbrže jc šel preblizu voza ter mu ie morebiti spodrsnilo in prišel tako pod voz. Povoženi ic bil vsled svoje postrežljivosti zelo priljubljen.
LjuiJllansKe norice.
li Cisti dobiček Gregorčičevega koncerta
katerega so priredili v veliki dvorani »Uniona« v nedeljo, dne 10. marca »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov,« »Slov. katol. društvo za delavke« iu »Slov. kršč.-soc. zveza« je znašal 500 K ter je bila včeraj ta svota odposlana g. blagajniku za Gregorčičev spomenik, g. prof. Bcrbuču v Gorico.
li Vabilo k gledališki predstavi kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v svojem domu, Komcnskcga ulice 12, na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1907. Spored: I. Petje: I. * * * Društvena, zbor. 2. Volarič: Domovini, zbor s tenor in bariton solo in s spremljevanjem glasovirja. 3. A. Foerster: Naša zvezda, tenor solo, poje gosp. Ludovik Bajdc. II. Igra: Očetova kletev, Igra v treh dejanjih. Spisal R. Bertram. Režiser P. Mirnov. Vstopnina: Sedeži od I. do IV. vrste po 40 kr., od IV. do VII. vrste po 30 kr., od Vil. do IX. vrste po 20 kr. Stojišča po 15 krajcarjev. Začetek ob pol 7. uri zvečer.
li V »Kršč. ženski zvez'« je včeraj predaval dr. Lampe o starem Rimu. Popisal je Ka-pitol. Forum Romanuni, Palatin in Kolosej ter predložil mnogo fotografij izkopin in rekonstrukcije nekdauiih klasičnih stavb.
il Višji iu nižji sloji. Vsled samostvarstva se .ie rodilo v smeteh »Narodovega« uredništva dvoje novih vrst živalstva. »Narodovci« razkladajo ta čudež v zadnjih številkah svojega lista. Tu ie tudi razvidno, da so koj poklicali iz Nemčije svojega prijatelja Haeckla, da bi vredno opisal ta naravni dogodek. V zvezi s tem učenjakom so krstili novi živalski vrsti v potu svojega obraza. Dali so jima imeni: Trilobites liberalis in troglodytcs klerika-lis. Dvoje so dosegli s tem naravoslovnim čudežem. Dokazana je generatio aequivoca in dokazno je. da gospod župan Ivan Hribar vzorno vodi mestno gospodarstvo. Trilobit in troglodit imata namreč to neverjetno lastnost, I da se ž njima dokaže vse, kar kedo hoče. S j tema dvema dokazuje »Narod«, da se noben bacil ne prime človeka,čc plača vsled dobrot-ljivosti magistrata samo dve kroni na mesec za stanovanje iu da v takih magistratnih stanovanjih ni treba paziti na zdravstvene predpise, pa tudi takih stanovanj ni treba, ako se ljudem oddajo, nič popravljati. Cenili je treba pri revežu ki tnalo plača, gledati na take stvari! Tako »delujeta« roko v roki mestna zdravstvena oblast in stavbinsko nadzorstvo, ki si ie steklo žc takrat slavo, ko bi se bil »Mestni dom« kmalu podrl. Umetno narejen ie dokaz res, ali nas ni prepričal, in upamo, da tudi »nižjeslojcev« ne. Mi smo bili ponižnega mnenja, da bi moral magistrat v vseh strokah gospodarstva biti vzgled. Pa jc ravno narobe! Kier je kaka hiša magistratna, se žc zunaj pozna, čegava ic. Ob tej priliki spomnimo prijatelje »nižjih slojev« na mitničarsko hišico pri sv. Krištofu. Tam so imeli svoje dni nekega mitričarja, ki je moral stanovati s svojo družino v stanovanju, stranišču podobnem. Ko ie »Slovenec« lansko leto podrezal magistratno gospodo, se jc opazil vspeh. Onega mitni-čarja ni več,a sedaj vidimo tam drugega. Najbrže so ga imunizirali proti vsem znanim bakterijam! Čast liberalnemu trilobitu!
l.i »Narodovi« trilobiti so na višku znanosti. V »Narodu« včeraj inserirajo za »gospode in dame« »velikansko skrivno sredstvo za obuditev ljubezni«. Kdor hoče dobiti to sredstvo mora plačati tri krone v znamkah. Castitamo gg. »Narodovim« trilobitom na tej najnovejši iznajdbi. Potrebna jim jc ta iznajdba posebno sedaj ob volitvah, ko jih nihče ne mara. Liberalni kandidat za Ljubljano ie bo gotovo naročil par »pakelcev«.
Ij Sršen. Strašno je razburilo prizadete naša notica, v kateri smo opozarjali na nekatere nedostatke nasproti poštnim uslužbencem. Mi smo ostali hladni. Naša časnikarska dolžnost je, da obveščamo javnost o vsem, in predvsem o tem, kako težko si služijo reveži kruh. Tisto namigavanje pri slovesnem zaslišanju uslužbencev: vem ,kdo jc dal v»Sloven-ca« in grožnja s preiskavo, je pa smešno.
lj Novo vežbališče. Ker je navadno gar-nizi.isko vežbališče preveč oddaljeno, da bi se dalo po zimi uporabljati, je magistrat dal na Vodnikovem trgu nasuti velike snežne barikade in jih maskirati z raznimi smetmi. Vojaštvu bodo jako prav prišle za takozvani »Kncgse\erzieren«.
Ij Socialna demokracija in ljubljanske občinske volitve. Ljubljanski soc. demokrati so sklenili ,da postavijo za letošnje volitve v občinski svet dva kandidata in sicer dr. Antona Dermoto, in pa Ftbin Kristana.
Ij Velik vojaški koncert pod naslovom Strauss-Lcharjev večer se vrši na praznik sv. Jožefa, 19. sušca t. I. v veliki dvorani hotela »Union«. Koncert, katerega bode izvajala polnoštcvilna tukajšnja vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Christopha, bode obsegal le točke prvega in najslavnejšega dunajskega skladatelja Straussa, kakor tudi one od najmlajšega popularnega komponista Lcharja. Kakor čujerno, sc bodo v tekoči sezoni proizvajali takozvani operetni koncerti vojaške godbe šc drugih slovanskih, nemških, laških in francoskih komponistov.
l.i Operni zbor ima v torek, dne 19. t. m. svoj častni »popoldne«. Poje se krasna opera »l:\ angel.inik«. V obče sc mora priznati, da jc zbor jako marljiv ter jc povečini častno nastopal, zato priporočamo občinstvu, naj sc spomni tudi obeh zborov ter jima na primeren način izkaže svoje priznanje.
li Ljubljanska skupna železniških uradnikov Južne železnice, ima v torek, 19. t. m. (sv. Jožefa dan) ob polu 6. uri zvečer v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl) svoje izvanredno zborovanje. Dnevni red: regulacija plač s 1. julijem in raznoterosti. Z ozirom na stanovski interes sc želi mnogoštevilne vdeležbe.
li Občni zbor pogrebne bratovščine sv. Jožefa se bo vršil dne 19. marca to jc na praznik sv. Jožefa ob 4. uri popoldan v mali dvorani »Mestnega doma« na Franca Jožefa trgu. Sklepalo se bo tudi o zvišanju letnine in pristopnine. Odbor zahteval bode od vsakega pri občnem zboru navzočega člana, da se izkaže z društveno knjižico. Radi važnosti tega zborovanja želeti je obile udeležbe.
li Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske in meščanske šole pri c. kr. izpraše-valni komisiji v Ljubljani se prično v ponedeljek, 29, aprila 1907 ob osmih zjutraj na c. kr. učiteljišču. Prošnje za pripust k tem izkušnjam ie po predpisanem službenem potu vložiti pravočasno, da bodo najkasneje do 20. aprila dostavljene ravnateljstvu izpraševalne komisije.
lj Suknjo zamenjal ic sinoči na dijaškem stojišču v gledališču neki gospod. Dotični sc ulaidno prosi, da jo prinese v Hrenove ulicc št. 7.
lj Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani
naznanja svojim p. n. članom, da se bode letni občni zbor vršil v nedeljo, dne 17. marca 1907, ob 2. uri popoludne v steklenem salonu hotela »Ilirije«.
li Ljubljanska društvena godba priredi danes koncert v hotelu »Južni kolodvor«. Jutri zvečer vrši sc v vinski kleti hotela »Union« društveni koncert za člane. V ponedeljek vrši se koncert v »Narodni kavarni.« --V torek (na praznik) vrši se zopet koncert v hotelu »Južni kolodvor« in sicer zvečer.
f tojersKe nouics.
š Slovensko katoliško akademično društvo »Zarja« v (iradcu si je izvolilo na zadnjem občnem zboru za letni tečaj 1907 sledeči odbor: Stud. phil. Jos. Puntar predsednik; stud. iur. Boštian Schaubach, podpredsednik; stud. iur. Pran Kovač, tajnik; stud. iur. Fran Logar, blagajnik; stud. iur. Ivan Mi-lač, knjižničar: stud. iur. Alojzij Itivan, gospodar.
š Pri igri se je obesil. Mlctnega Janeza Ozmeca so našli pri sv. Bolfankti pri Središču mrtvega z vrvjo okolti vratu. Fantič se je pri igri obesil.
š Samoumor. Nekdanji dr. Brumnov pisar 18letni Alojzij Osterc se je vrgel 17. t. m. v bližini Gradca pod vlak.
š Več oseb je zastrupila neka Ana Lei-tinger v Sv. Ožbaldu pri Fibis\vaklu. Grozno babnico so zaprli.
š Trbovlje. Sv. misijon bodo vodili pri nas letos od 17. do 26. t. m. oo. jezuiti iz Ljubljane. Lani naznanjeni misijon je bil vsled legarja, ki jc takrat razsajal, odpovedan.
GLAGOLICA.
Sklep škofovskega posvetovanja glede glagolice .ic tajen. Govori se, da škofje ne objavijo dekreta kongregacije, ampak sc obrnejo šc enkrat v Rim. Mogoče jc, da pošlje Vatikan posebnega poslanika, da proučuje položaj.
HRVATSKO-DALMATINSKA ŽELEZNIŠKA ZVEZA.
Zagreb. Glasilo sedanje hrvaške vladne večine »Hrvatska« javlja glede na železniško zvezo med Hrvaško in Dalmacijo iz kom-petentnega vira 15. t. m. sledeče: »Res jc, da sc v skupnem ministrstvu dela na to, da se Reka zveže z drugo železniško progo in da se bodo pri tem ozirali na pristanišča v hrvaškem Primorju. Toda ponovno naglašujc-nio, da ta načrt nikakor ni v zvezi z načrtom železnice, ki bi skozi južno Hrvaško čez Liko
peljala do dalmatinske meje. Ta liška železnica sc danes ne nahaja več v stadiju prouča-vanja iu načrtov, ampak je dozorela stvar. Njeno finansiranje je že docela osigurano, graditi se pa začne v kratkem. Stroški za zgradbo bodo znašali 80 milijonov kron, od katerih odpade na Hrvaško posredno ali neposredno 6 do 7 milijonov, dočim bo Ogrska dala 74 milijonov. Ako se vpošteva to, da bo ta železnica, vsaj dokler obstoje današnji državno pravni odnošaji na Jadranskem morju, direktno najbolj koristila Avstriji, je popolnoma razumljivo, da Ogrska zahteva od Avstrije zaradi liškc železnice nekaj gospodar-sko-prometnih koncesij, katere Avstrijo skoro nič ne bodo stale, so pa velike važnosti in koristi za hrvaški iu ogrski eksport.«
LIBERALNI KANDIDATJE NA GORIŠKEM.
Gorica. Slovenski liberalci nameravajo v goriški okolici kandidirati dr. Treota. Na Krasu kandidira Lojze Štrekelj. V goriški okolici dela zase vodo potovalni kmfctijski učitelj T one Štrekeli. V gorah pa naj bi prevzel dedščino po tiskarju Gabrščcku Rudolf Konjedič.
KANDIDATURE V EURLANIJI.
Gorica. V korininsko-gradiščailskeni okraju bo na prihodnjih državnozborskih vo-litvah kandidiral goriški prošt dr. Faidutti. Proti FaiduttMu namerava nastopiti kakor kandidat dr. Marchesini, zdravnik v Korminu. Govorilo se je tudi o kandidaturi korminskega župana barona Locatelli-ja, ki je pa izjavil, da ne vsprejme kandidature. Socialisti postavijo kandidatom sodruga Pittonija. V červinjan-sko-tržiškem okraju nastopi baje kot kandidat od laške katoliške strani semeniški profesor dr. Farlao iz Gorice ,od liberalne strani pa bivši državni poslanec Antoueili.
KONEC NEMŠKE OBSTRUKCIJE V
MORAVSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Brno. Cehi in Nemci so se v deželnem zboru zaradi razdelitve podpore 20.000 K za otroške vrtce pobotali. Nemci so nehali ob-štruirati.
DRUG! UMOR V SOFIJI.
S o f i ja . Danes ponoči jc bil v bližini kolodvora na samotnem kraju ustreljen makedonski vojvoda Trajko Kristom. Pravijo, da je umor v zvezi s spori med makedonskimi vstaši.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK V BEROLINU.
Berolin. »Nationalzeitung« poroča, da je bil avstrijski prestolonoslednik dva dni v Berolinu in da ga je ccsar Viljem sprejel. Prestolonaslednik sc jc nastanil v »Hotel Bri-stol« in sc je strogo gledalo na to, da nihče ne izve za njegov obisk.
Nesreča pri mornariški vaji. Pri vaji torpedovk v Brestu jc napravil torpedo luknjo v ladjo »Fulniinantc«. Luknjo so takoj zamašili.
Povodenj v Pittsburgu je napravila 10 milijonov dolarjev škode. Življenje je izgubilo 14 oseb, približno 30.000 .iih jc brez streh. Več sto hiš jc v nevarnosti, da se podro.
Telefonska in brzoM poročila.
PORAZ »NARODOVCEV« V TRGU VIPAVA.
Vipava, 10. marca. Pri včerajšnjih volitvah starešinstva v Vipavi je bila poražena Hrovatinova stranka. Za župana je izvoljen Jožef Petrovčič, svetovalci so vsi naši.
VOLIVNA DOLŽNOST V GORIŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
ti o r i c a, 16. marca. Pravni odsek goriškega deželnega zbora je včeraj sklenil, da predloži deželnemu zboru zakon o volivni dolžnosti. Zbornica ba o tem razpravljala v nocojšnji seji. Akoravno pa je odsek svoj sklep storil soglasno, vendar ui nikakor gotovo, da bi ta zakon tudi v zbornici obveljal. Nasprotovali mu bodo najbrže slovenski in laški liberalci, ker se ga hoje.
MINISTRSKI SVET.
I) u u a j. 16. marca. Danes se v nagod-benili zadevah vrši tu ministrski sve„ ki se bo pečal tudi z včerajšnjim Košutovim govorom.
STAVKA PEKOVSKIM POMOČNIKOV NA DUNAJU.
I) u u a j. K), marca. Stavka pekovskih pomočnikov se nezmanjšana nadaljuje. Pomanjkanje kruha se jako občuti. Nckai kruha se dovaža z dežele. V nekaterih delili mesta so se do jutranjih ur nadaljevale demonstracije pekovskih pomočnikov pred delavnicami v katerih se je delalo. V desetem okraju je več tisoč oseb broječa množica prisilila, da se je delo ustavilo v neki veliki tovarni kruha. Nekaj oken na prodajalnicali kruha je pobitih. Med stavkajočimi pekovskimi pomočniki in nekaterimi raznašalci kruha je prišlo zjutraj do spopadov. Pomočniki so raznašalce kruha pretepli. Pet oseb je aretiranih.
SAMOUMOR ADVOKATA.
Dunaj, 16. marca. Tu sc je ustrelil 58 let stari dvorni odvetnik dr. Avgust Schimak. Zapušča vdovo in šest otrok.
DR. LUEGER.
D u naj, 16. marca. Danes zvečer dr. Lueger odpotuje v Lov rano.
METEOROLOGICNO POROČILO ZA KRANJSKO.
Dunaj, 16. marca. Lahki vetrovi, večinoma jasno, milo vreme se tako vzdržuje.
BOLGARSKI DIJAKI V PREISKAVI.
Zagreb, 16. marca. Policija je včeraj povabila k zaslišanju nekaj bolgarskih dija-
kov, ki so se udeležili koinerza v proslavo umora bolgarskega ministrskega predsednika. Povabljeni so bili posebno oni dijaki, ki so na koinerzu govorili. V govorih se je morilčevo dejanje proslavljalo kot junaško delo. ki je oprostilo domovino.
NESREČE V RUDNIKIH.
Strassburg, 16. marca. V Voelklin-gen ua Lotrinškem se je v rudniku odtrgala vrv, ko se je 30 rudarjev peljalo v rov. 22 rudarjev je ubitih, ostali so težko ranjeni.
F o r b a c h (Saarbriicken) , 16. marca. V jami »Rosselu« so eksplodirali včeraj plini. 65 rudarjev ie mrtvih, 77 rudarjev so rešili, 12 rudarjev je težko ranjenih.
POGREB BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
S o ii j a, 16. marca. Pogreb Petkova se je mirno izvršil. Pred pogrebom so nekateri ministri dobili pisma, v katerih se je pretilo, da bodo pri pogrebu nemiri. Knez Ferdinad je poslal venec z napisom: »Velikemu patri-jotu hvaležni knez«. Ko se knez povrne v Sofijo, se izvrše izpremembe v ministrstvu. Ministrski predsednik baje postane bolgarski poslanik v Peterburgu Paprikov.
ŠTRAJK V BELGRADU.
B e I g r a d, 16. marca. Pri pogrebu ustreljenih delavcev je demonstriralo nad 3000 delavcev. Govoril je socialistični poslanec Lapčevič. Delavci so zopet začeli delati. (Kakor znano je bilo pri nemirih provzročenih od štrajkujočih delavcev cukrarn v Belgradu. 5 delavcev od vojakov ustreljenih, 20 pa ranjenih.)
ITALIJA V AFRIKI.
Rim. 16. marca. Včeraj je v parlamentu minister za zunanje zadeve Tittoni, odgovarjajoč na interpelacijo de Marinisovo, razložil pogodbo med Anglijo, Italijo in Francosko glede na interese teh velevlasti v Abesinlji in Benadirju.
PASIVNA REZISTENCA OGRSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Budimpešta, 16. marca. Ravnateljstvo Južne železnice v Budimpešti je železniškim uslužbencem naznanilo, da ne more odgovoriti definitivno na njihove zahteve, dokler ne dobi navodil z Dunaja. Baje so se železničarji nekoliko pomirili ln zasedaj ne bodo še začeli s pasivno rezistenco.
STROP DUME.
Peterburg, 16. marca. Za popravo tavrijske palače, kjer zboruje duma, je bilo v proračunu za leto 1906 določenih 800.000 rubljev. Sedaj pa, ko se je podrl strop, se je izkazalo, da so bili trami segniti, veliki luster pa, k] bi bil moral biti lz kovine, je bil jz pleha. V Peterburgu menijo ljudje, da je vlada tavrijsko palačo tako popravljala, kakor okiopnice za rusko-japonsko vojsko.
VELIKE POVODNJI V AMERIKI.
N e w v o r k, 16. marca. V mestu Der-vvens v državi Ohio je vsled povodnji vse prebivalstvo (2200 oseb) moralo pobegniti na bližnje višine.
STRAŠEN UMOR V BOLNICI.
U p s a I a , 16. marca. V tukajšnji bolnici je neki versko blazni bolnik umoril tri osebe četrto pa nevarno ranil.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 716-0 mm
S	Cas opazovanja	Stanje baro-	Torape-ratura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Je a j»s
		v mm				■s a ► OH
15	9. zveč.	3s 6	04	sl.svzh.	jasno	
16	7. zjutr'	399	- 58	brezvetr.	jasno	0'0
16	2. pop.	38 6	60	brezvetr.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. — 0 6° norm. — 3 5»


