URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 7 Ljubijana, četrtek 5. marca 1981 Cena 35 dinarjev Leto XXXVIII 343. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prve-Se razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena Poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18. februarja 1981 sPrejela ODLOK 0 Pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ^ sklene družbeni dogovor o financiranju sanacije. Povečanju zmogljivosti, vzdrževanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank in nadelavi planinskih poti v obdobju 1981—1985. leta Skupščina SR Slovenije pooblašča Izvršni svet kupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor C financiranju sanaci.i.e. povečanju zmogljivosti, vzdr-.eyanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank !n nadelavi planinskih poti v obdobju 1981. do 1985. ieta. 345. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega in šestega odstavka 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter v zvezi s sklepom vseh treh zborov o ustanovitvi, nalogah in sestavi skupine delegatov za proučitev statutov oziroma sprememb in dopolnitev statutov visokošolskih organizacij z dne 11. julija 1980 je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18. februarja 1981 sprejela ODLOK o soglasju k statutom oziroma k spremembam in dopolnitvam statutov dveh visokošolskih organizacij Daje se soglasje k statutom oziroma spremembam in dopolnitvam statutov: St. 402-237/81 Ljubljana, dne 18. februarja 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 344. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. £jena ustave Socialistične republike Slovenije, 32. zakona o pravicah in dolžnostih organov druž-hopolitičnih skupnosti na področju družbene kon-6 cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, ^-1136/80), 69. člena, 14. alinee prvega razdelka Še^cfena, tretjega odstavka 243. člena in prvega in eSa odstavka 308. člena poslovnika Skupščine Slo ^ovenije ie Skupščina Socialistične republike en'je na sejah Zbora združenega dela in Zbora ln dne 18. februarja 1981 sprejela ODLOK 0 soglasju k statutu Republiške skupnosti za cene Sogj^uPščina Socialistične republike Slovenije daje cene, ki 1981 predložila Republiška za cene. št- 025-38/81 Ljubljana, dne 18..februarja 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije ■ Predsednik Milan Kučan 1. r. gg'®sje k statutu Republiške skupnosti za ^ne 4. februarja I. Statut Pedagoške akademije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov dne 23. 11. 1978 in spremembe in dopolnitve statuta, sprejete na referendumu delavcev dne 11. 12. 1980 in na referendumu študentov dne 17. 12. 1980. II. Statut Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki so ga delavci sprejeli na referendumu dne 14. 2. 1978 in 29. 10. 1980 ter študentje na referendumu dne 14. in 15. 2. 1978 ter 29. 10. 1980. St. 022-112/81, 022-19/81 Ljubljana, dne 18. februarja 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik , Milan Kučan 1. r. 346. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 18. februarja 1981 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za informiranje Imenuje se: Vinko Trinkaus, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za informiranje. St. 111-6/81 Ljubljana, dne 18. februarja 1981. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 347. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 66., 67. in 70. člena poslovnika. Zbora občin Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine SR Slovenije na seji dne 18, februarja 1981 sprejel ODLOK Kati Bremec, rojeni leta 1953 v Gornji Obod-niči, se izrečena kazen 1 meseca zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, č® obsojenka v 1 letu ne bo storila novega kaznivega dejanja; Hajri Cehič, rojeni leta 1944 v Elezovičih, s® izrečena kazen 1 leta zapora spremeni v pogojno ob' sodbo S tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 3 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja; Dragomiru Kunaverju, rojenemu leta 192^ v Ljubljani, se izrečena kazen 1 leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršil3' ; če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega ; dejanja; Jožetu Sabederju, rojenemu leta 1906 ^ Vajgu, se izrečena denarna' kazen v znesku 2.000 din spremeni v pogojno obsodbo s tem, ,da se kazen ne b® izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/81 o razrešitvi in izvolitvi dveh članov Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj Zbora občin , Skupščine SR Slovenije Razrešita se: Marjan Simič, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj; Miro V a r š e k, dolžnosti člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj. Za člana Odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj se izvolita: Uroš Dular, delegat v Zboru občin; Janez Leskovec, delegat v zboru občin. St. 0204-1/81 ' \ Ljubljana, dne 18. februarja 1981. Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednica Silva Jereb 1. r. 348. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in .102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike ^Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti Igorju Dobnikarju, rojenemu leta 1943 v Ljubljani, se odpusti neprestani del kazni 8 let zapora, ki bi jo prestal 6. 1. 1982. 2. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Juditi Belič, rojeni leta 1958 v Ljubljani, se izrečena kazen 6 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenka v 2 letih ne bo storila novega kaznivega dejanja; Ljubljana, dne 19. februarja 1981. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 349. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenil6 je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti oc^0 ka Skupščine občine Metlika o začasni splošni prep® vedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije z®111 Ijišč ter prepovedi graditve ter spremembe kultul'e : zemljišč, na seji dne 12. februarja 1981 odločilo : Razveljavi se odlok Skupščine občine Metlik3 ^ začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, Pie povedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve 1 . spremembe kulture zemljišč (Skupščinski dolenj5" list, št. 32/77). Obrazložitev 1981 z®' ustavno sodišče je s . oklepom z dne 15. 1. sprejelo pobudo Milana Kremesca iz Metlike ter ^ čelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 0 loka Skupščine občine Metlika, s katerim je P1^, pisala prepoved prometa z zemljišči, prepoved P6)C celacije zemljišč ter prepoved Ograditve in spremen® kulture zemljišč. .> Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni 1 SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) v 16. členu določa, ^ občinska skupščina lahko z odlokom razglasi sP*oS.:j prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcel3®^ zemljišč ali prepoved graditve in spremembe kul1 ^ zemljišča na posameznih območjih, za katera se Prer videva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba 1 lastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komun^j pe graditve. Splošna prepoved prometa z zernb1’ prepoved parcelacije ali. ppgpovpd graditve in SP , membe kulture zemljišča velja za čas, dokler ne stane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar dalj kot tri leta. Na podlagi navedene zakonske določbe je Skupščina občine. Metlika predpisala splošno prepoved leta z odlokom o začasni splošni prepovedi prometu z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišč (Skupščinski dolenjski list, št. 5/74). Z uveljavitvijo izpodbijanega odloka je prenehal veljati odlok iz leta 1974 in is bila ponovno razglašena splošna prepoved za ista območja, kot je bila določena z odlokom iz leta 1974. ponovna razglasitev splošne prepovedi po preteku treh et v letu 1977 za ista območja, ni v skladu z zakonom. Ustavno sodišče je po navedenih ugotovitvih na Podlagi 413. člena ustave in 25. člena zakona o po-stopu pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni ist SRS, št. 39/74 in 28(76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije to odločbo sprejelo v sestavi: sodnice Olge Vrabič, .' nadomešča predsednika in sodniki: dr. Viktor Dam-dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, ■ iPe Remškar, dr. Majda Strobl in Franc Simonič. St- Ul 87/80-10 Ljubljana, dne 12. februarja 1981. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 350. . je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije v,.v Postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pra-(j o reševanju stanovanjskih potreb delavcev 0Vne organizacije Preskrba, Koper, na seji dne ' februarja 1981 odločilo : Pot *aZvel^vi se pravilnik o reševanju stanovanjskih o tt ^avcev delovne organizacije Preskrba, n. sol. 0J- °Per, sprejet na referendumu dne 27. 6. 1979 2lr°ma 29. 6. 1979. Obrazložitev Posto združenega dela v Kopru je začelo navedi Za oceno ustavnosti in zakonitosti zgoraj *agaf ?nega samoupravnega splošnega akta. Po pred-ustavoJ^em rnneniu ie pravilnik v neskladju z ni2a„.. ln zakonom, ker so ga delavci temeljnih orga-služb1:i Zc*ruženega dela in delovne -skupnosti skupnih sprejeli kot skupen samoupravni splošni akt. đeio^ .^. sLladu s temeljnim ustavnim načelom si ževam1 ^Uc^e *n občani s svojimi sredstvi ter z zdru-kinostiGm dela in sredstev drugih, na temelju vzaje-S°tove ln. sobdarnosti ustvarjajo možnosti, da si za-drugin P^merno stanovanje - za sebe in člane svoje ^slavci i temelinih načel ustave SR Slovenije). Pabo v . aP^0 združujejo sredstva za skupno po-stvi Za erneL"ni organizaciji združenega dela s sred-drugih ,SKUP^° porabo, ki jih upravljajo delavci v bi emeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, 'sostib inP^av^.a^° delovni ljudje v krajevnih skup-^Pstih (qrrU?’^ samoupravnih organizacijah in skup-Rl8. zadovoljevali potrebe skupne porabe • člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Glede na takšno ustavno in zakonsko ureditev se delavci v delovni organizaciji lahko dogovorijo za združitev dela sredstev skupne porabe, namenjenega za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in določijo način upravljanja, s temi sredstvi. V zvezi s tem delavci temeljnih organizacij združenega dela, s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali drugim samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejmejo z referendumom v skladu z zakonom, lahko določijo tudi skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov oziroma interesov, ki so pomembni za skupno delo na področju zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev. Določanje osnov in meril za neposredno delitev sredstev skupne porabe, vštevši pri tem tudi sredstva za stanovanjsko graditev, spada po 16. členu ustave SR Slovenije med neodtujljive pravice, o katerih samostojno odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela z' referendumom (463. člen zakona o združenem delu). Ko te odnose delavci urejajo v svojih splošnih aktih s tega področja, morajo upoštevati že sprejete skupne osnove in merila. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so se delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji Preskrba z obravnavanim samoupravnim splošnim aktom dogovorili o združevanju sredstev za stanovanjske potrebe, o nakupu in dodeljevanju najemnih stanovanj, o merilih za pridobitev stanovanjske pravice, o načinu uveljavljanja pravice do stanovanja ter o drugih vprašanjih s tega področja. Sklenili so, da zaradi solidarnostnega reševanja stanovanjskih problemov delavcev združujejo sredstva v okviru delovne organizacije. Delavci niso uredili v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij .osnov in meril za neposredno delitev sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za stanovanjske potrebe delavcev. V izreku tega sklepa navedeni samoupravni splošni akt se ni omejil na določitev skupnih osnov in meril za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, izvirajočih iz skupnih interesov. Obravnavani samoupravni splošni akt enotno in v beloti sam določa osnove in merila za neposredno delitev sredstev sklada skupne porabe, namenjenih za stanovanjske potrebe delavcev. V navedenem samoupravnem splošnem aktu pa je določen tudi skupen organ, ki samostojno odloča o združenih stanovanjskih sredstvih. Prav tako je določeno, da o pritožbah delavcev glede teh odločitev ne odločajo v temeljnih organizacijah oziroma v delovni skupnosti skupnih služb. S takšno ureditvijo je delavcem v posamezni temeljni organizaciji onemogočeno, da v smislu 16. člena ustave SR Slovenije in 13. člena zakona o združenem delu s svojim lastnim samoupravnim splošnim aktom samostojno določijo osnove in merila za delitev sredstev za skupno porabo ter v skladu s 181. členom istega zakona delavskemu svetu temeljne' organizacije omogočijo, da odloča o uresničevanju posamičnih' pravic, obveznosti in odgovornosti. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni i:st SRS. št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je' razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl in Franc Simonič. Št. Ul 53/80-12 Ljubljana, dne 12. februarja 1981. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 351. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih zadev delavcev delovne organizacije Industrija motornih vozil Novo mesto, na seji dne 19. 2. 1981 odločilo: Razveljavi se samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih zadev delovne organizacije Industrija motornih vozil Novo mesto z dne 9. 11. 1977. Obrazložitev: 1) Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenega samoupravnega sporazuma, ker delavci o njem niso odločali z referendumom in ker so, po mnenju predlagatelja, neskladne z ustavo in zakonom tudi nekatere posamezne določbe sporazuma. 2 3 2) Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da so delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb obravnavani samoup-pravni sporazum, s katerim so se dogovorili o skupnih osnovah in merilih ter o združevanju sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, sprejeli na svojih zborih v času od 29. 6. do 9. 11. 1977. V njem so, med drugim, določili tudi, da more biti stanovanje oziroma stanovanjsko posojilo dodeljeno le delavcem, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas (6. in 27. člen), da je delavec ob dodelitvi stanovanja dolžan podpisati izjavo, da bo ostal na delu v delovni organizaciji še najmanj toliko časa, da mu po zakonu ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe (14. člen), da se število točk za uvrstitev na prednostno listo (pripadajočih po osnovi zahtevnosti dela) zmanjša, če delavec ne izpolnjuje pogojev, zahtevane izobrazbe (20. člen), da se delavca, ki je odklonil sprejem dodeljenega 'stanovanja črta s prioritetne liste za dobo dveh let (tretji odstavek 25. člena) in pa, da se stanovanja zgrajena z združenimi sredstvi dodeljujejo strokovnim kadrom mimo meril, določenih s tem samoupravnim sporazumom (45. in 48. člen). 3) Delavci lahko združujejo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela s sredstvi ža skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v 'drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupno- stih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe. S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali drugim splošnim aktom, ki ga sprejmejo z referendumom v skladu z zakonom, delavci lahko določijo tudi skupne osnove in merila in sicer le za urejanje posameznih, pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov (118., 180. in 235. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Določanje osnov za neposredno delitev sredstev skupne porabe, vštevši pri tem tudi sredstva za stanovanjsko graditev pa spada po 16. členu ustave SR Slovenije in 13. členu zakona o združenem delu med neodtujljive pravice, o katerih samostojno odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela z referendumom (463. člen zakona o združenem delu)-Obravnavanega samoupravnega sporazuma delavci niso sprejeli z referendumom, v njem pa so že tudi konkretizirali nekatere osnove in merila za delitev sredstev za skupno porabo, kar vse ni v skladu z ustavo in zakonom. Glede že navedenih posameznih določb obravnavanega samoupravnega sporazuma - ustavno sodišče ugotavlja, da niso v skladu z ustavno in zakonsko ureditvijo, po kateri delavci na podlagi enakih pravic, obveznosti in odgovornosti svobodno in enakopravno upravljajo s svojim in celotnim družbenim delom oziroma s pogoji in rezultati dela. Delavec, ki sklene delovno razmerje za določen čas, ima vse pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, pravice, katerih obseg je odvisen od delovnega prispevka ali od trajanja delovnega časa pa tudi odvisno od tega prispevka oziroma trajanja delovnega časa (174-člena ZZD). Odpoved stanovanjske pogodbe oziroma njeno prenehanje je urejeno v zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76 — 61. do 74. člen), primere, ko delavcu preneha delovno razmerje po njegovi volji, neodvisno od nje ali po samem zakonu določa zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 167. do 178. člen). Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe samoupravnega sporazuma z določbami teh zakonov niso v skladu. Neskladne so tudi določbe glede dodeljevanja stanovanj strokovnim kadrom. Po določbi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih upo' števajo stanodajalci med merili za prednostni red tudi kadrovske potrebe. V samoupravnem sporazumu oziroma v drugem samoupravnem splošnem aktu pa d strokovni kadri niso podrobneje določeni in tudi niso podrobneje opredeljene osnove in merila za dodeljevanje stanovanj strokovnim delavcem. Ustavno sodišče je s sklepom št. U I 8/80 z dne 8. 7. 1980 določilo delovni organizaciji rok do 31. 12- 1-980, v katerem naj sama odpravi neustavnosti in ne' zakonitosti samoupravnega sporazuma. Ob ugotovitvi, da delovna organizacija neustavnosti in nezakonitosti samoupravnega sporazuma ni odpravila, je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25-člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavk sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Rik° Kolenc, Marjan Jenko, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Tine Remškar. St. U I 8/80-12 Ljubljana, dne 19. februarja 1981. Sodnica ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 352. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih si-Sterna cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, 1/80 in 38,80) in 13. člena zakona o pravicah in °lžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na Področju družbene kontrole cen in o skupnostih za ce-P_e (Uradni list SRS, št. 20/80) izdaja Izvršni svet Skup-Scihe SR Slovenije ODLOK 0 Pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Republiški skupnosti za cene v potrditev 1. člen iz ®rSanizacije združenega dela, ki proizvajajo pro-v°de in onravliaio storitve, katerih cene so v prl- g. . — opravljajo storitve ojnošti republike, so dolžne opnosti za cene Zvodov in storitev: so dolžne pošiljati Republiški v potrditev cenike naslednjih pro- 0101 Panoge Elektrogospodarstvo 0j02 " električna energija Pridobivanje premoga ~~ Vsc vrste premoga Kovinska predelovalna dejavnost Oj. ~~ kovinske stavbne in druge konstrukcije Strojna industrija gradbeni in rudarski stroji in naprave, ~~ stroji za obdelavo kovin in lesa, drugi stroji in naprave (brez električnih in kmetijskih), kmetijski stroji, razen sejalnikov, kombajnov 0l2j p \n žetvenih strojev loizvodnja gradbenega materiala 0150 p'ement roizvodnja živilskih proizvodov ~~ sveže goveje, junčje in svinjsko meso, 03oq r' pasleriziran0 mleko Gozdarstvo 060! °605 ®609 U02 gozdni sortimenti železniški promet prevoz potnikov Lestni promet Prevoz potnikov ^"^2/ storitve storitve poštnega in telegrafskega prometa in storitve za telefonske pogovore, razen preno-Sa Pisem in dopisnic in storitev mednarod-bega PTT prometa ^J-^moženjsko in osebno zavarovanje bvezna zavarovanja in kasko zavarovanje vozil __^Kura, umetnost in informacije ___ nevni političrjo-informacijski časopisi, radijska in televizijska naročnina. / 2. člen Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošljejo cenike Republiški skupnosti za cene v 'Ljubljani preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organjzacije združenega dela, združene v samoupravnih skupnostih, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti. 3. člen Republiška skupnost za cene izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehata veljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73, 23/74, 14/76 in 12/79) in odlok o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73 in 5/75) ter predpisi izdani na njuni podlagi. r 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 380-2/81-53 Ljubljana, dne 19. februarja 1981. j Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 353. Na podlagi 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o določitvi in vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva 1. člen V odloku o določitvi in vplačilu razlik v cenah, vsebovanih v prodajnih cenah motornega bencina in plinskega olja — dieselskega goriva (Uradni list SRS, št. 4/81) se v 1. členu: •— v 1. točki pri 98 in več oktanskem bencinu znesek »1,300« nadomesti z zneskom »1,130«, — v 2. točki pri plinskem olju — dieselskem. gorivu Da znesek »2,117« nadomesti z zneskom »2,177«. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-03/80-7 Ljubljana, dne 26. februarja 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 354. V skladu z določilom 147. člena ustave SR Slovenije in 579. člena zakona o združenem delu ter v okviru svojih nalog in odgovornosti tudi za uresničevanje skupnih in družbeno pomembnih nalog na področju kulture in znanosti. sklenejo Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ufiiverza v Mariboru, Izobraževalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in delovna organizacija Mladinska knjiga DRUŽBENI DOGO V£> R o pripravi, izdaji in financiranju enciklopedije Slovenije I. UVOD 1. člen Udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo, da je priprava in izdaja Enciklopedije Slovenija družbenopolitično, kulturno in zgodovinsko potrebna in pomembna naloga, ki bo v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju zahtevala ustrezno angažiranost vseh pristojnih dejavnikov v SR Sloveniji. Realizacija te naloge ima splošni družbeni pomen in je sestavni del kulturnega snovanja slovenskega naroda ter zato širšega pomena za udeležence dogovora. 2. 'člen Udeleženci družbenega dogovora s tem dogovorom opredeljujejo: pomembnost in potrebo izdaje Enciklopedije Slovenije; svoje naloge, pristojnosti in odgovornosti pri realizaciji projekta; določajo skupne družbene organe Enciklopedije Slovenije; določajo okvirni obseg Enciklopedije Slovenije in roke za realizacijo projekta Enciklopedije Slovenije; se strinjajo s tem, da je založniško nosilec priprave in izdaje Enciklopedije Slovenije Mladinska knjiga ter opredeljujejo njene okvirne naloge in odgovornosti; opredeljujejo svoje odgovornosti- in naloge pri realizaciji projekta Enciklopedije Slovenije; finančno vrednotijo projekt Enciklopedije Slovenije in opredeljujejo način financiranja projekta. II. ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE Potreba, pomen in izhodišče izdaje Enciklopedije Slovenije 3. člen Udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo,. da Slovenci doslej še nismo imeli enciklopedije, ki-bi slo- venski narod, Slovenijo in slovenstvo predstavila za- okroženo in kar se da celovito, to je v taki obliki, da bi imela lastnost slovenske nacionalne enciklopedije. V minulih desetletjih je bilo sicer nekaj leksikalnih poskusov, ki pa niso bili enciklopedijskega značaja. Zato udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo,, da je potrebna široko in znanstveno zasnovana enciklo- pedija, ki bo Slovence in Slovenijo obravnavala enot- no, s sodobnih idejnih izhodišč in z. enotno metodo. Temeljna naloga Enciklopedije; Slovenije, je, da z marksističnih idejnih izhodišč osvetli vso preteklost Slovencev, njihovo ‘ materialno in duhovno kulturo, kakor je nastajala, se oblikovala in se utrjevala v slovenskem Človeku in na slovenskem območju. S podrobno znanstveno obdelavo vseh področij gospodarstva, družbenopolitičnega, kulturnega in znanstvenega življenja ter njegovih poglavitnih nosilcev bo Enciklopedija Slovenije prikazala predvsem napredne težnje, ki predstavljajo nepretrgano zvezo od prvih začetkov prek vseh razvojnih obdobij do današnjih dni. Po-\sebno pozornost bo posvetila revolucionarnim .gibanjem slovenskih ljudskih množic, ki so dosegla svoj vrhunec v narodnoosvobodilnem boju, ko se je sloven-ski narod državnopravno konstituiral v okviru socialistične samoupravne skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, kjer so se mu odprle možnosti za razvoj na vseh področjih njegovega življenja. Enaka pozornost kot naši kulturnopolitični preteklosti bo veljala tudi tistim idejnim in materialnim (produkcijskim) vplivom razvoja slovenske družbe, ki so jo vodili v-bližnji preteklosti, zlasti pa še danes v povsem novi samoupravni socialistični skupnosti. Zato bo veljala posebna pozornost povojnemu razvoju, posebno še izoblikovanju in uveljavljanju samoupravljanja, ki je z dohodkovnimi odnosi na podlagi družbene lastnine kot svojega družbenoekonomskega temelja odprlo nove razvojne procese na poti k družbeni o'svobođitvi delov nega človeka. Enciklopedija Slovenije bo znanstveno prikazala tudi boj Slovencev za nacionalni obstanek-Zato bo posvetila posebno skrb tudi našemu zamejstvu in vsem, ki so kjerkoli in kakorkoli prispevali k bogatenju materialne in duhovne kulture slovenskeS3 * * * * * * * naroda. Prikazala pa bo tudi obstoj in razvoj italijanske in madžarske narodnosti, katerih pripadniki živij0 in delujejo v SR Sloveniji kot narodna manjšina. Izhajajoč iz znanstvene marksistično-dialektične metode obravnavanja vseh družbenih pojavov mora Enciklopedija Slovenije dosledno upoštevati razredno naravo zgodovinskih procesov ter prizadevanje ljudski množic za ureshičevanje demokratičnih odnosov _v družbi in za graditev samoupravne socialistične, družbe. Pri tem mora upoštevati, da revolucionarni proces v naši družbi’ še vedno traja, da gre torej v bistvu za nenehen, kontinuiran proces, v katerem se družbem odnosi spreminjajo, za proces, ki je sestavni del revo lucionarnih procesov za družbeno preobrazbo po vsem svetu. Enciklopedija Slovenije bo prvikrat celotno zajela vse podatke, ki so za Slovence bistveni, pomembni ^ značilni. Zato bo nudila vsakemu izčrpno informacij0 in znanje o vsakem pomembnem pojmu, problem11 ali osebnosti, kjer pa informacija zaradi pomanjkanj® prostora ne bo dovolj izčrpna, mu bo nakazala. W lahko najde izčrpnejše podatke. Enciklopedija Slovenije bo torej, reprezentativni znanstveni prerez vsega’ kar je povezano s Slovenci in njihovim razvojem’ predvsem pa dokumentiran prikaz stopnje, ki smo 1° Slovenci dosegli v okviru svobodne, socialistične sa moupravne skupnosti jugoslovanskih narodov in na rodnosti. Zato nas bo objektivno predstavila tudi'drugim narodom in svetu. Snov v. Enciklopediji Sloveni) bo obdelana po načelih, kakršna veljajo za vsa^ znanstveno delo, vendar na tak način, da bo popoln0 ma razumljiva najširšemu krogu bralcev. 