Ste«. 233 V Ljubljani, petek 13. oktobra 1939 Leto IV Nemški odgovor na angleške mirovne pogoje, katere je snoči povedal v svojem govoru predsednik vlade Chamberlain: Brezobzirna vojna na kopnem, na morju in v zraku London, 13. okt. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj popoldne imel govor, v katerem je obračunaval s Hitlerjevimi mirovnimi predlogi. Bil je to najodločnejši in najbolj dramatični govor starega angleškega državnika. Chamberlain je med drugim izvajal: »Kakor je bilo treba pričakovati, so res prišli nemški mirovni predlogi. Zdaj je treba povedati, kakšno je angleško stališče do njih. 2e ob konou avgusta je Anglija poudarila, da bo ob vsakem nasilju proti Poljski izpolnila svoje obveznosti. Prosila je Hitlerja, naj začne neposredne posvete s poljsko vlado, ker je bila Poljska pripravljena se mirno sporazumeti z Nemčijo. Navzlic posredovanju Roosevelta, belgijskega kralja, holandske kraljice, Mussolinija in papeža Pija XII. je Nemčija začela vojno proti Poljski. 1. septembra je Hitler napadel poljsko mejo ter s silo orožja in strojev strl odpor poljskega naroda in vojske. Nemška letala in topovi so bombardirali poljska mesta in vasi ter na debelo mesarili civilno prebivalstvo, v nasprotju z vsemi obveznostmi, o katerih Hitler pravi, da jih je držal. Po tem blaznem napadu, ki je veljal življenje toliko Poljakov in Nemcev, prihaja Hitler s svojimi predlogi. Toda v teh predlogih ne obžaluje grozodejstev proti človeštvu. Iz Hitlerjevega govora ni jasno, kakšna bo usoda Poljske pod Nemčijo. Po njegovem morata to urejevati Rusija in Nemčija. Zato temelje njegovi predlogi za obnovo evropske varnosti na priznanju njegovih osvojitev in pravice, da on dela kar hoče. Anglija zaradi svoje časti teb zahtev ne more sprejeti. Hitlerjevim zahtevam ni mogoče verjeti, saj je v letih 1935, 1936 in 1938 zagotavljal, da ne bo osvajal tuje zemlje. Sklenil je zvezo s Sovjeti, čeprav je prej neprenehoma napadal boljševizem. Njegova tolikokrat prelomljena beseda in spremembe njegove politike so glavne težkoče za kako razpravljanje o njegovih predlogih. Skušnja kaže, da se ni mogoče zanašati na besedo sedanje nemške vlade. Anglija in Francija se borita zdaj za svobodo malih narodov, za svoj obstanek in za obstanek- vseh držav, ki ljubijo svobodo. Za-..VAdata se, da zahteva vojna velike žrtve. Ne iščeta od nje dobička, marveč hočeta z njo ustvariti temelj za boljše sožitje med narodi. Bodoči mir mora biti resničen in trden, ne samo premirje med alarmi in grožnjami. Temu miru pa je na potu samo sedanja nemška vlada. Preden bosta Anglija in Francija pripravljeni prenehati nadaljevati vojno z vso silo, morata videti dejanja, ne nemške obljube. Le če ho obnovljeno na svetu zaupanje. ho mogoče izvesti razorožitev, obnovitev trgovine in blagostanja vseh narodov. To jo osnovni pogoj, ki ga lahko izpolni samo nemška vlada. Če tega ne stori, bosta Anglija in Francija izpolnili svojo dolžnost do konca. Berlin, 13. okt. m. Kancler Hitler je takoj, ko je nehal predsednik angleške vlade Chamberlain včeraj govoriti, poklical k sebi zunanjega ministra Ribbentropa, da mu je prevajal govor, nakar sta ga temeljito preučila. Nemška vlada je napeto pričakovala Chamberlainov govor, ker je pod vtisom propagan-“® pričakovala, da Chamberlain ne bo gladko izv . *? Hitlerjevih predlogov. Ker so bila pa kaB)an^ “ngleškega ministrskega predsedni-7avl»2r*ako,,ano ostra, odločna in jasna, je cejšno razočaiani"enŠkih kt%l.h Pr6' ški i * Do P°*ne noči so bili nem- noči ie izSlkrogi /el° ™Peti, Sele okrog pol- je Chamberlainov govo^ i u o*'1” ,praTi’ d.a na morebitno mirno^poravnavo .eH® 0 ra V smislu Hitlerjevih nr^, ° »edanjega spoje nemogoče, da bi Nemči ia B°toril koli korak za premirjo z AneHi« ! kakršen in za pomiritev Evrope. g ij° in Fra™Jo ZDAJ BO GOVORILO OROŽJE Temu uradnemu sporočilu pristavljajo vo dilni krogi hitlerjevske stranke, da je zdai položaj jasen. Zdaj se bo začela vojna zares in brezobzirno na kopnem, v zraku in na morju. V zvezi s tem je bilo izdano nemškemu letalstvu povelje, naj takoj prične ■ brezobzirnimi napadi na angleško brodovje v Severnem morju. V današnjem časopisju se je začela močna propaganda za nadaljevanje vojne in za prepričevanje nemškega ljudstva o končni zmagi nad Anglijo. Berlin, 13. okt. o. »Diplomatische politische Korrespondenz« prinaša ogorčen članek o včerajšnjem Chamberlainovem govoru in pravi, da hočeta Anglija in Francija zdaj uničiti nemški narod. Nemško ljudstvo je še vedno upalo, da bo mogoče ubrati mirno pot in ni pričakovalo takega udarca od zahodnih velesil. VVaskington, 13. okt. o. Ameriški listi so Chamberlainov govor prinesli v posebnih izdajah, hkratu z nemškim uradnim odgovorom .pod naslovom »Hitlerjevo povelje je zdaj brezobzirna vojna«. Ameriški listi popolnoma odobravajo angleški odgovor rekoč, da je nemogoče, da bi Anglija in Francija priznali zasedbo Poljske, ker bi se s tem sami zaznamenovali kot zločinki. Listi^ poudarjajo, da je Chamberlain prepustil nemški vladi odgovornost za nadaljevanje vojne. Če sedanja nemška vlada odstopi, se bosta Anglija in Francija pogajali za mir. Pariz, 13. okt. o. Včerajšnji govor angleškega ministrskega predsednika razlagajo v Franciji kot nov dokaz za popolno slogo Anglije in Francije spričo Hitlerjevih mirovnih 300.000 Fincev, 600.000 rdečih ob finsko sovjetski meji V Moskvi pa potekajo finsko sovjetska pogajanja o nesprejemljivih ruskih zahtevah Helsinki, 13. okt m. Finska vlada je do snoči poslala na sovjetsko mejo 300.000 dobro oboroženih in z vsem oskrbljenih mož. Mobilizacija vojske in izseljevanje civilnega prebivalstva iz prestolnice ter večjih obalnih mest poteka z veliko naglico in v redu. Pri tem prihajajo do izraza vse odlične lastnosti Fincev, kot izrazito športnega naroda. Na sovjetski strani je ob meji zbranih okrog 600.000 rdečih vojakov s tanki in težkim topništvom. V prestolnici Finske so vse šole zaprt« in vlada vojno stanje. Navzlic vsem pripravam pa so finski uradni krogi še vedno prepričani, da Sovjetska Rusija ne bo stavila Finski