J 't, -
fkhiui
Vabilo
na
občni zbor
- društva za vzdržavanje -Elizabetine otroške bolnice
ki se vrši
/
v soboto, 23. marca ob 3. uri popoldne v mestni dvorani.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Zdravniško poročilo.
3.	Upravno poročilo.
4.	Volitev upravnega odbora.
5.	Volitev novih društvenih članov.
6.	Slučajnosti.
691 i—t	Upravni odbor«
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti preljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
Franc Papa
nadučitelja in posestnika
izrekamo tem potom vsem, ki so nam ■stali s tolažiino besedo ob strani, kakor tudi vsem ceDjenim udfležni-kom pogreba svojo najsrCnejšo zahvalo
V Škofji Loki 15. marca 1907.
Žalujoča rodbina.
načelnik.
odbornik.
* V zmislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Anton Belec, Anton Kobi, Franc Povše, Gregor Šlibar.	546 2
Orehe
B2 O
suhe gobe
um—ihiii iiimuiiiii »m
kummo
spioh vse det. pridelke
kupi Anton Koleno v Celju.
? LlilMl
n
ima v zalogi knjigi, kateri je uredil in izdal dr. E. Volčič v Novem mestu:
1.	Civilno-pravdni red in sodni pravilnik z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popoln zborni s pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg XII in 909 strani; Cena vezani knjigi 8 K 50 h, broširani 7 K — s poštnino 7'55 K.
2.	Odvetniška tarifa v slovenskem in hrvatskem jeziku prei sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel), cena 1-80 K s poštnino 2 K — 578 5 - 1