4. člen Udeleženci družbenega dog .vora se strinjajo. a' se na osnovi izhodišč, določenih v 3. členu tega dog0 v°ra, izdelanega projekta Enciklopedije Slovenije in ■Založniškega programa nosilca projekta Mladinske knjige, projekt realizira takole: — Enciklopedija Slovenije bo izšla v sedmih zvezkih enciklopedij skega formata, v skupnem obsegu °krog 4200 strani in v predvideni nakladi 30.000 izvodov; —■ vse priprave za izdajo Enciklopedije Slovenije •boraj o biti končane do konca leta 1981; — Enciklopedija Slovenije bo izhajala v letih i982, ko bo izšel prvi zvezek, do leta 1986, ko bo izšel zadnji zvezek. Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da oodo v okviru svojih možnosti in pristojnosti ter na-log in obveznosti, ki jih prevzemajo s tem dogovorom, storili vse,, da se projekt Enciklopedije Slovenije reagira z načrtovano vsebino, obsegom in v načrtovanih r°kih. Družbeni in drugi organi Enciklopedije 5. člen Udeleženci se strinjajo, da je potrebno pripravo izdajo Enciklopedije Slovenije ustrezno družbeno-halitično usmerjati ter vsebino enciklopedije priprav-lati na visoki znanstveno kulturni in strokovni ravni. to določajo s tem odgovorom družbene organe en-Clklopedij in organe Enciklopedije Slovenije. Ti so: 1- svet enciklopedij; 2- glavni uredniški odbor Enciklopedije Slovenije; 3- glavni urednik Enciklopedije Slovenije; 4. uredniški odbori Enciklopedije Slovenije za potezna področja ali panoge; - 5. uredništvo Enciklopedije Slovenije pri Založbi ladinska knjiga. 1. Svet enciklopedij 6. člen Svet enciklopedij družbenopolitično usmerja in je ■' Pri pripravi in izdaji Enciklopedije Sloveni-hioč-1 'k’-Uhenopolitično usmerja pripravo dela z ob-,la SR Slovenije za drugo izdajo Enciklopedije Ju-SOslavije. in Svet enciklopedij ima predvsem naslednje naloge Pristojnosti: hod^ in spremlja osnovna idejnopolitična iz- Sca za delo pri pripravi Enciklopedije Slovenije; hodr- do^°^a in sprejema osnovna idejnopolitična iz-iz(j . ca Za gradivo o Slovencih in Sloveniji za drugo i® Enciklopedije Jugoslavije; bih ■ Sodeluje. pri določanju in sprejemanju osnov-i^0*- za gradivo o Slovencih in Sloveniji za V°lucij(fnCikl°Pedije nnrodnoosvobodilne vojne in re- cikioD rt-S-^a^a sPremija usmeritve 'in delo pri En-jbgoslo 131 ®^ovenije z delom pri pripravi skupnih Slovenp3118^'1 bnrihlnpsdij, pri katerih sodeluje SR __a na osnovi sklenjenih družbenih dogovorov; ^bciki0SPre.i.me in potrdi vsebinski program (projekt) ibsihbe'- ai'le ®t°venije ter po potrebi sprejema spre- __.ln dopolnitve programa; glavni uredniški odbor Enciklopedije ^bciti 8pr,ern^a delo glavnega uredniškega odbora jopedije Slovenije; • Vebije- Pre'ime dokončni geslovnik Enciklopedije Slo- — spremlja in predlaga ustrezne ukrepe pristojnim dejavnikom za zagotovitev potrebnih sredstev za funkcioniranje projekta Enciklopedije Slovenije; — spremlja izvajanje tega družbenega dogovora in daje po potrebi pobude za njegove spremembe in dopolnitve; — usmerja znanstveno in strokovno delo pri pripravi in izdaji Enciklopedije Slovenije. ’ 7. člen Svet enciklopedij sestavljajo člani, ki jih imenuje predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije izmed znanstvenih, kulturnih, družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev, ter člani, delegati udeležencev družbenega dogovora. Vsak udeleženec DD delegira v svet enciklopedij enega delegata. Svet enciklopedij ima predsednika, ki ga imenuje predsedstvo Republiške konference SZDL- Člani sveta enciklopedij so po svojem položaju predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije, glavni urednik Eniciklopedije Slovenije, glavni urednik za SR Slovenijo II. izdaja Enciklopedije Jugoslavije ter glavni urednik Založbe Mladinska knjiga kot nosilke založniške realizacije projekta ES. Število članov sveta enciklopedij in sestav sveta določi po tem členu dogovora predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije s sklepom o imenovanju članov sveta enciklopedij. Sestava sveta enciklopedij se na primeren način objavi javno. 8. člen Delo sveta enciklopedij je javno. Svet obvešča o svojem delu Republiško konferenco SZDL Slovenije in udeležence tega družbenega dogovora. Delo sveta enciklopedij vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa član sveta, ki ga določijo vsi člani sveta. Svet enciklopedij ima sekretarja, ki ga imenuje svet. Svet enciklopedij se konstituira po sprejemu tega družbenega dogovora in dela po poslovniku, ki ga sprejme. \ Svet enciklopedij je za svoje delo odgovoren, Republiški konferenci SZDL Slovenije in udeležencem tega družbenega dogovora. 2. Glavni uredniški odbor Enciklopedije Slovenije 9. člen Svet enciklopedij imenuje glavni uredniški odbor za Enciklopedijo Slovenije. Glavni uredniški odbor je sestavljen iz članov s\/eta enciklopedij in iz vrst drugih družbenopolitičnih, znanstvenih in kulturnih delavcev. Glavni urednik Enciklopedije Slovenije, vodja redakcije Enciklopedije Slovenije in glavni urednik Založbe Mladinska knjiga so člani uredniškega odbora po položaju. Število članov glavnega uredniškega odbora določi svet enciklopedij ob imenovanju. Svet enciklopedij ima pravico na svojo pobudo ali na predlog nosilca projekta sestav glavnega uredniškega odbora po potrebi dopolnjevati ali spreminjati. 10. člen Glavni uredniški odbor usmerja in vodi celotno delo pri pripravi in izdaji Snciklopedije Slovenije. Glavni uredniški odbor je odgovoren, da bo Enciklopedija Slovenije sestavljena na osnovi sprejetih idejnopolitičnih izhodišč, in za znanstveno in strokovno delo pri nastajanju besedila za Enciklopedijo Slovenije. Usklajuje in usmerja delo uredniških odborov za posamezna področja ali panoge oziroma delo posameznih skupin. Glavni uredniški odbor sprejme dokončni predlog geslovnika Enciklopedije Slovenije. Glavni uredniški odbor imenuje na predlog nosilca projekta urednike za posamezne panoge ali področja oziroma nosilce posameznih delovnih skupin ter po potrebi uredniške odbore za posamezna področja ali panoge. Glavni uredniški odbor dela po poslovniku, ki ga sprejme po svojem konstituiranju. Glavni uredniški odbor je za svoje delo odgovoren svetu enciklopedij in udeležencem tega družbenega dogovora. 3. Glavni urednik Enciklopedije Slovenije 11. člen Glavnega urednika Enciklopedije Slovenije imenuje predsedstvo Republiške konference SZDL Slo-. venije. > ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE 19. člen Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je nosilec založniške izvedbe projekta Enciklopedija Slovenije — Mladinska knjiga — pripravil na osnovi sprejetega projekta Enciklopedije Slovenije finančno ovrednotenje projekta. Mladinska knjiga je finančno ovrednotila projekt na osnovi predvidenega obsega in naklade Enciklopedije Slovenije, in sicer: Enciklopedija Slovenije bo obsegala sedem zvezkov enciklopedijskega formata (21 X X 29 cm) po okrog 600 strani vsak zvezek, skupaj torej okrog 4200 strani oziroma okrog 1000 avtorskih pol v predvideni nakladi 30.000 izvodov. Po finančnem načrtu Enciklopedije Slovenije, izdelanem na osnovi cen iz februarja leta 1980, bodo znašali stroški Enciklopedije Slovenije: din — priprava projekta ES 50,926.000 — stroški tiska za 30.000 izvodov ES 57,696.000 — stroški prodaje in zaloge 64,773.000 — stroški skupaj 173,395.000 20. člen Za izvedbo projekta Enciklopedije Slovenije, na osnovi cen iz februarja leta 1980, bodo za pripravo in izdajo Enciklopedije Slovenije potrebna, po letni dinamiki, skupaj vsako leto naslednja sredstva:' Leto Potrebna skupna sredstva do 31. 12 1979 9,060.000 1980 4,550.000 1981 9,400.000 1982 27,300.000 1983 26,000.000 1984 29,000.000 1985 34,000.000 1986 19,600.000 1987 14,485.000 21. člen Na osnovi svojih založniških izkušenj in ob predvideni nakladi Enciklopedije Slovenije, ki naj bi bila vsa prodana, meni Mladinska knjiga, da bi bila na osnovi cen iz februarja leta 1980 sprejemljiva prodajna cena 4.900 din za komplet (7 knjig) Enciklopedije Slovenije, oziroma 700 din za zvezek. Ob predvideni prodajni ceni bi znašali skupni prihodki od prodaje (upoštevajoč 2%> riziko zaradi množice kupcev in obračuna ter dolgotrajne prodaje) 144,060.000 dinarjev. Prihodki od prodaje bi se stekali predvidoma v naslednjem časovnem zaporedju: leta 1982 leta 1983 leta 1984 leta 1985 leta 1986 leta 1987 din 11,000.000 19.000. 000 34.000. 000 44.000. 000 21.000. 000 15,060.000 Rekapitulacija stroškov in prihodkov Enciklopedije Slovenije in potrebna sredstva udeležencev 22. člen S finančnim načrtom Enciklopedije Slovenije so predvideni naslednji skupni stroški Enciklopedije Slovenije in skupni prihodki od prodaje Enciklopedije Slovenije: din — skupni stroški ES (19. člen) 173,395.000 — skupni prihodki od prodaje ES (21. člen) 144,060.000 — razlika: potrebna sredstva udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju in usmerjanju priprave in izdaje ES 29,335.000 23. člen Program priprave in izdaje projekta Enciklopedije Slovenije zahteva poleg sredstev Mladinske knjige in kreditnih sredstev še združevanje sredstev v višini 29,335.000 din, ki jih morajo Mladinski knjigi, kot založniški nosilki projekta, zagotoviti udeleženci družbenega dogovora 'oziroma samoupravnega sporazuma, in to v naslednjem časovnem zaporedju: 24 — do 31. 12. 1979 že prejeto od KSS din 864.365 — leta 1980 4,000.000 — leta 1981 7,000.000 — leta 1982 7,000.000 — leta' 1983 5,000.000 — leta 1984 4,000.000 — leta 1985 1,490.625 Financiranje projekta Enciklopedije Slovenije 24. člen Udeleženci se strinjajo, da bi se celotni projekt Enciklopedije Slovenije financiral iz naslednjih virov: — lastna sredstva Mladinske knjige; — kreditna sredstva Ljubljanske banke s tem, da bi se posamezni najeti krediti začeli odplačevati eno leto po izidu posamičnih zvezkov Enciklopedije Slovenije; — združena sredstva za financiranje projekta na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov; — prihodki od prodaje Enciklopedije Slovenije; — sredstva, ki jih zagotavljajo udeleženci družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma o financiranju in usmerjanju priprave in izdaje Enciklopedije Slovenije. 25. člen Udeleženci družbenega dogovora se strinjajo s finančnim ovrednotenjem projekta Enciklopedije Slovenije, ki ga je pripravil nosilec projekta — Mladinska knjiga in ki je podan v teni družbenem dogovoru. Udeleženci ugotavljajo, da je finančno ovrednotenje programa Enciklopedije Slovenije pripravljeno na osnovi cen iz februarja 1980. Zato se strinjajo, da se projekt vsako leto ponovno finančno ovrednoti, upoštevajoč sprejete samoupravne sporazume o temeljih srednjeročnih planov udeležencev, in to tako: da se upoštevajo vsakoletne stopnje rasti družbenega proizvoda v SR Sloveniji, ki jih ugotovi Zavod SRS za družbeno planiranje in dejansko porabljena sredstva za izvršitev posameznih nalog in faz dela pr' projektu Enciklopedije Slovenije; — da se dokončno ugotovi prodajna cena Enciklopedije Slovenije pred začetkom subskripcijske prodaje, ki bo. sprejemljiva v času izhajanja Enciklopedije Slovenije; — da se eventualno zagotovi dodatna sredstva udeležencev, tako da bo cena Enciklopedije Slovenije sprejemljiva. Predlog za ponovno finančno ovrednotenje projekta Enciklopedije Slovenije pripravi Mladinska knjiga, in ko zanj dobi soglasje sveta enciklopedij, ga da v odobritev in sprejem udeležencem družbenega dogovora in podpisnikom sporazuma o sofinanciranji Enciklopedije Slovenije. 26. člen Ljubljanska banka kot udeleženka tega družbene-&a dogovora se posebej obvezuje, da bo v planske dokumente in kreditno politiko vključila določila, ^ bodo za financiranje projekta Enciklopedije Slovenil6 omogočili nosilcu projekta — Mladinski knjigi — najemanje kreditov za pripravo izdaje Enciklopedije Slovenije in za zaloge Enciklopedije Slovenije pod ugodnimi pogoji. Ljubljanska banka si bo prizadevala, da bo nosilec projekta v času trajanja tega družbenega dogovora dobival potrebne kredite pod takimi pogoji in v takih rokih, da mu bo zagotovljena celotna založni^3 izvedba projekta, kar vključuje tudi tiskanje Enciklopedije Slovenije. 27. člen Udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo, da je potrebno zagotoviti za izvedbo projekta EncikloP6' dije Slovenije tudi sredstva iz virov, iz katerih se **' nancirajo pomembna kulturna in znanstvena del3' S temi sredstvi se omogoča založniška izpeljava celotnega projekta Enciklopedije in znižuje njena Pr°' dajna cena. Zato se udeleženci strinjajo, da se t3 sredstva združijo kot nepovratna sredstva za izvedb6, projekta Enciklopedije Slovenije. Delež teh sredstev (potrebna združena sredstva)’ ovrednoten s finančnim projektom po cenah iz februarja 1980, je 29,335.000 dinarjev s predvideno leto6 dinamiko potrebnega financiranja, kot je to opredeli6 no v 23. členu tega družbenega dogovora. Udeleženci se strinjajo, da bi potrebna združeh3 sredstva zagotovili: Kulturna skupnost Slovenije, iskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupo0' Slovenije in Izvršni svet Skupščine SRS, praviloma Vsak do 1/4 potrebnih sredstev, in to s svojimi samoupravnimi sporazumi o temeljih srednjeročnih planov ih z letnimi načrti ter z republiškim proračunom. 28. člen Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skup-host Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Izvršni svet Skupščine- SR Slovenije — ■ udeleženci Iega družbenega dogovora — se zavezujejo, da bodo sklenili poseben samoupravni sporazum o združeva-niu in dinamiki združevanja sredstev za financiranje Projekta Enciklopedije Slovenije v višini, ki jo določa ta dogovor. Samoupravni sporazum opredeljuje vi-ši«o, način in roke za zagotavljanje sredstev, pravice Ih odgovornosti udeležencev pri tem in odgovornost ^ladinske knjige, ki bo s temi sredstvi, založniško vodila projekt Enciklopedije Slovenije. Udeleženci družbenega dogovora, ki zagotavljalo Potrebna sredstva za Enciklopedijo Slovenije v vi-Slhi, določeni v.,22. členu tega dogovora, se zavezujejo, da bodo v enakem razmerju zagotovili tudi eventu-hlno dodatna sredstva, če bi nastopili razlogi iz 25. dlena tega dogovora. 29. člen Mladinska knjiga se zavezuje, da bo zagotovila astna in kreditna sredstva za financiranje Enciklope-be Slovenije v skladu z ovrednotenim finančnim pro-lektom, v potrebni letni dinamiki ža izvedbo projekta dodatno potrebna lastna sredstva ob ponovnem hančnem ovrednotenju projekta Enciklopedije Slo-j. eniie> če bi in ko bi nastopili razlogi iz 25. člena Sa dogovora. Po potrebi bo na osnovi samoupravnih Poraz umov zagotovila tudi združevanje drugih sred-Z’. č'e s temi sredstvi in sofinanciranjem Enciklo-dlje Slovenije po družbenem dogovoru ne bi bilo ogoče izvesti projekta Enciklopedije Slovenije. • Co Mladinska knjiga bo zagotovila potrebno eviden-En -ln spremlianie porabljenih sredstev za projekt Tcnr ope 4' LAŠKO, SEVNICA, ŽALEC, BREŽICE Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim načrtom za leto 1981. ŠENTJUR, ŠMARJE Ta* sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. dalje. 5. člen CELJE Usklajena nominalna vrednost programov skupne porabe v občini Celje za leto 1981 ne pokriva v celoti dogovorjenih nalog naložb, kar lahko skupnost rešuje tudi z najemanjem posojil. LAŠKO, SEVNICA, ŽALEC, BREŽICE Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. 6. člen CELJE, SLOVENSKE KONJICE (5. člen) Dogovorjena nominalna vrednost tega programa bo podrobno opredeljena s programom in finančnim hačrtom za leto 1981. 7. člen CELJE, SLOVENSKE KONJICE (6. člen) Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 022-1/1981-4 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Franc Horvat 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Laško Ivan Hiršel, inž. 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Zvone Kranjc 1. r Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur dr. Andrej Fidler 1. r. Predsednik skupščine Občinske 'dravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Karel Koren 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Topllšek L r. 368. Na podlagi 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti: Celje na seji dne 14. januarja 1981 Slovenske Konjice na seji dne 22. decembra 1980 Šentjur na seji dne 26. decembra 1980 Šmarje pri Jelšah na seji dne 26. decembra 1980 Žalec na seji dne 19. januarja 1981 SAMOUPRAVNI SPORAZUM o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen Posamezna določila samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78, 1/79, 10/79) se dopolnijo in to: 1. V tretji vrstici prve alinee 17. člena se za besedo dejavnost vstavi besedilo »kmetje kooperanti«. 2. Člen 20 se črta. 3. V 29. členu se v prvi vrstici za besedo ljudje, vstavi besedilo »ter kmetje kooperanti (v nadaljnjem besedilu »delavci«)«. 4. V 30. členu se v tretji alinei prvega odstavka črta beseda »-poroda«. 5. V 7. točki 31. člena se v drugi vrstici za oklepajem namesto vejice vstavi pika ter črta besedilo: »če so njihove pravice in obveznosti v zdravstveni skupnosti urejene s posebnim sporazumom«. 6. 34. člen se črta. 7. Besedilu 37. člena se dopolni tako, da prečiščeno besedilo glasi: »Delavci imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne nezmožnosti za delo, dokler za ocenjevanje delazmožnosti pristojni organi po sklepu o pogojih, načinu in postopkih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in na področju ocenjevanja delazmožnosti (Uradni list SRS, št. 18/80) ne ugotovijo, da je zopet postal zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z določbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost«. 8. V 1. točki 44. člena se črta besedilo »za čas porodniškega dopusta, ki je kot najmanjši določen z zakonom,«. 9. V 45.f členu se doda nov drugi odstavek, k: glasi: »Za kmete kooperante se za izračun osnove upošteva osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu«. ' 10. V 53. členu se doda v drugem odstavku nova četrta alinea, ki glasi: — kmetje borci NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945 do 15. 5. 1545. 11. Vstavi se nov 78.a člen, ki glasi: »Ne glede na določila člena 76. do 78. tega sporazuma so tudi oproščeni plačila prispevka (participacije) uporabniki, kadar uveljavljajo pravice do zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja zakon o zdravstvenem varstvu (prvi odstavek 8. člena in 46. člen — Uradni list SRS, št. 1-3/80). 2. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti najkasneje v 6. mesecih po sprejetju te dopolnitve sprejme prečiščeno besedilo tega sporazuma, s katerim tudi uskladi posamezne določbe z zakonom o zdravstvenem varstvu in samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985. , 3. člen Ta dopolnitev samoupravnega sporazuma začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 022-1/1-1981-4 Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti ‘ Celje Franc Horvat 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur dr. Andrej Fidler 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Karel Koren 1. r. 369. Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnomu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1976 do 1980 za leto 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 8. točke sprememb in dopolnitev resolucije o izvajanju družbenega plana SRS za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 20/80) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji seji dne 30. decembra 1980 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost 1. člen Besedilo 1. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 5/80) se črta in spremeni tako, da se novo besedilo glasi: v ooo din Opis Vrednost programa a) enotni program b) skupni program c) dopol. program skupaj z naložbami 48.438 1.083 45.623 Skupaj leto 1980 95.144 Od tega odpade obveznost združeva- nja sredstev: v 000 din Opis Vrednost programa 1. iz združenega dela za leto 1980 74.106 2. iz prispevkov upokojencev 12.799 3. iz prispevkov kmetov 2.661 4. iz ostalih dohodkov 1.726 5. iz sredstev rep. solidarnosti 1.637 6. iz sredstev regijske solidarnosti 2.215 Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanja programa odpade na: — obveznosti združevanja za izvajanja zdravstvenega varstva (tekoča valorizacija 1979 in program 1980) 61.433 — obveznost združevanja za izplačila na- domestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine, porodi, itd. 12.673 Od vrednosti programa odpade na: — obveznost združevanja za republiško solidarnost (enotni program) — — obveznost združevanja za skupni program SRS 1.083 — obveznost združevanja za regijsko so-' Udarnost (dopolnilni program) 930 2. člen Ta dopolnilni sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/1980 Sevnica, dne 30. decembra 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Zvone Krajnc 1. r. 370. Na podlagi pooblastila iz 8. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1978—1980 za leto 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 8. točke sprememb in dopolnitev, .resolucije o izvajanju družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 20/80) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 12. januarja 1981 sprejela SKLEP ° spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost 1. člen Besedilo 1. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o uskladitvi programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978; na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 11/80 in 5/80) se črta in spremeni tako, da se novo besedilo glasi: v ooo dir Opis Vrednost programa a) enotni program ^ skupni program c) dopolnilni program skupaj z naložbami 62.159 1.673 51.771 Skupaj leto 1980 115.603 Pokrivanje obveznosti iz naslova nedosežene dovoljene porabe in tekoče valorizacije iz leta 1979 5.524 skupaj (od a do d) 121.127 Od tega odpade obveznost sredstev: združeva- v 000 din Opis Vrednost programa • jz združenega dela 100.883 ■ iz prispevkov upokojencev 11.819 ■ iz prispevkov kmetov 5.635 iz ostalih dohodkov 2.790 V Od celotne obveznosti združevanja sredstev iz združenega dela za izvajanja programa odpade na: — obveznosti združevanja za izvajanja zdravstvenega varstva (tekoča valorizacija 1979 in program 1980) 87.614 — obveznost združevanja za izplačila na- domestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine, porodi, itd. 13.269 Od vrednosti programa odpade na: — obveznost združevanja za republiško solidarnost (enotni program) — — obveznost združevanja za skupni program SRS 1.673 — obveznost združevanja za regijsko solidarnost (dopolnilni program) 1.278 2. člen Ta dopolnilni sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/81 Brežice, dne 12. januarja 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST 1*RAVA MARIBOR 371. Delovni ljudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih asociacijah .'uporabniki) ter delavci'-Vodnogospodarskega podjetja Maribor in Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana (izvajalci) organizirani v Območni vodni skupnosti Drava, skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Maribor za obdobje 1981—1985 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki s tem sporazumom opredeljujejo skupne interese, ki so v obdobju 1981-85 temeljnega pomena za nadaljnji vodnogospodarski razvoj vodnega območja Drave. Nadalje podpisniki ugotavljajo usklajenost elementov za temelje plana z ostalimi območnimi vodnimi skupnostmi v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, osnutka dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov Območnih vodnih skupnosti in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva SR Slo- venije za obdobje 1981^—1985, ocen in analiz razvojnih možnosti širše družbene skupnosti, analiz možnosti razvoja občin območja Drave in analize razvojnih možnosti za razvoj vodnega gospodarstva s ponudbo elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana vodnega gospodarstva: na območju OVS Drava za obdobje 1981—1985 podpisniki ugotavljajo potrebo po nadaljnjem vodnogospodarskem razvoju na vodnem območju Drave v skladu s planskimi usmeritvami v okviru ožje in širše družbene skupnosti. 