nesprejemljivih zahtev. Pri tem se zanašajo zlasti na posredovalno akcijo ameriške vlade, ki je po svojem poslaniku v Moskvi že včeraj posredovala pri boljševiški vladi za Finsko. Helsinki, 13. okt. m. Poslednja poročila o sovjetsko-finskih pogajanjih v Moskvi govore, da so sovjetske zahteve do Finske vedno hujše. Ra-zen otokov, ki obvladujejo ruske obalne vodo in katere je Finska pripravljena odstopiti Rusiji, zahtevajo Sovjeti, da jim Finska dovoli urediti več letalskih in pomorskih oporišč na svoji zahodni obali. Ta oporišča M služila nadaljnemu boljše-viškemu prodiranju na zahod: na Švedsko in na Norveško. Razen tega zahtevajo boljševiki, naj jim Finska izroči Aalandske otoke, najvažnejšo vojaško točko v Baltiškem morju. Ti otoki so po svoječasnem mednarodnem sporazumu, katerega sta podpisali tudi Nemčija in Rusija, neutrjeni. Finsko zastopstvo odločno odbija večino sovjetskih zahtev, zlasti pa tisto o ureditvi pomorskih in letalskih oporišč na finski obali in pa nadzorstvo nad Aalandskimi otoki. Finski zunanji minister je snoči v poslanski zbornici imel govor, v katerem je dejal, da upa, da se bo Finski posrečilo ostati nevtralna. So pa vprašanja, pri katerih Finska za nobeno ceno ne bo popustila. Stockholm, 13. okt. m. Švedski obrambni minister je snoči dal v liste kratko izjavo, v kateri pravi: Naše misli so ta trenutek posvečene Finski. Njene skrbi so tudi naše skrbi. Naše vojaške priprave niso bile začete kur tjavendan, temveč zato, ker moramo biti pripravljeni, da bomo tudi mi Švedi branili svoj mir in svobodo. Združene države posredujejo v Moskvi za Finsko in za mir na Balkanu Bolgarija je pripravljena se mirno sporazumeti z vsemi sosedami Moskva, 13. okt o Ameriški poslanik je snoči posredoval pri sovjetski vladi zaradi Finske. Izrazil ji je željo ameriške vlade, naj sovjetska vlada ne stori nobenega koraka, ki bi nepravično škodjl dobrim dosedanjim od-nošajem med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Dalje je poslanik sporočil sovjetski vladi, da bi Ameriki bilo zelo neprijetno, če bi Sovjetska Rusija kakorkoli motila mir in sedanje stanje na Balkanu. Bukarešta, 13. _ okt. o. Močni oddelki romunske vojske, ki so bili te dni po posredovanju jugoslovanske vlade odpoklicani z madžarske meje, odhajajo v Besarabijo in bodo tam ojačili posadke vzdolž ruske meje. Moskva, 13. okt. o. Sovjetsko časopisje je začelo s silovito gonjo o krivicah, ki jih ruska manjšina trpi v romunski Besarabiji. Povod za to gonjo so dale proslave 15 letnice besarabske bolj-ševiške republike, ki je bila ustanovljena takoj po vojni, dokler niso Romuni Besarabije zasedli. Sofija, 13. okt. o. V Bolgariji vedno bolj prevladuje mnenje,^ da je treba vsa sporna vprašanja med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami urediti mirno s posvetovanji. Bolgarija je pri- Francozi s poplavo preprečujejo nemške priprave za prehod čez Ren Basel, 13. okt. o. Francoska letala, ki so preletela nemško ozemlje, so opazila, da nem-tte v°jaške oblasti pri Isteinu delajo vse noči „ ln Pr*Pravljajo na peščenem otoku Rein nu vse potrebno za prehod čez reko. Ta del zv; rer„,rČno,utrdi'i ‘P imenujejo »nem-f Gibraltar«, če bi se Nemcem posrečilo na tem delu prekoračiti Ren. potem bi bilo ogroženo francosko mesto Lauterbourg, ki leži 185 kilometrov na severu ob reki Renu. Francoske vojaške oblasti pa so pravočasno uvidele to ne- r™1 dalY?,pre 1 ^‘vornice pri Kembsu, ki leži 18 km od Basel«. S tem bodo povzročile poplavo na nemškem ozemlju, kjer sc Nemci vse noči pripravljajo za prehod čez Ren. Zaradi zapore se je voda na nemški strani že prav močno dvignila in onemogočila vsako nadaljnje delo za prehod. Poživljeni nemški napadi na vseh delih bojišča zadnje dneve so imeli namen, odvrniti pozornost francoskega poveljstva od priprav za n n 7'rnvn »r»r^ H c Iti friVp Ifjnr PcT^reh^dncb11* mecl Nemčijo in Francijo, škega naDarfnn'rdovratnega in živahnega nem-govorile na n»JnV° £Čerai francoske čete od- ikimi patrolami, U vabiti v zasede, posebno nevarne zaradi valovitega ‘-gozdnega značaja ozemlja. Ko so pa patrole stopile v stik z branilci prednjih posto- Jfnk’- ^1Z ne,mške' ?dai s francoske strani začelo živahno streljanje iz pušk in avtomatskega orožja. Francoskim četam ie na njihovem levem kr,lu v teh krajih v čvrsto oporo gozd Warndt, ki so ga francoske čete zavzele pri svojem začetnem prodiranju Pred tem gozdom pa stoje najtrdnejše in največje naprave Siegfriedove črte na 500 metrov visokem hribu Winserberg, ki brani dostop k Saarbriicknii, in je oddaljen samo 4 km od pravljena odreči se vsem svojim lahtev&m, razen južne Dobrudže, katero so ji Romuni vzeli leta 1913 in ki predstavlja čisto bolgarsko ozemlje. Bolgarija zelo želi, da bi glede njenih zahtev in predlogov pri Romuniji posredovala jugoslovanska vlada. ffBremen" je v sovjetski luki Murmansk Amsterdam, 13. okt. o. List »Het Volk« prinaša poročilo ob obisku 6vojega dopisnika Cooka na krovu največjega nemškega parnika »Bremena«, o katerem do zdaj ni bilo nobenih določenih vesti. Po tem poročilu je parnik na varnem v ee-vernoruekem pristanišču Murmansku. Kapitanu »Bremena« Ahrensu se je posrečilo uiiti angleški blokadi. Če bi bile angleške ladje »Bremen« zajele, to kapitan dal nastaviti na krov ogromno število 6odov z bencinom in oljem, in bi bil ladjo ob nevarnosti takoj zažgal z V60 posadko vred, ker je *®el tako naročilo od mornariškega ministrstva. Ko je poveljnik zvedel za vojno med Nemčijo in Anglijo, je baje sklical posadko in ji dejal, da je prisegel, da Angleži ne bodo zajeli njega živega in ladje cele. Nato so ladjo prebarvali 6ivo in je skoraj štirinajst dni križarila po Severnem Atlantskem morju ter se nazadnje rešila v Murmansk. Med Islandijo in med Spitzbergi so opazili angleško pomorsko patTolo, a so ji ušli. Parnik je imel izobešeno samo zastavo Sevemo-nemškega Lloyda j? Pa boljševiško zastavo s srpom in kladivom. BoljJeviki so iz Murmanska poslali »Bremenu« na-tototi pilotsko ladjo, ki je parnik prepeljala v luko. Tam so ga zasidrali, posadko pa čez Leningrad in Kijev poslali v