Miiostiva gospa,
■II veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime »Kathrelner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti^da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova
s/adna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja ronj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milo-Mti\a go*pa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kuvo zi;olj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: » Knthr< inerjeva Knei|>povH slad-na kava« 111 s sliko žilpnika Kneipiia kot varstveno znamko.
katoliška Tiskarna
priporoča runovratu
»ar vizitnioe HM
90 alakl oami.
Orožnik v pokoju i6£e 622 3-2
primerne
službe.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
VABILO
na
redni občni zbor
,Ljudske posojilnice
registrovane zadruge z neomejeno zavezo'
v X^jnt>ljaiii,
ki se vrši
8. aprila 1907- ob 6. uri zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
V L j u b I j a n i, dne 11. marca 1907. Za načelstvo:
Dr. Iv. Šusteršič	Josip Šiška,
. ■ »■■.■»«! I...,
VRT
v mestu, primeren tudi za vrtnarja, se da v najem.
Poizve se pri gospej Mariji Mole, Karlovska cesta 30. 559 2 — 2 .n
Izdelane postelje.
iz rdečega posteljnega inlota.' Prav dobro napolnjeno. — 1'ornica ali blazina 180 cm dolga, 111! cm Široka K 10-—, K-. IS. K 15 — in K 18'—; 8 metra dolga, 14« cm Široka K 14 —, K 16 —. K 18 —. K Sl —. Zglav-nik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3 —, K S'50 in K 4 —, BO cm dolg. 70 om. Širok K 4'50 in K 5 60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drngi meri. Sdolni modreci iz žime za 1 posteljo K 27'— boljji K 33'—. 1'oSilja se pošt-nine prosto po povzetju <d K 10 naprej. Zamenja ali na?aj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	512 6_2
Benedikt Sachsel Lobes 910
pri Plznu na Češkčm.
545 3-3
KUHARICA
izurjena v vseh kuhinjskih in gospodinjskih stvareh, v starosti 33 let, lepega vedenja išče službe v kakem župnišču. Naslov: Antonija Bernik v župnišču pri Sv. Jurju kod Senja, Hrv. Prim.
- Kuharica -
poslujoča več časa kot gospodinja v župnišču, želi dobiti zopet enako službo v kako župaišče ali drugo boljšo hišo.
Naslov pove upravništvo. 586 3—1
Jjurisf
išče primerne - službe v pisarni. -Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.
549 3 3
Agente
v vseh krajih išče pod
zelo ugodnimi pogoji
Brunovska izdelovalnica za lesene rolete in žaluzije
Holimann & Merkel
Brunov na Češkem.
572 3—1
Sprejme se
izurjen® šiulija ln učenka
v modni salon
Elize Hitzl-Huber,
Francovo nabrežje Štev. 1. 521 3—3
U A| stane H j - kauč. H w ročna stampilija z imenom, značajem in naslovom do 6 cm dolžine, izredne trpežnosti s kaseto in trajnim barvilom. —
Zastonj pS!str
mačih tiskarnah, numeratorjlh, Sablonih itd. 421 2 Tovarna stamp. J. Levvlnson, Dunaj 1(85, Adlorg. 12. — Fll. Odessa. Zastopniki se Ifičejo,
Vajenec
za krojaško obrt se sprejme takoj pri tvrdki
M. Kune,
Ljubljana.
433 4-4
Sprejmem več
zidarjev io delavcev
Alojzij Berčič,
zidarski mojster, Stara Loka.
505 3-2
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku aH prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerijah
J
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tijdropg topflrae hranil
v Progi VIII. tonil?zastonj.


Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
77aj bolj. hosm. Zobo






j	
J~	M ^
>	
v	m
i	
9.1	10-1
Apofag
odstrani zanesljivo r 2 dneh
kurja očesa, bradavice In žulje.
Proti vposlatvi 1 SO K pošlje takoj kot vzorec brez vrednosti. 3 kom. franko 3 K.
—• Lekarna „Einhorn" —
v Welsu it. 70 na Gor, Avstr.
i SL M Tovarna I
*	m M	*
H H M. tir --stole--
i Franceta Šoiseljna |
$ no Bregu. p. Borovnica, RranjsHo |
izdeluje	QQQ Q-| ^
k vsakovrstne stole	*
*
od preprostih do najfinejših po	w
j» najnižjih cenah brez konkurence.	9
® llustrovan cenik pošlje se na zahtevo ^ zastonj in franko.	^
S®®®®®®®®®®®®®®®
Pozor! Kupci in prodajalci! Pozor!
Vsled povzdige in izboljšanja že dveh običajnih semnjev na Col>u (Podvelb pri Vipavi in sicer na sv. Urbana dan in kvaterni četrtek v mesecu septembru vsacega leta podpisano županstvo vljudno vabi vse kupce
kakor tudi prodajalce živine in sploh trgovce na zgoraj omenjena dneva na obilen obisk. — Ker se tukajšnja občina nahaja ravno na razpotju, je pričakovati lepega uspeha.
Županstvo na Colu dne 12. marca ;907.
Ivan Pregelj, župan.
594 6-1




V "i

597 3—1 fy1
u	' jR
Podpisana si usojava najvljudneje naznaniti slavnemu p. n. občinstvu v H jj^ mestu in na deželi, da otvoriva z dnem 18. marca novo urejeno	^
i delavnico za vozno sedlarstvo f
H ter se priporočava za obila naročila, ki jih bodeva izvrševala vedno točno„ so-M lidno in po najnižjih cenah.	jh^
Nj Vhod	"

v delavnico: Nunske ulice 3. Erjavčeva cesta 6.
^lr—►tis-.
Veiespoštovanjem	Ji
Jelovšek St Balantig.jti
rV^iur^iur.