2. člen Osnovni pogoji za uspešnejši in skladnejši razvoj vodnogospodarske dejavnosti je razširitev raziskovalnega dela, zagotovitev kvalitetnih strokovnih kadrov in izkoriščanje vseh ostalih kvalitetnih dejavnikov razvoja . (višja stopnja mehaniziran j a, boljša organiziranost na vseh nivojih in drugo). 3. člen V obdobju 1981—1985 bodo podpisniki, v smislu čimbolj šega. gospodarjenja z vodo na višji vodnogospodarski razvojni stopnji, skrbeli za usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnega režima, varstva pred vodo (melioracije,1 regulacije in akumulacije) . oskrba z vodo ter čiščenje odpadnih voda. Za usklajeno izvajanje nalog, ki se nalagajo vodnemu gospodarstvu bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje: — vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek za ohranitev obstoječega vodnega režima, — z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšati pogostost poplav, •—'uskladiti program dela in način financiranja za nadaljevanje hidromelioracij, — s prodnatimi zadrževalniki ter vzdrževanjem in urejanjem hudournikov stabilizirati hudourniška, območja, — z urejanjem vodotokov in skrbjo, za čiščenje odpadnih voda zavarovati rezervate pitne vode ter proučiti možnosti za, nova zajetja industrijske in pitne vode, — s premišljenim lociranjem gramoznic ustva- -rjati možnosti za bogatenje podtalnice, — vzpodbujati racionalizacijo porabe čiste vode iz omrežja ter tehnološke vode v industriji, — s sodelovanjem pri gradnji' vodovodne transportne mreže Zagotoviti organizirano oskrbo- manj razvitih in obmejnih območij s pitno vodo. V ta namen bodo podpisniki zagotovili, na osnovi združevanja sredstev iz naslova vodnih prispevkov in odškodnin ža vodo in vodnogospodarske storitve 1.142,7 mio din po cenah iz leta 1979, kar predstavlja 0,54% družbenega produkta. Od teh sredstev podpisniki namenjajo 984,9 mio din za pokrivanje potreb in programa vlaganj na svojem vodnem območju. 157,8 mio din pa prelivajo na druga manj razvita vodna območja in za kritje stroškov in nalog Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. 4. člen Uporabniki in izvajalci, združeni v OVS Drava — podpisniki tega sporazuma določajo, da bo realizacija vodnogospodarskega razvoja po dogovorjenih temeljih slonela na določbah' zakona o, skupnih osnovah svobodne menjave dela in na osnovi tega sporazuma. o. člen Podpisniki sporazuma bodo uresničevali takšno politiko vodnih prispevkov in odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve, da bo zagotovljeno financiranje nadaljnjega vodnogospodarskega razvoja, oblikovanja cen vodnogospodarskih storitev pa se v skladu s posebnim sporazumom o svobodni menjavi dela formira1 tako, da se zagotovi pokritje nasled-,njih stroškov: — materialni stroški, — amortizacija, — sredstva za zadovoljevanje ‘ skupnih in ‘splošnih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, — sredstva za osebne dohodke in skupne porabe v skladu z zakonskimi določili oziroma določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, t— sredstva rezerv, — sredstva za modernizacijo in razširitev materialne osnove. II. VLAGANJE V NADALJNJI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ 1. REDNO VZDRŽEVANJE 6. člen Vzdrževanje površinskih odvodnih sistemov je nenehna skrb za ohranitev stanja medsebojne povezanosti količinskih in kakovostnih dogajanj na vodah in to od njenih pojavnih oblik do raznih oblik oplemenitenja z medsebojnimi vplivi okolja in vloženega dela. V pogledu specifičnih ekonomskih kriterijev podpisniki ugotavljajo, da je namen vzdrževati urejene površinske vodne sisteme, kjer je' vloženo delo. in to bodisi živo ali opredmeteno ter tudi naravne vodotoke, kjer so določena dela opravile naravne sile. Področja rednega vzdrževanja vodnogospodarskih objektov v splošni rabi ter vzdrževanje naravnih korit so: — redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi, — redno vzdrževanje naravnih vodotokov, — javna služba. Konkretizacija objektov bo precizirana v letnih planih v odvisnosti od konkretnih potreb na posameznih območjih. 7. člen Vzdrževalna dela so dela, ki imajo namen ohranjanje stanja vodnega režima, vodnogospodarskih objektov in naprav ter dela za njihove izboljšave, če se pri tem bistveno ne spremenijo hidravlični elementi (trasa, profil in padec), oziroma obstoječi vodn: režim. Vzdrževalna dela so zlasti: — čiščenje obrežja in korita vodotokov in hudournikov (odstranjevanje drevja in korenin, sipin, rastlinja, lokalnih ovir v vodotoku in podobno). — vsi vegetacijski ukrepi (sajenje/ popleti. druge vegetativne ureditve bregov, nasipov, erozijskih območjih in podobno), — popravila naravnih in umetnih koi;it ter vod- nih naprav (zajed, dopolnitve kamnometov, popravila obrežnih zavarovanj, pragov, jezbic, nasipov, konsolidacijskih objektov na erozijskih območjih in podobno), - — obnova vseh varstvenih objektov na hudournikih in erozijskih žariščih, vodotokih, jezerski in morski obali, — zavarovanja, ureditvena in usmerjevalna dela v naravnih koritih vodotokov in hudournikov, da se preprečijo večje poškodbe pri visokih vodah. 1.1. Redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi 1.11 Nižinski vodotoki 8. člen Vodno območje Drave meri 3266 ms in je razdeljeno' v naslednje hidrosisteme, katerih površine znašajo: km* “/o 1. Ormož 220 1 2. Pesnica 480 15 3. Haloze 200 6 4. Ptujsko polje 162 5 5. Dravinja 488 15 6.. Dravsko polje 455 14 7. Zg. Drava 1.261 ,38 Skupaj 3.266 • 100 Prispevno območje celotne reke Drave obsega do republiške meje s SR Hrvatsko 15.379 km2. Letno pade na to območje povprečno 1.212 mm padavin, oz. 19.640 hm3 padavin. Od tega izhlapi 8380 hm (45 “/o) in odteče 10.260 hm3 (55 °/o). Za obrambo pred poplavami, urejanje prostora in za potrebe melioracije zemljišč je bilo do konca leta 1378, zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi na nižinskih vodotokih v vrednosti L061 milijonov din. Podatki so povzeti in razvidni v elaboratu inventurnega popisa osnovnih sredstev. Vrednost zgrajenih objektov ali objektov v gradnji 1979 in 1978, kateri pa v inventurnem popisu še niso zajeti (HMS Polskava, HMS Sej anska dolina, Ložnica in AK Požeg), znaša 153,9 milijonov din. Predvidena vrednost investicijskih naložb na istih objektih za nadaljevanje oziroma dokončanje gradnje v letu 1980 bo znašala ®e 74,0 milijonov din. Tako bo znašala vrednost vodnogospodarskih objektov na nižinskih vodotokih ob vstopu v naslednje srednjeročno obdobje po občinah sledeče: v 1000 din Zap. §t Občina Vrednost OS po inv. elab. Neupoštevane naložbe v OS Skupaj Dravograd 26.868 26.868 2* Lenart 62.680 — 62.680 3- Maribor 270.617 76.600 317.217 4- Ormož 80.453 43.400 123.853 5- Ptuj 467.796 70.700 538.496 8- Radlje Ravne 2.429 2.429 8* Slovenska Bistrica 55.542 37.200 92.742 9- Slovenj Gradec 38.743 38.748 Slovenske Konjice 55.813 - 55.813 Skupaj: 1,060.496 227.900 1,288.846 Pomembna naloga je sodelovanje OVS Drava pri urejanju stare struge Drave med Mariborom in Ptujem ter Markovcu in Ormožem. 9. člen Sredstva za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ugotavljajo podpisniki na osnovi »amortizacijske stopnje« od vrednosti osnovnih sredstev vodnogospodarskih objektov in naprav po stopnji 1,7 °/o. Izračun sredstev za naslednje petletno obdobje znaša:. 1.288,8 mi0 din X 1,7 °/o X 5 let s= 109,6 mio din Tako oblikovanje sredstev po enotnih dogovorjenih kriterijih ločimo v tekoče in investicijsko vzdrževanje. Za tekoče vzdrževanje vodnogospodarskih objektov se nameni, 1,3 °/o, za investicijsko vzdrževanje pa 0,4 »/o od vrednosti osnovnjh sredstev. Izračun sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje za naslednje srednjeročno obdobje znaša: 1.288,8 mio din X 1,3 °/o X 5 let = 83,8 mio din 1.288,8 mio din X 0,4 “/o X 5 let - 25,8 mio din Skupaj 109,6 mio din 10. člen Izračun .sredstev za tekoče vzdrževanje se razdeli po občinah v , odvisnosti od vrednosti OS, kot sledi: v mio din d Občina Vred. SO Višina sredstev letno 5-letno 1. Dravograd 26.9 1.3 0.35 1.7 2. Lenart 62.7 1.3 0.82 4.1 3. Maribor 347.2 1.3 4.51 22.6 4. Ormož 123.9 1.3 1.61 8.1 5. Ptuj 538.5 3.3 7.00 350 6. Radlje % — 1.3 — . — 7. Ravne 2.4 1.3 0.03 0.2 8. Slovenska Bistrica 92.7 1.3 1.21 6.0 9. Slovenj Gradec C3.7 . 1,3 0 50 2.5 10. Slovenske konjice 55.8 1.3 072 3.6 Skupaj 1.233,8 1.3 16 75 83.8 11. člen Sredstva za investicijsko vzdrževanje se namenijo za adaptacije, urejanje ali rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov v skupni višini 25,8 mio din. sred. din S d Občina Objekt, lokacija in predvjden namen 1 ll >-> «3 N D 1. Maribor Rekonstrukcija korita Pes-pice Ranca—Kungota 5.0 12.3 2. Rekonstrukcija korita Hoč-kega potoka in razbremenjevanje v Hočah 3.0 8.5 Skupaj Maribor 8.0 20.8 3. Slovenska Urejanje struge Bistrice v Bistrica Slovenski Bistrici (sotinan.) 1.0 5.0 Skupaj OVS Drava 9.0 25.8 12. člen / Časovna razporeditev7 sredstev za tekoče in investicijsko, vzdrževanje Po naslednja: v mio din Zap. St. Občina 1981 I' 1 1983 1 , 1984 I 1 i. Dravograd 0,3 0.3 0,3 0,4 0,4 L7 2. Lenart 0,7 0,7 0.8 0.9 1.0 4 l 3. Maribor 7,2 7,7 8.6 9.6 10,3 43,4 4. Ormož 1.3 1,5 1.6 1.8 1,9 8,1 5. Ptuj 5,8 6,3 7,0 7,5 8,4 35,0 6. Radlje — — — ~ — — 7. Ravne — 0,1 — 0,1 0,2 8. Slovenska Bistrica 1,3 2.0 2,4 2.5 2.8 11.0 9. Slovenj Gradec 0,4 0,5 0,5 0,5 0,6 2,5 10. Slovenske Konjice 0.6 0.6 0,7 0.8 0,9 3,6 Skupaj 17.6 19,7 21,9 21,1 26,3 109,6 1.12 Erozija in hudourniki 13. člen Po republiškem odloku o določitvi hudourniških območij je območje vseh Dravskih pritokov gorvodno od HE Mariborski otok, območje pritokov Meže in sama Meža gorvodno od Črte ter območje pritokov Mislinje, razen Suhadolnice, in sama Mislinja gorvodno od Dovž hudourniško območje medregionalnega značaja. Povirja potokov jugovzhodnega dela Pohorja, od Maribora do Zreč, pa je hudourniško območje regionalnega značaja. Dejavnost urejanja hudournikov in zaščite površin pred erozijo bo predvsem v te namene: — protierozijska in hudourniška dejavnost mora biti bolj odločno usmerjena v preprečevanje nastajanja erozijskih žarišč in s tem odplavljanja piavin v korita nižinskih vodotokov7, To pomeni, da je treba zadrževati plavine v samem povirju, jih stabilizirati in biološko vezati, — v okviru rednega vzdrževanja na hudournikih bodo nadaljevali s politiko doslednega preprečevanja propadanja obstoječih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih korit, prvenstveno medregionalnega in regionalnega pomena. 14. člen Vrednost osnovnih sredstev objektov in naprav na hudournikih medregionalnega značaja znaša 117,8 mio din. Za obdobje od leta 1981—1985 bodo podpisniki namenili za vzdrževanje hudourniških objektov in naprav 2,43 °/o letno na vrednost osnovnih sredstev. Izračun potrebnih sredstev za naslednje srednjeročno obdobje znaša: 117,8 mio din X 2,43 °/o X 5 let = 14,3 mio din. V srednjeročnem načrtu se planira po občinah z ozirom .na vrednost osnovnih sredstev, sledeče: si ^ Občina OJ N Vrednost OS •/, Vlaganje v mio din s 1 S 3 1. Maribor 12.3 1.43 0,30 1.5 2. Radlje 29;6 2,43 0,72 3.6 3. Dravograd 9,0 2,43 0.22 1.1 4. Ravne 52,2 2,43 1.86 6.3 5. Slovenj Gradec 19.9 * 2.43 0,36 1,8 Skupaj 117,8 2,43 2,86 14,3 15. člen Časovna razporeditev sredstev za redno vzdrževa- nje hudourniških objektov in naprav je naslednja: s I Občina 1981 1982 1933 1984 1985 Ž s w 1. Maribor 0,2 0,3 0,3 0,3 0,4 1.5 2. Radlje 0,6 0,6 0,7 0,8 0,9 3,6 3. Dravograd 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 1,1 4. Ravne 1,0 1,2 1.3 1,4 1,4 6,3 5. Slovenj Gradec 0,3 0.3 0.4 0,4 0,4 1.8 Skupaj 2,3 2,6 2.9 3,1 3,4 14,3 1.2 Redno vzdrževanje naravnih vodotokov 1.21 Nižinski vodotoki 16. člen Na območju OVS Drava imamo 1088 km vodotokov. Od teh je bilo ob vstopu v to srednjeročno obdobje 177 km urejenih in 68 km delno urejenih vodotokov. Ce upoštevamo, da smo oziroma da bomo do konca leta 1980 uredili še nadaljnjih 67 km, potem računamo za naslednje srednjeročno obdobje še s 776 km naravnih strug. Dolžina odsekov naravnih strug, posameznih pomembnejših vodotkov, upoštevamo naslednje: Drava 71,0 km Meža 40,0 km Mislinja 33,5 km Suhadolnica 15,2 km Dravinja 57,0 km Oplotnica 23,3 km Ložnica 22,6 km Ploskava 24,0 km Pesnica 17,2 km Skupaj 303,8 km Skupaj dolžina odsekov naravnih strug pomemb- nejših vodotokov znaša 303,8 km, dolžina ostalih vodotokov pa še 472,2 km. Pomembna naloga je sodelovanje OVS Drava pri urejanju stare struge Drave med Mariborom in Ptujem ter Markovci in Ormožem. 17. člen Višina ' vlaganj sredstev za vzdrževanje znaša 50.000 din/km/leto za zahtevnejše vodotoke in 25.000 din/km/leto za ostale vodotoke. Izračun potrebnih sredstev za vzdrževanje v naslednjem srednjeročnem obdobju znaša: 303, km X 50.000 din/km/leto X 5 let = 76,0 mio din 472,2 km X 25.000 din/km/leto X 5 let = 59,0 mio din Skupaj 135,0 mio din Izračun nam prikazuje način in višino formiranja sredstev za vzdrževanje naravnih korit vodotokov, tako za tekoče, kot tudi investicijsko vzdrževanje. Izračun formiranih sredstev za naslednje srednjeročno obdobje po namenu za tekoče in investicijsko vzdrževanje je sledeč: Tekoče vzdrževanje: 303,8 km X 30.000 din/km/leto X 5 let 472,2 km X 15.000 din/km/leto X 5 let Skupaj': Investicijsko vzdrževanje: 303,8 km X 20.000 din/km/leto X 5 let 472,2 km X 10.000 din/km/leto X 5 let Skupaj Skupaj tekoče investicijsko vzdrževanje 18. člen Sredstva za tekoče vzdrževanje se razporedijo po občinah po prej opisanih kriterijih, kot sledi v na- slednji tabeli: ■g 3 3 ■Ir S „ Sredstva »M ^ Občina isf! v mio din ca N s>> letno 5-letno 1. Dravograd — . — - — 2. Lenart — 41,0 0,6 3,1 3. Maribor 35,2 158,3 3,4 17,2 4. Ormož 27,0 62,6 1,7 8.7 5. Ptuj 47,3 76,9 2,6 12,9 6. Radlje . — — — — 7. Ravne 40.0 — 1,2 6,0 8. Slov- Bistrica 81,3 63,3 3,4 16,9 9. Slov. Gradec 48,7 — 1,5 7.3 10. Slov. Konjice 24,3 70,1 1,8 8.9 Skupaj 303,8 472,2 16,2 81.0 19. člen Sredstva za investicijsko vzdrževanje se name- oijo za adaptacije, urejanje ali , rekonstrukcije narav- nih strug vodotokov v skupni višini 54,0 mio din, in sicer: S Objekt, lokacija in Ig l! d Občina predviden , namen S- ■g-g S D> »> 1- Lenart Urejanje Globovnice gor-vodno ceste Leniart—Mari- bor 3,0 6,5 2. Urejanje Velke gorvodno ceste Lenart—Benedikt 1,5 3,0 Lenart skupaj 4,5 9,5 3- Maribor Regulacija Radvanjskega potoka v odseku Radvanje—Bohova (sofin.) 3,0 6.0 4 Urejanje Razvanjskega potoka od Razvanja do Bo- hove (sofin.) 1,0 2’,5 Regulacija Rančkega poto- ka in severne veje Hočke- S g. 3 Občina Objekt, lokacija in predviden namen Dolžina v km " Sredstva v mio din ga p. (Bohovski p.) v območju Bohove in ob železnici do ,Hoč (solin.) 3,0 6,0 6. Ureditev Pekrskega potoka z ured. razbrem. v smeri Drave v Pekrah—Limbuš 2,5 10,0 7. Regul. Cirknice od izliva do Rance 2,5 6,0 8. Ureditev Rošpoškega potoka v Kamnici 1,0 2,5 9. Zagotovitev varnosti in odtočnih razmer za potrebe melioracij ob Jakobskem in Vukovskem potoku 2,0 4.0 Maribor skupaj: 15,0 37,0 10. Ptuj Regulacija izlivnega odseka Rogatnice 1.0 3,0 Ptuj skupaj 1,0 3,0 Ll. Slovenska Urejanje Ložnice gorvodno Bistrica ceste Slov. Bistrica—Slov. Konjice 2,0 4,5 Slov. Bistrica skupaj: 2,0 4,5 Skupaj OVS Drava 22,5 54,0 20. člen Časovna razporeditev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje naravnih korit bo naslednja: ti d Občina 1981 1982 1983 1984 1985 1 N 1. Dravograd — —— • 2. Lenart 2,0 2,3 2,5 2,8 3,0 12,6 3. Maribor 8,7 9.8 10,8 11,9 13,0 54,2 4. Ormož 1,4 1,6 1,7 1,9 2,1 8,7 5. Ptuj 2,4 2,7 3,2 3,6 ' 4,0 15,9 6. Radlje —- — — — — — 7. Ravne 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 6,0 8. Slov. Bistrica 3,4 3,9 4,3 4,7 5,1 21,4 9. Slov. Gradec 1,2 1,3 1,5 1,6 1,7 7,3 10. Slov# Konjice 1,5 1,6 ' 1.8 1,9 2,1 3.9 Skupaj 21',6 24,3 27,0 29,7 32,4 135,0 L22 Erozija in hudourniki 21. člen Dolžina hudourniških strug na območju OVS Drava znaša glede na zahtevnost vzdrževanja in po občinah, glede na urejenost, naslednje: Dolžina v km Občina skupaj urejen. neurejen, zahtev. . manj zahtev. Slov. Bistrica 16,0 1,5 14,5 — 14,5 Maribor 97,6 1,7 95,9 74,8 21,1 Radlje 116.8 4,3 112,5 88,9 23;0 Dravograd 21,8 1,8 20,0 15,0 4,2 Ravne 128,2 8,1 110,1 87,0 23,1 Slov. Gradec 48,7 1,2 47,5 37,5 10,0 Skupaj 419,1 18,6 400,5 304,0 96,5 = 45,6 mio din = 35,4 mio din 81,0 mio din = 30,4 mio din = 23,6 mio din 54,0 mio din 135,0 mio din 22. člen V obdobju 1981—1985 podpisniki namenjajo naslednje povprečne izrednosti sredstev za redno vzdrževanje hudournikov in erozijskih površin, ki gravitirajo' k hudourniku: — zahtevnejši erodibilni hudourniki 40.000 din/km/leto — manj zahtevni erodibilni hudourniki 20.000 din/km/leto Višina vlaganj za. zagotovitev sredstev potrebnih za vzdrževanje naravnih hudourniških strug in erozijskih površin v naslednjem srednjeročnem obdobju znaša: 304,0 km X 40.000 din/km/leto X 5 let = 61,2 mio din 96,5 km X 20.000 din/km/leto X 5 let = 9,7 mio din Skupaj 70,9 mio din Po občinah znaša vlaganje za vzdrževanje naravnih strug hudurnikov in erozijskih površin sledeče: Občina Dolžine v km Vlaganje letno Vlaganje zaht. a ca SN zaht. i manj zaht. skupaj 'C 1T5 rH CO CO 05 S ^ Slov. Bistrica — 14,5 — 0,3 0,3 1,5 Maribor 74,8 21,1 3,0 0,4 3,4 17,0 Radlje 88,9 23,6 3,6 0,5 4,1 20,5 Dravograd 15,8 4,2 0,7 0,1 0,8 3,9 Ravne 87,0 23,1 3,5 0,4 3,9 19,5 Slov. Gradec 37,5 10,0 1,5 0,2 1,7 8,5 Skupaj: 304,0 96,5 12,2 1,9 14,1 70,9 Dravske elektrarne Maribor bodo sodelovale s 50 odstotki sredstev pri ure j anju izlivnih odsekov hu- dourniških strug in gradnj i zaplavnih pregrad na hudournikih. 23. člen Časovna razporeditev sredstev za redno vzdrževa- nje naravnih hudourniških strug, strug in erozijskih površin je naslednja: S d Občina 1981 1982 1983 1984 1985 f a N šž 1. Slov. Bistrica 0,2 0,3 0,3 0,3 0,4 1,5 2. Maribor 2,8 3,0 3,4 3,7 4,1 17,0 3. Radlje 3,4 3,7 4,0 4,5 4,9 20,5 4. Dravograd 0.7 0,7 0,8 0,8 0,9 3,9 5. Ravne 3,1 3,5 3,9 4,3 4,7 19,5 6. Slov. Gradec 1,5 1,7 1,9 2,0 8,5 Skupaj: 11,6 12,7 14,1 15,5 17,0 70,9 1.3 Javna služba 1.31 Nižinski vodotoki 24. člen Vodnogospodarska opravila javne službe, ki so posebnega družbenega pomena so v skladu z zakonom o vodah in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi vodne skupnosti Drava sledeče: — vodnogospodarsko poslovanje v zvezi z izdajanjem vodnogospodarskih aktov in pridobivanjem dokumentacije za izvajanje dejavnosti OVS, vodnimi zemljišči,, vodno knjigo in katastri, — planiranje in programiranje, — rečno nadzorna služba, — služba obrambe pred poplavami. 25. člen Za pokrivanje stroškov naštetih nalog, predvidevamo sredstva v višini 5,5 0/o od sredstev za vzdrževanje. Izračun sredstev za opravljanje javne službe za naslednje petletno obdobje znaša: — vzdrževanje objektov in naprav 109,6 mio din — vzdrževanje naravnih vodotokov 135,0 mio din skupaj 244,6 mio din 244,6 mio din X 5,5 0/o = 13,5 mio din. 26. člen Sredstva za javno službo se, glede na vlaganja za vzdrževanje objektov in naprav ter naravnih korit, razporedijo po občinah 'sledeče: v mio din Vlaganja za vzdrževanje m Občina d rt N P 1 ; i-s naravna korita skupaj razdel. Odpade na občir 1. Dravograd 1,7 — 1,7 1 V 0,1 2. Lenart 4,1 12,6 16,7 7 1,0 3. Maribor 43,4 54,2 97,6 40 5,4 4. Ormož 8,1 8,7 16,8 7 • 1,0 5. Ptuj 35,0 15,9 50,9 20 2,7 6. Radlje — — — • — — 7. Ravne 0,2 6,0 6,2 3 0,4 8. Slovenska Bistrica 11,0 21,4 32,4 13 1,7 9. Slovenj Gradec 2,5 7,3 9,8 ' 4 0,5 10. Slovenske Konjice 3,6 8,9 12,5 5 0,7 Skupaj 109,6 135,0 244,6 100 13,5 27. člen Časovna razporeditev sredstev za izvajanje javne vodnogospodarske službe po občinah na nižinskih vodotokih bo naslednja: d Občina | 1982 S ! 1983 1984 1985 % i. Dravograd 0,1 0.1 2. Lenart 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 1,0 3. Maribor 0,9 1,0 1,1 1,2 1,2 5,4 4. Ormož 0,1 0.2 0.2 0,2 0.3 1,0 5. Ptuj 0.5 0/4 0.G 0,6 0.6 2,7 6. Radlje — — — — _ — 7. Ravne 0,1 0,1 — 0.1 0.1 0,4 8. Slovenska Bistrica 0.3 0,3 0,3 0,4 0,4 1,7 9. Slovenj Gradec ‘0,1 0,1 0,1 0,1 0.1 0,5 10. 'Slovenske Konjice 0.1 0.1 0.2 0.2 0.1 0.7 Skupaj 2,2 2,4 2,7 3,0 3,2 13,5 1.32 Erozija in hudourniki 28. člen Vodnogospodarska opravila posebnega družbenega pomena na področju hudourništva in erozije so prav tako določena z zakonom o vodah, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in drugimi akti OVS Drava. V okviru javne službe bomo opravljali na področju hudourništva in erozije, predvsem naslednja dela: — izvajanje hudourniške nadzorne službe, — izdelava vodnogospodarskih smernic in mnenj za področje hudourništva in erozije, — sodelovanje pri programiranju ih planiranju vodnogospodarske dejavnosti, — evidentiranje in popis hudourniških objektov, — sodelovanje pri usklajevanju konceptnih rešitev s področja hudourništva in erozije. — nastavitev hudourniških katastrov in katastrov erozijskih območij, — sodelovanje pri. realizaciji vodnogospodarskih osnov, — predhodna projektiranja. Za pokrivanje stroškov naštetih nalog predvidevamo sredstva v višini 4,60 %> od za vzdrževanje predvidenih nalog. 85,2 mio ,-din X 4,6 °/o = 4 mio din. 1.4 Skupna vlaganja v vzdrževanje 31. člen Skupna vlaganja za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, za vzdrževanje naravnih korit in za javno službo po občinah na nižinskih vodotokih in hudournikih v obdobju 1981—1985 bodo znašala naslednje: d a Občina 1981 1982 1983 1984 1985 ■ & 3 t/3 1. Dravograd 1,3 1,2 1,4 1,4 1,7 7,0 2. Lenart 2,8 3,2 3,5 3# 4,3 17,7 3. Maribor 19,9 21,9 24,4 26,9 29,2 122,3 4. Ormož 2,8 3,3 3,5 3,9 4,3 17,8 5. Ptuj 8,7 9,4 10,8 11,7 13,0 53,6 6. Radlje 4,1 4,5 • 4,9 5,6 6,2 25,3 7. Ravne 5,4 6,2 6,6 7,3 7.9 33,6 8. Slovenska Bistrica 5,2 6,6 7.3 7,9 8,7 35,7 9. Slovenj Gradec 3,5 3,8 4,3 4,6 4,9 21,1 10. Slovenske Konjice 2,2 2,3 2,7 2,9 3,1 33,2 Skupaj 55,9 62,4 69,4 76,3 83,3 347,3 2.0 INVESTICIJE V UREJANJE VODNEGA REŽIMA 29. člen , Sredstva za javno službo se, glede na vlaganja za vzdrževanje, razporedijo po občinah sledeče: V mio dih Vlaganja za vzdrževanje S občina I' > Olio T3 ,Q 1. Slovenska Bistrica — 1.5 1,5 2 0,1 2. Maribor 1,5 17,0 • 18,5 22 0,8 3. Radlje 3,6 20,5 24,1 28 3,2. 4. Dravograd • 1.1 3,9 5,0 6 0,2 5. Ravne 6,3 19,5 25,8 30 1,2 6. Slovenj Gradec 1,8 8,5 10,3 32 0,5 Skupaj: 14,3 70,9 85,2 iod 4,0 30. člen Časovna razporeditev sredstev za izvajanje javne vodnogospodarske službe po občinah na hudourniškem Področju bo naslednja: S U d. Občina ^ w m trs 3 Občina S . s g s’ 1 I S' 2 2 2 2 Slovenska Bistrica 0,1 _ 0.1 Maribor 0,1 0,1 0,2 0.2 0,2 0.8 Radlje 0,1 0,2 0,2 0.3 0,4 1,2 Dravograd 0,3 — 0.1 — — 0,2 Havne 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 1,2 Slovenj Gradec 0,1 0.1 0.3 6.1 0,1 0,5 Skupaj. 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 4,0 32. člen Ugotovitve in predvideni ukrepi, ki so navedeni v tem poglavju, so v pogledu izhodišč obstoječega stanja in nadaljnega programiranja v tesni povezavi s programom razvoja vodnega gospodarstva ha vodnem območju Drave—Mure za obdobje 1981—1985 in projekta melioracij, zemljišč v severnovzhodni Sloveniji Za obdobje 1978—1985. Investicije predstavljajo razširjeno reprodukcijo vodnega gospodarstva, ki pa je odvisna od ekonomske sposobnosti združenega dela v Sloveniji, in usklajenega predvidenega razvoja Slovenije, sprejetega z družbenim planom SR Slovenije. Zaenkrat so predvidena sredstva za petletno obdobje namenjena le urejanju vodotokov (erozija, hudourniki, nižinski vodotoki) osnovni odvodni mreži ob melioracijskih območjih, gradnji zadrževalnikov, namenjenih obrambi pred poplavo in varstvu voda (mišljeni so vsi načini zagotavljanja in zaščite vode). Vedno večja poraba pitne in tehnološke vode narekuje posvečanje posebne pozornosti tako v količinskem, kot tudi v kakovostnem pogledu zalogam vode. Iz tega razloga je v vodnem gospodarstvu potrebno pri vsakem ukrepu upoštevati vpliv na vodne zaloge. Vodno območje Drave, v pogledu vode, ni deficitarno, zahvaljujoč velikemu tranzitnemu pretoku Drave. Ne glede na to pa je, za potrebe pridobivanja nar ravne pitne vode, ohraniti količinsko in Kakovostno stanje v največjem rezervatu pitne vode na našem območju, to je na Dravskem polju. Vsi vodotoki od Maribora do Frama se, vključno z delom Framskega potoka, vodijo preko ponikovalni-kov v podtalje. Dravskega polja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo skušali rešiti ponikovanje Radvanjskega, Razvanjskega, Bohovskega in Hočkega potoka. Pristopili bomo tudi k izvedbi ponikovalnika v Šikolah za infiltracijo vode potoka Prednice in dela Framskega potoka. 33. člen Na območju OVS Drava imamo 24.620 ha večjih strnjenih melioracijskih kompleksov, od tega 4.940 ha že melioriranih, 9.630 ha je potrebno še osušiti z dre-nažno mrežo, 10.050 ha z odprtimi jarki, kot prikazuje tabela: Osuševanje . Vodotok s d * rt N Celotna mi površina 2e melio-nirano z drenažo z jarki 1. Sejanski p. Brežnica 2.000 140 480 1.860 2. Pesnica—Ptuj 3.600 1.200 1.950 450 Pesnica—Lenart 1.620 1.150 470 — Potrebna regul. Drvanje, Velke in Globovnice Pesnica —Maribor 1.350 1.000 350 — potrebna regul. Cirk-nice in Jakobskega p. 3. Ložnica^—Bistrica 950 750 200 — potrebna regul. Ložnice nadaljevanje 4. Polskava, nadaljevanje regul. nad železnico 6.600 400 4.600 1.600 5. Dravsko polje 3.000 — — 3.000 6. Ptujsko polje 2.200 — — 2.200 7. Pritoki Drave-Ormož 900 300 280 320 8. Dravinja 2.000 — 1.000 1.000 potrebna regul. Dravinje 9. Oplotnica 200 150 50 10. Haloze 200 — 150 50 Skupaj: 24.620 4.940 9.630 10.050 V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi na območju OVS Drava izvedle kmetijske delovne organizacije melioracij na okoli 5000 ha kmetijskih površin. 