Berlin. Parnik je za nemško mornarico zdaj brez vrednosti. Če bo v Murmansku zasidran dalje časa, ga utegne uničiti rja. Voditelj delnvgkc opozicije v angleški zbornici major Attlee je po govoru ministrskega predsednika izjavil, da se angleško delavstvo strinja z vlado, češ da je predloge za mir stavil človek, ki ne nudi za bodočnost nič drugega kakor nedoločene obljube. Z njimi je prišel šele po neizzvanem napadu na Poljsko. Švedska, Norveška in Finska so v Moskvi vložile protest, da Rusija sili Finsko v vojno z neupravičenimi zahtevami. Samo Amerika bi lahko posredovala za mir, je izjavil voditelj nemškega tiska dr. Diettrich -oet fu"*rr| ?knr’nrn. ponudb. Francija in Anglija sta edini v tem, da mora Nemčija dati stvarna poroštva, ee hoče, da se bosta Anglija in Francija z njo po-gajali. Za danes ob 10 je blia sklicana seja francoske vlade pod vodstvom predsednika republike Lebruna. Na njej so razpravljali o nadaljevanja vojne z Nemčijo. Vesti 13. oktobra Novi italijanski poslanik v Londonu Bastianini je včeraj odpotoval na svoje službeno mesto. Pravijo, da nese s seboj Mussolinijevo poslanico z italijanskim stališčem do mirovnih pogajanj in do morebitne konference. Angleke vojne ladje so v južnem Atlantskem morju ujele veliki nemški parnik »Pac Norte«, ki je pobegnil iz neke argentinske luke. Predsedstvo vrhovnega sovjeta v Moskvi je včeraj potrdilo pogodbo o vzajemni pomoči z Litvo. Predsednik letonake republike je enoči imel govor, v katerem je dejal, da pomeni zlom Poljske konec vojne na vzhodu. To dejstvo je prisililo Letonsko, da sklene pogodbo s Sovjeti, ker bo edino s tem mogla ohraniti vsaj nekaj svoje samostojnosti. Letonska se ni mogla zanašati na pomoč kakih oddaljenih velesil. Sovjetski radio potrjuje vesti, da je bila ojačena sovjetska vojska na Kavkazu, ob turški in ob perzijski meji. Finski zunanji minister Erkko je snoči imel po radiu govor za vse skandinavske države* Dogovorjeno je bilo, da bodo govor oddajale nemške postaje tudi v Ameriko, ker Finska nima tako močnih oddajnikov. V zadnjem trenutku 6°Nomci brez razloga prenos odpovedali, tako da se Finci niso mogli sporazumeti z angleškimi ali francoskimi postajami. Dvanajst nemških podmornic je bilo v septembru uničenih, pravi francosko poluradno sporočilo. Tajnik ameriškega zunanjega ministrstva Berle je enoči imel govor po radiu, v katerem je dejal, da ameriška vlada upa ohraniti mir na zahodni polovici sveta, ker je prepričana, da je mogoče vse spore rešiti s pravico namesto z orožjem. Govor so prenašali v vse severne in južnoameriške države. Bivši angleški mornariški minister Dufl Cooper je odpotoval v Združene države, kjer bo imel vr-6to propagandnih predavanj o tem, zakaj je Anglija morala iti v vojno. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj sprejel odposlanstvo voditeljev raznih politični*1 strank, ki so posredovali pri njem, naj bi vlada odpravila politično eenzuro, vojno stanje v oddaljenih francoskih pokrajinah, demobilizirala starejše družinske očete in omilila postopek vojnih sodišč proti članom razpuščenih komunističnih organizacij. Anglija letos 11. novembra ne bo praznovala obletnice premirja v bivši svetovni vojni. Vojaški odbor ameriške zbornice je izdal sklep, v katerem obsoja prodajo vojnih surovin: gumija, mangana, kroma itd. v tujino. Te surovine morajo ostati v Ameriki, da bo pripravljena, če bo treba poseči v vojno. Demokracije so se zdaj spoprijele z diktaturami, zato mora tudi Egipt z vsemi sredstvi pomagati demokracijam do zmage, je izjavil bivši predsednik egiptovske vlade Mahmud paša. Poljska bo spet vstala in njene žrtve niso bile zaman, je govoril bivši predsednik Združenih držav Hoover včeraj pri zadušnici za padle poljske vojake. V Moskvi so ustanovili mešano komisijo, ki bo določila končno mejo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Komisija bo začela z delom, ko bodo vojske obeh držav prišle do meje, kar se do zdaj zaradi še vednega odpora Poljakov Še ni zgodilo. Geuoral Franco je včeraj ob slavnosti »Španskega dne« imel govor za Španijo in južnoameriške države. V govoru je dejal, da katoliška vera druži Spance danes bolj kakor kdajkoli poprej. Vsi Spanci imajo eno samo domovino in eno samo Cerkev, edino s pomočjo božjo se je Španija otela pogube. V Milanu se bodo prihodnje dni začela važna gospodarska pogajanja o sodelovanju italijan ske industrije pri obnovi Španije. Ta pogaja nja so dokaz, da hoče Italija še naprej ostati nevtralna. Finska vlada je na olimpijskem stadionu v Hel sinkih zapovedala sneti vse tuje zastave, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov in demonstracij. V Berlinu bodo te dni razstavili del vojaškega in civilnega plena, ki ga je Nemčija dobila ob zasedbi Poljske. S tem bodo delali propagan do za zimsko pomoč. Skandinavske države bodo prosile predsednika Roosevelta, naj osebno posreduje pri Angliji in Franciji za mir. Angleški zbornici sta odobrili vojni proračun snoči ga je pa jiodpisal še kralj. Predsednik angleške vlade bo v soboto zvečer po radiu govoril prebivalstvu Anglije rn angle- 'kih čezmorskih posestev. Priprave ljubljanske občine za zaščito prebivalstva ob nepredvidenih dogodkih Iz govora župana dr. Adlešiča na včerajšnji občinski seji Trzinska avtomobilska nesreča pred apelacijo Z ozirom na izjemne razmere, ki so nastale v mednarodnem svetu, je tudi v naši državi postala imperativnu potreba, da se pripravi in uredi vse, kar je za njeno zunanjo in notranjo varnost potrebno. Med temi pripravami pa imajo važno vlogo ukrepi in priprave.za zaščito civilnega prebivalsiva ter je država v tem pogledu izdala posebno odredbe, oziroma so za tak primer predvidene odredbe že veljavnih zakonov stopile v ospredje. Zlasti v mestnih | občinah pa je večidel tega dela in teh nalog | pripadalo mestnim občinam, tako po uredbi in pravilnikih o zaščiti pred zračnimi napadi, po zakonu o državni obrambi, po uredbi o rezervah hrane, po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice in po uredbi podpor rodbinam obveznikov, ki so pozvani na vojaško dolžnost. Nov magistratni