Računski sklep
posojilnice"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
LJubljana, Kongresni trg št. 2, za enajsto upravno leto 1906.
Denarni promet za leto 1906«
Prejemki
Kron
vin.
Izdatki
Kron
Račun glavnih deležev : Vplačila............
opravilnih deležev: Vplačila............
„ hranilnih vlog: Vloge..............
tekoči: Vloge, vzdignen, naložen denar in vrnena posojila .
„ posojil: Vrnena posojila.............
„ efektov: Izžrebani efekti.............
menic: Plačila.................
nepremičnin: Sprejemki.............
terjatve od prodanih posestev: Sprejemki na kupnini . .
pro diversi: Razni sprejemki...........
pristopnine: Vplačila..............
„ posojilnih obresti: Plačila............
tekočih obresti: Prejete obresti...........
efektnih obresti: Prejete obresti..........
zamudnih obresti: Prejete obresti..........
obresti prodanih nepremičnin: Prejete obresti.....
meničnih obresti: Prejete obresti..........
upravnega prispevka: Prejemki..........
Gotovina v blagajni začetkom leta 1906 ..........
600 1016 4113573 20248100 949712 400 514454 219025 48462 741303 254 357683 290109 1458 6455 1079 11593 23635 191471
90 48 99
33 95 35 06
74 76 20 09 71 02 47 68
1 27720370 74
vin.
Račun inventarja: Nakup inventarja............
glavnih deležev: Vrneni deleži............
opravilnih deležev: Vrneni deleži...........
„ hranilnih vlog: Vzdignjene hranilne vloge ........
tekoči: Posojila, vzdignene vloge in naložen denar pri raznih
zavodih...................
posojil: Izplačana posojila.............
menic: Eskomptovane menice............
nepremičnin: Plačila in investicijski stroški........
terjatev od prodanih posestev: Prodane nepremičnine . . .
pro diversi: Razna izplačila.............
obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti........
posojilnih obresti: Vrnene obresti..........
tekočih obresti: Izplačane obresti...........
meničnih obresti: Povrnene obresti..........
davkov in pristojbin: Plačani davki in priatojbine.....
dividend: Izplačana dividenda............
upravnih stroškov: Izdatki.............
razpoložnega zaklada: Vzdignemo za penzijski zaklad uradnikov Gotovina v blagajni koncem leta 1906 ...........
152	—
400	— i
152	—
3363638	33
21531418	88 1
1069893	52
568954	70
77149	06
115168	83
742672	86
36341	99
1596	97
38229	26
27	71
12254	82
170	—
37904	19
4000	—
120245	62
27720370	74
Denarni promet:
Sprejemki.............K	2752889906
Izdatki............. . „	27600125 12
K	55129024-18
Račun zgube in dobička za	leto 1906.
D e b e t
Kron
vin.
Kron
vin.
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih . .
kapitalizovanih........
inventarja: 10»/0 odpisa od K 692839 100/° „ „ „ 152-— davkov in pristojbin: izplačani davki .
zaostali davek........
zaostali davek za leto 1905 . . .
efektov: kurzna izguba upravnih stroškov bilance: dobiček . .
36341 477489
99 24
692 : 84 15 20
12254 130
82 71
12385 703
53 29
513831 23
708 04
l!
11682 520 37904 43687
24 80 19 10
608333 ! 60
Kredit
Kron
vin.
Kron
Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1906
predplačila leta 1905 .........
zaostale obresti leta 1906 .......
zaostale obresti leta 1905 .....K 126172 38
predplačila leta 1907 ......... 28521 "68
povrnjene obresti leta 1906 . . . . „ 159697
Račun tekočih obresti: prejete obresti......
izplačane obresti..........
Račun meničnih obresti:
prejete obresti leta 1906 ......K 11593 02
predplačila leta 1905 ...... „ 1869'64
povrnjene obresti leta 1906 . . . ~ K 27 71
predplačila za leto 1907 ........ 330970
Račun efektnih obresti:
prejete obresti leta 1906 ......K 1458 20
zaostale obresti leta 1906 ..... „ 525 45
zaostale obresti leta 1905 .... " ' ' ! ! ~
357673	74
22864	45
84340	90
464879	09
156291	03
290109	76
38229	26
13462	66
3337	41
1983	65
388	31
Račun zamudnih obresti...........
„ upravnega prispevka.........
„ pristopnine.............
„ nepremičnin.............
obresti od prodanih nepremičnin: prejete obresti zaostale obresti...........
1070
71
570 I 27
308588 251880
10125
1595
6455 23635 254 4158
1640
vin.
06 50
25
34
09 47
91
98
608333 ! 60
Račun bilance z dne 31. decembra 1906.
D e b e t
Kron
vin.
Kron
Račun posojil: na vknjižbo..........	4700735	41		
na poroštvo............	1488142	26	6188877	67
tekoči: naložen denar.........	903411	73		
posojila.............	4923359	72		
	5826771	45		
pri nas vloženo..........	559111	—	5267660	45
terjatve od prodanih posestev......			74954	83
menic...............			248375	42
efektov..............			101072	80
nepremičnin.............			521392	68
inventarja	5003	87		
10o/o odpis od K 6928 39 ... K 692 84				
10% „ „ „ 152 — . . . „ 15-20	708	04	4295	83
posojilnih obresti: zaostale obresti na vknjižbo	73862	63		
zaostale obresti proti poroštvu.....	10478	27		
	84340	90		
za leto 1907 predplačane obresti ....	28521	68	55819	22
efektnih obresti...........			525	45
obresti od terjatev prodanih posestev . . .	1		570	27
pro diversi.............	I		3780	32
blagajne..............			120245	62
penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388	14725	84		
obresti.............. ■ ■_	602	62	15328	46
vin.
12602899 j 02
Kredit
Kron
vin. ii
Kron
vin.
Račun glavnih deležev...........ij
„ opravilnih deležev..........j
hranilnih vlog: stanje.........j 11823559
kapitalizovane obresti........| 477489
„ meničnih obresti...........
davkov in pristojbin..........
dividend..............
rezervnega zaklada..........
razpoložnega zaklada.........
posebne rezerve za zgube.......
„ iz hipotekarne kupčije
penzijskega zaklada..........
zgube in dobička: dobiček.......
5200	— |
8796	—
12301048	96
3309	70
130	71
190	— i
24477	01'/2
93393	563/,
62719	141/4
44618	361/2
15328	46
43687	10
; 12602899
02
Poročilo za XI. upravno leto 1906 in izkaz hranilnih vlog se nahajata v tisku, in bodeta po občnem zboru slavnemu p n. občinstvu pri bhgajni brezplačno na razpolago, dokler ne bode zaloga istih pošla.
patent
^ ^ ^	Bat^cbck _
ilj-gternit
asbestni cementni SRHU
Eternil tovarne LUDVVIG HATSCHEK i
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. hmmmm Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami.	582 26—1
Pouk v
italijanščini
sistem Berlitz.
Mesečni honorar:
pouk 3 ure na teden........K 10 —
konverzacija 2 uri na teden	... „ 6 —
Prijave: Dalmatinove ulice št. 5, visoki partere levo.	589 1-1
Poučuje se od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
proda v Mengšu najnaj-lepSem prostoru, pripravno za prodajalno ali kako drugo obrt pod ugodnimi pogoji
HIŠO
424 3 3
Valentin Mm
P. Mengeš.
Zenitna ponajdba.
Mlad železnični uradnik, prijetne zunanjosti, samec, z lepo prihodnostjo, želi radi pomanjkanja znanja seznaniti se z izobraženo gospieo z nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ,,Viadko 22'', Trst, poste restante. Tajnost zajamčena.
564 6-2
Najnovejša pariška moda
Tafft - svileni špenzar z vezenino kratki sacco „ „ „ „ jopica
Največja izbera konfekcije za dame:
paletolov, ranglamov, jopic, ovratnikov, kostumov za d.ime in deklic« kakortudi kril najele-gantnajše facon® ter krasnih svilenih in suknenih bluz.
Največja izbera konfekcije za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah
Angleško skladišče oblek
595 3 i 0. Bernatovic, Ljubljana
Mestni trg št. 5.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina.