34. člen Podpisniki tega sporazuma določajo naslednje cilje in naloge na področju investicijskih vlaganj v nadaljnje vodnogospodarsko urejanje: — s kombinirano zasnovo vodnogospodarskih rešitev na vdotokih odnosno hidrosistemih je s težnjo po čimvečji izravnavi površinskih vodotokov, ustvariti možnost za obogatenje vodnih zalog prostora, — na ta način je odpraviti povodnji, ki se še danes pojavljata na vodnem območju Drave, zaradi varstva urbanega in kmetijskega prostora. V prihodnjem 5-letnem obdobju bomo sukcesivno odpravili poplave na površini 4.000 ha od še poplavljenih 8.500 ha. Pri tem bomo težili, da se postopoma doseže visokovodna varnost na dosedaj poplavljenih naseljih vsaj pred 50-letnimi, na kmetijskih površinah pa pred 25-letnimi povratnimi visokimi vodami. Računati je, da bomo s tako rešitvijo omogočili osuševalna dela na okoli 3.000 ha površin, — z že nakazanimi ukrepi povečujemo zaloge površinskih voda v akumulacijah od 6,600.000 m3 na 9.600.000 m3 po letu 1985. Z izgradnjo zadrževalnikov bo mogoče, s pomočjo izravnavanja visokovodnih konic letno zagotoviti tehnološko vodo za industrijsko proizvodnjo ter namakanju v kmetijstvu okoli 900.000 m3, poleg urejanja visokovodnega neskladja bo težnja zlasti k temu, da se pristopi na branjenih površi- nah pred poplavami k osuševalnim delom s pomočjo drenažnega sistema. S predvidenim vlaganjem bodo realizirani naslednji ukrepi: — regulacija 35 km vodotokov, za odvodnjo vode, — izgradnja akumulacije na Polskavi in Devini s prostornino ca 3,0 mio m3, ob sofinanciranju kmetijskih in drugih koristnikov, — odprava hujših erozijskih žarišč hudournikov, — omogočena osuševalna dela na površini 3000 ha in namakanje na površini 600 ha. Z izvedbo navedenih investicij bodo ustvarjeni naslednji efekti: — z regulacijami bomo na 1 km odvodnika zaščitili pred poplavami povrečno 50 ha zemljišč, — z akumulacijo bomo zmanjšali poplavne valove, po višini za ca 40 °/o in zagotovili povečane nizke vode za namakanje, — z urejanjem vodotokov ob večjih melioracijskih območjih bomo omogočili urejanje okoli 3000 ha novih zemljišč za kmetijske in druge namene. 2.1 Nižinski vodotoki 35. člen Za obrambo pred poplavami in pridobivanje novih kmetijskih površin za melioracije bodo izvedene naslednje regulacije in urejanja ter izgradnja akumulacij : v mio din s Vlaganje ^ Občina ^ predviden objekt za lokacijo d rt N > rt i 0 Q regul. 1 i skupaj Lenart 5,0 15,0 1. Regulacija Drvanje od Oseka do Benedikta 5,0 15,0 — 15,0 2. Maribor Pričetek del pri gradnji zadr. na povodju Zg. Pesnice (ver. Jed-lovnik ali sotočje Svečinskega in Plačkega potoka) 1,5 12,0 18,0 12,0 3. Regulacija Framskega potoka v Framu 1,5 6,0 N 6,0 Ormož 4,0 12,0 4. Regulacija Lešnice gor-vodno od izliva v Dravo pri Ormožu 4,0 12,4 12,4 Ptuj 16,0 — — 131,0 5. Gradnja akumul. Medvedci za visoke vode Polskave in Devine pri Medvedcih in Sestržah 64,0 «4.0 6. Regulacija Dravinje-su-kcesivno napredovanje regulacijskih del 16,0 67,0 67,0 Slovenska Bistrica 9,0 — — 46,0 7. Regul. Polskave gor-vodno od želez, proge Pragersko—Črešnjevec v Pragerskem z gradnjo razbremenil, za visoke vode v Devino 3,0 11,0 11,0 v mio din Občina •g predviden objekt za lokacijo o. a N Dolžina v km regul. Vlaganje ■o as N <2 skupaj 8. Regulacije Devine od AK Medvedci gorvodno zahodno od Pragerskega 6,0 15,0 15,0 9. Gradnja akumulacije Medvedci za visoke vode Polskave in Devine - 20,0 20,0 Slovenske Konjice - - 12,0 12,0 10. Pričetek izgrad. aku-mul. na Oplotnici za zmanjšanje poplav Dravinje 12,0 12,0 Skupaj 35,5 126,4 108,0 234.4 36. člen Časovna razporeditev sredstev za investicjska vlaganja v urejanje vodnega režima bo naslednja: v mio din s ^ Občina — objekt as N 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Lenart 1. Drvanja .5,0 5,0 6,0 — — 15,0 Maribor 2. Zadrž. na Zg. Pesnici — — — 2,0 10,0 12.0 3. Framski potok 6,0 — — — — 6,0 Ormož 4. Lešnica 5,0 4,0 3,4 — — 12,4 Ptuj 5. AK Medvedce 2,0 13,0 12,6 21,0 15,4 64 0* 6. Dravinja * 15,0 15,0 15,0 12,0 10 0 67,0 Slovenska Bistrica 7- Polskava — — 6,0 5,0 — 11.0 8* Devina 5,0 5,0 5,0 ' — — 15,0 9- AK Medvedci — — — 10,0 10,0 20,0 Slovenske Konjice 10- Oplotnica - - - 2,0 10,0 12,0 Skupaj: 38,0 42,0 47.0 52,0 55,4 234,4 — Vsi stroški investicijsko-tehnične dokumentacije Se krijejo iz planiranih investicijskih vsot, z letnimi Plani pa izločijo in posebej prikažejo. Dimnika investicijskih vlaganj naj bo prilago-iana nujnost odpravljanja kritičnih točk ter vodnogospodarskimi in prostorskimi možnostmi. 2.2 Erozija in hudourniki 37. člen Zaradi urbanističnih urejanj pomembnejših na-Sellj, njih zaščito pred poplavami in prostorskega reševanja, bodo izvršene regulacije hudournikov: Ko-luljke in Suhadolnice z Jenino za zaščito Kotelj in Pod-eorja. V ta namen se namenjajo sredstva z naslednjo časovno razporeditvijo:' v mio din Občina — objekt Vlaganje čo S OJ OJ i-i r-t 1983 1984 1985 SO Slovenj Gradec — Suhadolnica z Jenino 1,3 1,3 — SO Ravne na Koroškem — Kotuljka 2,4 — 2,4 _ SO Maribor — Lobnica 2,4 — — 2,4 __ SO Radlje — Cirknica 3,6 — — 3,6 SO Dravograd — Trbonjska reka 2,4 - — - — 2.4 Skupaj: 12,1 1,3 2,4 2,4 3,6 2,4 2.3 Skupna vlaganja v investicije 38. člen Časovna razporeditev sredstev za skupna investi- cijska vlaganja po občinah za obdobje 1981- —1985 za nižinske vodotoke in hudournike znaša: Zap. št. Občina 1981 1982 1983 1984 in g Skupaj 1. Dravograd — — — — 2,4 2,4 2. Lenart 5.0 5,0 5,0 — — 15.0 3. Maribor 6,0 — 2.4 2,0 10,0 20,4 4. Ormož 5,0 4,0 3,4 — — 12,4 5. Ptuj 17,0 28.0 27,6 33,0 25,4 131,0 6. Radlje — — — 3,6 — 3,6 7. Ravne —- 2,4 — — ■— 2,4 8. Slov. Bistrica 50 5,0 11.0 15,0 10,0 46,0 9. Slov. Gradec 1,3 — — — 1,3 10. Slov. Konjice — — — 2,0 10,0 12,0 3kupaj 39,3 44.4 49.4 55,6 57,8 246,5 3.0 SOUDELEŽBA PRI INVESTICIJAH ZA VARSTVO VODA Področje varstva voda bomo obravnavali v dveh poglavjih, in sicer: — varstvo kakovosti voda — čiščenje odpadnih voda, — varstvo vodnih količin in oskrba z vodo. 3.1 Varstvo kakovosti voda — čiščenje odpadnih voda 39. člen Na območju povodja Drave znaša obremenitev, ki ga povzroča industrijsko in komunalno onesnaževanje okoli 1,1 mil. populacijskih ekvivalentov E. Do leta 1985 bo predvsem s predhodnim čiščenjem tehnoloških odplak obstoječih industrijskih obratov, odpravljeno stanje III. in IV. kakovostnega razreda, poleg tega pa z zgraditvijo bioloških čistilnih naprav s kolektorji zaščitna območja, kjer odpadne vode ogrožajo rezervate podtalnice in manjše vodotoke. Za dosego tega cilja bodo opravljeni sledeči ukrepi: v mio din £ Občina d ec N Obseg čiščenja Ukrepi čiščenja Ocenjena invest. vr. Predvidena dotacija 1. Lenart 9.000 E biol. CN Velka in Globovnica 13,0 8,0 kolektor 5,0 3,0 , 18,0 11,0 2. Maribor 100.000 E teh. odpl. južnega podr. Maribora 44,0 22,0 60.000 E mehan. del CN Dogoše 50,0 20,0 8.000 E ceh. odpl. Ruše 4,0 2,0 3.000 E biol. CN Šentilj desno obrež. 7,0 4,2 kolektor , 20,0 4,0 132,0 55,7 3. Dravograd 15.000 E teh. odpl. Dtiški vrh 6,0 3,0 4. Slov. Gradec 20.000 E teh. odpl. 8,0 4,0 5. Ravne 40.000 E teh. odpl. 10,0 5,0 10.000 E oiol. CN Mežica 15,0 6,0 25,0 11,0 6. Slov. Bistrica 80.000 E teh. odpl. 30,0 15,0 30.000 E Diol. CN 40,0 16,0 70,0 31,0 7. Slov. Konjice 15.000 E teh. odpl. 8,0 4,0 J. Ptuj 30.000 E teh. odpl. 10,0 5,0 osnov. kol. 15,0 3,0 25,0 8,0 Skupaj 450.000 E 292,0 127,7 Za 50°/o udeležbo OVS pri financiranju gradnje čistilnih naprav za tehnološke odplake in za 60 odstotno udeležbo pri financiranju gradnje skupnih bioloških ČN in kolektor jev na manj razvitih območjih oziroma za 40 °/o udeležbo pri gradnji skupnih bioloških čistilnih naprav na razvitih območjih ter za 20 odstotno udeležbo pri gradnji kolektorjev na razvitih območjih bo namenjenih 127,7 mio din. 40. člen Časovna razporeditev sredstev za soudeležbo pri investicijah za varstvo voda bo naslednja: v mio din S & Š Občina s S co s s 3 N s s . 2 2 C/3 1. Dravograd — — — 3,0 — 3,0 2. Lenart 3,0 3,0 3,0 2,0 — 11,0 3. Maribor 15,0 10,0 10,0 10,0 10,7 55,7 4. Ormož — — — — — — 5. Ptuj 3,0 2,0 1,0 1,6 1,6 8,0 6. Radlje — — — — — 7. Ravne — — 2,0 4,0 5,0 11.0 8. Slov. Bistrica 6,0 6,0 6,0 6,0 7,0 31,0 9. Slov. Gradec 4,0 — — — — 4,0 10. Slov. Konjice — 4,0 — — — 4,0 Skupaj 31,0 25,0 22,0 26,0 23,7 127,7 &2 Varstvo vodnih količin in oskrba z vodo 41. člen V pogledu vodopreskrbe je območje Drave še dokaj nerazvito glede organizirane vodopreskrbe. V naslednjem srednjeročnem razdobju bo v skladu s politiko in potrebami komunalnih skupnosti občin povdarek na: — zagotovitvi vodnih virov za Cmo in Mežico, ki usihajo zaradi rudarskih del, — izvedbi predčiščenja kraških vodnih zajetij za Slovenj Gradec, — poboljšanja vodopreskrbe v občini Dravograd — predvsem obmejno območje, — zagotovitvi organizirane vodopreskrbe obmejnega območja občine Radlje, — zagotovitvi novih vodnih virov na Dravskem polju za naraščeno porabo vde Maribora in Slov. goric, — nadaljna zagotavljanja organizirane vodne preskrbe nerazvitih Slov. goric v seh štirih občinah območja Drave, ki teritorialno pokriva Slov. gorice, — zagotavljanja organizirane vodopreskrbe v Halozah. '42. člen Program gradnje vodooskrbnih objektov znaša 402 milionov din, za kar bi, s sredstvi vodnega gospodarstva, zagotovili na manj razvitih in obmejnih območjih 50 °/o na ostalih pa 25 "/o soudeležbe na investicijsko vrednost, kot sledi: v mio din Potrebna Soudel. vod. * • sredstva gosp. C . ££ Občina i*o 2-4 <5 o u razv. ej. ob i? cE >£ a c E >| a 03 £ ° 2 ° & £° SO % Ravne — 26.0 26,0 — 6,5 6,5 Slov. Gradec — 16,0 16,0 — 4,0 4,0 Dravograd 14,0 — 14,0 7,0 — 7,0 Radlje 14,0 — 14,0 , 7,0 — 7,0 Maribor 98,0 60,0 158.0 49.0 15,0 64,0 Slov. Bistrica 30,0 12,0 42,0 15,0 3,0 18,0 Slov. Konjice — 20,0 20,0 — 5,0 5,0 Ptuj 50,0 16,0 66,0 25,0 4,0 29,0 Lenart 25,0 — 25,0 12,5 — 12,5 Ornjož 21,2 — 21,2 10.6 — 10.6 Skupaj 252,2 150,0 402,2 123,1 37,5 163,6 43. člen Časovna razporeditev sredstev za soudeležbe pri investicijah za varstvo vodnih količin in oskrba z vo- do bo naslednja: v mio din ■M Občina & a 03 N 1981 . 1 j 1083 1 1984 1 - i 1985 1 m 1. Dravograd • — — 2,0 2,0 3,0 7,0 2. Lenart 3,0 3,0 3,0 3,0 0,5 12,5 3. Maribor 11,7 9,1 13,0 13,3 16,9 64.0 4. Ormož 3,0 2,0 2,0 2,0 1,6 10.6 5. Ptuj 8,0 5,0 5,0 5,0 6,0 29.0 6. Radlje — — 2,0 2,0 3,0 7,0 7. Ravne — — — 1,0 5,5 6.5 8. Slov. Bistrica 6,0 4,0 3,0 2,0 3,0 18.0 9. Slov. Gradec — — — — 4,0 4.0 10. Slov. Konjice — 1.0 2,0 2,0 5.0 Skupaj 31,7 23,1 31,0 32,3 45,5 163,6 3.3 Skupna vlaganja za soudeležbo v varstvo voda 44. člen Časovna razporeditev sredstev za soudeležbo pri investicijah s področja varstva voda bo naslednja: v mio din S I Občina 1 I 1983 1984 1985 £ 3 W 1. Dravograd — — 2,0 5,0 3,0 10,0 2. Lenart 6,0 6,0 6,0 5,0 0,5 23.‘S 3. Maribor 26,7 19,1 23,0 23,3 27,6 119,7 4. Ormož 3,0 2,0 2.0 2,0 1,6 10,6 5. Ptuj 11,0 7,0 6,0 6,0 7,0 37,0 6. Radlje — 2,0 2,0 3,0 7,0 7. Ravne — — 2,0 5,0 10,5 17,5 8. Slov. Bistrica 12,0 10,0 9,0 8,0 10,0 49,0 9. Slov. Gradec 4,0 — — — 4,0 8,0 10. Slov. Konjice — 4,0 1.0 2,0 2,0 9,0 Skupaj 62,7 48,1 53,0 58,3 69,2 291,3 4.0. IZDATKI ZA DELOVANJE OVS DRAVA 4.1. Studije in raziskave ' 45. člen Za financiranje posameznih konkretnih študijskih nalog iz področja-: — kompleksne vodnogospodarske ureditve posameznega povodja, — študije in raziskave v zvezi z nalogami pitne vode, — študije in raziskave kvalitete površinskih in Podzemnih voda se nameni 14,6 mio din. 46. člen Časovna razporeditev sredstev za študije in raziskave bo naslednja: v mio din u d, Občina C1 N sil & vseh sredstev OVS Drava. 48. člen Časovna razporeditev sredstev za funkcionalne izdatke OVS Drava bo naslednja: v mio din s I Občina 1861 1982 1983 1984 1985 l w 1. Dravograd 0,1 — 0,2 — 0,1 0,4 2L Lenart — — 0,1 0.1 0,1 0.3 3. Maribor 0,8 1,3 1.3 1,4 1,4 6,2 4. Ormož 0,1 0,5 0,6 0,5 0,6 2,3 5. Ptuj 0,4 0,4 0,5 0.5 0,6 2,4 6. Radlje 0,3 0,3 0.3 0,3 0,3 1.5 7. Ravne 0,3 0,4 0,4 0,4 0,9 2,0 8. Slov. Bistrica 0,4 0,6 0.5 0,7 0,7 2,9 9. Slov. Gradec 0,2 0,3 0,3 0,3 0.2 1.3 10. Slov. Konjice 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,7 Skupaj 2,7 3,9 4,3 4,4 4,7 20,0 5.0. OSTALE OBVEZNOSTI 5.1. Anuitete najetih kreditov 49. člen V sedanjem srednjeročnem obdobju so bili najeti sledeči krediti za naslednje objekte: — Polskava — Ložnica ■— Ali Požeg — Sejanski potek Skupaj: 85,46 mio din 5.10 mio din 14,75 mio din 23,10 mio din 128,41 mio din V prihodnjem srednjeročnem obdobju zapadejo v plačilo anuitete za najete kredite v znesku 65,2 mio din. 50. člen Časovna razporeditev ostalih obveznosti (anuitet) bo naslednja: v mio din 1. Dravograd — 0,2 — 0,1 0,1 0,4 Občina £ 2. Lenart 0.2 — 0,2 0,2 0,1 0,7 0. »H co S 1 1 tn S 3 3. Maribor 0.9 1,0 0,9 0.9 L2 4,0 N - 2 C/3 4. Ormož 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 0,7 — —<— 5. Ptuj 0,4 0,6 0,5 0,6 0,7 2,8 1. Lenart 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3 1 2 6. Radlje 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,8 2. Marbor 0,4 1,8 1,8 2,0 2,0 8,0 7. Ravne 0,2 0,3 0,4 0.2 0,2 1,3 3. Ormož 0,2 2,4 2.4 2,5, 2.6 10,1 8. Slov. Bistrica 0,3 0,2 0,3 0,9 0,4 1,7 4. Ptuj 0,7 10,7 10.8 10,9 11,0 44,1 9. Slov. Gradec 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3 0,8 5. Slov. Bistrica 0,3 0.3 0,4 0.4 0 4 1.8, 10. Slov. Konjice 0,2 — 0,1 0,1 oii 0.5 Skupaj 1,8 15,4 15,6 16,1 16,3 65,2 Skupaj 2,5 2,6 2,9 s,a 2,4 14,6 4.2. Funkcionalni izdatki OVS Drava 47. člen ■. * Stroški za funkcionalne izdatke OVS Drava bodo •našali 4,0 mio din, stfoški služb OVS Drava 11,0 mio 6.0. SKUPNA VLAGANJA V NADALJNJI VODNOGOSPODARSKI RAZVOJ 51. člen Skupna vlaganja v nadaljnji vodnogospodarski razvoj v obdobju 1981—1985 po namenih je naslednji: v mio din 1.0 Redno vzdrževanje 347,3 1.1 Redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi 123,9 1.11 Nižinski vodotoki 109,6 1.12 Erozija in hudourniki 14,3 1.2 Redno vzdrževanje naravnih korit 205,9 1.21 Nižinski vodotoki 135,0 1.22 Erozija in hudourniki 70,9 1.3 Javna služba 17,5 1.31 Nižinski vodotoki 23,5 1.32 Erozija in hudourniki 4,0 2.0 Investicije v urejanje vodnega režima 246,5 2.1 Nižinski vodotoki 234,4 2.2 Erozija in hudourniki 12,1 3.0 Soudeležba pri investicijah za varstvo voda 291,3 3.1. Varstvo kakovosti voda, čiščenje odpadnih voda 127,7 3.2 Varstvo vodnih količin in oskrba z vodo 163,6 4.0 Izdatki za delovanje OVS Drava 346,6 4.1 Studije in raziskave 14,6 4.2 Funkcionalni izdatki OVS Drava 20,0 5.0 Ostale obveznosti 65,2 5.1 Anuitete najetih kreditov 65,2 Skupaj vlaganja: 984,9 52. člen Skupna vlaganja v nadaljnji vodnogospodarski razvoj v obdobju 1981—1985 po občinah in v časovnem pogledu so: v mio din £ > ca m co CD co co 03 co S3 X Ul *1. Dravograd 2 1,4 1,4 3,6 6,5 7,3 •20,2 2. Lenart 6 14,2 14,4 15,0 9,5 5,3 58,4 3. Maribor 28 54,7 45,1 53,8 56,5 71,4 281,5 4. Ormož 5 11,2 12,3 12,1 9,1 9,2 53,9 5. Ptuj 2T7 38,2 56,1 56,2 62,7 57,7 270,9 6. Radlje 4 4,5 4,9 7,4 11,7 9,7 38.2 7. Ravne 7 5,9 9,3 9,4 13,1 19,1 56,8 3. Slov. Bistrica 14 23,2 22,7 28,5 32,5 30,2 137,1 9. Slov. Gradec , 3 9,1 4,2 4,7 5,1 9,4 32,5 10. Slov. Konjice 4 2,5 6,4 3,9 7,2 15,4 35,4 Skupaj 100 164,9 176,8 194.6 213,9 234,7 984,9 III. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA NADALJNJI VODNOGOSPOD ARSKI RAZVOJ 53. člen Podpisniki — uporabniki tega sporazuma bodo za predvidena vlaganja v nadaljnji vodnogospodar- ski razvoj na vodnem območju Drave namenili 0,54 Vo od svojega ustvarjenega družbenega produkta (DL 1981—1985 po cenah 1979 znaša 211.035,5 mio din) v višini 1.142,7 mio din. Tako predvidena sredstva se bodo oblikovala iz vodnega prispevka in odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve v obdobju 1981—1985 po letih na naslednji način: v mio din po cenah 197» Način formiranja sredstev _ co 03 1982 « ' 1983 1984 1985 Skupaj A. Družb, produkt 38962,8 40521,3 42142,2 43827,8 45580,9 211035,0 B. Voudelež. VP in DP 0,49 0,51 0,54 0,57 0,60 0,54 C. din 190,6 205,3 226,0 248,4 272,4 1142,7 Oblikovanje sredstev po kov. vrstah vodnih v mio din po prispev- cenah 1979 s S M CO co ■A a 3 03 X m 1. Splošni vod. prispevek 76,2 82,1 90,4 99,3 109,0 457,0 2. VP po odločbi 103,2 111,1 122,3 134,5 147,5 618,6 — za elektr. energ. 12,4 13,4 14,8 16,2 17,8 74,6 — za uporablj. vode 28,9 31,2 34,2 37,6 41,2 173,0 — za ones. vode 61,9 66,6 73,3 80,7 88,5 371,0 3. VP od pitne vode 4,5 4,9 5,4 5,9 6,5 27,2 4. VP od gramoza 0,7 0,8 0,9 0,9 1,0 4,3 5. VP od obrti 2,1 2,3 2,5 2,7 3,0 12.6 6. VP od katastra 3,9 4,1 4,5 5,1 5,4 23,0 Skupaj vodni prispev. 190,6 205,3 226,0 248,4 272,4 1142,7 Združev. za druga obm. 25,7 28,5 31,4 34.5 37,7 157,8 Razpoložljiva sredstva 164,9 176,8 194,6 213,9 234,7 984,9 54. člen Združena sredstva za druga območja so namenjena za pomoč manj razvitim območjem in za kritje stroškov študij in služb ZVS Slovenije ter predstavljajo 13,8 Vo od skupno zbranih sredstev. 55. člen V planskem obdobju 1981—1985 se podpisniki dogovorijo, da ostane sedanji način izračunavanja tarif nespremenjen. Z ostalimi OVS se tudi dogovorijo enake dejanske tarife vodnih prispevkov in odškodnin. Izračun realnih vrednosti tarif je za vsa leta planskega obdobja naslednji: m Osnova vodnega d prispevka a N Enota mere 1981 1982 1983 1984 1935 1. Spl. vodn. prisp. od davčne osnove •/. 1.21 1,27 1.33 1.39 1.46 2. VP od proizv. elek. energ. din/kwh 0,0059 0,0062 0,0065 0,0068 0,0071 3. VP od upor. vode din/m* 1,35 1,41 1,48 1.55 1.63 4. VP od ones. vode din/E 46,12 48,33 50.65 53.08 55,63 5. VP od pitne vode din/m* 0,56 0,59 0,62 0,64 0,68 6. VP od naplavin din/m* 19,00 20,00 21,00 22,00 23.00 7. VP od obrt. dejav. od davčne osnove •/. 1,21 1,27 1,33 1,39 1.46 8. VP od kat. doh. v. 1.41 1,48 1,55 1,62 1,70 Začetne planske tarife vodnih prispevkov v letu 1981 so enake kot so sprejete za leto 1980 (za planske cene 1979). Nadalje se ohranijo dosedanja načela popustov za uporabljeno vodo in ukinejo popusti pri vodnem prispevku za onesnaženo vodo. Ugotavljanje nominalnih vrednosti tarif razen za tarife pod 1, 7 in 8 se določajo vsako leto z dogovorjenim korekcijskim faktorjem v skladu s porastom cen v gradbeništvu (nizke gradnje), o čemer sklepa skupščina OVS Drava. IV. KONČNE DOLOČBE 56. člen Podpisniki tega sporazuma se dogovorijo, da bodo združevanje sredstev za vodnogospodarske storitve in odškodnine kot jih določa 3. člen tega sporazuma skladno prilagajali intencijam družbenega plana SR Slovenije. 57. člen Udeleženci se dogovorijo, da bo za spremljanje in izvajanje sporazuma odgovoren izvršilni odbor OVS Drava. Izvršilni odbor OVS je tudi zadolžen, da zagotovi posredovanje podatkov o izvajanju planskih dokumentov članom OVS Drava. 58. člen Morebitne spremembe oz. dopolnitve tega sporazuma, ki zadevajo materialne obveznosti, bodo udeleženci izvedli po enakem postopku in na način, kot to velja za sprejemanje tega sporazuma, o ostalih zadevah pa sklepa skupščina OVS Drava. 59. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev sporazuma in ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. Šteje se, da je sporazum podpisan K strani posameznega udeleženca, ko ta poda pismeno Izjavo. 60. člen V primeru, da ta sporazum ni sklenjen določi ®topnje prispevka za zagotovitev izvedbe tega programa družbenopolitična skupnost (oz. Skupščina SRS). Ce pa je sklenjen, pa le-ta sprejme omenjene st°pnje samo za tiste udeležence, ki tega sporazuma niso podpisali. GL člen Ta sporazum velja za čas od 1. 1. 1981 do vključno !• 12. 1985. Original tega sporazuma hrani OVS Dra-Va Maribor. 62. člen Pravice in obveznosti iz tega sporazuma začnejo veljati od dneva podpisa tega sporazuma. Maribor, dne 26. novembra 1980. Predsednik skupščine Peter Planinšec, dipl. inž. 1. r. Na podlagi 55. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dfava za obdobje 1981:—1985 so tarife vodnih prispevkov za leto 1981 naslednje: — splošni vodni prispevek 1,21 °/o od davčne osnove — vodni prispevek od obrti 1,21 % od davčne osnove — vodni prispevek od kmetijske dejavnosti 1,41 °/o od k. d. — vodni prispevek od proizvedene KWh 0,0074 din/KWh — vodni prispevek od onesnažene vode 57,65 din/E — Vodni prispevek od pitne vode 0,70 din/m3 — vodni prispevek od naplavin 24,00 din/m3 — vodni prispevek od uporabljene vode 1,69 din/m3 Popustniki od uporabljene vode: — Železarna Ravne, Tovarna dušika TOZD Metalurgija Ruše 0,16 din/m3 — Rudnik Mežica, Tovarna dušika TOZD nckov. in metalurgija, Ruše TGA Kidričevo 0,52 din/m3 — Tovarna lesovine in lepenke Prevalje 0,60 din/ms — MTT, Majšperk, Svila Maribor, Otiški vrh 0,84 _ din/m3 Tarife so sprejete na XIII. seji skupščine Območne vodne skupnosti Drava dne 26. 11. 1980. Predsednik skupščine Peter Planinšec, dipl. inž. 1. r. Na podlagi 59. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava za obdobje 1981—1985, ki ga je sprejela skupščina Območne vodne skupnosti Drava na XIII. seji dne 26. 11. 1980 izvršilni odbor ugotavlja, da je do 6. 2. 1981 dostavilo pismeno pristopno izjavo večina članov vodne skupnosti območja Drave, zato objavlja, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava za obdobje 1981—1985, in da so veljavne tarife vodnega1 prispevka za leto 1981, ki so bile sprejete na XIII. zasedanju skupščine dne 26. 11. 1980. Predsednik izvršilnega odbora Ivo Senica, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 372. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o ^akonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list ^■S, št. 15/76) so skupščine Občinske ■ skupnosti so-cialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad na 11. seji, dne 26. februarja 1981, Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center na 12. seji, dne 24. februarja 1981, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje na 14. seji, dne 26. februarja 1981, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik na 12. seji, dne 4. februarja 1981, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje na 11. seji, dne 26. februarja 1981, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na 12. seji, dne 19. februarja 1981 in Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika na 13. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 26. februarja 1981 sprejele SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik Jože Muhvič L r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika Matko Dobčnik L r. I Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1980 se zaradi uskladitve s povprečnimi življenjskimi stroški, povišajo za 29,8% od 1. 3. 1981 dalje. II Preživnine, določene v letu 1980 se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer, če so določene: •/. do konca januarja 1980 za 29,J do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5 do konca decembra 1980 za 2,5 Sklep se uporablja od 1. marca 1981 dalje. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad Jan Ulaga 1. r. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Center Meta Bele 1. r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje Milena Tanaskovič-Lamut 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik Leopold Suhadolc 1. r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje Andreja Smolič 1. r. LJUBLJANA 373. Na podlagi 88. člena in 2. odstavka 195. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 42. seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1981, na 38. seji zbora občin dne 29. januarja 1981 in na 37. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1981 sprejela ODLOK o spremembi odloka o nagradi mesta Ljubljane 1. člen V odloku o nagradi mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75) se pod točko a) v drugem odstavku 4. člena za besedo »nagrado« postavi vejica, ostalo besedilo pa črta. 2. člen V drugem odstavku 6. člena se črta beseda »sedem« in nadomesti z besedama »ustrezno število«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 17-1/81 Ljubljana, dne 29. januarja 1981. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 374. Na podlagi 88. člena iz tretjega odstavka 195. člena statuta tnesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 42. seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1981, na 38. seji zbora občin dne 29. januarja 1981 in na 37. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1981 sprejela SKLEP o spremembi pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev nagrade mesta Ljubljane 1. člen V pravilniku o kriterijih in postopku za podelitev nagrade mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 3/75) se besedilo 4. člena spremeni tako, da se glasi: »Nagrade se podeljuje zlasti: — za posebne dosežke v razvoju gospodarstva, znanosti, raziskovalne dejavnosti in inovacij, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, tehnične vzgoje, ljudske obrambe in samozaščite ter na drugih področjih, ki so pomembna za razvoj mesta, — za posebne dosežke pri razvijaju in utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v mestu, — za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja, organizacije dela, usposabljanju strokovnih kadrov in delitve dohodka po uspehih dela. Pri tem se upoštevajo predvsem uspehi, ki prispevajo k razvoju mesta, njegovi podobi ter ugledu doma in v svetu.« 2. člen V 6. členu se črtata tretji in peti odstavek. 3. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 17-2/81 Ljubljana, dne 29. januarja 1981. Predsednik Skupščine, mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 375. Na podlagi 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) je delavski svet SAP-Viator, DO Mestni potniški promet, p. o., Ljubljana na 11. redni seji dne 3. februarja 1981 sprejel SKLEP 0 spremembi sklepa o novih cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo veljavnosti mesečnih vozovnic 1 V sklepu o novih cenah za prevoz potnikov v javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani in kriterijih za izdajo v veljavnosti mesečnih vozovnic (Uradni list SRS, št. 4/81), preneha veljati’v 4. poglavju določba 4. alinee 3. točke. 