oddelek — zaščitni urad Ker v rednem poslovanju uradi mestne občine ljubljanske za te posebne naloge niso bili pripravljeni niti glede osebja, niti glede prostorov, niti glede kreditov, se je moralo pristopiti najprej k temeljni organizaciji vsega tega dela ter sem zato odredil, da se osnuje v okviru mestnega poglavarstva poseben oddelek XI — zaščitni urad. Ta urad je formalno začel poslovati 14. septembra t. 1. Po definitivni ureditvi vodi urad direktor mestnih uradov ter se urad deli na 2 oddelka: v splošno in tehnično zaščito. Splošna zaščita ima 6 odsekov, t. j.: splošni in propagandni odsek, odsek za evakuacijo in oddaljevanje, odsek za zaščito dece, odsek za zdravstveno-kemično službo, odsek za prehrano, odsek za podpore. Tehnična zaščita ima prav tako 6 odsekov, in sicer: za gradbeno nadzorstvo javnih in zasebnih zaklonišč, za projektiranje in izvršitev javnih zaklonišč in zaklonov v mestnih hišah, za preskrbo z vodo, za odstranjevanje ruševin, za obnavljanje službe pri porušenih objektih, za gasilstvo in obveščanje. Splošna zaščita je dobila svoje prostore na Mestnem trgu št. 2 v dosedanjih prostorih obrtnega oddelka, ki se je preselil v Auerspergovo palačo, razen oddelka za zdravstveno-kemično službo, ki posluje že na fizikatu, tehnična zaščita pa ima svoj urad v prostorih tehničnega oddelka v II. nadstropju Kresije. Kakor je razvidno iz razdelitve — posamezni odseki že po nazivu povedo, kakšen je njihov delokrog — je glavni posel zaščitnega urada izvrševanje uredbe in pravilnikov pred napadi iz zraka. Izven te pasivne obrambe pa so še predmeti rezervne prehrane in podpor rodbinam vpoklicanih. Nad celotnim delom za pasivno obrambo čuva posebni krajevni odbor za zaščito mesta, ki se pravkar snuje, posamezni odseki zaščitnega urada pa imajo kot posvetovalni organ še strokovne pododbore tega krajevnega odbora. V ta krajevni odbor ter pododbore bodo poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblasti ter strokovnjakov pozvani tudi zastopniki mestnega sveta, in sicer načelniki dotičnih strokovnih odborov, strokovni referenti mestnega poglavarstva ter predstavniki organizacij, ki se morajo k delu za obrambo mesta pritegniti. Vse prebivalstvo mora sodelovati Ugotavljam, da je mestna občina ljubljanska s svoje strani glede organizacije tega dela ter tozadevnih priprav storila vse, kolikor je bilo mogoče ter da v napredovanju tozadevnih del prednjači pred vsemi ostalimi mesti naše države. Jasno pa je, da se tako ogromno delo ne da izvršiti v kratkem času, da je treba premostiti mnoge nepredvidene težave in zapre ke, ter se ustreže na eni strani zahtevam uredb vojaških in civilnih oblasti, na drugi strani pa da prebivalstvu možnost, da na najprimernejši ter zlasti finančno najmanj občutljivi način pri tem sodeluje. Gotovo imamo vsi največjo željo, da ostane naša domovina kot doslej nedotaknjena od vojnih grozot, poleg te splošne želje pa si želimo vsi še neko varnost in zaščito, aa bo naša vest mirna in da moremo tudi glede naših otrok, naših rodbin in naših domov mirneje gledati v bodočnost. Zato so vse te priprave potrebne. Zato tudi mestna občina v tem pogledu veliko dela, potrebno pa je, da sodeluje pri tem vse prebivalstvo in da ukrepe, ki jih' izdaja mestna občina, podpira z vsemi svojimi moralnimi in materialnimi silami. Marsikaj izgleda na prvi pogled nepotrebno, komplicirano in neprijetno, če pa se pogleda s prave strani ter zadeva prav obrazloži, mora vsak uvideti, da je le v dobro posameznika in skupnosti, da se na polju pasivne obrambe čim več stori in to ne le za gradnjo zavetišč m po- dobno, temveč predvsem z organizacijo in poučevanjem civilnega prebivalstva, da bo vsak miren in pripravljen, če bi — kar Bog ne dai — taka sila nastala. Skrb za prehrano Kakor za obrambo pred zračnimi napadi, pa mora skrbeti občina vsaj delno tudi za prehrano prebivalstva za primer posebnih dogodkov. Tozadevna posebna uredba o rezervah hrane določa, da mora n. pr. mestna občina ljubljanska imeti za vse prebivalce za en mesec rezervne hrane glavnih prehranjevalnih predmetov. Tudi tukaj je nastalo polno vprašanj in težav. Moremo pa z zadovoljstvom ugotoviti, da so vse začetne težave in priprave že prebrodene. Zagotovljena so že skladišča za shranjevanje blaga v mestu in bližnji okolici. Ugotovljena je potrebna minimalna količina in razdeljena vrsta hrane ter nje porazdelitev in vskladiščenje, da še celo več, pričelo se je že z nakupom določenih predmetov. Celotno minimalno količino vse rezervne hrane smo preračunali po uredbi in znaša ca. 350 vagonov. Medtem je pretežna večina pšenice, potem pa se fižol, ječmen, olje, mast, sladkor, sol ter kava in kavine primesi. Poskrbljeno je tudi, da se bo blago po potrebi obnavljalo in se ne bo kvarilo ter bo tako ljubljanskemu prebivalstvu v jrimeru potrebe na razpolago dovol jna količina, ki do preprečila pomanjkanje živil, pa tudi nedovoljen porast cen. Podpore družinam vpoklicanim Kot tretjo panogo poleg pasivne obrambe m preskrbe rezervne hrane vodi zaščitni urad še skrb za družine onih, ki so bili poklicani na orožne vaje, pa nimajo dovoljnih sredstev za preživljanje. Res je z veljavnostjo 4. oktobra izšla posebna uredba, ki prenaša to skrb s finančne strani na državo, vendar se ta uredba praktično še ni pričela izvrševati Zato mestna občina po dosedanjih predpisih, predvsem pa po svoji moralni zavezanosti nasproti onim. ki so ostali brez preskrbe iz višjih razlogov, skrbi za te družine, zlasti še za čas pred uveljavljenjem te uredbe. , Končno naj še navedem, da sem s posebnimi virmani odredil začasno dotacijo zaščitnemu uradu za posle pasivne obrambe in za podpore; za rezervno hrano pa je dala na razpolago kratkoročni kredit Mestna hranilnica ljubljanska le začasno, dokler ne dobimo kredite pri Državni hipotekarni bnnki, tako da je tudi finančna stran osigurana vsaj za temeljne in osnovne naloge, za katere smatram, da j"' mestna občina more in mora izvršiti v interesu in za korist svojega prebivalstva Ljubljana, 13. oktobra. Del javnosti je bil letošnjega junija zelo razburjen