Razstavljeno ocl 17. marca do vštetega 23 marca 1907:
Velezanimivi posnetki z japonsko-ruskega bojišča.
F,83 1-1
Viktor Korsika
U umetno in trgovsko vrtnarstvo
D Ljubljana, Rimska cesta štev. 5.
Izdelovanje šopkov in vencev po najnovejši obliki in nizki ceni.
Pristna in dobro kaljiva zelenjadna, poljska in cvetlična mmm semena.
Priporoča svojo bogato zalogo vrtnic v najlepših in najhvaležnejših vrstah. Palme in rastline za sobe, kakor tudi razne cvetoče rastline za cerkev, okna, grobove in vrtove.
Vrtne nasade prirejam strokovnjaško in ceno, kakor sploh vse v to stroko spadajoče predmete.	587 3—1
ca
CD
so
ivja
: s s brezalkoholne pijače : s s
mej temi s pomocjo Hafnerjevih šsimečiii limonndnili bombonov,
okus malin, citron, jagod, črešenj, dišečih jagod, prirejene
sumeče limonade
nedesežne. — Edino pristne s to varstveno znamko. — Vsakoletna poraba nad 40 milijonov. — Edini izdelovalec:
™ ...... "'i Prva češka akcijska družba «1««»™™™
orientalnih sladkornih in čokoladnih izdelkov
Kraljev, vinogradi, prej A.Maršner. - Glavni zastop; Dunaj VI., Tbeobaldgasse 4,
590 10—1	blizu Naschmarkt-a.
HOTEL ,UNION'^^CT^J
v torek IS. marca 1907 na praznik sv. Jožefa
• v« •
(Sfrauss-Leharjev večer)
celotne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27, kralj Belgijcev, pod osebnim vodstvom g. kapelnika C h r i s t o p h a.
Začetek ob S. uri.
593 2 - 1
Vstopnina 60 h. ^ ............
ED
Lep, Mir pi,
z debelimi drevesi za žaganice ali pragove, se takoj proda za posekanje.
Več se izve pri lastniku Jožefu Bodlaj-u na Brezjah. Pošta Tržič (Gorenjsko). 539 2-1
2 učenca
za kovačnico, v kateri se izdeluje orodje (Zeugschmied), se sprejmeta takoj pri Ivanu Kancu v Dravljah štev. 20. Pošta Št. Vid.	540
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
čg pod »Narodno karamo". Električna razsvetljava.
Od 17. marca do vštevši 23. marca I907r
Športne veselice [u i nego.
Tesarski in mizarski
§*T vajene-
se sprejmejo takoj pri tvrdki 592 3—1
G. Tonnies w Ljubljani.,
Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek!
1000 in iooo dam in gospodov, meti temi umetnice svetovne slave, kot E »Il m y Dostinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gaibr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Noveni Vorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-ov
iTManol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manul se dobiva v škatljah po K I'—, K 2 — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
1'raga, Vodickova ulica 548.
V Ljubljani se dobiva pri A. Kancu in Ant. K o rbarju, drožeriji.	568 25 — 1
KoiiMl worskn rtfcwia i'racij a,
na čast usem Jožefom in Josiplnam u nedeljo, dne11 marca
koncert
Svira vojaška godba.
Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 60 vin.
Od tega dneva nadalje se toči vsak dan, dokler je kaj zaloge, svetovno-znano edino pristno izvirno Salvatorjevo pivo iz pavljanske pivovarne.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje velespoštovanjem
Josip Scforey, restavrater.
588 1—1



a

A
Ljubljano, Prešernove ulice štev. 9
vljudno naznanjata, tla ji-zalOSO ZO SPOmltldanSliO seZORO tako v
oblekah za gospode in dečke, f kakor v konfekciji za dame
popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
E65 6-1


C pf^Hiiiia psp^« pf^T Efi^
T





fle-i ill&lf a ridil^da združehih pivo varen zaleg
3JE-L.NI9IW1 unu£t>n TRG v Ljubljani, telcL it 163. == ^
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
mmmm—Mm~m—mmm—mmmmmmmmm Z • I O || (f V SpOrfllji ŠiŠkl, t«l»bll8 »4«*. IB7.
fin
jih,
s
Kdo proda
malo hišo z vrtom v sv. Petra
predmestju, Vodmatu ali Novem
Vodmatu?	580 2-2
Pismene ponudbe poste restante št. 56, Ljubljana.
fPv/ni/fi i< ' /./rieriJro
jifateri ZeHJo <\obno, po ceni in joasno.sl/ivt)-■ /»oiovuli na/se obrnejo
< ^i/7iL\fic7'./fm e(e/Xa
v .S/tiM/ani bfčblodvonske u?ice2&. ^s<'/iovrsinaC/\yas/iila dtyo sebrcvji/acno.
Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl.
Schlchtouo milo
Pristno le z imenom ..SCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.		Prihrani trud in oelo, koristi teda •udi zdravju.
	ne Škoduje perilu	
		
2442
Š« za dneva sem končala In brez truda vse oprala. Čisto sveže je perilo, Ko prinesem je domov. Zato le Schicht-ovo rabite milo, Enak vspeh Vam je gotovi
Zahtevajte zastonj
hi franko mo| veliki, bogate Ilustrovrn Klavni ccnlk r nad jCCO »llkaml vitb vrat nlkeloftatih, srebrnih Iu zlatih n; t znamko Ro«it>|if, Ilahn, ;>inegt NebaMiauaen, lUnbiitte kakor tudi virh vrst aolldnlta ilaVnlo In arrbrnlt. f,t> IcTlmlb tovarn tik tb Cjuali.
Nlkcl. remont, ura......K 3'—
■ lat. Roakopl patent ara . . . . , I — , , črna jtkl. rem. ura . 4'--Svlc. Izvir. Roakopl pat. ura . . , V-Ooldln rem. ara .Luna* kole-|e , 8 '0 arebr. . . .Oloria* . , Sli , , , dvojni plajt . . IS O , oklep, verlitca z rlnElta na pero In karab., 15 jrr. Icika . 3 — (••ka Tula nlkcl. ura a aldro z .Luna* koleajcm . . . lo-so ■ ra a kukavico K 8 50, budilka K ) 90, kiibin|»V« urit K >■-ivarcvaldtka ura K 3 80. Ki na k o a to 3li'tno plamenu JiuuatTiil Mkak rlalkol Zarcma dobljena, ajl d'.'nar ituuu:
Frva tovarna za ure Hanns Konrad v Most . 1789 (Briijrt «t. 664, Češko ">»■- 69
n
L
a
E <
®3T Najcenejša vožnja v Ameriko. "182®
r E. Kristan
1 Ik^a /™ \ oblastveno Roncesljonl-
rana potovalna pisarna
za
A mersko
v Ljubljani SCoiodvorske ulice št. 41
71 53-10
i O
•s
r
s>
I
ET Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
******
MESENIH

180	K
2 -	K
1-40	K
2 —	K
2 -	K
-■36	K
2 —	K
ja mazert svoje ^ čižme sa ^fojl
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje

2947 32-22
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenbnrg ul.4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va-um Heveaxom sem iako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a mil o Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. ,kiul>a
strelcev" na Dunaju.)
I milijon triletnih lepih, močnih in nepresajenih
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
vseh tesarskih del, —i
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 5
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih

kakor: gnjat (šunke) & la praške kg a salame iz gnjati, krakovske kg & 102 5-3	brunšviške salame kg a
hrenovke (Frankobrodske) 12 kosov cervelatne klobasice 26 kosov fine kranjske klobase, velike 1 kos „ „	„ male 12 kosov
Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in debelo po povzetju, vse po najnižjih cenah. Za Izvrstno blago in točno postrežbo se jamči. Pričakujoč mnogobroj-nih naročil, beležim z velespoštovanjem
Franc Golob,
mesar in prekajavec v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
smrekovih sadik,
katere so zrastle na Krasu, ima na prodaj po 4 K 50 h pro mille Josip Dekleva, posestnik v Postojni št. 118.	423 3-3
H m
Redka priložnost.
V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana
molu trgovina
z mešanim blagom
pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	636 6
OGLftS!
MEW-Y0RK in LONDOR
nista prizanašala niti evropski Milini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo egolj proti majhnemu plačilu delavnih moSi Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Požiram torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
Jld. 6"90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih H«"
lev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat srebrnih Vili« Is
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni tile;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavitlfr, fllc;
1 kom. amar. pat. srebrn« zalamtsj. nlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemi nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktorla čailC za |>0& klado:
2	kom. efektnih namiznih svetnik««", i kom. cedilnik za čal; l kom. najfin. slpalnlce za sladko?.
42 komadov skupaj samo |ld. ffOr
Vseh teh 42 predmetov je popr«| stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit, po tej minimalni ceni |ld. 6*90. Am« ričansko pat. srebro je znano, je skoti in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantira V najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkakrlnl sleparlll, zaveiu cn se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na) nikdot ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva so edino le v	67i 3-1
A. HIRSCHBERG-a
:ksportni hiši amoričanskega pat. srebrnega bl*j«
na D u ii ii j i II., Itembrandtstr. 19 S. L. Telefou 14597.
Pošilja se v provir.cijo proti povzetju, ali to se znesek naprej vpošljc. Čistilni prašek r.a njo 10 kr.	^
1'ristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem Bil som s pošiljatvijo krasno garniture Jake Mtdovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pošpolki* S pat. srebrno garnituro sem Jako zadovoljni
TomaA Roianc, dekan v Mariboru. K.er je vaša garnitura v gospodinjstvu |*kc tor-stna, prosim, da mi pošllet« šo iadno Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bobm, okrožni l/i ti.-varniškl n i avnik. S poslanim namiZMint oro ij<-m se tu ip'6 xndo-d»oljea. — Mihscl Kotafti-v <!,ravnat, p imo n uradov dež. pn vladi v Sarajevu. — Sara »vo 22 okl 1904
Proda se cena, lepa, nova
enonndstrop. zidana vila
pod zelo ugodnimi pogoji, s prostorom za vrt ali brez njega, zida se tudi lahko še gospodarsko poslopje itd. 446 3 Vpraša naj se v Streliških ulicah štev. 29.
Podružnica : v Spljetu. :
Delniška glavnica a 1 t K 2.000.000. s :
Manslin Kreditna banka v Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem karza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme aa srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjava valute in nouce po dnevnem kurzu, disKontuje kulantno devize v laških lirnu.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- JEt f _ Q tuje od dne »loge do dne vzdiga po	2
Rontni davek plača banka sama.
Podružnica s v Celovcu.:
i Rezervni fond: 1 t : : K 200.000. t 1 1
Službo graščinskega vrtnarja
kateri je vešč v vseh strokah vrtnarstva in sadjarstva; neomenjen, ne čez 40 let star, zmožen slovenskega in za silo tudi nemškega jezika, sprejme graščinsko oskrbništvo Križ pri Kamniku.
Ponudbe s prepisi spričeval poslati je do I. aprila t. I. gori-Imenovanemu oskrbništvu. Vse drugo po dogovoru.
577 3 -2
kot idr a vi ln i vrelec že stoletja znana v vsefc boleznih
II
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstne
za otrobe, prebolele in mei nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Isvirek: Giesshubi Sauerbrurm,
Hlaz. M*<aja, zdravila« kepaliičc pri Karlrrik »ar<
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v viek lekarnah, večji) naeorijikih prodajalnioah in trgovinah % jestvmami it tura.
Zaloga pri Mihael Kattaw-!a in Pal«# Lastnik-«
Mabllani	114 62 49
gozdnega in poljskega čuvaja
takoj odda občina Zgornja Šiška Mesečna plača 30 kron. Prednost imaio orožniki v pokoju. Ponudbe poslati je podpisanemu ur«du.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
i letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivloaraka sistem Roskopf patent remont, ura i sidro z masivnim solidnim antlma-gnetiiklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčeiu (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 6-—, 3 komadi K 14"—, s sekundnim kazalcem K 6-- ,3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10'—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35-—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bre<3 odbitka.
Razpošilja po povzetju
2461 20 - 20
dne 13. marca 190?.
560 4—3
Perje za postelje io puh
priporoča po najnižjih cenah
*>°24 F. H I T I
Pred škofijo ftt. 20. ■V" Zunanja naročlia se točno IzvriuJeJ«
Prodajalka,
izurjena v špecerijski stroki, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti službo na deželi, najraje na Štajerskem.	531 3-3 Naslov pove upravništvo „S'ovencaa.
prva tovarna ar ^ Haias Konrad
v Mostu (Brflx) **» St. 1157, (CeSIto.)
Bogato ilaatr. cenilci a na/1 3ooo slikami ae na aa htevo poAlJejo gratia lo franko.
SCilliiCtiSCIUSUlItSiSSSSIttSiiSiSitSilt
• •••(•••■••••I............................
Postavno zavarovano.
AMein eehter Balsam
iu dtf SdajtlMitl-ipithtkl tu
A.Thl«rry in Pregrada
M IhhttKi-StMrbrMtL
Vsako pooH ejunje kazniro
Edino pristen je
Tbierrpjev balzam
z zeleno znamko nred -vnica-. Cena 12 majhnih ali fl dvojnut h steklenic ali 1 velika Apecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5*— fmnko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
rroii vsem »o tako starim ranum. vnetjem, ranitvam, ahscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domači sredstvi sta povsod znari in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregradi pii Rogaški Slatini.
Broflura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro yseh večjih lekarnah in medicin« lnih
d ogeriiah. 86 52—1





IM

^BiiiSsi
Dovoljujem si naznaniti p. n. občinstvu, da je popolno razbrana moja zaloga ravnokar došle
konfekcije za gospode, dame, dečke, deklice ter otroke
za pomladansko dobo in jo prodajam po cenah brez konkurence.
O. Ilernatovic
Ansleško Skladih Oblek, Ljubljana, Mestni tri Ste®. 5.
55< 3-2



DFAFF-ovi šivalni stroji
»o najboljši za rodbinsko porabo.
war Šivajo, gotijo in pleto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (KugeUager).
Glavno zasiopstvol FRAN TSCHINKEL " Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Kllilidliili^^iii iiii^liKiililiiiliilli^i^	3H2SE3H3SE3162Sl3SE3SE3Si3SE3SE
S	Trgovina s papirnim in galanterijskim blagom	jj|
V Ljubljani,	TONI, Sv. Petra cesta 31
milit.....tiinniiimiiiitiiiiiiiiiinitiiiiiimmiliiitmiiiiiitiNiiiH...........................................................................................................................................................................^
priporoča svojo zalogo pismenega, pisarniškega, ovitnega in barvastega papirja ter kuvert razne oblike in velikosti.
Trgovske knjige in vse Šolske potrebščine. Albumi za slike in razglednice ter poezije. Pismenega papirja v kasetah in zavitkih.
Denarnice, listnice in ročne torbice.	w
Velika izbira velikonočnih in umetnih razglednic.	813 7-3 ^
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški mazilo
črne, rujave in bele barve.
Lekarna pri „0RLU"
Ljubljana, Jurčičev fr$ (not?. mesto)
Edjmjastnik: Nlr. Ph. Mardetschlager, kemik in dipl. lekarnar
se pripor.>ča v izdelovanje in r ajratančneišo izvrš t v vseh allo- in bomtop. receptov, in ima vedno v 7alnt-i vse tu- in in«.?emske specialitete, mineralne vode kosmet. in redii-e snovi, medicina!, konjak in vna, hygij^n in kirurg predmete za bolniško os«rbo in pr.dmeie iz kaučuga, izdeluje vsa obvezila, ogtjenokisle vode in odygene m inhalacijo; tu je tudi koncesija prodajo strupa. Njeg vih lastnh iz eikuv (specialitet) so posebno priljubljeni kosmet. izdelki kot izoorno in priljuhl f-no sredstvo in scer:
za lepo, čisto polt in telo: da cvetlično milo i o 70 vin., t> kom. 4 K. da cream (mašč ) po 1 K. 6 kom. 5 K. da- Puichvrin ceam po 1 K. da cesar, voda (umiv. voda) po ' K. —-
Za rasi las in hjih ohranitvijo pred izpadanjem in proti luskinam: da voda za lase p > i K, 6 kom 6 K. da pomada za lase r>o i K, 6 k m 5 K. —
Za konserviranje in čiščenje zob in ust (prijetna sapa): da esenca za zobe po t K, 6 k m 6 K. da prašek za zobe po 60 vin., 6 kom. 3 K.
Ti izdelki so zakonito zajamčeni; razpošiljajo se po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Ugodnosti ostanejo še nadalje v veljavi. Pazi naj se na ime »Orlova« lekarna (obstoji nad 300 let.)	498 3 3
!! pozor, kmetovalci!!
na izložbo semenske trgovine
sija
Ljubljana, Šelenburgove ul. 5.
Trgovina ima vedno v zal. gi v veliki množini
15 vrst čistih travnih semtn, 6 „ meša ih travnih semen za vsaka tla, 8 „ de elinih semen najboljše vrste, 6 , pese 2a krmo, 4 vrste repnega semena
in še mnogovrstna druga krmilna in zel^njadna semena, kakor jih ima v zalogi že mnogo let na splošno zadovoljnost p. n. cenjenih tdjemalcev.	552 3 2
Cenik je brezplačno na razpolago.
Naročila se sprejemajo v slovenskem in nem. jeziku.
A. I. 71/7
Objava.
S sklepom c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani, z dne 9. sušca 1907, posl. št. A. I. dovoljena je
javna prostovoljna dražba
v zapuščino zamrlega gosp. profesorja bogoslovja in častnega kanonika dr. Matije Leben spadajoče hišne oprave, knjig itd.
Ta dražba se bode vršila dne 20. sušca t I. od 9.- 12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne v hiši št. 6, II. nad-> stropje v Mfolfovih ulicah v Ljubljani.
Vse te reči prodale se bodo le proti gotovemu plačilu skupila in proti takojšnji odstranitvi iz stanovanja zamrlega.
V LJUBLJANI, dne 14. sušca 1907.
luan plantan,
570 3-1
c. kr. notar, kot sodni komisar.
*• IVAN DOGAN g
mizarski mojster v Ljubljani, Dunajska cesta, Hediatova blia it. 19.
_ SgUTTi rfo,
? IMH i
« | i|il| Mi
i 'i iln
priporoča
Svojo bogato znloso hišne
•M
oprave.
••• •••
Spalne ter jedilne sobe za salone. Di«ane vsake »' ste. Modroce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, g*	otročje vozičke itd.	519 i
Naročila se točno Izvriujejo. — Cenik s podobami zastonj in franko.