2 Ta sklep prične veljati 4. februarja 1981 in s< °bjavi. v Uradnem listu SRS. Predsednik DS DO Mestni potniški promet Julka Muhar 1. r. 376. Na podlagi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občin in mesta Ljubljane — kot uporabniki in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge — kot izvajalci, organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana, sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981—1985 I. UVOD 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) s tem samoupravnim sporazumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so podlaga za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981—1985. 2. člen Za uresničitev ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samoupravnega sporazuma opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom predvsem: — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo (vrsto in kvaliteto) stanovanj, — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje, — zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanj, — način zagotavljanja in obseg sredstev za kontinuirano gradnjo, — obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašafij, — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječimi stanovanjskimi hišami in stanovanji, — naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana, — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov, — z letnimi plani opredeljene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. H. TEMELJNA IZHODIŠČA 3. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981 do 1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega spo- razuma, opredeljena v »Stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v 3R Sloveniji« (Uradni list SRS, št. 35/79) in Smernice za pripravo družbenega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981—1985. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v skladu s samoupravnim 'delegatskim sistemom v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana zagotavljali natančno informiranost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelovanjem delovnih ljudi in občanov omogočali učinkovitejše odločanje. Hkrati prevzemamo odgovornost pri aktiviranju hišne samouprave, odločanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (soseska, KS, občina, mesto) in skrbeli za odgovornejše delovanje zbora stanovalcev, hišnih svetov, enot stanovanjske skupnosti občine in same stanovanjske skupnosti Ljubljana. S tem prevzemamo večjo odgovornost pri združevanju in razporejanju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesplošnega družbenega razvoja in uveljavljanja samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevali predvsem: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občinah, mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane, — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985, — temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občinah Ljubljane, — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih z delom pridobljenih vrednosti, — cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite III. STANOVANJSKA GRADITEV 5. člen Udeleženci sporazuma bomo na področju stanovanjske graditve — ob upoštevanju vseh - usmeritev, navedenih v akcijskem programu za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani, in ob upoštevanju objektivnih možnosti — zagotavljali predvsem': — uveljavitev sistema družbeno usmerjene stanovanjske gradnje aktivnih naselij, . — izboljšanje stanovanjskih pogojev stanovalcev, — kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjsko gradnjo, ki bo zagotavljala funkcionalnojšo izrabo in cenejše vzdrževanje. 6. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili za uresničitev stanovanjske graditve naslednje naloge: — v okviru družbene gradnje zgradili 12.218 stanovanj, v individualni gradnji pa 2.128 stanovanj, to je skupaj 14.346 stanovanj, — gradili stanovanja v družbeni gradnji s poprečno površino 65 m2, v individualni gradnji s poprečno površino 110 m2, solidarnostna stanovanja pa s poprečno površino 56 m2, — povečali odgovornost vseh udeležencev sporazuma. 7. člen Dogovorjeni jorogram stanovanjske graditve v obdobju 1981—1985 bomo udeleženci sporazuma uresničevali po obsegu, kot je navedeno v tabeli 1. 8. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo gradili take vrste stanovanj, da bomo dosegli naslednjo strukturo: poprečna površina m1 1. mala stanovanja: — garsonjere, enosobna, enainpolsobna, enosobna z 2 kabinetoma in dvosobna 40 2. srednja stanovanja: — dvoinpolsobna, trosobna 65 3. velika stanovanja: — dvosobna z 2 kabinetoma, troinpol- sobna, štiri in več sobna 80 Stanovanjske skupnosti bodo z letnimi plani opredelile število stanovanj po strukturi. 9. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo v Ljubljani zgradili za upravičence do družbene pomoči 1700 solidarnostnih stanovanj, od tega za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki in za delo nesposobne občane 1169 stanovanj, za starejše občane in invalide 262 stanovanj in za borce NOV 269 stanovanj. Stanovanjska vprašanja borcev NOV bomo reševali tudi z zamenjavo stanovanj in dodeljevanjem kreditov za adaptacijo, zlasti za reševanje stanovanjskih problemov kmetov — borcev NOV. Odpravili bomo vsa stanovanja VI. in VII. kategorije v občinah Ljubljana Bežigrad, Moste-Polje in Vič-Rudnik, v .občinah Ljubljana Center in Šiška pa polovico takih stanovanj. Odpravili bomo barake in barakarska naselja v vseh ljubljanskih občinah, razen v občini Ljubljana Bežigrad, kjer jih bomo omejili na polovico. Pri tem bomo dali prioriteto odpravi barak v Tomačevem, še posebej zaradi nevarnosti okužbe varovalne cone — vodnega rezervata. Pri izvedbi navedenih nalog bomo upoštevali stanje barak in stanovanj VI. in VII. kategorije na podlagi podpisa iz leta 1978. Glede lokacije in števila nadomestnih stanovanj za zagotovitev odprave takšnim neprimernih bivalnih prostorov po posameznih občinah bomo občinske in mestna stanovanjska skupnost v letu 1981 podpisale dogovor na osnovi družbenega dogovora o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani in na podlagi tega Samoupravnega sporazuma. Za ureditev bivalnih pogojev Varnostnega delovnega centra za duševno prizadete odrasle občane bomo zagotovili sredstva solidarnosti iz dohodka OZD v višini 0,014 %> na osnovo bruto osebnega dohodka. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotavljali dosledno izvajanje družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju. IV. PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV 10. člen S prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeni ohranjanje in obnavljanje mestnih jeder in zavarovanj e kulturne dediščine mesta, bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljali izboljšanje obstoječih stanovanj in s tem ustvarili boljše bivalne pogoje tem stanovalcem v občinah in mestu Ljubljana. 11. člen Planirana prenova na področju mesta Ljubljane v obdobju 1981—1985 bo obsegala 101 objekt s 690 stanovanji, za kar bo zagotovljenih 299 nadomestnih stanovanj. Vrednost del .bo znašala 783,310.000 din. 12. člen Prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj bomo udeleženci samoupravnega sporazuma izvajali v naslednjih predelih mesta Ljubljane: Predeli, v katerih se bo Izvajala prenova stanovanjskih hiš. in stanovanj Ježica staro mestno jedro, Vodmat, Tabor, Kolodvor, Ajdovščina, Gradišče in Šumi Zelena jama-Moste Šentvid, Stara Šiška Krakovo, Rožna dolina, stari Vič, Trnovo. Prioriteto bodo imela stara mestna jedra. Zagotovili bomo tudi možnosti izgradnje podstrešnih stanovanj na za to prostorsko in tehnično možnih lokacijah. V. IZVAJALCI 13. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci— se zavezujemo, da bomo spoštovali družbeni do-Predvidenega obsega stanovanjske graditve prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš ter se Zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in sprejemanja Ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje in večje specializacije glede na delitev dela. Hkra-li bomo zagotovili proizvodno in dohodkovno povezovanje ter delitev dela in tveganja. 14. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — se zavezujemo, da bomo spoštovali družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve. Z racionalno in kvalitetno gradnjo bomo udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — za novo zgrajena stanovanja zagotovili poprečno 5-letno garancijo. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter spoštovali principe varovanja kvalitetnih kmetijsko proizvodnih površin. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN FINANCIRANJE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA 16. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove, družbene pomoči in druge namene bomo udeleženci samoupravnega sporazuma V obdobju 1981—1985 zagotovili skupno 18.788 mio din. Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zagotovili za namene in, iz virov kot je razvidno iz tabele št. 2. 17. člen , Za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 1,195 °/o od osnove bruto OD, in sicer: 0,90°/o od bruto OD pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za graditev solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje stanarin. sofinanciranje bivalnih pogojev varstveno delovnega centra za duševno prizadete odrasle občane ter sofinanciranje izgradnje Poti spominov in tovarištva, 0,295 °/o od bruto OD pa za solidarnost na nivoju SR Slovenije. Za namene solidarnosti iz prvega odstavka tega člena bomo zagotovili skupno 1.508 mip din. 18. člen Za prenovo starih mestnih predelov — po enotnem programu prenove v Ljubljani — bomo udeleženci združevali sredstva iz dohodka v višini 0,21 °/o od osnove bruto OD pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana. Skupno bomo zagotovili 265,48 mio din, ostala sredstva pa bomo zagotovili iz sredstev čistega dohodka, sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z lastno udeležbo prizadetih občanov, delom amortizacije in z neporabljenimi sredstvi prenove iz leta 1980. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo združevati del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1,20 °/o od osnove bruto OD. Sredstva bomo združevali pri Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, z njimi pa bodo upravljale stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljana. Del teh sredstev v višini 0,025 °/o bruto osebnega dohodka iz čistega dohodka bomo združevali za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji. , 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo namenjali za . reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev poleg sredstev, navedenih v čl. 17, 18 in 19, Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Vič-Rudnik še del čistega dohodka v višini najmanj 3,175 9/» od osnove bruto OD. Ta sredstva bomo izločali v lastne sklade skupne porabe v obliki akontacij ob obračunskih obdobjih kot sredstva iz 17., 18, in 19. člena, skladno z določili republiškega zakona o stanovanjskem1 gospodarstvu. 21. člen Za namene, navedene v 17., 18., 19. in 20. členu, bomo namenili iz dohodka 1.773 mio din in iz čistega dohodka 7.306 mio din, to je skupaj 5,78 "/o od osnove bruto OD. Zasebni delodajalci in pri njih zaposleni delavci izločamo sredstva za namene stanovanjskega gospodarstva na enakih osnovah, načelih in razmerjih, kot delavci v OZD in delovnih skupnostih. 22. člen S posebnim samoupravnim sporazumom med Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana, stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljane ter-organizacijami združenega dela, ki združujejo sredstva, bomo določili namene in način združevanja sredstev, merila in kriterije za vračilo sredstev ter druge obveznosti in pravice v skladu z republiškim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili obvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbeno, najemnega stanovanja, solidarnostnega, stanovanja, ob nakupu etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. ‘ 1 24. člen Lastna udeležba za pridobitev družbeno najemnega stanovanja bo znašala od 5 do 20 °/o vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja 1 do 4°/o od. vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 25 %>, za . graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30°/o predračunske oziroma končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi. Lastna udeležba se pri pridobitvi nadstandardnega družbenega najemnega stanovanja zviša za celotni del cene stanovanja, ki presega standard. Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih o razreševanju stanovanjskih vprašanj , temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 25. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, vplača se za dobo 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in se vrača v enkratnem znesku s 3 %> obrestno mero. 26. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije pridobivanja družbeno najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin opredelili v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. VI. GOSPODARJENJE 27. $len Na področju gospodarjenja bodo realizirana načela enakih pogojev jn možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami v samoupravni skupnosti občin in med občinami. Etažnim lastnikom bo zagotovljen enakopraven položaj pri . gospodarjenju, s stanovanjsko hišo. Z normativi in standardi pa bo uveljavljena racionalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. 28. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uveljavili ekonomske stanarine v višini 3,24 %> revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegli s poprečnim dvigom stanarin za 10,3 °/o letno. 29. člen Višino najemnin bomo usk’-'dili s stanarino tako, da bo poprečna najemnina v vseh občinah mesta dosegla višino 48,55 din/m2. 30. člen Del sredstev stanarin bomo solidarno združevali v občini za pokrivanje primanjkljaja sredstev za vzdrževanje starejših stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. V ta namen bomo združevali na nivoju mesta 65 Vo sredstev amortizacije stanovanj in sicer: — za izvedbo programov enostavne reprodukcije 35 Vo, — za prenovo 30 Vo. 31. člen Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih naseljih, da bi zagotovili prostore deficitarnim storitvenim dejavnostim. VIII. DRUGE IN IZVEDBENE NALOGE 32. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo-plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1986—1990. 33. člen Udeleženci. samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana za reševanje strokovnih nalog s . področja družbene pomoči ter tistih solidarnostnih nalog pri vzdrževanju, ki so skupnega pomena za mesto. 34. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru samostojnih interesnih skupnosti, družbenih dejavnosti, PTT. komunalne dejavnosti 'in drugih zagotovili izgradnjo celovitih sosesk. < 35. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi. potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 36. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom, in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 37. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli ukrepe za zagotovitev sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljenega tudi V družbenem planu mesta. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega samoupravnega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 38. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in vsa določila tega sporazuma uskladili z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu v roku enega leta po njegovem sprejetju. 39. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 40. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše dve tretjini vseh udeležencev, objavi pa se v Uradnem listu SRS. St. 2/12-81 Ljubljana, dne 23. februarja 1981. 377. Na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 30/79) je izvršilni odbor skupščine Samoupravne Stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane na sejah dne 13. in 23. februarja iSSl sprejel SKLEP 0 ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih Plana samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljano za obdobje 1981—1985 sklenjen I Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane ugotavlja, da je, samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. II V skladu š 40. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi. St. 2/12/81 Ljubljana, dne 23. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane Janko Vrhunc 1. r. 378. Na podlagi 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske, skupnosti mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 30/79) ter 17., 18., 19., 20. in 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne, stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane na sejah dne 13. in 23. februarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe Solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljana, bodo v letu 1881 združevali v samoupravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljana naslednja sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 0,90 “Z« na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v mestu, . — po stopnji 0,295 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 °/o na BOD z? gradnjo domov za učence in študente in 0,003 °/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij), — po stopnji 0,21 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za prenovo starih mestnih predelov, skupaj 1,405 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti; 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — pb stopnji 3,175 e/o na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD, — po stopnji 1,175 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini; 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: Po stopnji 0,025 °/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije, skupaj (2. in 3.) 4,375 °/o na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II « Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 2/13/81 Ljubljana, dne 23. februarja 1981. 4 Prostorski del družbenega plana občine Brežice je javno razgrnjen v sejni sobi Skupščine občine Brežice vsak delovni dan od 7. do 15. ure. St. 30-5/81-4 Brežice, dne 13. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r. 380. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice, na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. februarja 1981 sprejela Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane Janko Vrhunc 1. r. SKLEP o uskladitvi, preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 29,8 °/o in to od 1. 3. 1981 dalje. BRE2ICE 379. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 13. februarja 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi prostorskega dela družbenega plana občine Brežice za obdobje 1981—1985 1 Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne prostorski del družbenega plana občine Brežice. 2 Prostorski del družbenega plana občine Brežice je izdelal: Preživnine, dalje povišajo odstotka, glede če so določene do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca do konca določene v letu 1980 se od 1. 3. 1981 za sorazmeren del prej navedenega na čas, kdaj so bile določene in sicer °/o januarja 1980 za 29,8 februarja 1980 za 27,5 marca 1980 za 25 aprila 1980 za 22,5 maja 1980 za 20 junija 1980 za 17,5 julija 1980 za 15 avgusta 1980 za 12,5 septembra 1980 za 10 oktobra 1980 za 7,5 novembra 1980 za 5 decembra 1980 za 2,5 Ravno tako kot preživnine, se z istimi odstotki povečajo tudi prispevki svojcev oziroma zavezancev k oskrbninam v domovih in zavodih. 3 — socialnoekonomski del — ECM-Inštitut za regionalno ekonomiko in socialni razvoj Ljubljana, — urbanistični del: Projektivni biro Region Brežice. 3 V času javne razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 56-3/81 Brežice, dne 24. februarja 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice Minka Mišič 1. r. CELJE 6. člen 381. S ciljem zagotovitve in uskladitve interesov in potreb potrošnikov in'delavcev, zaposlenih v trgovini, na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) sprejmejo — OK svetov, potrošnikov — SOZD MERX — druge trgovske delovne organizacije, ki niso v SOZD MERX — OK SZDL — Občinski svet ZSS Celje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o dejanskem poslovnem času v trgovini na drobno na območju občine Celje 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se določa okvirna razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno in storitve v blagovnem prometu in za obratovalnice občanov, ki z osebnim delom opravljajo prodajo na drobno na območju občine Celje. Poslovni čas določajo organizacije združenega dela v okviru določil tega samoupravnega sporazuma v sodelovanju z Občinsko konferenco svetov potrošnikov, pri čemer se upoštevajo krajevne potrebe in načela dobrega gospodarjenja. 2. člen Letni obratovalni čas traja od 15. 4. do 30. 9., zimski obratovalni čas pa od 1. 10. do 14. 4. 3. člen Ob državnih in republiških praznikih so odprte naslednje prodajalne: — drugi dan praznikov — tržnica in prodajalne ob tržnici (takrat, ko se drugi dan praznikov prenaša na ponedeljek, so odprte prodajalne pp predhodnem dogovoru v SOZD Merx in TDO Center). 7. člen 31. decembra poslujejo prodajalne s tehničnim blagom do 12.00 ure in prodajalne z živili do 17.00 ure. 8. člen V primeru, da je potrebno iz upravičenih razlogov začasno zapreti prodajalno (inventura, adaptacija, bolezen ...), to odobri pristojni občinski upravni organ v soglasju s pristojnim svetom potrošnikov v krajevni skupnosti. 9. člen Podpisniki lahko dajejo predlog za spremembo poslovnega časa v posameznih prodajalnah. Predlog spremembe z razlogi se posreduje podpisnikom samoupravnega sporazuma najmanj 30 koledarskih dni pred željeno uveljavitvijo spremembe. Potrditev spremembe poslovnega časa sporočijo podpisniki izvršnemu odboru Občinske konference svetov potrošnikov v 15 koledarskih dneh po sprejemu pobude. 10. člen Samoupravni sporazum tolmači izvršni odbor Občinske konference svetov potrošnikov po predhodni konzultaciji podpisnikov. 11. člen Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma izvajajo podpisniki in pristojni upravni organi skupščine občine. Posamezne trgovine bodo v delovnih dneh poslovale s potrošniki, tako kot je določeno v prilogi sa-moupravnega sporazuma, kjer je zapisan spisek posameznih prodajaln z veljavnim odpiralnim časom. 4. člen Zaradi poslovnih interesov lahko prodajalne posujejo tudi v daljšem poslovnem času, kot ga določa ta samoupravni sporazum vse dneve v tednu, ob nedeljah in praznikih. 5. člen Za zagotovitev oskrbe potrošnikov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami izven delovnega časa, kot je določen s tem samoupravnim sporazumom, se dolo-ču poslovni čas dežurne prodajalne. Ob delavnikih (vključno sobota) od 9.00 do 20.00 Ure mora poslovati najmanj ; ena prodajalna z živili. Razporeditev dežurnih prodajaln določijo trgovski de-iavci za najmanj mesec dni naprej. Razpored poslovnega časa dežurnih prodajaln Jhora biti na vidnem mestu ob vhodu v vsak lokal. sžurna prodajalna ima lahko med tednom skrajšan Poslovni čas ali dela prost dan. Katere prodajalne bo-0 opravljale funkcijo dežurne prodajalne, se dogodijo v SOZD Merx in TDO Center. 12. člen Sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo podpisniki in se začne uporabljati 15 dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem preneha veljati družbeni dogovor o poslovnem času v trgovini na območju občine Celje z dne 15. junija 1972. Podpisniki 382. ♦ Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 51. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in drugem odstavku 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah na območja občine Celje za leto 1981 ' 1. člen Preventivno cepljenje in diagnostične preiskave ter jemanje vzorcev za diagnostične in druge preiskave po tej odredbi opravi Veterinarski zavod Celje. 2. člen Vse ukrepe iz te odredbe je treba opraviti v skladu z navodili in zahtevami v republiški odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah (Uradni list SRS, št. 33/80). , ■ - 3. člen Proti vraničnemu prisadu je treba cepiti vse kopitarje. goveda in ovce v naselju Lokrovec do 30. aprila 1981. 4. člen Pse starejše od 4 mesecev je treba cepiti proti steklini do 30. aprila 1981. Vse1 ostale pse pa je treba cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece. 5. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti ispuščaj pri govedu (IBR/IPV). 6. člen V letu 1981 je treba opraviti VI. redno tuberkuli-nizacijo vseh goved, v KS Strmec, Dobrna in Šmartno v Rožni dolini ter dokončati V. redno tuberkulinizacijo. 7. člen Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče, ki se krmijo s pomijami ali odpadki živalskih tkiv. Rejci, ki krmijo prašiče s krmili iz prejšnjega odstavka, morajo to sporočiti Veterinarskemu zavodu Celje. 8. člen Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vso perutnino v farmski reji in perutnino v prosti reji neposredno okrog teh farm. 9. Člen Na brucelozo je treba preiskati vse krave individualnih proizvajalcev mleka in sicer po mlečno obročkasti metodi. 10. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane na hudo gnilobo čebelje'zalege, pršičavost, nosemavost in varroozo. Čebelje družine, ki so bile v preteklem letu na paši v drugih republikah in čebelje družine na območju okuženem z varroozo, morajo biti preiskane na varroozo'. Čebelje družine, ki jih vozijo na pašo izven območja občine Celje, morajo biti preiskane na pršičavost. Vzorci mrtvic in drobirja morajo biti vzeti do 31. marca 1981. 11. člen Na vrtoglavost in hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati vse postrvske vrste rib v ribogojnici ZVODNO in gojitvenih vodah. . Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba pregledati krape v Smartinskem jezera do 15. maja 1981. 12. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca Konjeniškega kluba Celje. 13. člen Stroški cepljenja in diagnostičnih preiskav po tej odredbi & plačujejo s posebnega računa za zdrav- stveno varstvo živali občine Celje, razen stroški preiskav na pršičavost, ki jih plačujejo lastniki čebeljih družin. 14. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-23/80 Celje, dne 16. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 383. Na podlagi 11. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. decembra 1980 sprejela PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve 1. člen V 4. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve (med nadaljnjim besedilom pravilnik) se doda nova peta alinea s sledečim besedilom: »— stanovanjska zadruga za kreditiranje zadružnikov za nakup ali gradnjo stanovanjske enote v osebni lasti.« 2. člen Besedilo v točki c) v 21. členu pravilnika se dopolni in se v prečiščenem besedilu glasi: »c) s posojilom pri stanovanjski skupnosti ali stanovanjski zadrugi iz združenih sredstev stanovanjske skupnosti po tem pravilniku,«. 3. člen Za 21. členom se vključi v besedilo pravilnika nov 21.a) člen: »Delavcem, združenim v stanovanjski zadrugi, se zagotovijo sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske enote v osebni lasti preko stanovanjske zadruge. Posojila se dodeljujejo članom stanovanjske zadruge v skladu s tem pravilnikom«. 4. člen, Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje Srečko Pišorn 1. r. CERKNICA 384. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2-43/78), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica ODREDBO o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 v občini Cerknica L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolzeni, mora Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe opravlja Veterinarski zavod Krim Grosuplje delovna enota Cerknica in obratna veterinarska ambulanta. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat kolikorkrat je potrebno, da so živali zaščitene. 3. člen Veterinarski zavod oziroma obratna ambulanta, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiv ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 4. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v b^ema posebnega računa sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Cerknica. Stroški pregledov čebeljih družin, ki se vozijo na pašo, cepljenja psov proti steklini in pregleda perutninskih jat na kokošji tif krijejo posestniki živali oziroma organizacije združenega dela. II, PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot 4 mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1981. Psi, poleženi do 31. 8. 1981, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1981. 6. člen ■Preventivno, cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih OZD, . — v, naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer po- nieni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. < Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica. V družbenih perutninskih obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine ter po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregled za antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino veterinarski zavod DE Cerknica, v obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi veterinarski zavod DE Cerknica. 9. člen V letu 1981 je treba opraviti na območju občine Cerknica tuberkulinizacijo govedi v naseljih: RavniK, Lepi vrh, Škufce, Nemška vas, Mramorovo pri Ravniku, Andrejčje, Polšeče, Zavrh, Storovo, Pirmani, Štrukljeva vas. Slugovo, Lovranovo, Jeršanovo, Malni, Sivce, Bečaji, Hruškarji, Krušče, Cajnarji, Krefnenca, Iliteno, Pajkovo, Ponikve, Mahneti, Podslivnica, Oto-r.ica, Milava, Topol, Selšček, Ivanje selo, Bočkovo, Zaješ, Sleme, Hribarjevo, Rožance, Unec, Slivice. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica. 10. člen Čebelje družine, ki gredo na pašo, je treba pregledati na pršičavost in nosemavost in hudo gnilobo čebelje zalege. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavoda Krim Grosuplje DE Cerknica. 11. člen Na levkozo je treba preiskati osnovno čredo plemenske govedi, ki še niso bile pregledane na levkozo. Kot osnovna čreda plemenskih govedi se smatra vsaka reja plemenskih krav in telic, starejših od 6 mesecev, številčnejša od 20 živali. V rejah, ki so bile pregledane na levkozo pred 1. januarjem 1681 pa je potrebno pregledati na levkozo vse na novo nabavljene govedi. Preiskavo seruma s preiskusom V agarskem gelu opravi Klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 12. člen Glede na brucelozo je treba preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat letno. Mlečno obročkasto preizkušnjo in odvzem krvi osnovnim govejim čredam in plemenskim živalim opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica. 13. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje z območja občine. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica na zbirnih mestih. 14. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Vzorce vzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete. > 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-7/80-1 Cerknica, dne 17. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Franc Sterle 1. r. 385. Na podlagi 21. in 38. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 19 z dne 22. 6. 1979) ter 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica na seji dne 9. februarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica bodo v letu 1981 združevali v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Cerknica naslednja namenska sredstva: / 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 1,250 */« na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini, — po stopnji 0,295 “/o na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 °/o na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA). Skupaj 1,545 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 2,410% na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD, — po stopnji 0,500 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, — po stopnji 1,200% na BOD iz čistega dohodka za komunalpo opremljanje zemljišč v občini, — po stopnji 0,320% na BOD iz čistega dohodka za kadrovska stanovanja v občini. 3. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji 0,025 % na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih v SR Sloveniji. Skupaj (2. in 3.) 4,455 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II Sredstva iz točke I. tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 19/81 Cerknica, dne 9. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora SSS občine Cerknica Ivan Lovše 1. r. 386. Na podlagi 21. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 19 z dne 22, 6. 1979) je izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica na svoji seji dne 9. februarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica za obdobje 1981—1985 sklenjen I Izvršilni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Cerknica za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini udeležencev sporazumevanja. II V skladu z 32. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. St. 19/81 Cerknica, dne 9. februarja 1981. ^ Predsednik izvršilnega odbora SSS občine Cerknica Ivan Lovše 1. r. GROSUPLJE 387. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, 'št. 18/77 in 2/78), 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78 in 3/80) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje dne 12. februarja 1981 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline -1. člen S to odredbo se na območju občine Grosuplje, ki je neposredno ogroženo s steklino, odreja kontumac psov in mačk. 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa s.o zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti neposredno ogroženega območja. 3. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 4. člen Ne glede na drugi člen te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati psi organov za notranje - zadeve, carinske in reševalne službe, JLA, ter vodičev slepih, če gre za neodložljive zadeve. 5. člen Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo Pasjo znamko in če so imuni proti steklini. 6. člen Za pse in mačke, ki se prikazujejo na razstavah, 5e treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom. 7. člen Na neposredno ogroženem območju je treba takoj Pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba so pristojni in dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso ha vrvici in z nagobčnikom, ■— mačke, ki niso zaprte. Lastnikom v drugem odstavku navedenih živali, he pripada odškodnina za pokončane živali. 8. člen Lovske organizacije so dolžne na neposredno ogroženem območju pokončevati zveri in pižmovke. 9. člen Sveti krajevne skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov. Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v di-ugem odstavku 7. člena in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 10. člen Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti, ali nedostopnega zemljišča, transport trupla poginule ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. 11. člen Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: — oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti, poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo; — da ima, ko odira trupla na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva; — da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskave. Če je izvid pozitiven, oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma, če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet. 12. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena te odredbe. 13. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 14. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-10/81 Grosuplje, dne 13. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. IDRIJA 388. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75 in 23/79), ter 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija, na seji zbora združenega dela dne 13. februarja 1981 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. februarja 1981 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Idrija I. SPLOŠNE DOLOČBE \ 1. člen S tem odlokom se določa prometna ureditev v mestu in naseljih na območju občine Idrija. 2. člen Javne prometne površine po določbah tega odloka so vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste, oz. površine k javnim stanovanjskim in poslovnim objektom. II. PROMETNA UREDITEV 3. člen Občinski upravni organ pristojen za promet ureja zadeve po določbah tega odloka in skrbi za zagotovitev in izvajanje ustrezne ifrometne ureditve v mestu, naseljih in na drugih javnih prometnih površinah na območju občine. V ta namen odredi naslednje ukrepe: 1. določi prednostne in stranske ceste, 2. določi enosmerne ceste, 3. določi parkirne prostore, avtobusne postaje in postajališča, način parkiranja, ter prepoved ustavljanja in parkiranja vseh ali posameznih vrst vozil, na določeni cesti, 4. uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi s pomožnim motorjem in vprežnimi vozili, 5. odredi postavitev zaščitnih ograj na nevarnih krajih, 6. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih čez vozišča v bližini šol in vzgojnovarstvenih zavodov, 7. ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa. Za strokovno obdelavo prej navedenih ukrepov ter za strokovno urejanje zadev po določbah tega odloka se. pri občinskem upravnem organu za promet ustanovi komisija za tehnično urejanje prometa. III. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE I PROMETNIH ZNAKOV 4. člen Za postavitev, vzdrževanje in odstranitev cestno prometne signalizacije v naseljih občine Idrija se določijo: — za regionalne ceste, cestno podjetje Gorica — Nova Gorica; — za lokalne ceste in nekategorizirane ceste, SGE Zidar, TOZD Komunala Idrija. Postavitev novega ali nadomestitev starega prometnega znaka, cestno prometne signalizacije ali označbe na vozišču, financirajo pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest investitorji, v vseh ostalih primerih pa upravljale! prometnih površin. V ta namen sklenejo urejevalci javnih prometnih površin ustrezno pogodbo z navedenimi pooblaščenimi organizacijami združenega dela. 5. člen O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija združenega dela register prometnih znakov. Register prometnih znakov mora vsebovati naslednje podatke: 1. tekočo številko, 2. datum in uro postavitve prometnega znaka, 3. naziv in številko prometnega znaka, 4. kraj oziroma cesto, kjer prometni znak stoji, 5. številko odredbe, datum in naziv organa, če je prometni znak postavljen po odredbi. Register cestno prometne signalizacije dostavi pooblaščena organizacija občinskemu upravnemu organu pristojnemu za promet. 6. člen Odredbo o postavitvi, spremembi ali nadomestitvi prometne signalizacije izda občinski upravni organ pristojen za promet po uradni dolžnosti ali na predlog krajevne skupnosti,, organizacije združenega dela, organa javne varnosti, upravnih organov, drugih zainteresiranih organizacij ali skupnosti ob predhodni odobritvi komisije za tehnično urejanje prometa. 7. člen Nadzor nad postavljanjem in vzdrževanjem prometnih znakov ter označbe na vozišču, opravlja ce-stno-prometna inšpekcija medobčinskega inšpektorata občine Idrija—Logatec—Vrhnika. VI. PARKIRNI PROSTORI, PARKIRANJE IN USTAVLJANJE 8. člen Parkirni prostori v naseljih so splošni in posebni. Splošni parkirni prostori so na javnih cestnih površinah, kjer parkiranje ni prepovedano s prometnim znakom. Posebni parkirni prostori so: — kjer je parkiranje z znaki in označbami posebej urejeno, — kjer je parkiranje časovno omejeno, — posebej rezervirani parkirni prostori. 9. člen Posebni parkirni prostori morajo biti označeni s prometnim znakom po potrebi pa tudi z označbo na voziščji. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati in čas dovoljenega Parkiranja. Parkiranje je dovoljeno le znotraj označenih parkirnih površin. 10. člen Na parkirnih prostorih, kjer je parkiranje časovno omejeno, morajo vozniki namestiti parkirno uro na vidno mesto notranje strani vozila, ter jo naravnati na čas prihoda na parkirni prostor. Ob izteku dovoljenega časa za parkiranje mora voznik vozilo odstraniti. 11. člen Posebej rezervirane parkirne prostore določa upravni organ za promet na predlog upravljalcev teh * Prostorov. Z določitvijo rezerviranih orostorov določi tudi najemnino za njihovo uporabo. 12. člen Upravljalec površine, namenjene za parkiranje, vozil, sme odrediti čuvanje vozil. V tem primeru mo-ra voznik plačati predpisano pristojbino, upravljalec Pa je dolžan vozilo varovati pred poškodbami, tatvinami in drugimi škodljivimi dejanji ter zagotoviti na Parkirišču javni red in mir ter čistočo. 13. člen Organizacije združenega dela in druge organiza-cije, ki imajo urejene interne parkirne prostore, mo-rajo skrbeti, da so njihova vozila v času ko ne obratujejo, parkirana na teh prostorih. 14. člen Prepovedano je parkirati vozila na motorni pogon in druga vozila, čeprav ni posebnega znaka o prepovedi parkiranja: — na cesti ali ulici, če bi za vožnjo vozil ostalo n>anj kot 3 m prostora Cestne površine po širini, med vozilom in nepretegano črto ali nasprotnim robom cestišča, oziroma kakšno drugo oviro na cesti; — pred vhodnimi vrati dvorišč in garaž, poslovnih Prostorov in večjih stanovanjskih zgradb, _ • pred prostori, določenimi za posode za smeti ln odvoz smeti, — nad komunalnimi objekti (hidranti, jaški, ipd.), ' na pločnikih, križiščih prehodih za pešce, ko- esarskih stezah, zelenicah ih peš poteh ter na hišnih Prehodih za pešce, ' Pred vsemi vhodi v gasilske domove. Na splošnih in posebnih parkirnih prostorih, od-Prtih dvoriščih in drugih javnih površinah je prepovedano parkirati camp prikolice in druge avtomo-al'8^6 P^klopnike, poškodovana in dotrajana vozila 1 kak0 drugače zasesti te površine z drugimi pred-P^rii, ki niso vozila. v *Z;^emoma i® dovoljeno parkirati vozila, navedena ^ Prejšnjem odstavku tega člena, do 7 dni pred od-odom ali po prihodu z letovanja oziroma po nastali Poškodbi na vozilu. 15. člen _. PooWsščona uradna oseba 'miličniki, k? nadzo-'Je predmet, sme' v primeru, da je vozilo parkirano ali ustavljeno tako, da predstavlja neposredno nevarnost ali oviro za druge udeležence v prometu, odredi, da se tako vozilo odstrani. Odstranitev vozila iz prejšnjega odstavka mora biti izvedena strokovno tako, da se vozilo ne poškoduje. Stroški odstranitve gredo v breme lastnika oziroma uporabnika vozila. 16. člen Ustavljanje ni dovoljeno: — na cesti a ji delu ceste, ki je ožja od 3 m, — v križišču cest ali v njegovi bližini, — na pločniku, avtobusnem postaiališču, kolesarski stezi, označenem prehodu za pešče ali na zelenici. Ne glede na omejitve prometa, oziroma prepoved ustavljanja ali parkiranja po določbah tega odloka, smejo na javnih prometnih površinah ustavljati ali parkirati vozila s prednostjo, ki so na intervencijskih vožnjah, ter službena vozila, ki so potrebna za odstranjevanje prometnih ovir, za opravljanje komunalnih in drugih javnih del, ter za opravljanje PTT dejavnosti, pogoj pa je, da so taka vozila vidno označena z oznakami, ki predstavljajo oviro na vozišču. Določbe iz prejšnjega odstavka tega člena, veljajo tudi za vozila zdravstvenih delavcev ob obisku bolnikov ali nudenju pomoči ponesrečencem, ter za vozila invalidov, če tako ustavljeno voZilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu. V. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 17. člen Za delo na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela mora izvajalec ali investitor imeti dovoljenje. Zahtevek za izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne površine se vloži na občinski upravni organ, pristojen za promet najmanj petnajst dni pred nameravano uporabo, ter mora vsebovati skico z opisom del in zavarovanja, navedbo začetka in trajanja del, ureditev prometa ter obvezne smeri, če dela terjajo začasno zaporo določenega dela ceste. 18. člen Dovoljenje za zaporo javne prometne površine ali za zasedbo javne prometne površine po določbah tega odloka izda občinski upravni organ pristojen za promet, po predhodnem mnenju pristojnega organa za notranje zadeve. V dovoljenju določil rok za izvedbo del, način zavarovanja ter obvezne smeri. O zapori javne prometne površine mora pridobi-telj dovoljenja obvestiti javnost Ha krajevno običajen način. Pristojni upravni organ lahko v upravičenih primerih odredi, da mora izvajalec del na prometnih površinah opraviti dela v nočnem času. Ureditev obvoza z namestitvijo ustreznih prometnih znakov, zavarovanja ter druge z dovoljenjem določene ukrepe, ki so za varnost prometa potrebne, zagotovi investitor ali izvajalec. 19. člen V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, dela pa je potrebno opraviti brez odlašanja, mora izvajalec del v najkrajšem možnem času obvestiti upravni organ pristojen za promet o posebni uporabi javne prometne površine. 20. člen Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano tako, da je zagotovljen varen promet. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami. 21. člen Kadar je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik, stezo ali del vozišča, da se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala, razsvetljen in urejen za varno hojo. 22. člen Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del prometno površino postaviti v prejšnje stanje in odstraniti dodatno prometno signalizacijo, ki je bila predpisana z dovoljenjem. Prav tako je izvajalec del dolžan izven delovnega časa, čbz videnk ali praznike, ko ne izvaja del na cesti, odstranit; ali zakriti postavljene prometne* znake »Delo na cesti in druge omejitve«, kolikor že izvedena dela ne predstavljajo nevarnosti za udeležence v prometu. 23. člen Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti praviloma samo z dvorišča ali druge manj prometne površine, Izjeme so dovoljene samo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način razen z javne prometne površine. V takih primerih je treba oprh vi ti razkladanje in nakladanje brez odlašanja čim bolj hitro in zaradi tega ne sme biti oviran promet. Po opravljenem razkladanju in nakladanju oz. odstranitvi blaga mora naročnik temeljito očistiti uporabljeno javno prometno površino. Na javni prometni površini v mestu Idrija ni v nobenem primeru dovoljeno odlagati kuriva in drugega blaga med 5.30 in 6.30 ter 13.30 in 14.30 uro. • 24. člen V času nakladanja ali razkladanja vozil na motorni pogon in v vseh drugih primerih, razen v primerih zastoja prometa ali zaradi ravnanja po prometnih znakih, motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot tri minute, razen ko je delovanje motorja pogoj za nakladanje oziroma razkladanje tovora. 25. člen Na javnih prometnih površinah v naseljih in izven njih praviloma ni dovoljeno žaganje drv, ter opravljanje trgovskih ali obratnih dejavnosti ter storitev. Izjeme dovoljuje v soglasju z upravljalcem prometnih površin za promet pristojni občinski upravni organ. Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje ter igranje otrok ali odraslih oseb. 26. člen Športne in druge prireditve na javni prometni površini se smejo opravljati samo z dovoljenjem občinskega upravnega organa pristojnega za notranje zadeve. Upravni organ si pred izdajo dovoljenja pridobi mnenje občinskega upravnega organa za promet in upravljalca cest, če gre za prireditev pri katerih je potrebna začasna zapora prometa. Ta določila veljajo tudi za hitrostne ali druge športne prireditve (avtorally, motokros, ipd.), ki se prirejajo zunaj javnih prometnih površin, kakor tudi za treninge. Upravni organ v dovoljenju odredi zaporo in preusmeritev prometa ter druge varnostne ukrepe, ki so .potrebni za varnost tekmovalcev, gledalcev in drugih udeležencev prireditve. Stroški preusmeritve prometa in drugih varnostnih ukrepov bremenijo organizatorja prireditve. VI. AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA 27. člen Avtobusne postaje in postajališča so lahko samo na zato določenih krajih in morajo biti označena z ustreznimi znaki in označbami. 28. člen Avtobusna postajališča mora biti, če za to obstajajo prostorski pogoji zunaj cestišča namenjenega za javni promet in ne smejo biti v križišču ali na takem mestu, kjer zmanjšujejo preglednost ter ogrožajo druge udeležence v prometu. Označbe avtobusnega postajališča in avtobusna postajališča gradi in vzdržuje naročnik gradnje oziroma upravljalec ceste. Na avtobusnih postajah oziroma postajališčih v Idriji, Sp. Idriji, Cerknem. Črnem vrhu in Godoviču mora delovna organizacija, ki opravlja prevoze postaviti vozni red in relacijo vožnje ter to redno vzdrževati. VII. DRUGI VARNOSTNI UKREPI 29. člen Zaradi zagotovitve kar najbolj varnega poteka prometa pristojni občinski organ za promet sam, ali na predlog upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih ovir ob cestah, ki omejujejo preglednost ceste ali križišča ter predstavljajo nevarnost za udeležence v prometu. Po enakem postopku lahko odredi tudi znižanje ograje, žive meje, ali druge podobne ovire do višine, ki zagotavlja preglednost, ali pa odredi odmaknitev ovire na ustrezno razdaljo. Ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvede pristojni upravni organ na stroške lastnika ali upravljalca, če ta v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki mu je bila naložena z odločbo. 30. člen Upravljalec ceste je dolžan postaviti zaščitne ograje na tistih delih ceste in ob strani ceste ali ulice kjer to narekuje varnost vseh udeležencev v prometu, uštevši tudi pešce. 31. člen Zaradi varnosti pešcev ni dovoljena vožnja s kolesi, kolesi z motorjem, motornimi kolesi in drugimi vozili po sprehajalnih stezah, otroških in športnih igriščih, po poteh in parkih, zelenicah ter pločnikih in drugih površinah, ki so namenjene izključno pešcem. 32. člen Prepovedano je prislanjanje koles, koles z motorjem in motornih koles ob zgradbe ali drevesa, ki mejijo na javno prometno površino. Prav tako je prepovedano prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa ob cestne robnike in robove pločnikov. 33. člen Pešec mora prečkati vozišče na označenem prehudo za pešce brez zadrževanja, kolikor so na vozišču taki prehodi vidno označeni. Praviloma je pešec dolžan iti čez vozišče po desni strani zaznamovanega prehoda za pešce. 34. člen Voznik motornega vozila mora po javnih prometnih površinah, na katerih je voda ali snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži pešcev, drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradb. 35. člen Uporabniki javnih prometnih površin So dolžni prometne površine očistiti na lastne stroške, če so le te onesnažili. Čiščenje prometne površine je treba opraviti čimprej in tako, da ni ovirana ali ogrožena varnost prometa ter, da se ne poškoduje prometna površina ali prometna signalizacija. Ce prometne površine ne očisti tisti, ki jo je onesnažil, jo očisti upravlja-lec ceste na njegove stroške. 