zaradi tragične smrti pismonoše J. I.anija iz Ljubljane. Bil je po svoji krivdi kot kolesar žrtev trka z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil kamniški zdravnik dr. Fran Pucelj v smeri iz Ljubljane proti Kamniku. Bilo je 20. junija. Pismonoša Janko Lani je napravil s svojim prijateljem Jožetom Šuligojem izlet v Moravče, kjer je bil ta dan, na nedeljo, sokolski zlet. Zvečer se je vračal proti Ljubljani. Pred hišo št. 34 v Trzinu pri Domžalah, kjer je ravna in pregledna državna cesta, je trčil v avto, ki ga je podrl, da je nezavesten obležal, da je dobil notranje poškodbe ter je bil kmalu nato prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je nato izdihnil. ... ... Državno tožilstvo v Ljubljani je dvignilo proti vozaču osebnega avtomobila, zdravniku dr. Franu Puclju obtožbo zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa za ljudi po §-u 205-11 k. z. Obtožnica je navajala, da je obtoženi zdravnik vozil omenjenega dne po državni cesti skozi sklenjeno naselje Trzin kot šofer na popolnoma ravni, pregledni in prazni cesti s protipredpisano brzino 45—60 km na uro in tako neprevidno, da ni izrabil prostora, ko se je kolesar nahajal na napačni svoji levi strani, da ga je podrl, ker se kolesar ni premalo umaknil, kar je imelo za posledico ka-rambol. Pred sodnikom-poedincem okrožnega sodišča v Ljubljani je bil zdravnik dr. Fran Pucelj t. aprila t. 1. obsojen zaradi omenjenega prestopka na t mesec zapora, pogojno za 1 leto. Zasebna udeleženka pokojnega pismonoše Jo-sipina Lani je zahtevala za sebe in otroke plačilo mesečne rente v znesku 500 din in plačilo pogrebnih stroškov v znesku okoli 500 din. Proti tej sodbi je obsojeni zdravnik dr. F. Pucelj vložil po odvetniku dr. Alešu Peršinu priziv, ki ga je prav obširno in tehtno utemeljil, da njega ne zadene nobena krivda in da je nesrečo zakrivil kolesar sam. Priziv jc bil predložen ljubljanskemu apelacijskemu sodišču v rešitev. Kazenski senat apelacijskega sodišča pod predsedstvom dr. Lava Mastnaka je javno razpravljal o tej zadevi in povabil na razpravo kot pričo zdravnikovo sonrogo go. Maro in novega izvedenpa inz. Štolfo Josipa. Apelacijsko sodišče je ugodilo obtozenčevemu prizivu, razveljavilo prvo sodbo in zdravnika dr. Puclja popolnoma oprostilo vsake krivde na karambolu. V razlogih poudarja sodba ane-lacijskega sodišča, da je avto vozil 30 40 km na iiro, ne pa, kakor so nekateri trdili z brzino 60 km skozi Trzin. Ponesrečeni Lani pa je v trenutku trka zavil na nepravilno svojo levo stran ceste, da je gledal na kamniški vlak m celo z roko mahal proti vlaku. Prizivno sodisce ugotavlja, da je Lani v zadnjem hipu krenil s kolesom s svoje leve na svojo desno stran, Ljubljana od včeraj do danes Za one, ki so babjevemi, današnji dan nič prida ne obeta: trinajstega v mesecu smo in se petek vrhu tega, torej je horoskop babjevernosti za današnji dan na višku. — Vreme je pusto, megla nas tlači k tlom, ozračje je vlažno, mraza sicer ni, toda toplota, kolikor jo občutimo, je ne-prijetna, nekako zahrbtna. Priložnosti, da si človek nakoplje nahod ali še kak hujši prehlad, je dovolj. Okrog 2000 vpisanih na univerzi Včeraj se je zaključilo redno vpisovanje v zimski semester študijskega leta 1939-40 na ljubljanski univerzi. Točni podatki še niso znani, toda kakor nam sporočajo s kvesture, bo letošnja številka naših visokošolcev in visokošolk precej visoka in se bo gibala okrog 2000. Zelo verjetno je, da bo ta številka z naknadnim vpisovanjem še prekoračena. Rotar Jože podlegel poškodbam Pred nekaj dnevi smo poročali o roparskem napadu na 25 letnega Rotarja Jožeta, delavca pri »Jugočeški« v Kranju, iz Zgornje Besnice nad Kranjem. Rotarja je zvečer, ko se je vračal domov z dela, v bližini postaje Sv. Jošt napadel neznani ropar, ’ ga ustrelil z revolverjem v čelo in nato nezavestnega zavlekel v Savo. Ker je bila voda na onem kraju nizka, je Rotarjeva glava molela iz vode in je kmalu prišel k zavesti ter se splazil na breg, kjer so ga našli ljudje. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kijer so ugotovili, da mu je krogla prebila lobanjo in ostala v glavi. Sprva se je zdelo, da bo Rotar okreval od rane, toda potem so nastopile komplikacije, ki jim ie Rotar pred nekaj dnevi podlegel O roparskem napadu na Rotarja je pred dnevi poročal tudi neki ljubljanski dnevnik, ki pa je poskušal zaviti porodilo tako, da bi se rdelo, ka-jjor da je Rotar fimgiral roparski napad nase. Vsa stvar je res nekam skrivnostno izzvenela, toda domneva o fingiranem napadu bo vsekakor prehuda, zlasti zdaj, ko je žrtev napada podlegla rani, ki 1° 1e prizadejala krogla iz napadalčevega samokresa. Morda se bo oblastem vendarle posrečilo razjasniti skrivnost tega re6 nenavadnega zločina. Ako je Rotar imel pri tem kako svojo skrivnost, j0 je zdaj odnesel v grob. Drobna kronska Splašen konj ga je brcnil, da je padel pod voz. Snoči se je v Vodmatski cesti pripetila huda prometna nezgoda, ki so jo povzročili splašeni konji. Po pločniku Vodmatske ceste se je zvečer vračal domov mestni uslužbenec, 49 letni Skopec Peter. Po sredi ceste pa je privozil voz s konjsko vprego. Iz neznanega vzroka sta se konja splašila in zavila na pločnik. Eden od konj je z vso silo brcnil Skopca, tako da je padel pod kolesa voza, ki so mu strla več reber in mu prizadejala nevarne notranje poškodbe. Skopca so prepeljali v bolnišnico. Njegove poškodbe so smrtnonevarne. Oje mu je strlo več reber. Iz Podpeči so pripeljali v bolnišnico 56 letnega delavca pri Robiju Stanovnika Antona. Stanovniku je oje voza strlo več reber in mu zadalo tudi več notranjih poškodb. Stanovnikovo stanje je precej nevarno. — 66 letnemu Jakopiču Francu, ključavničarju iz Tržiča, je padel drobec železa v desno oko in mu ga občutno poškodoval. — 38 letna češenj Fani, žena čevljarskega pomočnika iz Ljubljane, je padla s kolesa in 6e precej potolkla. 38 letnemu delavcu v tržiški papirnici Jermanu Jerneju je stroj zgrabil desno roko in mu jo tako zgnetel, da mu jo bodo morali najbrž odrezati. in sicer kake 5 metre pred avtom in to takrat, ko je z levo roko mahal proti vlaku. (V vlaku go se takrat nahajali mnogi sokolski izletniki v Moravče.) Položaj je bil torej tak: Obtoženec je vozil pravilno po desni, kolesar čisto nepravilno po svoji levi strani ceste. Obtoženec je mogel normalno računati, da ga kolesar vidi in da bo kolesar vozil naprej ali tik ob kamnih ali pa da bo vozil še bolj na svojo levo na pešpot, po katerem tudi navadno vozijo kolesarji. Cim je obtoženec vozil okrog 130 cm od kamnov in kolesar — kakor pove izvedenec — zavzema okrog 80 cm širine, bi bilo med avtom in kolesarjem, ako bi vozil tik ob kamnih, še 50 cm prostora tako, da bila šla gladko drug mimo drugega. Zgodilo se je drugače. V na-daljnih razlogih poudarja sodba apelacijskega sodišča, ki je pravomočna, da ni dvoma, da je bil kolesar sam kriv svoje nesreče, ker je proti predpisom o prometu na cestah vozil po napačni strani ter sploh ni pazil na cesto pred seboj, marveč je gledal na kamniški vlak. Obtoženec pa je vozil pravilno in nikakor ni mogel pričakovati, da bo kolesar v zadnjem hipu zavil na desno naravnost pred avto. Izvedenec inž. Štolfa je tudi poudaril ▼ svojem mnenju, da ni važno, s kakšno brzino je vozil obtoženec, ker bi bil v takem položaju trk kolesarja z avtom tudi neizbežen, ko bi obtoženec vozil samo s 15 km brzine na uro. S tem je ta karambolska zadeva, ki je v gotovih krogih vzbudila nepotrebno veliko razburjenje, končno likvidirana. Odpor proti sporazumu in avtonomiji Slovenile Belgrad, 13. okt. Srbske opozicijske stranke, posebno skupina starih radikalov, zavzemajo vse* bolj odklonilno stališče do sporazuma ter skušajo razpoloženje proti sporazumu delati v Srbiji s poudarjanjem srbstva in gesla »Srbi skup«. Pri tem jim pomaga zlasti Srbski kulturni klub in JNS, v kateri je spet prevladala stara unitaristična in velesrbska skupina. Teižje stališče pri tem zbiranju ima dr. Kramer kot volivni zaveznik dr. Mačka ter tistih slovenskih političnih skupinic, ki so se pri volitvah ogrevale za avtonomijo, a so po sporazumu s Hrvati razočarane, ker so z dr. Kramerjem vred ostale pri spremembah ob strani. Dr. Kramer skuša v Belgradu delati razpoloženje, da so tudi slovenske opozicijske skupine od JNS do komunistov, njegovih volivnih zaveznikov, proti avtono* miiji Slovenije. Ker dr. Kramer ni tako nepreviden, da bi se glede tega iasno izrazil, kaže, da bo njegova skupina v Sloveniji nagnala v boj proti avtonomiji razne nepolitične organizacije ter skušala s priobčevanjem izjav v srbskih listih delati za to razpoloženje v 6rb^ki javnosti. O tem priča na primer komentar, ki ga je z izjavo dravskih rezervnih častnikov in bojevnikov prinesla današnja »Pravda« iz Ljubljane, komentar, ki je očitno inspiriran iz krogov slovenske JNS. Atentator Arnavlovič izpuščen Belgrad, 13. okt. m. Snoči je bil izpuščen iz zapora, bivši poslanec Damijan Arnavtovič^Jdsite bil zaradi poskusa atentata na dr. Stojadinovica obsojen na 15 let ječe. Ob zadnji amnestiji pa je bila Arnavtoviču kazen znižana na 7 let. Ker je prestal že polovico kazni, je bil izpuščen na pogojni jetniški dopust. Premestitve železniških ravnateljstev Belgrad, 13. okt. m. Prometni minister inž. Bešlič je podpisal odlok, s katerim je prejšnje ravnateljstvo državnih želeeznic v Subotici prestavljeno iz Belgradu v Novi Sad. Z istim odlokom je belgrajsko železniško ravnateljstvo premeščeno v Niš. Samomor v Kočevju V sredo zvečer okrog pol 7 se je v malem gozdiču pri Kočevju ustrelil 30 letni elektromonter Eppicb Josip iz Kočevja. Samoroilec si je pognal kroglo v glavo nad levim očesom in je bil v nekaj minutah mrtev. — Po raznih izjavah, ki jih je dajal zadnje dni, domnevajo, da je šel v smrt zaradi tega, ker 6e je ustrašil posledic svojih ljuibavnih razmerij. Z neko žensko je imel nezakonskega otroka, zdaj pa je navezal 6tike še z neko drugo, kar tudi menda ni ostalo brez posledic. V nedeljo zvečer je dejal v neki gostilni svojim znancem, da bo dal najlepše zadoščenje vsem, ako se ustreli. ■oat Tombola Rdečega križa je zaradi izrednih razmer preložena na nedoločen čas. Jeza in bolečine 6ta mu gnali solze1 v oči, toda zadrževal jih je, da se mu ne bi smejali. Skozi solze je videl Jerryja, ki ja še vedno čakal na oni strani. Ker mu ni mogel pomahati v slovo, mu je samo zavpil »Beži! In ne pozabi namel« »Ne bom,« je vpil Jerry in mu mahal z. roko, vse, dokler ga je Rocky mogel videti. Vedel je, kaj ga čaka m si ni s tem vprašanjem belil glave, ko je romal 6 stražniki proti zaporu. Lažje mu je bilo le zaradi tega, ja vedel, da je Jerry na varnem ... n. Štirinajst dni po nesreči pri «poslu» z nalivnimi peresi na postaji, so Rockyja SuTHvana izročili sodišču za nedoraslo mladino. Rocky in Jerry sta bila že toliko poučena v teh zadevah, da sta vedela, da bo Rocky dobil najmanj nekaj let v pri silnem vzgajališču. Njuna družba, tolpa mladih tatičev, se je takoj razbegnila, ko so ji ujeli poglavarja. Jerry ni hotel s temi rečmi imeti več posla, Grizlo ga je tudi, da je prijatelj padel v smolo zaradi njega, ko ga je reševal pred policaji. Noč in dan je premišljeval, kako bi Rockyju pomagal, toda ni našel izhoda. Vsa pota so držala v eno smer: v prisilno vzgajališče. . Zbogom svoboda in lepi dnevi po nredm&stnih ulicah! ga Roman s slikami vfeviSi lic <1 \ Močne roke policajev so ja držale kakor klešče. Jerry je cele dneve postopal pod okni Rockyjevega zapora, da bi ujel priliko vsai za svidenje, če že ne za pogovor. Čakal je, kdaj bo lahko kaj stisnil prijatelju za omrežjem. Toda prilike ni hotelo biti navzlic vsem Jerryjevim zvijačam. In moral je metati pokvarjene sladkarije in mesovje, namenjeno Rockyju, 6tran. Ni imel veselja, da bi bil sam kaj jedel. Šele malo pred razpravo, na kateri naj bi bili sodili Rockyja, je Jerry od starega čuvaja, očetovega znanca, zvedel, v kateri celici je zaprt Rocky. Potem je spet trajalo nekaj dni, preden se mu )« posrečilo priti v zvezo z njim. Tisti'dan pred sodbo sta se prhate-lja spet videla. Jerry je zlezel pod večer prav do omrežja. Najel je bil staro druščino 6 ceste, da je stražila na vseh oglih, odkoder bi moglo priti ka) osornega. Drugi so mu pomagali nanesti k zidu opeke, po kateri se je vzpel n umetnosti v Ljubljani, i* NaižviT^ ** *T?ie8a T i„Ki;tn0 LI^raTV1-u ln sreči ^stni član m e* ta mesta in^fi £Sik’ v 5854 jeti fe doda tn?