. Sonuno delo! Nizke cene!*
Josip Stariiia
692 F. 8. Nolli-jev naslednik 62-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in
vodovoilif&a
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.

pozor I Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljuč-nam kataru itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od :	2443 io—r
P. Jurišiča, lekarnarja
v pa k rac u Stev. 66 (Slavonila).
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišce za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-18	po životni meri.
Velikanska kuedilnMa
■amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkornm-oves, jernzalem. goli ječ* men, rusko Riga-laneno seme, stotne buče, vsake Vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
PETERLAfltllK-U
fe'"3 v Ljubljani
nasproti frančiškanske cerkve.
t Pri nakupovanju k cj
— suknenega = 8 in manufakturnega g
hlaga	H
m opozarja na tvrdko jij
HUGO IHLj
v Ljubljani i
Špitalske ulice štev. 4. S 811 68—81 f|| Velika zaloga z
J suknenih ostankov.4
hm
! I t I t t t 1 t t
^mm
Stanje hranilnih vlog s 23 milijonov kron.
Rezervni zaklade nad 800.000 kron.
r?. r-v^-c i ^mrnOmu;
I? g
ffjSlSŠ!
m
Mestna hranilnica ljubljansko
v Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni hiši, (popre) nn Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4 o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na (a način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—3
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
MUKiarassuB. I
Stavfaeao, umetno ia konstrukcijsko kijočavaičarstvo.
fiiMčoe vidre in sesalke
J. Spreitzer-ja naši. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoCa »o slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v Izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: žično omrežja na atroj, obbajllne mizo, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vožna vrata, balkoni, verande, atoipns križe, Štedilnike, strelovodu, žolezna okna, železne atole Itd. Specijaliteta. valjičnl sastorl ln aolndne plahte po najnovejšem zistemu 8 samodvlgalntml 1609 52—69	oporami brez vijakov.
Založnik c. kr avstr. drž-tvnih uradnik ov.
£ Klobuke,
cilindre in čepice -m
v najnovejših faconah in v velikih izherah
priporoCa 112 52—9
Ivan Soklič.
Pod trančo St. 2. Postaja eiek.železnice.
1 Anton Presker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cest* it. 14 | Srilikovaa * zlato fcolafBo * Parizu 1304.
z modernimi , velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite ?a 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa Je izdatno cenejša kakor na Nexv York.
Pojasnila daje \ ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko nlloe odale.1 itev. 26. od Južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju*. 320 "i f>
ooooooo o oS
Mm
mm
m
9«!liko¥»« * zlato kolajno ia krliatn v Londonu 1905.
TS^rSSSS^ duhovniške chleki
Iz trpeiaaga la talliinaca blag« pa alzklti &o*ak.
,'pozarja na veliko k voj o zalogo
•ošabno na fcavclaka v največji Izberi po najnijfft
i cenah.
8rta»it«ij apifm> «w»HJit«r:* srait« itUialtklfe arttelk*.
ugotovljene obleki.
Najkrajša in najcenejša UQŽ!l]D»fllMiKt) o
i	domačega izdelka
priporoča uradniškim rodbinam
JOSIP VBDMAR
- v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. 163 52-9
M Popravila točno in ceno. mm
KrcnjsRoliŠiuo za oarstuo loua
vabi vse one organe za varstvo gozda in lova, ki so se v letu 1006 posebno odlikovali za varstvo lova in povzdigo lovskih razmer, naj vlože svoje prošnje za nagrado in pohvalo, ki jo bo v smislu § 1 točkah d in f dr. pravil podelilo društvo
do 15. aprila letos pri odboru kranj. društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prošnje morajo potrditi predstojniki prosilčevi in mora biti v njih kratek in jasen opis pohvalnih dejanj. 497 2—2 Ddbor Kranj, društva za varstvo lova.
Proda se 1800 met. centov
živega apna
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom v Godiču, pošla Kamnik. 458 4-2
Zaščitna znamka: „Sldro"
Liniment Capsici comp.
Nadomestek za
Pnlii -Expeller
je splošno priznano kot Izvratno bo! blsžujoče mazilo t cena «0 v., K l io
in K 2 8(1 dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj s«
temlje le originalne steklcnice v skat-jah z našo zaščitno znamko ,Sidro* U Rlchterjeve lekarne, potem se Ja gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarc«
pri „ilattm lava" * Pragi
Elizabethstrasse št. 5 nova.
flV" Itnevnv ratfintiljanf*.

ti
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
f Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4
Pred. Stev. 351. Usnje za voščenje i
močnimi podplati K 9'50 Pred štev. 361 1« Boicalf t angleškimi podplati K 12-50.
.Chick*.
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred- štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
dobavlja kot znano najbolj&a čevlja.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja n&rošilo ppoti poVžotju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553. Sabakid K. 10»» podplati K 9 —.	, , 567 I«- Bozcal/ K 13-—• Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau ■	, , 610. Lakovina K nemočnimi podplati K 11-—.	(1323 1»)
HLODE!!
fe
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žatfa DEGHENGH1 tf Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub met. K19-50 jelkove „ 30 „ „ „ „ K18 50
borove „ 30........ K 18 -
hrastove „ 30....., „ K 38-
» PScho „ 8...... „ K 70-
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	226 34
gRK- Trgovina z oblačilnim blagom 1
arij
ek,
t-
Prodaja ua debelo iu drobno.
i M P. tm^Č*
ffalt' fi^sito
tjll« ' ®EI «gSl|i!
jjJIJ^r
Ta
I«1 S r m
te lz kranjskega »aneriega olja
1619 100-65 prodaja
&dolf Haupimavm
v Ljubljani prva kranjnka tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle«
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
UUIUHUUžžžsžSŽ
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Tišlerjeve gostilne'9. Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čsrvljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 18
Marija ftovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne"
Steckenpferd-
Hlijskomlečno milo
Bergmanna &. Co. Draždani In Tečin n. L.
je io ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego ia ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožetijah, parfumerijah, trgovinah nrla in bri .'nicnh. 434 50 -3
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu I
| Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta st. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim 3 predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
"* vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
stnsga steklarstva * slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna«
v*,| mentiki, stavbno ter portatno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v sjg najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. 3 Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zr cal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52_u
Narisi in proračuni na zahtevo s:sa?stonj. Spričevala mnogih dovršenih del so as razpolago p. s. odjsaialceia t cgled.
.»eai
<0*9 •-«►»U
•i «.«•••O*****«««««*«*«** #«>**ii« »f-9

Pivovarna ifcPERLES
LJUBLJANA, Prcseruove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
- v sodčkih in steklenicah.	..
Uataa. prsi 100 lat

upcuc
ponudba.

N
N

Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo f-amo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je v.^aka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne , krščanske device. Poslovenil 15. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2 —, zlata obreza (mesto K 3 40) samo K. 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5 —) samo K 3'—, fioa bela vezava (mesto K b-a0) samo K 3'20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Seralinskega, ki med sveiom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899 Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, >\ poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obrezi (mesto K 1 80) samo K 1 50, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni -troga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 1 60) samo K 1—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četi ti natis 1890. Šagrm-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2---, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 6o vil1.) samo 0 vin., ve-
,,KATOLIŠKA BUKVAMA" 11 Ljubljani.
9nnuxxxxxxxxxxxn
zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal han Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —'40) samo K —'20, s poštnino 6 vin. več.
Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano i mest j K 2'—) samo K 150, s poštnino 20 vin več
Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 1 60) samo K - '90, s p štnino <0 vin. več.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašel), 1906. Broširano (mesto K 2*-) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K. 4*80 > samo K 3 80, vezano i mesto K 6-—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič ia Alojzij Stroj. I. in 11. zvezek. Broširan (mtsto po K 6 —) samo po K 3 —, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubo-sumnost.
Ouhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K4—) samo K 2 80, vezano fmesto K 5 20) samo K 3-9f, s poštnino 30 vin. več.
Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2-—) samo K 1'—, vezanj (mesto K 3 2o) samo K 2 2", s poštnino 30 v. več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Vtternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9-—) samo K 6 90, vezani (mesto K 12 20) samo K 9'80
Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril ar. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1 20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin, več.
Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887, 11-91, 1892, 1893, 1891, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8'—) samo K 4'—, s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 30. aprila t. 1.	509
N N N N
M
N M M
N
<6 £
►
te M
K
prlporot. veleč.stili dubovičln Mer alavnemo občinstva
zajamčeno pristne žebelno- voščene sveči
t n cerkev, pogrebe In proceilJ«,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanee
ko|l IC dobiva v steklenicah, ikatljata In ikilib v pol|ubol vtU.
koali ler poceni. KnpD|e ae tudi vaak čas med v pcnjlh, sodčkih, kakor tudi voie* In auho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni Za sbila naročila ae loplo priporoča ln ugotavlja točna In 0	pošteno postreči.
1550 62-9 UtTUBIiJAJSlA,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesov« hiš*.
Dober in siguren
zaslužeh
dobe v tej deželi pridni ljudje z malo kapitala, ki se hočejo pečati s pridelovanjem žganj«, ruma »n likerjev. — Izurjen, zanesljiv strokovnjak ustanovi take izdelovalnice popolno sposobne za obrat in preskrbi tudi potrebno koncesijo. Pisma na upravo „Slovenca" pod šifro »Gotav denar«.	406 5-3
Mednarodna razstava PARIZ 1906.
1. cena, velika zlata svetinja.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Dosiej znano edino red zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase In pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H, J4UER
Dunaj, !X/2, NuOdorferstraSt štev. 3- 44.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva m-
Ljubljena,
Sv. ?etrt ceau 1
priporoča svojo veliH ■ a I O (O raznovrstne^)
443
pob S šiva
t» lajaižjih ceaafc.
osrephjOa
HM
CESK1H HRANILNIC,
(Ustledni banka českyoh apofitalen)
Vlog* na knjižic« in ra&iin 4 % in 4', t. Kupovanj« in prodaja vredn. papirja«. Uprava in iuvalna zalog« brazplacno.
1 POMOjil
kovnih obligacij, Icaterc uiiva|o pupilarno sigurnost In se smejo rabiti za vsakovrstne kavcij
wp!iiinua.u*i iMiip.uiiiMMiji.ii mm—
•	okriljem, mestom, občinam In drugim javnim korporacljarn proti amortizaciji n*
*	upravne pristojbine. Financiranje Javnih podjetij. Emisija lastnih 4*f, ban* g
Dal. kap. 7,000.000--
Telegrami: MSporobankaM.
Deponiranje kavcij la
vadlj raznlb vrat. Eakont m«njlc eam« denarnih zavodov. Bankovne Informacij« In avete brezplačno.
R9HMHBH
Josip Rojina,
civilni In vojaški krojač, Ljubljana, Šelenburg-ove ulice, nasproti glavne poŠte
priporoča elegantne obfeke po najnovejšem angleškem kroju sistem »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi.
V kratkem bodete hoteli zamenili težko zimsko obleko z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi.
Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnatančneje.
Plašči (pelerine) za častnike, turiste, lovce itd. iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino srebrnino
Ljubljana, Dunajska ce«ta št. 12
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
laKamcauamaaeeriassilrC!
M letu 1856. ustanovljeni denarni zavod i,omK^///«
obrtnega pomožnega društva bceb
registrovane zadruge" z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev« 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3. do 51l2- ure popoldne s
22 26—15
4'
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K

■- ■ v (J,	—
	0)
>v	•t:
	S
	0)
B	0Q
	
Najnovejša moda. Solidna postrežba. J
mm
tvdm
1 e.
O N
S
fioicenejSa ln najbltrej^a vožnja * Ameriko je t parnik! Severonemškega Lloyda"	ix
□ Bremena Hew-yorR
s cesarskimi brzoparniki Keiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. wmmm GrOSSe* i— Prekomorska vožnja traja samo 5 6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljane edinole pri ssm 52-19
Edl'Qr{? Tnučnr-jli, U mmrnm it. 35.
nasproti občezriane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena r?clna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California. Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivaj° Pa tudi listki preko EaHIm&t-e in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
^ .S*.*- '/ •____
mm
mm
II a z s i ii n®
plačilu
Dne 26. marca t, I. prodalo se bode dražbenim potom proti gotovemu
40 komadov goveje živine
(piiicftaasfce jjaame) in sicer: breje krave, junice, bike in mlado živino. Kupljeno goved se bode moralo takoj odpeljati.
Dražba se prične omenjeni dan ob 10. uri dopoludne pri posesftirciku Josipu Dekleva w Postojni št. 118.	422 3—3
c. kr. tai izdelovalec orožja B o r o v i j e, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf in Wern5g»
z naj gostejšimi, doslej
pnsk pušk

Trst-]few-lork
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane w severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, n* prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parriiki so prostorni, Varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« in karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slon»» ikove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizboimjše tedelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve schihi-auske risanice, kakor tudi Weringove čveteroeevke itd.
Ceniki zastonj in franka. Hi tO—9
i-od^i&Aua iniA v is,iott,i liitjraiiic vraiiKjjsc irpfeino, krasno
blago «a bandera, baldahlne, rasnobarvn® plašča, ka«u.le, pluviale, dalmatike, vo-
lnrae, alba, korotelje prte itii.
sploh vso, kar nc rabi v cerkvi pri službi božji. — Prev/onu tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno In poftteno po naJulSjl eeul bautiera In vso drugo obleko.
Prečistite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih iiirati na domačo tvrdko ter ne uvsižujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
liagotavljnje hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo uno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim opoštov&njaia k? priporoča 2803 2ti—17
Ana Hofbauer,
.mojiteijica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posods
v Ljabljr.nl, Wolfove nlloe 4.
L*-"! <
rvirvf,
fr fr
fr
'fr ***
fr
fr
fr |
fr fr fr fr
VttmnorIJmno I. 1842.
Slikanj® napisov Stavk, ia pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, flrneZa In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Telefon 154. Pelavnleai
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Uitunorljen« /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, afl-karje In zidarje, fctedilnega mazila u hrastove pode, karbolineja Itd.
Pripero&Ta se tudi sl občinstvu u rta v aajino stroko spadajoče delo t m«<t* ia na deželi kot priznane reeleo ia flae pe najnižjih cenah.
76» sa-io
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železm sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga ahoro.vaah lekarnah.
is fT5^5^^ s §
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2622 20—13
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Hellmann-ova lekarna „zur Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.il, Kaiserstrasse 73-75.
Vsa logi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brefah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbiiu, Trstu, Velikovcu in VoISperku.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Štev. telefona 210.
2469 160-33
■■ «» |» i m'«» v MiMlcili In steklenicah.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
•e priporoča preč. duhoričini ta
izdelovanje cerfiveniR
para*
meniov.
23» 26-
-46 "^F
Izdeluje oele ornate
kazal« t vseh litnrgiCnih barvah, plttvijala, obha-Jllne bnrse, Stole in vse
za aluibo boijo potrebno »tvari, priprosta in najfineje, kakor ae glasi naroČilo, t svilnatem in ilatem veze nju. — I z d e 1 a j e tudi bandera m baldahlne ter iivrSuje Tsalrovratno eorkveno poiilo iz pristnega platna. Vporablja aamo dobra blago, ceno pa moBofinostl afzk«, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrflibo. Prenovljeajn starih paramentov tudijado-Toljno prevzam«.
Vožnja traja	ie
dni g dni '	Pnl,^2a po+ov^
znajnovejšimi leta 1905in 06zqraienimi velikanskimi parnimi
Pojasnila daje zastopnik
J^Iodvors^e-ulice štv.&<
'Odhod iz Jjubljane vsaKj ponedele-K,torek in četrtek,^ ted nu.
F- M- NETSGHEK
asa g. kr». dvorni dob i Vatel j a a a
,,PRI VELIKI TOVARNI"
Resljeva cesta 3	LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37
priporoča svojo ravnokar došlo
velikansko ztloso spomladanske konfekcije
za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene.	postrežba solidna.
Eftfi 2
A. LUKIČ, poslovodkioja.
11 nrV»j#—f-1
li §c n nn n r ni	p?
r iS a w %t U E.11 j	g^:



^ urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve. ^
k M N K N
M N N N
N N N H H N H N N
Častiti SS. ženini In nevesto
Največja in najbogatejša zaloga Tepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi brilganti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije Četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
131—18
Vabi in se priporoča za obilni obisk
Fr. Čuden,
uphp in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
N
ATA ATA AVA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA AVA ATA ATA AT4 ATA. ■'*
Podružnice:
Praga i mcn|alnlcamt: Orabtn 35, Mali stran, Moat. ollea 17, Žlikov. Brno, Raden, UeJka Upa. talka kamni«, Horarakt Znmberg, HdclUnc, Nori JIMa, Plica, Hrltara In I.lbarce.
Menjalnice na Dnnajn:
I. W»IIicllt 10, II. Taboratraaa« 4, III. Ungargaaae e« (vogal Rennwtfn), III. Lfl-vcngaiac 27, IV WI<Jatr Hauplilrai.« 12, V ScbSnbrunncrilraita« 88 a, VII Marlahlfcratraaa« 7«, VIII Urchenfcldcratraaat 132. IX. Alarratraaa« 32, X. PavorlteDalraiic 5«, XVIII. Wlbrln(tralraaaa 82, XIX. Dflbllngar Hauptalr JI, XXI. Haoplalraiai 32.
Menjalnlčna delniška družba « 160-28
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10,
Akc kapital K 16.000.000. Beaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
mr nakup in prodaja ~1NI
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
sm- Zamenjava in eskomptiranje -mu
Izžrebanih zastavnic In obligacij, srečk in kuponov.
426 40 -5
F. P. Vidic & Kom p., Ljubljana
opekarna in"tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
■v zarezanih strešnikov -v
»Sistem MflRZOlfl" (StrnnSffllzzIeiel) ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.