36. člen Na poslovnih, gospodarskih in stanovanjskih zgradbah v družbeni in zasebni lastnini, ki so neposredno ob javnih prometnih površinah, je treba namestiti ustrezne snegobrane. 37. člen Osnovne šole lahko zaradi varnosti v cestnem prometu organizirajo pionirsko prometno službo povsod tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim prometom prečkajo cestišče ali v večjem številu hodijo Po njem. 38-, člen Kjer je organizirana šolska prometna služba, so vozniki dolžni spoštovati odredbe in znake članov ter službe, ki skrbijo za prehod otrok po zaznamovanem Prehodu za pešce čez vozišče enako, kot če bi to delo opravljali delavci milice. Vlil. KRAJEVNE SKUPNOSTI. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN ORGANI ZA PROMETNO VARNOST ' 39. člen Krajevno skupnost in organizacije združenega deta spremljajo stanje prometne varnosti in prometne ureditve na svojem .območju in v ta namen predlagajo Pristojnim organom zlasti: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev prometa za dostavo blaga, — ureditev prometa pred šolami in vzgojnovar-stvenimi organizacijami, — ureditev prometa pred izhodi objektov organizacij združenega dela, drugih organizacij in organov. — določitev lokacije za avtobusna postajališča, — izboljšanje pogojev za varno vožnjo na nevarnih cestnih odsekih in nepreglednih ovinkih, — ureditev parkirnih površin, režima parkiranja ter drugih ukrepov, ki zadevajo ureditev prometa in prometno varnost občanov. 40. člen Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela preverjajo komunalno ureditev na svojih območjih ter preko dejavnikov družbene samozaščite spremljajo stanje prometne varnosti na svojih območjih, zlasti pogoste primere vožnje posameznikov pod vplivom alkohola, brezobzirne vožnje, vožnje brez ustreznih vozniških dovoljenj in dru^e prometne delikte ter temu primerno ukrepajo. 41. člen Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije ali skupnosti, organi javne varnosti in upravni organi ter občani, lahko predlagajo ukrepe za izboljšanje urejenosti cestne signalizacije, ureditve cestišča, parkirnih prostorov in druge ukrepe, če menijo, da se na tak način lahko doseže večja varnost in urejenost v cestnem prometu na območju občine. Pristojni organi morajo v 30 dneh podani predlog proučiti in predlagatelju sporočiti svojo odločitev. 42. člen Za proučevanje cestno prometne problematike, pospeševanje prometne vzgoje in izobrazbe med udeleženci cestnega prometa ter skrb za družbeno samozaščito občana v cestnem prometu, lahko imajo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije, ustrezne organe za prometno varnost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Idrija koordinira delo organov za prometno varnost v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah. IX. KAZENSKE DOLOČBE 43. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek kot prevoznik: 1. če ravna v nasprotju z odredbo pristojnega občinskega upravnega organa (3. člen); 2. če redno ne vzdržuje cestno prometne signalizacije (4. člen); 3. če ne sklene pogodbe s specializirano organizacijo združenega dela (4. člen); 4. če o postavljenih prometnih znakih ne vodi registra prometnik znakov, ali ga ne vodi tekoče (5. člen); 5. če postavi novo signalizacijo brez ustreznega dovoljenja (6'. člen); 6. če ne označi posebnih parkirnih prostorov z predpisanimi prometnimi znaki in označbami na vo-višču <8. člen); 7. če vozilo nima posebne označbe, ki predstavlja oviro na cesti ali če tako označeno vozilo stoji na javni prometni površini, kjer ustavljanje in parkiranje ni dovoljeno, pa ne izvršuje namenskih opravil (16. člen); 8. če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali v nasprotju s predpisanimi ukrepi v dovoljenju (,17. in 18. člen); 9. če ne obvesti javnosti o zapori določene ceste ali dela ceste (18. člen); 10. če ne označi delovišča ob javni prometni površini in ga ponoči ne osvetli, (20. člen); 11. če ob postavitvi gradbenega odra ne zavaruje pločnika ali dela vozišča pred padanjem materiala (21. člen); 12. če po končanih delih ne odstrani prometno signalizacijo in ne spravi v prejšnje stanje javne prometne površine oziroma v času, ko ne izvaja del, odstrani ali zakrije določene prometne znake (22. člen); 13. če uporablja javno prometno površino za dovoz kuriva in drugega blaga, zlaganje drv, za trgovsko ali obratno dejavnost v nasprotju 23. in 25. členom; ; 14. če prireja javne športne prireditve brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali ne upošteva v dovoljenju naloženih ukrepov (26. člen); 15. če avtobusno postajališče ni zunaj cestišča ali ni ustrezno označeno in vzdrževano ter opremljeno z voznim redom (28. člen); 16. če ne poskrbi za preglednost križišča, oziroma, če ne odstrani ali zniža ograj, živih mej ali drugih ovir (29. člen); 17. če ne postavi zaščitnih ograj na nevarnih mestih cestišča (30. člen); ' ■ 18. če ne očisti cestišča ali ga čisti tako, da ovira ali ogroža promet ali če pri tem poškoduje cestišče ali prometno signalizacijo (35. člen); 19. če ne namesti na poslovni ali stanovanjski zgradbi ustreznega snegobrana (36. člen). Z denarno kaznijo od 200 do 2.000. din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena. 44. člen Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če stori katero izmed dejanj iz točk 8, 10, 11, 12, 13, 16, 18, in 19,—43. člena odloka. 45. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor parkira vozilo v nasprotju z označbami na parkirnem prostoru ali v nasprotju s prometnim znakom, ki označuje vrsto vozil, ki smejo parkirati na parkirnem prostoru (9. člen); 2. kdor ne uporabi parkirne ure ali ob izteku časa za parkiranje' ne. odpelje vozila, če parkira na parkirnem prostoru, kjer je čas parkiranja omejen (10. člen); 3. kdor parkira vozila,’ camp prikolice, priklopnike ali zaseda parkirne površine v nasprotju z določbami 14. člena odloka; 4. kdor ustavlja vozilo na ,cesti, ki je ožja od 3 m, v križišču ali njegovi bližini, če ovira preglednost, na pločniku, avtobusnem postajališču, na prehodu za pešce ali zelenici (16. člen); 5. kdor v prepovedanem času odlaga kurivo ali drugo blago na javni prometni površini (23. člen); 6. kdor pri ustavljenem vozilu pusti v teku motor več kot 3 minute (24. člen); 7. kdor se vozi s kolesom, motornimi kolesi ali drugimi vozili po površinah, ki so namenjena izključno pešcem (31. člen); 8. kdor prislanja kolesa, kolesa z motorjem ali motorna kolesa ob zgradbe, drevesa, obcestne robnike ali pločnike (32. člen); 9. kdor prečka vozišče zunaj označenega prehoda za pešce (33. člen); 10. kdor vozi motorno vozilo po javni prometni površini tako, da z brozgo ali vodo onesnažuje pešce, druge udeležence v prometu ali pročelja zgradb (34. člen); 11. kdor ne upošteva odredbe ali znake šolske prometne službe (38. člen). 46. člen Postopek o prekršku po tem odloku se začne na predlog organov milice, komunalne in cestne inšpekcije ter komunalnega redarja. Denarno kazen iz 45. člena izterja na kraju samem delavec milice, cestno-prometni inšpektor ali komunalni redar. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 47. člen Upravljalci javnih cestnih površin morajo v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka skleniti pogodbo s specializirano organizacijo združenega dela glede ureditve in vzdrževanja cestne signalizacije. 48. člen Pooblaščene organizacije ’združenega dela morajo opraviti popis ter nastavitev register prometnih znakov in. ga dostaviti pristojnemu upravnemu organu za promet, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 49. člen V roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka mora biti imenovana komisija za tehnično urejanje prometa. 50. člen Pristojni upravni organ za promet mora v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka določiti ukrepe iz 3. člena, 51. člen Avtobusna postajališča mora biti urejena v skladu z določili tega odloka najkasneje v dveh letih od njegove uveljavitve. 52. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci milice, pristojni občinski upravni in inšpekcijski organi ter komunalni redar. 53. člen 'Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju prometa v naseljih v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/73). 54. člen Ta odlok ■ začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-6/79 Idrija, dne 13. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 389. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 13. februarja 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. februarja 1981 sprejela , ODLOK o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav v občini Idrija 1. člen S tem odlokom se za dobo petih let predpiše prispevek uporabnikov za financiranje razširjene reprodukcije, kar pomeni oblikovanje vira sredstev za financiranje objektov in naprav individualne komunalne porabe. 2. člen Program izgradnje komunalnih objektov ih naprav, za katerega izvedbo se bodo uporabljala sredstva prispevka iz 3. člena tega odloka je: Kanalizacija in vodovod v Cegovnici Kanalizacija do I. faze čistilne naprave v Idriji ' Vodovod Slanice . Vodovod Gorje-Poče-Cerkno Vodovod Crni vrh Vodovod Mandžurija in kanalizacija v Sp. Idriji Čistilna naprava Idrija I. faza Odlagališče komunalnih odpadkov Skupaj 3. člen Prispevek, ki ga plačujejo, uporabniki individualnih komunalnih storitev ob ceni komunalnih storitev znaša — ob ceni za vodarino: proizvodne gospodarske organizacije 10 din na m3 porabljene vode, neproizvodne gospodarske organizacije, negospodarske organizacije in skupnosti ter državni in drugi organi 5 din za m3 porabljene vode, gospodinjstva 1,50 din za m3 porabljene vode; — ob ceni za kanalščino proizvodne gospodarske organizacije 10 din za m3 porabljene vode, 1 ' s tem, da prispevek za razširjeno reprodukcijo skupaj s ceno kanališčine ne more biti večji od 13 din. Ta znesek se bo‘vnaprej večal za toliko, za kolikor se bo povečala cena kanalščine, din 2.870.000 3.642.000 7.770.000 5.662.000 800.000, 1.464.000 6.257.000 10.308.000 38.773.000 negospodarske organizacije in skupnosti ter državni in drugi'organi 5 din za m3 porabljene vode; gospodinjstva 1,50 din za m3 porabljene vode. • — ob ceni za javno snago . proizvodne gospodarske organizacije 3 din na mesec za m2 tlorisne površine uporabnih prostorov. neproizvodne gospodarske organizacije, negospodarske organizacije in skupnosti ter državni in drugi organi 1,50 din na mesec za m2 tlorisne površine poslovnih prostorov, gospodinjstva 0,20 din na mesec za m2 tlorisne površine stanovanjskih prostorov. ■Za uporabne prostore v proizvodni gospodarski organizaciji v smislu tega odloka štejejo pisarne, kuhinje, jedilnice in hodniki, iz katerih TOZD Komunala odvaža smeti. 4. člen Prispevek se obračunava in plačuje ob ceni individualnih storitev. Prispevek pobira pravna oseba, ki upravlja s komunalnimi napravami in ga odvaja na poseben račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti. O porabi eventualnega osfanka sredstev po realizaciji celotnega programa iz 2. člena tega odloka daje Samoupravni komunalni interesni skupnosti soglasje posamezna krajevna skupnost, na območju katere se ostanek sredstev ugotovi. 5. člen Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Idrija je dolžna enkrat letno podati Skupščini občine Idrija poročilo o zbranih in namensko porabljenih sredstev ter o programu za naslednje leto. Y okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Idrija se ustanovi poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov zainteresiranih krajevnih skupnosti, ki bo skrbel, da se bodo s tem odlokom zbrana sredstva namehsko uporabljala. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-4/81 Idrija, dne 13. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 390. Na podlagi tretjega odstavka 83. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na. seji zbork združenega dela dne 13. februarja 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. februarja 1981 sprejela N SKLEP o soglasju k časovni razporeditvi in 'trajanju šolskih počitnic vzor p;»izobraževalnih organizacij Šolskega centra Idrija in Doma učencev Nikolaja Pirnata Idrija 1 Skupščina občine Idrija daje soglasje k časovni razpoi'editvi in trajanju šolskih počitnic v šolskem letu 1980/81, ki sta jo vzgojnoizobraževalni organizaciji določili s svojima letnima delovnima načrtoma. .2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 61-8/80 Idrija, dne 13. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. KAMNIK 391. Skupščina občine Kamnik je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). 8. člena zakona o referendumu (Uradni list. SRS, št. 23/77) in 174. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80), v skladu s predlogi samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja ter krajevnih skupnosti, na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1981 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Kamnik 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju kot soprispevek k uresničitvi programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnji zdravstvenega doma in šolskih prostorov. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje občine Kamnik. 3. člen Referendum bo v nedeljo, 12. aprila 1981, od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija/ 4. člen Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek: — k uresničitvi programov razvoja krajevnih skupnosti; — za izgradnjo zdravstvenega doma v Kamniku; — za gradnjo šolskih objektov: prizidka k osnovni šoli v Komendi, adaptacije šole v Mostah, OS Toma Brejca v Kamniku, III. faze izgradnje šole na Duplici in skupne gradnje osnovne šole s prilagojenim programom z občino Domžale v Domžalah. 5. člen Skupna predračunska vrednost programov, za katera se bodo kot soprispevek namenila sredstva, zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah leta 1980 412,542.493 din. Od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 161,430.000 din. 6. člen Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986. Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju občine Kamnik v višini 2 "/o od naslednjih osnov: — občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oz. nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin, ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov; — občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove. Samoprispevek v višini 0,47 %> plačujejo občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in iz dohodkov od gozda. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 8. člen Samoprispevek ne plačujejo: a) občani, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka iz preteklega leta; b) občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.700 din. 9. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programov po 4. členu tega sklepa. Zbrala se bodo na zbiralnem računu samoprispevka in usmerjala na posebne žiro račune za določene namene po razmerju: — 50 °/o zbranih sredstev krajevne skupnosti, — 50% zbranih sredstev za programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja. Udeležba samoupravnih interesnih skupnosti v samoprispevku po drugi alinei prvega odstavka bo: — samoupravna zdravstvena skupnost 78 % — samoupravna interesna skupnost za izobraževanje 22 %. Koristila pa se bodo po prednostnem vrstnem redu, sprejetem v dogovoru o temeljih družbenega plana. 10. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec. Od ostalih dohodkov, navedenih v 6. členu tega sklepa, samoprispevek odmerja in izterjuje uprava za družbene prihodke občine Kamnik. 11. člen Samoprispevek se odmerja, plačuje in. izterjuj e po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkpv in prispevkov občanov. 12. člen Skupščina občine, izvršni svet, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevne skupnosti in njihovi organi so odgovorni za izvajanje sprejetega programa referenduma. 13. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Kamnik, ki so vpisani v splošnem volil-' nem imeniku, in občani občine Kamnik, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice za volitve v skupščini družbenopolitičnih skupnosti in so dopolnili 15 let. 14. člen Za postopek izvedbe referenduma in glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Referendum vodi, ugotovi in pripravi poročilo o izidu referenduma občinska volilna komisija. Izid se objavi v Uradnem listu SRS. 15. člen Glasovanje na referendumu vodijo odbori za izvedbo glasovanja, ki jih imenujejo volilne komisije krajevnih skupnosti. 16. člen Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Kamnik Glasovnica za referendum dne 12. aprila 1981 o uvedbi samoprispevka za celotno območje občine Kamnik, v denarju, za soprispevek k izvedbi programa krajevnih skupnosti, objekta zdravstvenega doma in šolskih prostorov, za dobo pet let, t. j. od 1. 5. 1981 do 30. 4. 1986 glasujem ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka he strinja. 17. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Kamnik. 18. člen Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka. 19. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. St. 020-14/81 Kamnik, dne 25. februarja 1981. Predsednik' Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš,'dipl. inž. 1. r. LENART 392. Na podlagi 20. člena Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart na svoji seji dne 9. februarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985 I Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981 do11985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja. II V skladu s 27. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi. St. 237/81 Lenart, dne 9. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart Ivan Cernčec 1. r. 393. Na podlagi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih sklepajo organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter druge družbeno pravne osebe in državni organi, ki so kot investitorji zgradili stanovanjsko hišo ali na njej pridobili pravico uporabe (v nadaljnjem besedilu: stanodajalci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Lenart I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se. stanodajalci sporazumejo za merila o oblikovanju splošnega akta o oddajanju stanovanj svojim delavcem, ki so ga dolžni sprejeti po prvem odstavku 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Ta merila bodo uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. 2. člen Stanodajalci se sporazumejo, da v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpišejo enotna merila finančne soudeležbe pričakovalcev. 3. člen V primeru, da sta prosilca za dodelitev družbenega stanovanja zaposlena pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilca. II. MERILA ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNEGA AKTA 4. člen Stanodajalci s tem samoupravnim sporazumom določijo naslednja merila za prednostni red, po katerem bodo oddajali stanovanja pričakovalcem stanovanj: — stanovanjske razmere — socialno stanje — kadrovske potrebe stanodajalcev — doba čakanja na stanovanje — delovna doba pri stanodajalcu — skupna delovna doba — zdravstveno stanje družine — šolska izobrazba — udeležba v NOV — oddaljenost bivališča pričakovalca od. delovnega mesta. 5. člen Podpisniki lahko s svojim splošnim aktom o oddajanju stanovanj določijo še druga merila, ki so za njih specifična ali niso v nasprotju s tem sporazumom. 6. člen Zaradi enotnega vrednotenja meril pri dodeljevanju stanovanj, se stanodajalci sporazumejo, da za merila iz 4. člena tega sporazuma določijo točkovno vrednost po številu točk, katero bodo stanodajalci uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj. III. FINANČNA SOUDELEŽBA IN TOČKOVNI 'SISTEM 7. člen Osnova za finančno soudeležbo posojila pričakovalca je poprečni osebni dohodek ha zaposlenega v preteklem letu v SR Sloveniji. Stanodajalci bodo upoštevali naslednjo višino soudeležbe pričakovalca, če . skupni dohodek na člana gospodinjstva doseže:. 50—60 °/o — je udeležba 3% nabavne vrednosti stanovanja 61—70 °/o — je udeležba 4 %> nabavne vrednosti stanovanja 71—90°/o — je udeležba 5 °/o nabavne vrednosti stanovanja 91—100%) — je udeležba 6% nabavne vrednosti stanovanja 101—110 %> — je udeležba 7,5% nabavne vrednosti stanovanja 111—120% — je udeležba 9% nabavne vrednosti stanovanja 121—140% — je udeležba 11% nabavne vrednosti stanovanja 141—160 % — je udeležba 14 % nabavne vrednosti stanovanja 161 in več % — je udeležba 17% nabavne vrednosti stanovanja Pričakovalcu se odda stanovanje brez finančne udeležbe, če skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva ne presega 50 % povprečnega skupnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva, se dodeli stanovanje brez finančne soudeležbe upokojencu, invalidnemu upokojencu in socialnemu podpirancu. 8. člen Pričakovalcu, kateremu se dodeli staro komfortno stanovanje, se šteje kot nabavna vrednost stanovanja — knjižna valorizacijska vrednost in vplača finančno udeležbo po' lestvici v predhodnem členu. 9. člen , V pogodbi o finančni soudeležbi (posojilu) pričakovalca, v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja je upoštevati: — doba vračila soudeležbe (posojila) od 5 do 10 let — minimalno obrestno mero 2 % — način vračanja posojila Stanodajalec določi v svojem splošnem aktu konkretno dobo, obrestno mero in način vračila po-sojila. 10. člen Pristojni organ upravljanja stanodajalcu točkuje vse pričakovalce za dodelitev' družbenega stanovanja in imetnika stanovanjske pravice z neustreznim stanovanjem, ki prosijo za zamenjavo ter jih uvrsti enkrat letno na začetku vsakega koledarskega leta na prednostno listo pričakovalcev. Poimensko sestavljena prednostna lista, mora biti javno objavljena oziroma dostopna 'vsem delavcem stanodajalca. 11. člen Stanodajalci bodo merila iz 4. člena ovrednotili z naslednjimi točkami: 1. STANOVANJSKE RAZMERE A. Imetnik stanovanjske pravice: a) Stanovanjske razmere: St. točk — zelo vlažno stanovanje 6 •— delno vlažno stanovanje 4 — stanovanje brez vodovoda 3 — manjkajoča pritiklina 3 — manjkajoča pritiklina kopalnice 2 — manjkajoča pritiklina WC in soup. WC 2 — podstrešno stanovanje 2 — slaba izolacija ,2 b) Velikost stanovanja na osebo: — na osebo do 4 m2 6 — na osebo od 4 do 5 m2 4 -— na osebo od 6 do 7 m2 2 — na osebo od 8 do 10 m2 1 c) Sostanovalec: 9 B. Ni imetnik stanovanjske pravice: — brez stanovanja 40 — podnajemnik 14 — kletno, vlažno in neprimerno Stanovanje, ki se po zakonu ne šteje kot stanovanje 12 2. SOCIALNO STANJE: a) število družinskih članov: 1 član 1 2 člana 2 3 člani 4 4 člani 8 5 ali več članov , 16 b) skupni dohodek na družinskega člana: — od 30 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 15 — od 31 do 40 »/o poprečnega osebnega do- hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 10 — od 41 do 50 °/o poprečnega osebnega do- hodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu 5 3. KADROVSKE POTREBE: pri deficitiranih mestih in delovnih mestih nujno potrebnih strokovnjakov določi stanodajalec, v splošnem aktu številu točk. 4. DOBA ČAKANJA NA STANOVANJE: po vložitvi prošnje do 1 leta 1 po vložitvi prošnje do 2 leti • 2 po vložitvi prošnje do 3 leta 4 po vložitvi prošnje do 4 leta 8 po vložitvi prošnje do 5 let 'in več 16 5. DELOVNA DOBA PRI STANODAJALCU: — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe do 5 let po 1 — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe od 5 do 10 let po 1,5 — za vsako neprekinjeno polno leto delovne dobe nad 10 let " po 2 6. SKUPNA DELOVNA DOBA: — za vsako priznano pokojninsko leto delovne dobe 1/2 7. ZDRAVSTVENO STANJE: — poklicna bolezen izvirajoča pretežno iz dela pri stanodajalcu 5 — delovni invalidi, priznana invalidnost II. ■n III. kategorije prosilca 4 — kronična ali težja bolezen družinskega člana 3 8. ŠOLSKA IZOBRAZBA; — končana 8-letka NK ali PK 1 — končana poklicna šola 3 — končana srednja šok 4 — končana višja šola 7 — končana visoka šola 9 — končana magistratura ali doktorat 10 9. UDELEŽBA NOV: — od leta 1941 10 — od leta 1942 8 — od leta 1943 6 — od leta 1944 4 — od leta 1945 i 2 10. ODDALJENOST BIVALIŠČA PRICAKOVALCA: — od 10—15 km 1 — od 16—20 km 2 — nad 20 km 3 12. člen Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov največ naslednje stanovanje: — 1 oseba — garsonjera 1 —2 osebi — garsonjera ali enosobno stanovanje —1 3 osebe — enoinpol ali dvosobno stanovanje — 4 osebe — dvbinpoi ali trisobno stanovanje — več oseb — tri ali večsobno stanovanje Izjemoma se lahko dodeli pričakovalcu tudi večje stanovanje, če tako sklene pristojni organ upravljanja stanodajalpa in če pričakovalec plača 100% finančno udeležbo med pripadajočim in željenim večjim stanovanjem. 13. člen Stanodajalci se sporazumejo, da bodo ob upokojitvi delavca dodeli le-temu stanovanje, kolikor je bil delavec nad 10 let na delu pri stanodajalcu in je uvrščen na prednostno listo pričakovalcev. 14. člen Stanodajalci lahko dodelijo stanovanje prosvetnemu, kulturnemu, zdravstvenemu, telesnokulturne-mu in vzgojno varstvenemu delavcu čeprav ni član njihove delovne skupnosti, če je to v interesu delavcev stanodajalca in v splošnem interesu občanov v KS. Stanovanje se odda delavcu iz prvega odstavka tega člena izven prednostne liste najnujnejših prosilcev stanovanj, upoštevajo pa se določila tega sporazuma glede plačila finančne udeležbe. 15. člen Stanodajalci se obvežejo v skladu s 85. členom zakona o stanovanjskih razmerjih, da bb njihov splošni akt o oddajanju stanovanj vseboval tudi določila o prednostnem redu tistih pričakovalcev, ki zasedajo stanovanje v zasebni lasti, katerih lastniki živijo v težkih stanovanjskih razmerah. IV. KONČNE DOLOČBE 16. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. 17. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga najmanj pet odstotkov podpisnikov, sprejeta pa so, če jih sprejme večina podpisnikov. 18. člen Podpisniki imenujejo sedemčlansko komisijo za spremljanje, nadziranje in izvajanje tega samoupravnega sporazuma pri SSS. Podpisniki pooblaščajo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi in kršitelji za sporazumno odpravo kršitve. Kolikor ne doseže sporazumne rešitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela. 19. člen Postopek za ugotavljanje kršitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične katerikoli podpisnik, če meni, da je kdo od njih kršil določbe sporazuma. 20. člen Stanodajalci se obvežejo, da bodo njihovi pristojni organi upravljanja sprejeli splošni akt o oddajanju stanovanj oz. uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma, najkasneje v treh mesecih po sprejetju tega samoupravnega sporazuma. 21. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. St. 434/77-CS Lenart, dne 20. januarja 1978. 394. Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart na svoji seji dne 19. februarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Lenart I Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart ugotavlja, da je samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Lenart, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanj a. II V skladu z 21. členom navedenega sporazuma se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. St. 237/81 Lenart, dne 9. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart Ivan Cernčec 1. r. 395. Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine ter 13., 14. in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne 'stanovanjske skupnosti občine Lenart na seji 9. februarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart, bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lenart naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 2,205% na BOĐ nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v občini, —1 II po stopnji 0,295 % na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292% na SOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 % na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDS); skupaj 2,5 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 2 % na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD, — po stopnji 1,975% na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, — po stopnji 1 % na BOD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini (kolikor je to v sporazumu predvideno); 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji 0,025 % na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 5-% na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 237/81 Lenart, dne 9. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart Ivan Cernčec 1. r. LITIJA 396. Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen iz skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 20/80), in v zvezi s 4. odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80) sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Litija, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinski svet ZSS, Občinska konferenca SZDL in organizacija potrošnikov občine Litija (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o skupnosti za cene za območje občine Litija 1. člen S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev skupnosti za cene občine Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost). 2. člen Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev: — samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev, v pristojnosti občine v skladu s sprejeto ekonomsko politiko, — usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev v pristojnosti občine, — uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen, in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen, — zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki, — usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen. 3. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, aa opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način: — pri pripravi osnov za določanje politike cen Pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, analizira tendenco gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerje cen, — daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah Proizvodov in storitev iz pristojnosti občine. — v postopku družbenega dogovarjanja o cenah Proizvodov in storitev iz pristojnosti občine sodeluje Pri sklepanju družbenih dogovorov, — udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil, — pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, — pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način, določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen, — izvršnemu svetu skupščine občine predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanje razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen, — na zahteve udeležencev opravlja, v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila. 4. člen Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela. Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim nudi skupnost strokovno pomoč in z njim strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost sodeluje z drugimi skupnostmi za cene. Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom. 5. člen Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti; — s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen, — s podajanjem mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles, — z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti, — z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, iz pristojnosti občine. 6. člen Udeleženci soglašajo, da se sredstva za delo skupnosti, zagotavljajo v proračunu občine in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s statutom samoupravnih organizacij in skupnosti. Udeleženci soglašajo, da se večina sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu, določi na podlagi obsega nalog in opravil, določenega s programom dela skupnosti in pogojev za opravljanje teh nalog in opravil. 7. člen Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti določili naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev, v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi. Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja. 8. člen Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti. Način dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu skupnosti. 9. člen Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri. pripravi programa dela skupnosti in da bodo na programu dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu. , , 10. člen Nadzor nad delom skupnosti, v, okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Litija. Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti uresničujejo s spremljanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti. 11. člen Udeleženci soglašajo, da s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določi, da ima skupnost za organiziranje in usklajevanje dela v skupnosti tajnika. S samoupravnim sporazumom p ustanovitvi skupnosti se določijo dolžnosti oziroma pristojnosti tajnika skupnosti. 12. člen Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu občine, ter s plačili za storitve v skladu s statutom skupnosti. Iz prihodkov, ki .jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del in sredstva za delo delavcev, ki opravljajo za skupnost strokovna opravila. 13. člen Delavci, ki opravljajo strokovna, administrativna in drga opravila s področja občinske skupnosti za cene uresničujejo svoje samoupravne in druge pravice v delovni skupnosti občinskega upravnega organa, s katerim so sklenili delovno razmerje. 14. člen Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti podvzete ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen. Udeleženci soglašajo, da Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. 15. člen Udeleženci soglašajo, da bodo po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti. 16. člen Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/81 Litija, dne 15. februarja 1981. Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Litija, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Občinski svet zveze sindikatov Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, organizacija potrošnikov občine Litija. 397. Na podlagi 90. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter v skladu z določili 11. in 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SHS, št. 17/79) je zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 23. februarja 1981 sprejel SKLEP o določitvi vrednosti točke za stanovanja v družbeni lastnini zgrajena pred 31. 12. 1980 1 S tem sklepom se določa vrednost točke za stanovanja v družbeni lastnini. 2 Vrednost točke se določa tako, da povprečno ceno kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v občini Litija v letu 1980 delimo s povprečnim številom točk novozgrajenih stanovanj. Tako izračunana, vrednost točke za stanovanja v družbeni lastnini, zgrajena pred 31. 12. 1980 znaša 82 din. 3 Vrednost točke v prejšnji točki tega sklepa se uporabi za ugotovitev revalorizirane vrednosti stanovanj v družbeni lastnini na dan 31. 12. 1980. 4 Delovna skupnost strokovne službe stanovanjske skupnosti je dolžna opraviti revalorizacijo stanovanj v družbeni lastnini, ki so v upravljanju stanovanjske skupnosti do 30. 4. 1981. 5 Revalorizirana vrednost stanovanj v družbeni lastnini, ugotovljena na podlagi vrednosti točke, določene s tem sklepom se uporabi s 1. 1. 1981. 6 Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-1/81-1 Litija, dne 23. februarja 1981. Predsednik ■ skupščine Samoupravne * jtanovanjske skupnosti občine Litija Niko Stamatovski 1. r. 398. Na podlagi 6. in 7. člena zakona o skladih skupnin rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skladu skupnih rezerv občine Litija (Uradni list SRS, št. 13/80), je Skupščina sklada skupnih rezerv občine Litija na svoji 2. seji dne 24. februarja 1981 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija 1 Organizacije združenega, dela in temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Litija:združujejo v letu 1981 sredstva v sklad skupnih rezerv občine Litija po stopnji 1 odstotek. 2 Znesek za združevanje sredstev se izračuna pi določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih republiškega sekretariata za finance. Št. 400-1/81-52/81- , Litija, dne 25. februarja 1981. Predsednik Skupščine sklada skupnih rezerv občine Litija Vinko Keržan 1. r. LJUBLJANA SISKA 399. Na podlagi 2. odstavka 38 člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78) pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) tgr 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine ' Ljubljana Šiška na seji dne 17. februarja 1981 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen S to odredbo, se na območju občine, ki je okužena s- steklino, odredja kontumac psov in mačk. 2. člen V času kontumaca mprajo biti psi privezani ali naprti, kadar pa so zunaj bivališča, moraj'o biti na 'rvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Prepovedan je promet psov in mačk. 3. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti ste-.jini takoj; ko dopolnijo 4 mesece starosti. Veterinarska inšpekcija lahko odredi, da se cepijo tudi druge-domače živali, če to zahtevajo posebni pogoji. 4. člen Ne glede na drugi člen tega pravilnika se smeje izven naseljenih krajev prosto gibati službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe. 5. člen Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini,! če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini 6. člen -Za pse in mačke, ki se prikazujejo na razstavi, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom'. 7. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Qlahi lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba so pristojni in'dolžni pokončati: — neregistrirane -in necepljene pse, v — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. Lastnikom v drugem odstavku navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane živali. Živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino, oziroma živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino, je treba ubiti oziroma zaščitno cepiti, vendar morajo biti 3 mesece po stiku zaprte v karanteni. Prepove se odnašanje živalskih proizvodov, živalskih surovin in predmetov, s katerimi se lahko prenese - iz okuženega dvorišča in od drugod 8. člen .novske družine so dolžne pokončevati lisice, volkove, gledalce in'drugo škodljivo divjad 9. člen Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju ".SOV. Občani so dolžni o gibanju živali, navedenih v drugem odstavku 7. člena, in drugih živali, si bi se nenaravno vedle, nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 10. člen Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji, Veterinarska postaja Posavje, Polje 350 Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska-higien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla 11. člen Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: — oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti 'zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo; — da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor, za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva; — da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven oziroma če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen oziroma če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet. 12. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena odredbe. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 14. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 15. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 15/80. 16. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 6-17/81 Ljubljana,- dne 19. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. 400. Na podlagi 2. odstavka 2. člena odredbe b preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Siska ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju Skupščine občine Ljubljana Šiška I. SPLOŠNE določbe 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani, Veterinarska postdja »Posavje«, obratna veterinarska ambulanta Perutnina Zalog DO AGROEMONA — TOZD POLJEDELSTVO — GOVEDOREJA — obrat Vodice opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. ' 2. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 3. člen Veterinarska postaja »Posavje« in obratna veterinarska ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje psov proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot 4 mesece. Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti na družbenem perutninskem obratu Repnje, DO Perutnina Zalog. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. , Cepljenje na družbenem obratu Repnje opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog. V naselju Repnje, kjer je družbeni perutninski ob-brat, mora preventivno cepiti vso perutnino proti atipični kokošji kugi Veterinarska postaja »Posavje«. 7. člen Valilna jacja, pridobljena v farmi Repnje, smejo izvirati ie iz perutninskih jat, v katerih pri seroioski preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tre-morju perutnine in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, fu-razolidon itd.).* Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja »Posavje« z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnina Zalog. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja »Posavje«. 9. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo OD Agroemona TOZD Poljedelstvo — Govedoreja, obrat Vodice ter bike last Kmetijskega zavoda Ljubljana OC Preska. Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino AOC osnovne goveje črede na obratu Vodice opravi obratna veterinarska ambulanta, preventivno cepljenje bikov v osemenjevalnem centru v Preski pa opravi VP »Posavje«. 10. člen V letu 1981 je treba opraviti tuberkulinizacijo v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo opravi VP »Posavje« v vaseh in naseljih: Sp.-, Sr. in Zg. Gameljne, Rašica, Šmartno Pod Šmarno goro, Povodje, Skaručna, Vojsko, Vesca, Selo, Sinkov turn, Polje pri Vodicah, Repnje, Dobru-ša, Zapoge, Dornice, Trnovo, Verje, Zg. in Sp. Pirniče, Zavrh, Vikrče. Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo OZD Agroemona, Tozd Poljedelstvo — Govedoreja, obrat Vodice. Tuberkulinizacijo opravi VP »Posavje«. Tuberkulinizirati je treba bike na osemenjevalnem centru v Preski. Tuberkulinizacijo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani do 31. 12. 1981 11. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno prstnastim preiskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine Ljubijana Šiška in sicer enkrat na leto; — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede organizacije združenega dela Agro-ehiona TOZD Poljedelstvo — Govedoreja — Obrat bodice; — z enkratno serološko preiskavo krvi in enkratno laboratorijsko preiskavo semena bikov OC Preska in sicer v presledkih 6 mese#ev med obema pregledoma. Mlečno prstnasti preiskus opravi VP »Posavje«. Odvzem krvi osnovni goveji čredi OZD Agroemona, obrat Vodice opravi VP »Posavje«. Odvzem krvi bikom v OC Preska opravi VP »Posavje«. Odvzem in pregled semena v OC Preska opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani do 31. 12. 1981. 12. člen Bike plemenjake v OC Preska je treba preiskati na levkozo govedi. Odvzem krvi bikom plemenjakom v OC Preska opravi VP »Posavje«, preiskavo seruma s preiskusom v agar gelu pa opravi Klinika za prežvekovalce VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Plemenjake v osemenjevalnem centru v Preski je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Kri bikom plemenjakom odvzame Veterinarska postaja »Posavje«. Preiskavo krvi ipravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Čebelje družine vzrejevalča matic —- Bukovšek Alojz, Golo brdo 19 — je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost. nosemavost in varoa-tozo. Pregled opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Gerbičeva 60. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja morajo odvzemati delavci Veterinarske postaje »Posavje«. Pregled na varoatozo opravi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic, last Zveze ribiških družin, Ljubljana — Ribogojnica Povodje morajo biti poslani v preiskavo'od meseca julija naprej do 31. decembra 1981, vzroci tržnih rib pa ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati tudi postrvske ribe, last Zavoda za ribištvo v Ljubljani, Ribogojnica Sava. Vzorce rib vzame Veterinarska postaja »Posavje« Pregled vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 16. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 6-20/81 Ljubljana, dne 19. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. 401. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. dlesna zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Urdni list SRS, št. 2/78) ter 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Šiška dela vi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0046 b) Za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 260 c) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah za vsako začeto uro porabljenega časa 260 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravljajo z območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: a) za kamionske, vagonske in letalske pošilj ke: din — kopitarjev in parkljarjev ter žive perutnine do 10 ton 260 — za vsako nadaljno tono 26 b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih govedi od komada 35 — teleta od komada 20 — prašičev in drobnice od komada 7 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom 6 — za vsako čebeljo ‘ družino 7 c) za meso kopitarjev in parkljarjev od kg — za mesne izdelke — razen konzerv od kg — za divjačino od kg — za perutninsko meso od kg — za drobovino.od kg — za ribe, rake, polže — živo od kg — za mast od kg — za mleko od litra -— za mlečne izdelke od kg — za jajca — cela po komadu ' — za jajčne izdelke od kg — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,024 0,11 0,016 0,11 0,052 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pri pristojni organizaciji, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, pride ob določenem času na mesto nakladanja, razkladanja in prekladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 260 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. II a) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in pre- lil Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristobina za vsako kravo molznico 100 dinarjev. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se plača poleg določene pristojbine še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 65 dinarjev. V Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pašalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitami pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška. Letni pašali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine. VI Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sa-nitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povčana za 50 odstotkov. VII Pristojbine po tej odredbi se obračunajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50104-840-027-3182 najmanj enkrat mesečno. * VIII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 17. maja 1979. IX Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 6-19/81 Ljubljana, dne 19. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 402. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona c varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78), pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SFRJ, št. 34/80) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 97. seji dne 11. februarja 1981 sprpjel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen -* S to odredbo se na območju občine, ki je okužena s steklino, odreja kontumac psov in mačk. 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Prepovedan je promet psov in mačk 3. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti in če je treba tudi druge za steklino dovzetne živali. 4. člen Ne glede na drugi člen tega pravilnika se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati službeni psi JLA in milice, psi reševalnih ekip in psi, ki vodijo slepe. 5. člen Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. 6. člen Za pse in mačke, ki se prikazujejo na razstavah, je treba pred razstavo priskrbeti potrdilo o zaščitnem cepljenju in potrdilo o preizkusu na steklino z negativnim izvidom. 7. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba so pristojni in dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. Živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino, oz. živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino je treba ubiti, oziroma zaščitno cepiti, vendar morajo biti 3 mesece po stiku zaprte v karanteni. Prepove se odnašanje živalskih proizvodov, živalskih surovin in predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod. 8. člen Lovske družine so dolžne pokončevati lisice, volkove, glodalce in drugo škodljivo divjad. 9. člen Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov. Občani so dolžni o. gibanju živali navedenih v drugem odstavku 7. člena in drugih živalih, ki bi se nenavadno vedle nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 10. člen Trupla pokončanih živali iz 8. člena morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji, Veterinarski zavod Krim, Grosuplje. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-hi-gienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. 11. člen Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: — oseba, ki odira trupla omenjenih živali, mora biti zaščitno cepljena proti steklini, ne sme imeti poškodb na glavi in rokah in mora biti usposobljena za to delo; — da ima, ko odira trupla, na sebi zaščitno obleko, rokavice, masko in obutev ter da ima ustrezen pribor za jemanje materiala za laboratorijski pregled (skalpel, škarje, nož, dleto, kladivo, žago, steklenice za jemanje, pakiranje in pošiljanje materiala) ter dezinfekcijska sredstva; — da je spravljena vreča s kožo v posebnem prostoru, dokler se ne dobijo izvidi preiskav. Ce je izvid pozitiven oz. če je žival obolela, je treba vrečo skupaj s kožo uničiti, če je izvid negativen, oz. če je žival zdrava, pa se sme koža dati v promet. 12. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenavadno vedla in ravnati s truplom v smislu 10. člena odredbe. 13. člen Lastnikom, v drugem odstavku navedenih živali - Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja ne pripada odškodnina za pokončane živali. pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 14. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 16. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline objavljene v Uradnem listu SRS, št. 2/81. Št. 322-8/80 Ljubljana, dne 11. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Joško Vučemilo 1. r. 403. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 33/80) in 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 97. seji dne 11. februarja 1981 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morata veterinarski organizaciji, ki sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Krim - Grosuplje in obratna ambulanta Perutnina Zalog opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. * 2. člen Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morata voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac /