St 51. Trst, v torek, 24. marca 1914. IZHAJA VSAK DAN lntfl ik nedeljah i* praznikih ob 5 , ab ponedeljkih al 9. ijutraj. ✓ t>«.imWne Atev. s.e prodajajo po 3 nvfi. (6stot.) v mnogih f-nnk irrah v Trstu in okolici, (»oricl, Kranju, Št. Petru, J?o?tnjni, ^"»nni, Nabre?ini, Sv. I.uciji, Tolminu. Ajdov-iilul, Dornbergu itd. Z*».lnrelf »ter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kjlone. CENE: Trgovinski in obrtni oplazi po 8 a t. »ur«, oamrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •O nt. mm Za ogl&xe v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka -. »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 ntot. beseda, najmanj pa 40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pladjlvo In tolijivo « Tritu. Tećaj XXXIX. £PIN0ST Glasilo političnega druitva „Edinost1' za Primorsko. n V tdtnntii je moi I' NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, < mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnino, se nprava ne utira Maraoa oa n» n«4«lJtao liđanj* „CDIITODTI14 ■«»•: aa ••I« lat« Kron 5 90, aa pol Ut* Kron i SO Vsi dopisi naj se pošiljajo n.i uredništvu lista. Nefranlto-vana pisma se ne (prejemajo In rokopisi se ne vreflajs. Naročnino, oglase in reklamaciji je pošilj .ti na upravo li-'a. UREDNIŠTVO: ulica S Franoeico d'Aaaltl 20. Izdajatelj in odgov rni urednik STKFAN G0M5A. Lastnik konzorcij li-ta .Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edino.t*, vpisana zailruga x omejenim poroštvom v Tr*tu, ulica S. Francesco d' Assisi stov. 20. foStno-hranllnltnl ralun Htv. 841-652. TCLEFOfl It. 11-5?. Giulia domov. Napad je bil, kakor vedno, zavraten, od zadaj. Ko so so naši obrnili, da bi si ogledali laške lopove, so ti hitro pobegnili. Poguma imajo torej le za zahrbtne, zavratne napade ta podla so-drga! _ BRZOJAVNE VESTI. Nemflkl cesar na Dunaja. DUNAJ 23. (Izv). Nemški cesar Viljem je, potujoč na Krf, prispel danes dopoldne ob u na Dun^j. Cesar ga ie v spremstvu nadvojvodov sprejel na kolodvoru v Penzingu. Cesar je bil oblečen v uniformo pruskega generalnega vojnega maršala. Nemški cesar je nosil uniformo avstrijskega maršala. Vladarja sta se pozdravila kar najljubezniveje in sta se dvakrat poljubila. Odpeljala sta se v odprtem vozu v SchOnbrunn. Mnogobrojno zbrano občinstvo je vladarja burno pozdrav* Ijalo. DUNAJ 23. (Izv.) Cesar Viljem je po zajtrku obiskal vojvodo Cumberlandskega v njegovem dvorcu v Hietzingu in se nato vrnil v SchOnbrunn. Cesar Franc Josip je spremil svojega gosta osebno na kolodvor v Hetzendorfu. Po prisrčni poslovitvi se je cesar vrnil v SchOnbrunn. Letotnjl cesarski manevri. DUNAJ, 23. (Izv.) Letošnji veliki cesarski manevri se bodo vršili pod vrhovnim poveljništvom prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Ogrskem ob štajarskl mejf. Posebno pomembne bodo te vojaške vaje tudi zato, ker se jih udeležita nemški cesar in prestolonaslednik. Trozeza je trdna. BEROL1N 23. (Kor.) „Vossische Zei-tung" piše z ozirom na poset cesarja Vi-j Ijema na Dunaju in Benetkah, da ta po- j set pokaže vsakomur trdnost trozveze in• žnjo moč držav, ki jo tvore. Trozvezne države se niso zvezale na podlagi kake! meglene čustvene politike, temveč na' podlagi skupnih interesov, pred katerimi: stopajo v ozadje vsa nasprotstva. Če i povsod izpoznajo, da je trozveza trdna in1 močna, pač zopet utihnejo vesti o vojni in vojni nevarnosti. Kdor bi se pa resno hotel spoprijeti s trozvezo, bi pa po vsej' verjetnosti ugriznil v granit. Orof Tlsza na Dunau. — Odgodtev hrvatskega sabora. DUNAJ 23. (Izv.) Ogrski ministrski Eredsednik grof Tisza je dospel danes na >unaj in je bil sprejet pri cesariu v av-dijenci, kjer je med drugimi predlagal cesarju, naj se hrvatski sabor zaenkrat odgodi za dobo enega meseca, ker se hrvat-sko-srbska koalicija boji, da bi pravaška opozicija zlorabljala poslovnik, v smislu katerega ima pravico zahtevati, da se 8klicujeio saborske seje tudi v počitnicah, dokler ni sabor odgoden. Po avdijenci pri cesarju je grof Tisza dalje časa konferiral z ministrom zunanjih zadev grofom Berch-toldom in je bil popoldne sprejet v avdijenci tudi pri nemškem cesarju Viljemu. Obnovitev Ceiko nemških pogajanj PRAGA, 23. (Izv.) Včeraj so se vršila prva neobvezna pogajanja med češkimi in nemškimi agrarci o obnovitvi spravnih pogajanj. Kakor se zatrjuje, je bil uspeh jako ugoden, da je pričakovati, da se spravna pogajanja v kratkem obnove. Jutri se bo vršilo zborovanje nemških agrarnih poslancev, ki skoraj gotovo pritrdijo načrtom za nova pogajanja. Potem se sestane odsek ♦» članov, 3 čeških In 3 nemških. Zatrjiye se, da so tudi češki agrarci simpatično pozdravili ta korak k zbližanju. Državno posojilo po § 14 DUNAJ 23. (Izv.) Cesar je v včerajšnji avdijenci podpisal ministrskemu predsedniku grofu StUrgkhu nasilno naredbo po § 14, s katero se pooblašča vlada, da najame 375 milijonov državnega posojila. ReSkl bombni atentat čin — policije. REKA 23. (Izv.) Danes je izšla tu edina številka posebnega lista z imenom „La bomba", ki dokazuje z avtentičnimi uradno sestavljenimi listinami, da je bil zadnji bombni atentat na guvernerjevo palačo v Reki insceniran po obmejni policiji sami, da bi fre na podlagi atentata mogli uničiti voditelji reškega italijanstva: Zanella, Baccich, Corosacz in Bruss. List namreč priobčuje izpovedbo reškega tr govca Josip Scipionija, podano pred kraljevim italijanskim notar|em dr. Robertom Massoli-Novellljem in poklicanimi pričami, v kateri izjavlja Scipioni, da ga je konce-pist ogrske državne policije, dr. Beuste-rien, sporazumno z guvernerjem grofom VVickenburgora, naravnost najel — obetajoč mu 5000 K nagrade za to — da bi preskrbel človeka, ki bi vrgel bombo v vrt guvernerjeve palače. Scipioni je tudi res najel onega Belellija, ki je bil potem aretiran zaradi atentata. Za vso stvar je vedel tudi načelnik državne policije Kes-marky, ki je obljubil Scipioniju, če mu poskrbi ponarejena pisma, na podlagi katerih bi bilo mogoče aretirati one Štiri imenovane ReČane, da ne dobi samo 5000 K nagrade, temveč tudi letno plačo 3000 K. Kesmarkv je celo rekel, da dobi Scipioni potem toliko, da mu ne bo več treba delati. Scipioni je vso stvar povedal bivšemu reškemu županu dr. Iciliju Baccichu, ki je bil osumljen kot pravi povzročitelj onega atentata, in ta je šel žnjim k notarju, kjer sc je sestavil oni zapisnik. Scipioni je izdal javnosti tudi vso svojo gismeno in brzojavno korespondenco z dr. eusterienom v tej zadevi. Samo ob sebi ie umevno, da je to odkritje izzvalo velikansko senzacijo ne samo v Reki, temveč v vseh avstrijskih, ogrskih in italijanskih političnih krogih. REKA 23. (Izv.) Ogrski korespon-denČni urad odločno zanika, da bi bila resnična vest, ki jo je priobčila „La Bomba", in izjavlja, da je vsa stvar naravnost izmišljena. Zopet nalljiiiulil bamlltsbl napol Razmere v Trstu postajajo od dne do dne neznosnejše. Če pojele tako dalje, mora ttidi najpotrpežljivejšemu človeku zavreti kri, in potem--? 1 Tekom par dal aabeležujemo danes ie osmi italijanski dir jaški napad na mltae Slovence, ki niso storiti čisto nič drugega, kot da so med seboj govorili na ulici slo renski I Bilo je snoči okrog 10, ko sta Šla po Acquedottu na izprehod gg. Josip P r i n-čič, c. kr. poštni uradnilc, in pa Milan Klemene, blagajnik tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditde banke, oba moža, ki 1'ima niti oddaleč ne prihaja na um, da bi lotela koga izzivati. Šla sta mirno svojo pot dalje in se med seboj pogavarjala o svojih privatnih stvareh. Videla sta pač v drevoredu večje in manjše gruče ljudi, a se nista menila zanje, ker vendar nista mogla misliti, da bi ju mogel kdo zasledovati, ali celo napasti, ko nikdar nista storila nikomur nič žalega. Kar na enkrat pa je dobil g. Prinčič silen udarec od Madaf na glavo, da gajetakoj oblila kri. Ko sta se ozrla je stala zadaj gruča kakih desetih mladih ljudi, a napadalec je že izginil za i\jimi. Ni ga bilo nikjer. Kakor rečeno, je bil udarec zadan od zadaj, zahrbtno, in lopov le moral udariti najbrž z boksarjem ali kakim drugim kovinastim orodjem. Bilo ie tamkaj v bližini — saj je na Acquedottu ob tej uri vedno zelo živahno — več ljudi, Italijanov, ki so videli ta zločinski napad in so ga tudi očitno in glasno obsojali. Precej težko ranjenega g. Prinčiča je g. Klemene najprej spremil na rešilno po-. stajo, kjer so mu obvezali rano, potem sta pa naznanila dogodek na policijski postaji v ul. Chiozza. Toda kaj pomaga to, ko onih lopovov ne pozna nihče, najmanj pa policija, ki se je doslej še v vseh takih slučajih odlikovala s svojo — odsotnostjo. Naj nam zameri to kdo, ali pa ne: napetost se bliža svojemu vrhuncu. Dovolj, ne, preveč nam je že teh italijanskih divjaštev in počilo bo, ker mora počiti. Dosti dolgo smo prenašali izzivanja laške poulične druhali, dosti dolgo smo mirno trpeli, da je laška zločinska sodrga napadala in pooijala naše ljudi po javnih cestah ; sedaj pa je našega potrpljenja konec. Le še en tak dogodek, potem pa je čas obračuna dospel, in potem ne bomo poznali drugega gesla, nego: zob za zob, oko, za oko! * • * Včeraj smo šele izvedeli tudi za neki drug lopovski napad laške poulične druhali. V sredo, po shodu našega političnega društva, so bili namreč napadeni trije Lo-njerci, ki so se od shoda vračali po ul. PODLISTEK Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavler de Montćpin. — Prosil sem boga za maščevanje, — je odgovoril Filip. — Maščevanje je sicer prihajalo počasi, toda prišlo je vendarle. Nesrečnemu možu ni ostalo nič drugega, nego da proda hišo v mestu, posestvo na deželi in pohištvo, od katerega si je pridržal le nekaj najpotrebnejšega. Ko je poplačal vse obveznosti, mu je ostala le še renta dvanajststo frankov. Ostalo pa mu je pošteno ime. Za stanovanje si je najel oni mali paviljon v hiši v rue Vendo-ine. Gospa Andouinova, vzgojiteljica njegove hčere, se ni hotela ločiti od svoje gojenke. Prištedila si je od svoje plače majhno glavnico in z obrestmite glavnice je, ne da bi bil Talbot vedel za to, prispevala k stroškom skupnega domačega gospodarstva. X. Novo motrišče. Lascars je poslušal Pavlinino povest z veliko pozornostjo in očividno ginjen. Hinavec je Šel v svojem hinavstvu tako daleč, da si je pritisnil večkrat robec na oči, da bi si otrl solze, ki so mu dozdevno prihajale nanje. Ko je Pavlina nehala pripovedovati, je izpregovoril nekaj sočutnih in tolažilnih besedi, ki ste jih Pavlina in gospa Andouinova imeli za odkri- tosrčne, ker jih je izpregovoril preprosto in brez olepšav. Potem jo je, po kratkem prestanku, vprašal, ali je že kedaj videla svojega izrodelega in okrutnega strica in ali vc za sedanje njegovo ime. — Videla ga nisem nikdar, — je odgovorila Pavlina; — vendar pa sem slišala, da sc imenuje de la Boisiere, najbrž po nekem svojem posestvu v Touraini. Lascars je ostrmel. — Zdi se mi, toda popolnoma prepričan pa le nisem, da nisem Cul tega imena danes prvikrat. Ali veste morda, kje stanuje? — Ima baje krasno hišo v rue Culture-Sainte-Catherine. — Ali je oženjen? — O tein nisem čula nikdar. Toda, gospod, čemu vsa ta vprašanja? — Da si obudim spomin' in si domislim, če sem bil kedaj v stikih s tem gospodom de la Boisičre. — Gospod, — Je odgovorila Pavlina, če vam je prav, ne dotikajte se več te stvari, ki mi je precej mučna. Bog ve, da ne gojim proti Filipu Talbotu niti najmanjše mržnje in da sem mu že zdavnaj odpustila njegovo neusmiljeno trdosrč-nost in okrutnost. Toda, ker je zapustil mojega ubogega očeta v njegovi veliki bedi, ne da bi mu bil hotel pomagati, ne morem govoriti o njem, ne da bi me pretreslo. — Polnoči je, — je vzkliknila gospa Andouinova, ki se je naenkrat prebudila iz svojega mirnega sna. — Cujem popol- noma razločno uro s saintgermainskega stolpa. Tako pozno. Kdaj bomo zopet doma? * — Kako hitro nam je prešel čas! — je rekel Lanscars. — Sicer pa popolnoma pritrjujem gospe Andouitiovi, da smo predaleč raztegnili svojo vožnjo. Veslal bom zato nazaj nekoliko hitreje. — Ne trudite se preveč, — je odgovorila Pavlina. — Seveda je že pozno; toda sile pa nimamo. Noč je tako lepa iu mislim, da nikoli ne pozabim te preljubke vožnje. — Tudi zame bo vse moje življenje eden najlepših mojih spominov, — je po-Šepetal Lascars tako nalahno, da ga je mogla slišati le Pavlina. Vožnja proti domu je trajala celi dve uri, kajti za veslanje po reki navzgor je zahtevala izredne moči in Lascars je bil komaj kos temu utrudljivemu delu. Ko je priveslal do tamkaj, odkoder so se odpeljali, je Lascars spremil dami do njunega stanovanja in se poslovil od njiju. — Ljubi brat, — je zaklicala Pavlina v svoji otroški preprostosti, — jutri se zopet vidimo. Ves utrujen in izmučen je prišel Lascars v rdeči mlin. Sauvageon je še spal kakor ubit. Ni se mu zdelo torej vredno, da bi ga prebujal, zlasti ker je vedel, da mu to spanje vrača zdravje, in zato je nemudoma odšel spat. — Zelo bi se motil, — je govoril sam pri sebi, ko se je slačil, — ko bi se to, kar sem smatral za zabavo, ne izpremenilo v Kandidatura bsna barona SkerJec*-. ZAGREB 23. (Kor.) Na volilskem shodu v prvein eagrebškem volilnem okraju je bilo soglasno sklenjeno na predlog poslanca dr. Medakovića, da se ponudi kandidatura za ta okraj banu baronu Skerleczu. Dljailka stavba v Ljubljani končam, LJUBLJANA 23. (Kor.) Stavka slovenskega srednješolskega dijaštva sc je danes končala. Šolski obisk je zopet reden. Svlha - Schwerdtner PRAGA, 23. (Izv.) Kakor poročajo „Narodni Listy-, je dr. Svlha zaprosil obla-stl za dovoljenje, da bi smel svoje ime izpremeniti v Schwerdtrier. „Narodni Listy4 zatrjujejo, da so oblasti toj prošnji že ugodile. Bolgarski Cetafti ob srbski meji CARIGRAD, 23. (Izv.) Tukajšnje srbsko poslaništvo je po nalogu srbsko v 1 .do opozorilo turško vlado na dejstvo, da jo dobila srbska vlada obvestilo, da je ob novi srbski moji pripravljenih 20.000 bolgarskih vstnšev, Id nameravajo vdreti v novo srbsko ozemlje, podpirani tudi po mohamedancih. Obveščeno je bilo o tom V8taškem gibanju tudi rusko, angleško in francosko poslaništvo, na katero su jo tudi obrnilo srbsko poslaništvo. Tu smatrajo, daje napovedano število Čotašo v precej pretirano. Srbska vlada jo ukronila vse potrebno, da se odbije četaškl napad, tplrotska vstaja ATENE, 23. flzv.) Vrhovni vodja epi-rotske vstaje, profesor Doullis je odredil, naj se takozvani „sveti bataljoni" koncentrirajo na treh točkah ob albanski meji. Kakor se zdi, nameravajo najprej napasti mesto Kolonia, ki io je pred kratkim zapustila grška posadka, potem pa tudi Korico, odkoder hočejo pregnati Ar-navte in potem proglasiti Korico za glasno mesto samostojnega Epira, liseljevanje Anmtov ti Nore Srb ,e. SOLUN 23. (Kor.) Mnogoštevilni Ar-navti iz novoosvojenih Srbskih pokrajin so prispeli semkaj, odkoder odpotujejo preko Epira v Drač. Baronica podvrgla otroka. GRADEC 23. (Izv.) Baronica Zoisura je bila danes zopet zaslišana po preiskovalnem sodniku in je po daljšem obotavljanju popolnoma priznala svojo krivdo. Rochettova afera. PARIZ, 23. (Izv.) V zadevi Rochetto-vih sleparstev z izkupičkom za posestva verskih kongreg&cij je parlamentarna komisija zaslišala danes zopet bivšega fi ian-čnega ministra Caillauza, ki ie odločno vztrajal pri svoji prvi izpoveabi, da ni Imel nilcakega pojma o dogovorih med Monisem in državnim pravdnikom Fabrom. Nato je bil zaslišan Fabre vpričo Caillauia, ki je Izpovedal, da mu je Monis n-kel, da zato zahteva zavlačltev preiskave v Rochettovl stvari, da stori 8 tem uslugo Cailleuxu. Fabre je tudi satrjeval ulic odločnemu Callleuiovemu oporekanju, da dobičkanosen posel, ki ne bo ravno najmanjši. Toda sedaj moram zaspati in bom razmišljal dalje o tej stvari raje jutri. Solnce Je že stalo visoko na nebu, ko se je Lascars zbudil iz spanja drugo jutro. — Kako krasne sanje sem sanjal, — Je vzkliknil radostno. Bil sem zopet bogat človek, in na vse hudiče, te sanje smatram za dobro znamenje. — Pomol si je oči. — Preudariti jc treba stvar. Čim boli izprašujem svoj spomin, tem razločneje sc spominjam, da sem naletel na tega gospoda dc la Boisičrja nekje v Parizu. Bil je navdušen oboževalec nekih opernih l>evk in plesalk. Bilo ga je tudi često videti za zeleno mizo, kjer je zaigruval in dobival velike svote z največjo hladnokrvnostjo. — Poizvedeti je treba zdal predvsemi, ali je res Pavlinin stric iu ali je ostal samec. V tem slučaju bi bila Pavlina njegova edina dedičitija. — Njegova dva milijona frankov sta se gotovo podvojila v tem času. ?.c velja. Oženim sc Ž njo. — Kak prehod bi bil to od najbrid-kejšega uboštva k neizmernemu bogastvu Človek bi skoraj izgubil glavo. Toda ne, tega ne! Treba bo delati. Toda kako? Sauvageon jc bolan, ne vem pa tudi, ali mu morem sedaj že popolnoma zaupati! Sam odidem v Pariz. Samo pogumnemu človeku je sreča mila. Ne smem izgubljati časa. Drevi moram biti v Parizu. Seveda me bo Pavlina pričakovala. — Naj me. — Če gre za milijone, potem ne poznam ni-kakih obzirov. — Toda poglejmo najprej, kako gre ubogemu Sauvagconu. Stran II. „EDINOST" št. 61. V Tratu, dne 24 inarca 1914. ga Briand ali Barthon nista nikdar pozivala, naj bi bil diskreten pred prvo preiskovalno komisijo. Strinjala pa sta se Cailla;^x in Fabre v tem, da Fabre v K>-chettovi aferi ni nikdar niti neposredno niti posredno govoril z Caillausom, Onemogočena volitev župana v Reki. REKA 23. (Kor.) Guverner grof Wickenburg je sklical mestno zastopstvo za jutri k zaobljubi in volitvi župana Gu vcrncrjevcga odloka pa niso mogli dostaviti starostnemu predsedniku, ki je odpotoval. Sprejem so odklonili tudi za niim najstarejši člani mestnega zastopstva. Guverner je sklenil, da sam razpošlje vabila k seji, ki se bo vršila, četudi nihče ne pride k njej. Po mestnem štatutu namreč izgube oni člani, ki se neopravičeno ne udeleže seje, svoje mandate in ne morejo biti več voljeni v tej funkcijski dobi. Oospa Caillauzova v preiskovalnem i a pora. PARIZ 23. (Izv.) Kakor poročajo listi. se gospa Caillauxova more v preiskovalnem zaporu v saintlazarski jetnišnici gibati popolnoma svobodno. Vsak dan sprejema svoje znanke in prijateljice iz najimenitnejše pariške družbe. Posetila jo je tudi kneginja Monaška, ki jej je takoj prvi dan po atentatu poslala v ječo šopek cvctlic v znamenje priznanja njenega „junaštva". Velikanski požar ? Bomb«yu. BOMBAY 23. Danes zjutraj je izbruhnil v nekem skladišču bombaža požar, ki razsaja še vedno. Ogenj je uničil doslej okrog 60000 bal bombaža v vrednosti pol milijona angleških funtov (okrog 1,200000 K). Kako je nastal požar, še nt znano. Krltlfai položaj na Inkem. LONDON 24. (Izv.) Kakor poroča „Press Associution14 iz Dublina, so vsi častniki 3. kavalerijske brigade z brigadirjem, generalom Goughom na čelu izstopili iz armade. Pri 5, lancierskem polku jih je izstopilo od 76 Častnikov 70. Zvečer je bil o tem koraku častnikov ob- dovoljni bi morali biti tudi socijalni demokratje, da mi skrbimo za .šolo, ki jo po velikem delu obiskujejo ravno otroci našega delavstva. Kajti, da ni bilo tu narodne stranke in njenega dela. tudi slovenski socijalni demokratje ne bi imeli danes na svojih shodili — poslušalcev!! Da ni Ciril Metodove družbe in da ni bilo narodnih Primerno zastopstvo a!l več? boritcljev, bi tudi voditelji slovenske "so-1 VlT'j0' „Kranjsk? in ^morsko, torej cijalne demokracije ne imeli v Trstu pri- AC*CJ°* !*r™n,0 '"^slovansko večino, stašev' naravno je vsieu Podbršček, uradnik. Trst. Josip Durnik, uradnik. Trst. Milan Jenčič, ravnatelj, Mengeš. Kategorija C (trgovina in promet). Kan- _.ll>rwin „ .......................didatna lista 7.a skupino službodajnikov ff IJniLSh iI«Q.tak^da,n'n,cd (zdenc glasovnice). Ivan Bonač, knlfen-J , hlf b °V-a!,a' das,ray vez, Ljubljana. Franc Abram, s«,dar, Trst. no obsega okrožje tega deželnega urada Franc Hmelak, trgovec, Trst. Tomaž Qru- jc Kakor smo že pred kratkim poročali, odbor deželnega urada pokojninskega Sodrugi pa neprestano napadajo našo Šolsko družbo, ker da je »narodnjakar-ska«. Blatijo pa tudi vse, kar slovenski govori in čuti. To so pokazali n. pr. v Na-brežini. Pri Sv. Ivanu slovenski sodrugi pa so povodom zadnjih občinskih volitev agitirali za italijanske kandidate. Tako tudi v Rocolu. Ljubši jim je italijanski kapitalist, nego pa slovenski meščan, tudi če je — delavec. Naši sodrugi opravičujejo vse, kar počenjajo italijanski sodrugi, tudi če jc naperjeno proti najelementarnejim pravicam našega naroda. (Ilasujejo n. pr. v prilog Lege Nazionale. Mislili bi, da vsaj voditelji jugoslovanske socijalne demokracije imajo vendar nekaj narodnega ponosa. Slučaj Kopačev pred poroto nam je vzel tudi to vero. Tu jc opisoval govornik, kako kruto in nečloveško je bilo, ko so slovenske obtožence sodili in obsojali porotniki, ki jih niso razumeli, in kako težke borbe jc trebalo, da se je odpravila ta krvava krivica. O. Kopač pa je vrgel pod klop: slovensko poroto, slovenski jezik, sebe in svoj ugled. Najel si je laškega branitelja. Mari ne zaupa sposobnosti dveh odvetnikov slov. socijalistov? Zakaj ju pa potem hvali in priporoča na svojih shodih?! Mislil si je pač: če vzamem laškega odvetnika in govorim laški, porečejo ital. porotniki: To je — dober Slovenec! Pred temi jc hotel igrati lepo figuro. Ce višji komandant tako postopa, česa nam je pričakovati od družili, nevednih in narodno mlačnih?! Ni to sramota satno za Kopača, ampak tudi za nas — saj je on našega naroda sin! — Slučaj jc tem hujši, ker so naši socijalni demokratje razobesili celo razširjeno fir- je vsled tega, da se je tudi na naši strani začelo vzbujati zanimanje za volitve, ki se bodo vršile dne 29. t. m. in katerih izid bo odločilen za sestavo uprave tržaškega deželnega urada v nadaljnih petih letih. Verjetnost našega uspeha pre ■ ---- — ..Bu.v>| • - " ilen, trgovec, Nabrežina. Ivan Sutej, trgovec, Jelendoi. Ivan Knez, veletržec, Ljubljana. Anton RadoviČ, kamnosek, Nabrežina. Karel Dvornik, trgovec, Split. Fran Jurca, veletržec, Postojna. Fran Hainrihar veletržec, Škofja Loka. Za skupino nameščencev (bele glasovnice). Vekoslav Chla-dek, tajnik, Radovljica. Franc Jurca, taj- ... i..«: * . , ,—7"----' uen, lujum, i\.uuuvijiv.u. 1 r Trst. Anton Stanislav San- ,in 1 r,Lalfoval1 smo torej, cit1t uradnik, Škcdeni. Humbert Maurin, h .i Hnit« 7 sodcželanom uradnik| Trst. Josip Sorn, pisarniški vod-italijanske narodnosti, ki m p h Hncni italijanske narodnosti, ki jim je bil doslej zagotovljen nekak monopol v upravi tržaškega deželnega urada, naš nastop o priliki volitev kolikor toliko neprijeten; da bi se nas pa tako ustrašili, kakor to izhaja iz nekaterih v sledečem navedenih pojavov, tega se — odkrito povedano — nismo nadejali. Boje se namreč gospoda, da bi število slovanskih nameščencev In službodajnl ja. Trst. Domače vesti. Zaplemba. Včerajšnje Izdanje našega lista je državno pravdništvo zaplenilo radi kratkega odstavka v poročila o dogodkih povodom italijanskega shoda v gledališča „Fenice* minole neaelje. Konfiskacije na-i Sega lista so nam ž* večkrat prišle kakor kov pri volitvah morda vendar prišlo do 8tiela z vedrega. Ali tako "presenečeni veljave, in opozarjajo zato na živahno agi-; nismo bili še nikdar, kakor po tej kon-taci o, ki se baje — glej »Piccolo« z dne fllskcaji. Nimamo Se obvestila, po katerem n. t. m. — izvršuje z naše strani za te vo- § avstrijskega kazenskega zakona smo se ll;if'l Vlcrilntl7q. <„ lin nnlnrnrn .ril iT ii I i.l I. litve; »occulata vigilanza« in »volonterosa disciplina« se priporoča tu volilcem, v pregrešili. Vzeli pa smo kazenski zakon v roke, ugibali in Studirali, ali nismo svrlio, da se »le mene slave« preprečijo in mogii pogoditi §., pod katerim bi se mo- (In Vl> IVVdlllM In »rniiMrncntiimi«: »Utn^inl I , 1. r i *i II i i • 11 el subsumirati naš zločin. Poizkušali so tudi izkušeni juristi, a tudi njihov trud da sc izvolijo le »rapprcsentanti cittadini! ge di piena soddisfazione del četo commer-jto ciale ed industrialc«. Kot angelja varuha je bil zaman Kes radovedni smo. h:il(> riOTnvnpili frrr.ivtl.ili II, n/ !ol k ' baje ogrožneih trgovskih in industrijskih (čitaj v obeli slučajih: italijanskih) in te- resov pa se čutita poklicani »La Federa-zione degli industriali« in »La f Erne s Mole. Nenadno je posegla ,smrt zopet v vrsto Slovenstva pri Sv. Ja-Leira dei! ^obu vzela življenje možu, ki ga bodo _ jjgj i šentjakobski Slovenci pogrešali mnogokrat in pri marsikaterem delu, Ernest „ . ? „ • . .. .. . I " — uviiiuri»nje ruzoucsm ceio razširjeno i r- VninfJIt ?! s,r Artur Paget imo: imenujejo sc jugoslovanska. In ven- S TLISi. r 1 -amo dar kompromitirajo naše najvzvišeneje ustop generaa Gougha in najstarejšega; pridobitve na tak nezaslišan način! 222J?' u T'r, p,a 1a boc!(1. "I?"11! Nič se ne bom Čudil in me tudi ne bo SESJff^Si*8 • ] -?r?,rallJ m brigalo, če bo Kopač oproščen. Čudim pa postav i pred vojno sodišče Tudi v dru- Se, da je med našo inteligenco takih, kise gih polkih je naznanilo več častnikov svoj tem ljudem obešajo na suknjo. To so Iju-izstop. Vsi polki v |užni Irski so se nemu ,dje, ki delajo iz socijalizma - sport in v doma pokorili zapovedi, da odrinejo v se- i katerih »proletarsko prepričanje« ne mo-verno Irsko. Listi poročno, da vlada v | remo verjeti. Obžalujemo jih, ko jih vidi- ulstrski pokrajini popoln mir. LONDON 23. (Kor.) Neposredno po j konferenci generala Pageta z vojnim ministrom se je vršil izreden ' * svet. Rooievelt la aln ponesrečila? NEW-YORK, 23. (Izv.) Kakor je znano, sta odpotovala bivši predsednik Roosevelt in njegov sin z veliko ekspedicijo v še no odkrite pokrajine notrame Brazilije. O 1110 v taki družbi. Vsa ta družba očita nam reakcijonar-. . „ .. stvo in šovenizem, da bi nas kompromiti-ministrski: rala in ponižala pred narodnimi nasprotniki. (Zvršetek pride.) Apel no Čehe. Odbor pol. društva „Edinosti" ]e poslal načelnikom čeških parlamentarnih za mladočcfiki, funi^jlMU UUMUUIO DUIGUIJU. V I, i , Rooseveltu in njegovem sinu 2e o dni ni «,ubov» dru- Kramifu -------------- nikakega glasu, doČim pa se ie izvedeloS*a"6ku " agrarce, Cochu za narodne so - J...... ..............- ' cijaicel prof. Masaiyku za neodvisne, in o drugem delu ekspedicije, pocf vodstvom Fiale, da se je ponesrečila na brzinah Amazonske reke In da so se rešili le ne- j kateri udeleženci, dočim pa je Izgubljen i ves ekspedicijski materijal. Ruska torpedovka poneirečl a. KRISTIJANIJA, 23. (Izv.) Ob severo-zapadni norveški obali se je ponesrečila ruska torpedovka „Iiajak", ki Je nasedla na pečine. Vsled silno nemirnega morja ni mogoče v b! žino ponesrečeno ladje in so nahajajo ruski pomorščaki v smrtni nevarnosti. Morilca ao obelili. KRANKOBROD, 23. (Izv.) Danes je bil tu obešen večkratni morilec Hopf. !no delo ali za poživijenje družabnega u hodijo primerno zastopstvo v zavodo-t« „ , j t?r r.J m i «—1 ° eni odboru, ampak si hočejo - v svoji ^ivljei^ja med Slovenc v Tratu, Po stanu legalomaniji - celo pridobiti večino! J^vec, klepar je bil dovzeten za glae-trah in groza! Proti tej nevarnosti je se-i^no u/netaost, in v soboto smo ga videli eda neobhodno potrebna splošna mobili- nr' ff,nohBMom Tr*ftfi^ zacija različnih j»Ieg« in fcderacij; toda — proi. m | dru. Hrubanu za" konservativca, na-■ stopni apel: Vaše blagorodje! Boj med tršaškimi Slovenci in Itali« ijani se bije z ne enakimi šansami ne toliko radi razlike v številu, — zakaj Slo-venci tvorijo dobro tretjino domačega pre-bivalstva v Trstu, Slovenci in Hrvatje da'^m skupaj pa večino prebivalstva Primorske,! neg() nam pripada po sorazmerju našega katere gospodarske m kulturno središče. Števila napram njihovemu, kar e seveda f ,Y. T.rstu p kohlkor zaradi tega, ker ie njim samim dovoljeno in le pr njih pra-Italijam vodijo ta boj v znamenju ne- vično. Kedaj se je z naše st ani izrazila datori del lavoro«, ki se jima je — glej ■> nr, »Piccolo« z dne 22. t. m. — kot tretja v J/, , . R ~—;------r Z\"' ......* zvezi idilično pridružila tudi »La Legade- ^OŽ04je b\moi ®irne«a ,1J, S^8 zIa* gli inipicgati civili«; kajti nevarnost * Zo ZZrV^tto Trodl vclka: Slovani ne streme morda za tem, lero --» ar Je 810 za KaK0 naroa' da dobijo primerno zastopstvo v zavodo- i vem megt Strah in groza: rron tej nevarnosti je se-17— T—i".?"""', "*, —" T" °m *'*rr* veda neobhodno potrebna splošna mobili- Se nastopiti pri glasbenem večera TržaSke zacija različnih ^leg« in federacij; toda - Podružnice .Glasbene Matice*. Sodeloval ali bo ta vojska zadostovala? Kaj, ko bi J® rad P0V8°d Pri vsakemu delu, kjer se Slovani morda vendarle uveljavili? To i80,8? P°t^ovali m pozvali. Nastopal ja pri dramatičnih prireditvah pred leti, ko se je „Dramatično društvo" reorganiziralo; bil je marljiv delavec in odbornik „Sent jakobske Čitalnice" in je sodeloval tudi pri ustanovitvi .Šentjakobskega Sokola". Bil je tudi tudi Izboren pevec. Njegov mirni značaj, ki mu ga je Še blažila krepka volja in vztrajnost ter izpopolnjevala odločnost, ga ie priljubila vsakomur, kdor ga je poznal. Tem težja izguba je za nas, ker ga ie smrt ugrabila v začetku najlepše dobe moža, v 28. letu. Blagemu možu bodi ohranjen blag spomin. Žalujoči družini naše sožalje! Promoči a, Včeraj je promoviral na dunajskem vseučilišču za doktorja prava se Slovani morda vendarle uveljavili?To bi bilo strašno, terribile. Treba je zaveznikov! Nemci, na pomoči Saj ne bo zastonj. Volilni kompromis sklenemo z vami prepustimo vam število delegatov, ki ga želite, samo — za božjo voljo — pomagajte nam v odporu proti slovanski invaziji! — In Nemci radi pomagajo; saj pridejo tako na lahek način do veljave, ki bi je drugače nikoli ne imeli. Zgoraj označeni trozvezi se ie priklopi! tudi »Bund oes-terrclchischer Industrieier«, kot kompenzacija pa se mu Je prlpoznalo gotovo število delegatov v skupini službodaialcev in v skupini nameščencev! Dovolj! Hoteli smo le pokazati slovenski javnosti, kako sc boje, da bi se tudi mi udeleževali uprave javnega zavoda,!g. Ivan Gogala, c. kr. policajski"kon ki je vendar namenjen — tudi nam, injceptni praktikant. Čestitamo! hoteli smo označiti sredstva, kise jih po-1 NovoUobnJ dem. krati. Prejeli smo. služujcjo, da nas lahko slikajo kot usur-'v ospredje je stopil zopet dr. H. Turna, patorje in oblastneže, podtikajoč nam,' —r ' • • - - - 1 Za pravico! Proti nasilju in Izdajstvu! Jnvni shod političnega društva .Edinosti" dao 18. marca 1014 v „Narodnem domu" v Trstu. Govor dra. O. Rybtfa. O točki »Internacijonalizem slovenskih socijalnih demokratov« je poročal dr. R y b a f. Glavne misli v njegovih izvajanjih so bile: Mi Slovenci bijemo oster, včasih celo obupen boj za naš narodni obstanek. Nc bijemo pa tega boja iz narodnega šovinizma, ampak primorani, ker nas hoče sovražnik odriniti s teh tal. Dalje ni ta boj samo nacijonalen, ampak tudi e mi n c n t n o gospodarski! Je torej to boj zatiranega proti močnejšemu zatiralcu. V takem boju mora zatirani podleči, ako si ne u-stvari gospodarske ekzistencc. V takem boju bi morali biti zbrani vsi, da narodu osiguramo eksistenco. Je pa ljudi, ki govore slovenski, a se nam v tem boju zaletavajo v hrbet. To so pojavi, ki nas silijo, da se pečamo ž njimi, in ki zahtevajo odločne besede. Ako bi nas pristaši jugoslovanske socijalne demokracije vsaj puščali na miru. Mi bi jim ne odgovarjali, ker imamo dovolj drugega dela za napredek in interese našega naroda. Namesto da bi bili hvaležni, da drugi opravljajo delo, ki bi je oni morali vršiti, pa nas še napadajo. — Za - izprosnega brutalnega nasilja, osobito tudi z vserai bogatimi sredstvi avtonomne uprave, ravno v prvi vrsti na kulturnem šolskem polju. Tr> žaška občina troši milijone za vsakovrstne italijanske šolske naprave, tako, da Italijanom zares ne manjka nič drugega, nego samo še univerza. Razun par nezadostnih ljudskih šol za kmetiško prebivalstvo okolice ne daje tržaška občina na Šolskem polju prav ničesar svojim slovenskim občanom, katerim odreka celo navadne ljudske šole v mestu, kjer je na tisoče slovenskih otro k. V teh razmerah je zahteva italijanske j u r i-stične fakulete v Trstu ne toliko kulturna zahteva, kolikor uprav udarec v obraz kultur-nos ti in pravičnost i. Apeliramo na Vas, kot moža poštenjaka, Čeha in Slovana, da ne ostanete gluhi napram obupnemu klicu tržaških Slovencev in da vsaj, preden oddaste glas v vprašanju, ki je za nje življenskega pomena, pridete v njihovo sredo in se prepričate o upravi-čenosti njihovega odbora. Tržaški Slovenci so in vsak pametni in pravični siovanski politik mora biti ž njimi proti temu, da bi se italijanska bojna pozicija še bolj okrep.la, dokler ni tržaškim Slovencem s primernimi kompenzacijami na šolskem polju zajamčena vsaj narodna eksistenca na tej točki, kjer tvorijo predstražo Slovenstva in Slovanstva ob Jadranskem morju. Z odličnim spoštovanjem Dr. J o s i p W i 1 f a n. t. č, predsednik. trditev, da nam »primerno zastopstvo« v odboru zavoda ne zadostuje? Kedaj smo zahtevali več? Seveda, ako smatrajo gospoda zavezniki in člani te najnovejše italijansko-nemške »entente« za primerno zastopstvo, ako v zavodu Slovani sploh nismo zastopani, potem se z njihovim očitanjem še strinjamo, kajti s takim »primernim« zastopstvom sc res ne zadovoljujemo več; in ako store do 29, t. m. vsi slovenski nameščenci in službodalnikl Dalmacije, Kranjske In Primorske svo]o dolžnost, ako vpošljejo pravočasno svoje glasovnice narodnemu volilnemu odboru v Trstu, potem — to je gotovo — takega »primernega« zastopstva tudi ne bomo več imeli. Naši kandidatje so: Kategorija D et A (prosti poklici, kmetijstvo, gozdarstvo). Kandidatna lista za skupino službodajnikov (zelene glasovnice). Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Trst. Fr. Prime, trgovec, Trst. Dr. Maks Obersnel, ravnatelj, Trst. Dr. Karel Podgornik, odvetnik, Gorica. Za skupino nameščencev veliki nnrodni in ljudski osrečevateli, po ! njegovem lastnem uverjenju največji veleum sedanje dobe, dobe „preperelega liberalizma". Vsako toliko Časa zacvete ta veleum, kakor roža čudotvorna. Marsikateri se bo pa vendar čudil, kako to, da drvi za njim toliko uglednih in — izobraženih mož. Čudno je res onemu, ki ne pozna — Njega. Ali Turna zna! Že med dijaki si zna pridobivati pristašev. Drugi dajejo svoj obolus za to in drugo, žrtvujejo kolikor jim je mogoče, on pa d^ja direktno f Tako si zagotavlja njihovo hvaležnost. Tako poznam nekatere svoje sošolce. V stiski so bili, od nikoder ni bilo pomoči. Pri dr.u Tumi so našli Sodporo. Dr. Turna pa ie vedel, zakaj daje tem, da ie podpiral dotičnika, ga je ob* enem kupil! Ni ga izpustil več iz rok, držal ga je v svoji oblasti; fascinlral ga je tako, da mu je pripadel duševno in telesno. To znajo vsi oni veliki socijalni demokratje in bi lahko povedali, kako in kaj, ali ne morejo — so brez moči. Tu sta terorizem, absolutizem! Altro-che predbacivati CMD, da zahteva od svojih učiteljev, naj so tudi narodni. CMD. zahteva to z vso pravico. Kako naj bodo otroci narodni, ako nI učitelj? Kako naj ljubi otrok svoj zlati materin (bele glasovnice): Anton Trtnik, uradnik, ako le učlteliu Hekuba? Irst. hran Kravos, uradnik, Trst. Anton J .J UCllJ1JU , , ' , ' " ...... — CMD je narodna obrambna institucija Zato sme zahtevati od vseh svojih na Sluga, uradnik, 'irst. Karel Tomšič, obč. tajnik, Postojna. Kategorija B (veleindustrija in obrt). Kandidatna lista za skupino službodajnikov (zelene glasovnice). Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, Ljubljana. Ivan Ogrin, stavbni podjetnik, Ljubljana. Ivan Calia-rija, lastnik kamnolomov, Nabrežina, Josip Lončarič, stavbni podjetnik, Ljubljana. Za skupino nameščencev (bele glasovnice). Srečko Bartel, disponent, Trst. Anton meščencev, da so narodni, navdušeni Slovenci ! Ako sme dr. Tuma zahtevati od svojih nameščencev, da so njegovi pristaši, zakaj ne dopušča naši Družbi, da sme zahtevati od svojih ljudi, da so istega mišljenja, kakor ona? Sicer pa se dandanes mora zahtevati od vsakega Slovenca, da je reB Slovenec! V Trstu dne 24. marca 19 14 „EDINOST' St. 61. Stran III. | Pozor! Opoldne lit mfter sbonemegt. Zslo sgodiio. Iiborm ko blnla in BsdJeJtvKko phe fbrtx ilavobols) Zsurns c«m. Slovenec je lahko tega ali onega političnoga miSlje^ja, ali naroden mora biti! 1 ni — ni Slovenec, pa naj nosi tudi ime... ■ dr.a H. Turne I! Plačilo za storjeno — delo! Sarajevski >Narod> Seme JKLjerman Nasadi v Najboljše in najlepše želiščno in cvetlično seme. - - Ker je sedaj najprimernejši čas, naj se obrne vsaka gospodinja in vsak ljubitelj vrta na podpisano tvrd ko, ki posije za K 3 — 30 semena. Vsaki zavitek nosi sliko c\etlic. Tako je omogočeno imeti skozi vse poletje kapus, wirsing, belo zelje, pravi ohrovt, špinačo, dunajske kolerabe, korenje, petersilj, zeleno, peso, salato, redkev, fižol, grah, krastavce, buče, melone in 7 zavitkov cvetličnega semena. Za K .V— dvakrat toliko. -—______ MMBnHBMH frst. Glavna prodajalna: v iioh 0m> .^."SarajiM zelenjave in * »""'"I1- ron« 3. T.i. H»». ----------------- ---------------.........■.k Mnenje g. dra. Llhotzky-a j primarija in docenta porodništva In bolezni žen na vseučilišču na Dunaju. Goap. J. 8BRRA VALLO Trat Naznanjam Vam. da pripisujte Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso 6trravallo) rekonvalescentom po operaciji tn da sem popolnoma zadovoljen z doseženimi uspehi. DUNAJ, dne 12. aprila 1901 Dr. LIHOTZKY. Jako znano in mnogo obiskano gostilniško poslopje z mnogimi sobami za letovišča, senčnimi vrtovi, obširnimi kletmi in velikim hlevom Je RB prodaj vsll'd smrti gospodinje — Naslov pove Ineerutni ■----oddelek Edinosti pod Številko 2159. IV. .-.v.-;.;,• ✓tVJTtiT'V v"*«' .TTTiTCMRrv-PP"'-T 'j.-**-*-. '■,t->m*8Kt«i Hotelska del, družba .GrUan-Hlramar pri Trsfti' OBJAVA. I. redni občni zbor Hotelske delniške družbe „Orljsn-MIra-msr pri Trstu" se bo vršil dne 9. aprila 1914 točno ob 3 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Predmeti zborovanja so: 1) Poslovno poročilo upravnega sveta in predložitev končnega obračuna o ustanovnih stroških in računskega zaključka za I. 1913. 2) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3) Sklepanje o odobritvi letnega računa, o razdelitvi čistega dobička in o odvezi upravnemu svetu. 4) Volitev treh členov upravnega sveta. 5) Volitev nadzorstvenega sveta. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo položiti najdalje 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri likvidaturi Tržaške Posojilnice in Hranilnice, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, v Narodnem domu v Trstu In dobe izkaznice, ki se glasijo na ime in izkazujejo Število položenih delnic, kakor tudi na nje odpadajočih glasov in veljajo le za označeno osebo ali za njenega pravilno izkazanega pooblaščenca. V Trstu, dne 21. marca 1914. Upravni svet. II r. Dobroznana mirodtlnica :: || Šivan Camauli Sv. Ivon - Trst - blizu Nar. doma Velik izbor, barv, pavlak itd. Zaloga za Trst in okolico redilnega praška za otro- Cl Ani\I< ke in odrasle tir foifirit|t uit i« ti(N(i pnfti n tinti. - Telefon 03. S Nova slovenska čevljarnica • ANTONA JAVERNIKA I v Trstu, u'ica Farneto 33 I Sprejemajo se naručila po meri za vsako-I vrtilno oblike, tako amerik , angle&ku in drugo. I Sprejemajo se tudi vsakovrstne popravo po ^zmernih cenah.---DELO SOLI I >NO. Prva sloven. uilrodllulca v Trsta Alojz SaletelJ silos Carrsdori it 18, v bližini gostilne NDO, Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. čistilnico no suho ALBIN BOEGM parna pralnico* bomarnlu ulio* Farneto itev. 9, Trst. Ženike, moške in otrofike obleke, toaleto, uniformo, prevleka pohištva, preptoge, kožuho. viua, peije, rokavice itd. itd. se barvajo in čutijo na suh način najnatančnejše in nsj* skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto S tov. U in tržaških podružnicah ulica dull' Iitria it. IS in ulica Belvedere Žt. 49 t«r v podružnici ▼ Gorici, ulica dal Tentro tt 14. Za pomladno gnojenje vseh žitnih po\j, tiavnikov, pata.kov, sadnih vrtov ia vinogradov je Thomasova žlindra ZNAMKA Mario ZVEZDA velike vainoati. — THOMASOVA ŽLINDRA (znamka zvezdi) ima za seboj ie toliko uspehov, da jo rabijo vsi kmetovalci. — Priporofca se vsled tega vsem kmetovalcem, ki niso gnojili dosedaj v spomladi, da to poskusijo. — Radi morebitne rabe iste, naj se vsakdo obrne na Izključnega in edinega zastopnika Herman Torek & Oo. TRST - Via Sanita štev. 8 - Trst Itjoutil Peki! Drože M Iz odUkooone slovenske tovarne drot so dosegle dosednl vsepovsod najboljši sloves, narodnjak naročajte pri domaČi tvrdki ki Vam postreže po konkurentom cenah. J. J. SOBAH. Trst, »JlsJ Vaaart 1 h. tim V Iratu, u tir marca 1314 Za pomlad in poleiiei ^J illfllMP ^^ == lepe, re> dobre oblek« za moške I *a,e obleke, povrMi i. k. ftlUfllllLL i Tli d ** " za gospode, dečke in otroke. ^^^ m ^^ ^^ ** uu" - - - - , Trst, ulicr, Pontorosso 8, vocai ui.Nuova 13. . . . . Samo dobro blago! Najnižje stalne cene Jrine, eUgaulne obleke, katere izoelajejo najboljši krojači Na včerajšnji razpravi je obtoženec, ki je pa govoril le slovenski in je moral tolmač prevajati porotnikom v italijanski jezik njegovo izpovedbo, povedal, da ga je pokojni Nadoli najprej zmirjal in ga potem celo udaril s pestjo po glavi. On se jc na to umeknil v kuhinjo, a ko se jc pozneje vrnil v gostilniške prostore, ga jc Nadoh prijel za prsi. On se je nato branil. Ne ve pa natančno, kaj je storil, ker jc bil oni dan zelo pijan: bil je popil celih osem litrov vina. Priča Uršula K a v a I i č e v a, gostilni-čarka, je povedala, da je pokojni Nadoh res zmerjal obtoženca. Ve prav za gotovo, da je obtoženec oni dan izpil pri njej sedem litrov belega vina. Potem, ko je bil Nadoh udaril (lorenca, je ta prišel k njej v kuhinjo in jo vprašal, če ima kaj jesti. Ko se je Oorcnc vrnil k svoji mizi, je prišel k njemu Nadoh ter gu prijel za vrat. Ona ni videla, da bi bil Gorenc na kak-šenkoli način dregnil ali udaril Nadoha, vendar je hkratu videla, da je Nadoh krvav in da mu visijo čreva iz trebuha. Nato je Gorenc z nožem v roki pobegnil. Trdi, da je bil Gorenc pijan. Istotako je trdila priča Marija O s v a Id, pri kateri je Gorcnc stanoval. Prišel je domov kmalu po 4. uri popoldne: bil je o-čividno pijan in ves zmeden. Povedal jej je, da se mu je zgodilo nekaj zelo slabega, in da gre na policijo, da se, sam izroči. V tem je pa prišel redar, ki je Gorenca aretiral. Priča trdi. da je bil obtoženec vedno dober in zelo iniren. ter da se je ogibal pretepov. Stanoval je pri njej 2 leti in pol. Priče Anton Z i v i c, Josip S a i n a, Fr. E r ž e t n i k, Peter P a v 1 e t i č (redar) Tobija B a u m g a r t n e r (redarstveni nadzornik v Skednju) in Blaž Skok (policijski oiicijal) so tudi potrdile, nekatere, da jc obtoženec tisti dan mnogo pil in da Je bil pijan, druge, in sicer zadnje imenovane, da se je poznalo obtožencu po stor jeneut zločinu, da je moral použiti mnogo pijače. Priča Ivan Nado h, brat pokojnega in sovaruh pokojnikovih sirot, je povedal, da je bil njegov brat miren človek. Zapustil je 5 otrok. On pristopa k procesu kakor civilna stranka in zahteva za svoje varovance. pokojnikove otroke odpravnino v znesku 2000 kron in 200 kron odškodnine za pogrebne troške. Iz spisov, ki so bili nato prečitani, izhaja, da je bil Gorenc že večkrat predkaz-novau, med drugimi enkrat radi prestopka lahke telesne poškodbe, a enkrat cclo na 7 mesecev težke ječe radi zločina težke telesne poškodbe. Porotnikom jc bilo stavljeno eno glavno vprašanje, da li je obtoženec kriv zločina ubojstva, in 5 razbremenilnih vprašanj; dve glede pijanosti in tri glede silobrana. Po govorih državnega pravdnika in branitelja jc predsednik reasumiral razpravo, nakar so sc porotniki umaknili v svojo posvetovalnico, odkoder so sc vrnili šele uro pozncie in šele potem, koso bili prej pozvali k sebi predsednika za neka pojasmla. S svojim pravorekom so porotniki pritrdili glavnemu vprašanju — glede zločina ubojstva — z II »da« in 1 »ne« ter zanikali vsa razbremenilna vprašanja. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Matijo Gorenca na 2 leti in pol teike ječe, poostrene s postom in samotnim zaporom vsak tretji mcscc, pri čemer mu je vštelo prestani preiskovalni zapor od dne 9. novembra 1. 1913., to je 4 mesece in pol. Gorenec jc na to kazen pristal. TrioSka sokolsko župo. Letošnji javni nastopi. Z u p n i z 1 e t dne 12. junija. Kraj še ui določen. Društveni nastopi: Na O p -čina h dne 1. junija; pri Sv. Jakobu dne 7. junija; v Ko m n u dne 14. junija; v M a v h i n j a h dne 28. junija; Divača je priglasila svoj nastop za prve dni juni- ja. — Ostala društva prosimo, da nam svoje nastope nemudoma naznanijo. Predsedulštvo T. S. 2. Uruštvene vesti. Slov. akad. fer. društvo Balkan" Trs'u. Drevi točno ob 7 in pol pevska vaja za tenor in bas. Polnoštevilna in točna udeležba je nujno potrebna! — Danes, v torek ob 9 zvečer sestanek. Predava tov. Dončina o akcijski družbi. Tovariši, pridite vsi I Pri jatelji društva dobrodošli! Šentjakobski Sok: |. Odbor vabi vse brate in sestre, da se udeleže pogreba pokojnega brata Ernesta M o ž e t a, ki se bo vršil v sredo, dne 85. t. m„ ob 3 popoldne iz mrtvašnico mestne bolnice. Šentjakobska Čitalnica. Vse člane in 'Članice vabimo, da se polnoštevilno udeleže pogreba g. Ernesta Možeta. Zbi ralifiče v ui. Pietil — Odbor. Poslovilni ve^er priredita „Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavo dov" svojemu predsedniku gospodu F. L T u m a o priliki njegove preselitve v Pe trograd. Sestanek se bo vršil v mali dvorani „Slovanske Čitalnice" danes, v torek ob 8 30 zvečer. Prijatelji in znanci dobro doSii. Slovensko gledališče v Trstu. V sredo, dne 15. marca, odpade napovedana popoldanaka predstava. Zvečer ob 8.15 se uprizori senzacijo nalHa drama „V plamenu revolucije", kij*: bila d-nedaj orMafiia m »Č vieh svetovnih gicdaiiSč. Podrobneje Up r govorimo o drnrai v jutrišnji Stevilku. Vstopnice se dobivajo pri gledališki blagajni v Narodnem domu, Narodna delavska organizacija Volilni odbor N D. O. Danes, v torek, ob 8 zvečer seja. Go pod Dolenc, poštni podvzetnik, toliko knlantnostl In Izobrazbe pa bi že lahko imeli, da bi dali na vlogo postiljo-nov glede premeščenja v slovensko bolniško blagajno vsaj odgovor. Ali bomo res prisiljeni, pričeti zopet gonjo proti vam ? Če vam je to všeč, dobro. Vesti iz Goriške. Trgovsko obrtna zsdruga — tožena. K temu poročilu iz minolega tedna nam dr. T. pojasnjuje: Svoj odvetniški ekspen-zar in obračun za zadnja leta sem predložil T. O. Z, detajlirano s troškovniki spomladi 1. 191a. Ti računi so ostali I. 191a in 1913 nerešeni. V tem času je likvidacijski odbor nabiral prostovoljne prispevke. Prav z ozirom na moj zaostali odvetniški račun, glede katerega nisem Čul o nikakem uporu, sem povišal svoj nameravani prostovoljni prispevek za več tisočakov. — Koncem 1. 1913. je vzel odbor moj račun v pretres in še le pri tej iriliki je, z mojim prostovoljnim prispevam v rokah, odrekel odvetniškemu ek- ali druga stranka. Spoštovani pisec, čegar namen osebnega žaljenja ali pa mo-raličnega izsiljevanja je precej prozoren, pa mi sodil ne bo — ne v odboru, ne v javnosti. Na zlobno podtikanje v notici bodi povedano le toliko, da sem bil dejansko pravni konzulent T. O. Z. komaj dve leti 1904—1906), za kar nisem utaknil v svoj žep niti vinarja in da sem glede pogubnega kredita Mizarske zadruge, iz katerega neposredno izvira moj ekspenzar, v letih 1907—1909 storil nasproti načelstvu in občnemu zboru polno svojo dolžnost. Kdor nasprotno trdi, naj to dokaže na pristojnem mestu! „Novi čas" topet ob ojrn. V petek vršila se je pri c. k. okr. sodišču v Gorici glavna razprava proti uredniku No vega časa, katerega je tožil poslanec Ko vač radi nekega umazanega pamfleta za časa deželnozborskih volitev julija meseca 1914. Urednik A. Šimgoj je bil obsojen na globo 40 K ter tožne stroške. To je že druga občutna obsodba „Novega časa" v enem tednu; sledijo pa v kratkem še. — Zdi se, da „Novi čas" ne more živeti, ako ne obrekuje ter zavija resnice. Pridi govati hoče katoliško moralo, pa niti ne ve, da je obrekovanje tudi greh! Vesti iz Istre. Iz Pule. Kaki dve uri hoda iz Pule proti vzhodu leži prijazna hrvatska vas Medulin. V tej vasi imata dve hrvatski diuštvi svoj sedež: Sokol in Hrvatska omladina. Med člani teh dveh društev obstoji že dlje časa snirtao sovraštvo, tako, da se je bati, da pride danes ali jutri do drjanjskega spopada, kar bi bilo žalostno tembolj, ker bi si s tem ne izpodkopaii ugleda le društvi sami k8 20 fSv. Jakob) pripo- nunror za 6110 Bli dvo ,lruiinl> dc*^ minut od UVUISI mesta, lep razgled v mesto in tudi na morje ; cvetlični vrt in zelnik, proda se po zelo nizki ceni in sicer takoj. Pojasnila v ul. Befvcdere 32,^ prodnjalnica. __269 filflf Allfl1 Hkor°j nov s0 Pro,,!» P° Jnkn nizki MlUJUVIl coni. Campo San Giacomo štev. 19, II. nadstr., lian__270 Via Geppa 6. — Ponuja poljubne množine iz- VAM (A v Par l,neh prodajalna razproda se po ll«l iS vsaki ceni steklena posoda v ulici G.1 Hossini štv. 26, blizu prodajalno tiskarskega dru-*tVli" 278 soba se odda takoj v ulici Commerciale št. Lepo In meblovano 11, Ilf. nadstropje. Mfoffr ProJl,ju lakirano kuhinjsko pohiStvo po llliilU jako nizki ceni. — Ulica itadonnina 8tv. 8, dvuiišče Oddnse ________285 takoj soba s hrano v ulici Commerciale 9, I. n. 283 ■ Eriliki je, z mojim prostovoljnim prispev om v rokah, odrekel odvetniškemu ek- ^ mlekarna z dekrerom 8 prodajov.na, spenzarju deloma svojo likvidacijo. Poslal, FnlOD 56 piva, zelenjavo in Šolskih potrebščin se mi je brez vsakega pogajanja O višini ' (*vexki itd.) in manufaktumega blaga. Vedno pri-ekspenzarja dotični negativni skleo. kate-i!, j«™ kav,?' ~ Mlekarna »o nahaja pri Sv. Ja-remu se že z načelnega stališča nisem mo- ffiS,' P" čehovin-u' brivcu- %ss; gel in hotel ukloniti. — Ker sem bil vrh'- - tega v računskem zaključku , svoj. pri-lJOM«! S^aSift-iS Cm vatno obveznostjo (nekaj nad 1000 K) po-11, nad., vrata 2. motoma v mojo škodo dvakrat obremenjen' pogajanje v dobrem po vsem tem pač bila moja dolžnost, mi ni preostaialo Mlekarska zveza borno zajamčenega pristnega kuhanega surovega masla za kuho in najboljše časno maslo. Raznovrsten sir, čebelni med, koudensirano mleko v škatljah a 2 kg ter pastcrilizirano mleko po izvanredno nizki ceni. 2H0 Odbor Šentjakobske Čitalnice naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni član in odbornik, gospod Ernest Može po kratki bolezni izdihnil svojo blago dulo. Pogreb pokojnika ee vrši v sredo, dne 25. t. m. ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST, dne 23. marca 1914. MESNICA TOMAŽ ZADNIK TRST •—t TELEFON Stv. 16-08. »r-- trg »v. Ivana Itv. i. - Prodaj« meso is lastno klavnloe no debelo In dre bno, Na drobno goveje: aprednu deli po X 1 '44 in 1 60, Žudnji deli po K 179 in 1-93, Na debelo po dogovoru, —• Mesnica Jo vedno dobro proskrb^ana s teleti ao prve vrsto, fcnkor tndt poratni no, Za mnogobrojan obisk to uljudno priporoča Tomaž Zaditik. T V R D K A Francesco Bedm TRST — uMenovlfera leta 1878 — TRST 1« rrelofila svo|o trgovino šivalnih strojev blcikller In pridevkov z mehanično dtlav-nlc = vred iz ulice Ponterosso «te>> 4 v ulico Campanile štev 13. ^clieidler zobofcJiufk = drugega, nego vložiti tožbo na priznanje ekspenzarja in izplačilo prebitka nekaj čez 900 K. Zadevo ima torej v rokah sodnija, kjer se nahajajo računi, listine itd. Sodila bo gotovo po zakonu in pravičnosti in tej Trst, Hazz* C. 4M4»iiI sodbi se bomo morali mirno vdati — ena btTfel: prrl lohntehuik Dr. Ferdinanda Tanze* Sprejema od 9—1 (n od 3—6. V.. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER frst, ittd Sa ftactsco Vfatt l Specijalist i« popravljal^ roulet na oklih. Na tofyo a« NionJnJo pntovt In imtrli ■MU n MMtM M« Is M «• Ml Utkm«* Tržaška posojilnica In hranilnica srrr*.«* ■ ** _palači — vhod po glavnih atopnjloah). Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na sastav« in na amortizacijo aa dalj So dobo po dogovora. Eokomptujo trgovsko menice. Hranilne vloge ■prejema od vnakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4V|0 -m Vsć|« stalse vloge In vloge na tbkoftl račun po dogovor« RenUii davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono Oddaja domafte nabiralnika (hranilno puftloe). Telefon Stav. 902. Im® varno.tno oelloo (safe deDosits) ta shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih dragih vrednost^ popoinuma varno proti vloma In poiara, urejeno pu najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanja vloo nad 10 mlljonavt URADNI URI t od O d« U doeoldne In od S do 5 popolni« UplaAuJa sa vsak delavnik ob uradnih urah.