“predlog ;pred'ogu blagovolite spre- »Mestpa občina ljubljanska zbere z dovoljenjem svojega častnega člana, gospoda vseučiliš-kega profesorja Jožeta Plečnika, njegovo delo za Ljubljano v posebni knjigi ter jo njemu posvečeno obelodani.« Besede župana dr. Adlešiča, ki jih je posvetil prof. Plečniku, so zbudile med mestnimi svetniki navdušeno odobravanje. Oba predloga sta bila sprejeta i vzklikom. Prav tako z navdušenim aplavzom je bil sprejet nujni predlog kulturnega odbora, ki ga je pre- čital njegov predsednik insp. Silvo Kranjec, da mestni svet ustanavlja v pospeševanje urbanistične in arhitektonske ureditve ljubljanskega mesta »Plečnikovo nagrado« za slušatelje in absolvente arhitektonskega oddelka tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Sledilo je poročilo finančnega odbora, ki ga je podal m. s. dr. Ažman. Poročal je najprej o računskem zaključku ljubljanske občine za leto 1087-38, ki ga je mestni svet soglasno sprejel. Nato so bili sprejeti in rezervirani razni krediti. Tako je bil med drugim odobren kredit za plačilo anuitete k posojilu za zgradbo nove meščanske šole na Viču v znesku 157.000 din, 70.000 din je bilo odobrenih kot prvi obrok za regulacijo prostora okrog »Zal«, 130.000 din za napravo garaž na mestni pristavi, 130.000 din kot prispevek ljubljanske občine k arhitektonski izvršitvi zatvornice na Ljubljani, odobren je bil kredit za popravilo centralne kurjave v mestni ubožnici itd. Poročilo gradbenega odbora je podal m. s. prof. dr. Stele. Odobrenih je bilo 20 zaprošenih parcelacij. Poročilo trošaTinskega odbora, ki ga je podal m. s. dr. Ažman je rešilo 24 primerov raznih ugovorov, pritožbe in prošenj. Za tržni odbor je poročal m. s. Jenko o predlogu pravilnika za tržne dneve, ki ga je mestni svet sprejel z nekaterimi spremembami, ki so bile vnešene na predlog m. s. dr. Bohinjca m Krala.. Za personalno-pravni odbor je poročal m. s. Novak. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Cesar Ivan, Krombergar Marija, dr. Česnik Ivan, Cesnik Slavica, zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo pa je bilo odobreno \Vatzigu Ewaldu, Stanič Ivani in Cihlaržu Josipu. Mestni svet je nato izvolil člane odbora za podpore in prehranjevalnega odbora. S tem je bila javna seja zaključena. Na tajni seji je mestni svet obravnaval prošnje mestnih uslužbencev za dopust, za podaljšanje rodbinskih draginjskih doklad itd. ČAJKOVSKI Življenje, ljubezen, ustvarjanje in smrt prvega slovanskega komponista P: J. ČAJ KOVSKEGA. V lilmu se izvajajo najlepše kompozicije nesmrtnega ruskega mojstra. Odlomki iz njegove IV. V. in VI. simfonije, opera »EVGEN ON-JEGIN«, klavirski koncert v G-duru itd. Sodeluje najboljši simfonijski orkester, originalna ruska kapela, renomirani solisti-pevei in glasbeniki Nabavite vstopnice v pred prodom KINO MATICA Predstave ob 16., 19. in 21. uri Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v O1 »e* a > a« = * jST 1 C ŠE - 1 ~~- Veter (^er. InkoRt) Pada- vine , s •3« K • *£ S C« a a vrsta Ljubljana 759S 11-6 8-8 92 10 w, 19 dež Mari boi 759 6 »0-5 5-0 9 10 0 — — Zagreb 704 4 11-0 80 90 10 NE, 2-0 dež Belgrad 765-2 12-6 80 90 lf ENE, 11-0 dež Sarajevo 7646 14-0 8-0 9l, 10 — — Vis 762-3 15*0 10-0 SU 3 NW„ 30 dež Split 762 1 21-0 13-0 60 3 NE, 6X dež Kumboi 760-8 20-C 150 80 5 E« 90 dež Rab 763-4 16-0 12-0 80 5 NNEi — — Dubrovnik 7611 20-0 14-1 lJ0 10 SE, 30 0 dež Lgudfe pred sodniki Maribor, 11. ofctobra. Tri zanimivejše razprav® se vršijo dane« dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Najtežji je slučaj Martina Grahovni-ka, ki se zagovarja zaradi uboja iz strahu, da ne bi bil sam ubit 42 letni posestnik Martin Grahovnik iz Nebove je dne 2. septembra t. 1. ubil svojega hlapca Franca Puhnenja. Dogodek, o katerem smo svoje-čaeno ie poročali, se je odigral takole: Pokojni Puhner je bil že od leta 1933 pri Grahovniku, kjer je imel stanovanje in hrano, za Ratero je nekaj časa delal na Grahovnikovem posestvu, ostali čas Pa je bil zaposlen kot delavec pri sosedih in pri raznih javnih delih. Grahovnik in Puhner «e že več let nista razumela. Puhner je bil močnejši, pa je to svojo premoč dobro izrabljal ter je večkrat pretepel Grahovnika, da je ta po več tednov ležal. Dne 2. septembra je Grahovnik prišel okrog Poldneva s polja doanov ter je šel krmit živino. Motiko je pustil pod hlevom, pa je vzel železne vile in stopil na hlev, da bi nametal živini sena. Našel je Puhneija ležati na senu. Mož je 6>pal, pa ga je Grahovnik poklical ter mu dejal, naj se umakne, da bo lahko zagrabil seno. Puhner pa je skočil pokonci, zaklel ter skočil z dvignjenimi rokami proti Grahovniku, da bi ga pretepel. Ta Pa je zamahnil z vilami ter treščil ruhnerja po glavi, da se je sesedel. Ko pa je spet vstal, je že Grahovnik pritekel z motiko ter Puhnerju z nekaj udarci razbil lobanjo. Puhner je obležal mrtev. Grahovnik pa je šel k orožnikom ter se 6am prijavil. Tam je priznal, da ie Puhnerja namenoma ubil. Ko ga je udaril z vilami, se je bal, da bi Puhner prišel spet k zavesti ter bi se nad njim maščeval. Zategadelj je skočil po motiko ter mu razbil glavo. Mislil si je pri tem »če ne bom jaz njega, bo pa oe mene«. Kolesa je kradel Ivan Raberšek, 22-letni delavec iz Svečine, sedi v zaporu zaradi tatvin in vlomov, ki jih je izvršil v Kamnici v trgovini Stok in v občinsko pisarno. Sedaj pa je prišel danes kar iz zapora pred sodnike, da da odgovor še za tatvine koles, katere je izvršil. Med tem časom, ko je bil v zaporu, ie preiskava dognala, da je Raberšek ukradel se tri kolesa. Dne 15. marca je ukradel kolo v Zagrebu, dne 4. aprila v Mariboru v Smetanovi ulici in meseca junija kolo v Melju. Mož tatvine priznava. Pokojnino je zatajila Vdova po pazniku moške kaznilnice, 74-letna Ivana Kumer, je prišla na svoja stara leta prvič pred sodnike, to pa zaradi tega, ker je zatajila pred sodiščem svojo pokojnino. Dne 15. febr. 1936 je položila pred sodiščem razodetno prisego, da ima le 200 din mesečne pokojnine. V resnici pa se je potem izkazalo, da dobiva na mesec nad 500 din. Da se je evoje lažne izpovedbe zavedala, dokazuje poznejša preiskava, tekom katere je svojo krivdo priznala. Vse tri razprave ob času poročila še trajajo. Vremenska, napoved: Spremenljivo, večinoma oblačno, vreme z manjšimi padavinami. Koledar Danes, petek, t3. oktobra: Eri v?-H Sobota, 14. oktobra: Kal <>t Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; tnr. Hočevar, Ceelovška cc6ta 62; mr. Gartus.^ Moste-Zaloška cesta. Koroški večer, ki bo danes, v petek, ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani, bo gotovo zanimal slehernega prijatelja Koroške. Na sporedu je zborna deklamacija :dr. Pregelj: Ubit zvon,^ nato sledi simbolična vaja ob spremljevanju pesmi »Gor čez izaro<. Vmes bo nekaj koroških narodnih pesmi, nakar bo predaval g. prof dr. Ivan Grafenauer: Stotridesetletnica rojstva Matije Majarja Ziljskega. - 2e pred sto leti je Matija Majar sanjal vseslovanski sen in <¥del, odkod preti ne samo Koroški, temveč tudi vsem Slovencem in Slovanom nevarnost. — Vljudno vabimo, da se tega večera v čim večjem številu udeležite, zlasti koroški rojaki, cenj. občinstvo, posebno pa slovenska dijaška mladina. — Predprodaja vstopnic v trgonni Sfiligoj na vodalu Frančiškanske ulice in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Cene: sedeži 3 in 2 din, vstopnice za dijake in za člane prosvetnih društev, ZFO in ZDK t din. ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Petek, 1.3. oktobra ob 15: »Velika skušnjava«.. Di jaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 14. oktobra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane ceno od 20 din navzdol. Nedelja, 15. oktobra ob 15: »Upniki na plajik Izven. Znižane cene Ob 20: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. oktobra: »Kacajanarc. Red A. . Opera — Začetek ob 20. Petek, 13. oktobra: zaprto (generalka). Sobota, 14. oktobra: »Žongler naše ljube gospe . Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 15. oktobra: »Kjer škrjan-ček žvrgolk. Izven. Ponedeljek, 16. oktobra: Plesni veder Makaa Kur-bosa in Irene Litvnove. Izven Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani naproša svoje p. n. abonente, da vplačajo drugi obrok za abonma do 14. t. m. Med opernimi deli, katerih teksti obravnavajo religiozne dogodke, zavzema »Žongler naše ljube gospe« najpomembnejšo mesto. Za ta srednjeveški mirakel iz 14. stoletja, kakor imenujemo taka dela, je Massenet zložil glasbo v pristnem sodobnem stilu, iz katere res veje duh tistega časa. Glasne vloge v naši uprizoritvi bodo v rokah gg. Betetta, Banovca, Lupše, Dolničarja, Sancina in Zupana! Premiera jutri, v soboto, bo za premierski abonma Mariborsko gledališče Petek, 13 okt.: Zaiprto. Sobota, 14. okt. ob 20: »Celjski grofje«. Red B 10 vagonov polen je strlo človeško življenje Maribor, 12. oktobra. V tovarni lepenke na Sladkem vrhu se je pripetila strašna nesreča, katere žrtev je poistal mladi 33 letni delavec Avg. Novak. Bil je zaposlen z drugimi tovariši pri prekladnaju celuloznega lesa, ki je nagrocnaden v velikih kupih. V enom samem takem kupu, katerega so delavci prekladali, je bilo nad 10 vagonov polen. Naenkrat 60 6e skladi porušili ter so vsa polena zagrmela na., . °.v.a^a. jer, ^a. Pokopala pod seboj. Takoj so prihiteli vsi delavci iz tovarne ter so začeli z mrzlično naglico odstranjevati porušene skladovnice da bi reveža čimprej rešili. Trajalo pa je vseeno celo uro, predno so ga spravili iz te pasti. Poškodbe, ki jih je Novak dobil, pa so bile smrtne Ponesrečenca so zapeljali z avtomobilom v Št. lij, kjer mu je nudil zdravnik prvo pomoč, nato pa so ga mariborski reševalci, katere 60 telefonično iz tovarne poklicali, spravili iz St. lija v mariborsko bolnišnico. Pomoč pa je bila zaman, ker je imel Novak zlomljeno hrbtenico ter zdrobjen prsni'koš ter je kmalu po prevozu v bolnišnici umrl. Zaou-šča ženo in dva mala otroka Žalostne slike Iz Francije: Z bežečimi našimi delavci po velikem Parizu Naslednji članek nam je poslal naš pariški dopisnik, da v njem prikaže, kako pri vračanju v domovino ravnajo z našimi ljudmi, kako njihovo nervoznost*zaradi sedanje vojne mnogi lopovi izrabljajo v svojo korist. Poročilo je pa tudi opomin >tim, ki so po............ naše izseljence skrbe. Iz vojskujoče dežele, oktobra. Polni najlepših nad so se podali letošnjo pomlad v daljno tujino. Eni so se odločili za sever, drugi so jo mahnili proti zahodu. Sila in velika potreba sta jih gnali, stotine jn stotine. Potovali so skupaj, v transportih, srečnejši posamič. Zdaj se vračajo, spet posamič ali v manjših skupinah, strgani, lačni, ogoljufani in razočarani. Že dober mesec se vračajo z zahoda in s severa. Veliko in bridko je njihovo razočaranje, bolest se jim vidi na licih, skrb pred črno bodočnostjo jim je vrezala nove, težke poteze ▼ obraz. Toda vse večje je njihovo veselje, ko spet po nekaj mesecih, nekateri celo po nekaj letih, spet zagledajo tam pri Rakeku lepo domačo deželo, ko zaslišijo v vlaku sprevodnikov glas. Srečni in zadovoljni »o, ko jih pozdravljajo bela Ljubljana in deroča Sava, ravno štajersko polje in štajerske gorice. Srečni so, ko v Pragerskem premenjajo vlak in jih počasni iprlekc pelje proti domu čez nevarno Muro. In ko se bližajo poslednji postaji, in so veliki kufri in pletene košare zavzele sedeže, ker se vse rije k oknom, ko se >rične mahanje rok v pozdrav, nenehno po-jubljanje in stiskanje rok, tedaj je pozabljeno vse, le velik »Hvala Bogu« je na ustih vsakogar. Pozabljeno je veliko trpljenje, pozab- E ljene so velike izgube, toda le začasno. Posledice se bodo pokazale prej ali slej. Spet so doma, daleč od dežele vojska, daleč od trdega hlapčevanja, daleč od grdih pogledov in trpkih besed, daleč od telesnih in duševnih nevarnosti, pa blizu vsega dobrega — skromnega, blizu svojih, ki so jih ves ta čas tako težko čakali. Gotovo bo bralce »Slov. doma« zanimalo, če jih popeljem na eno velikih pariških železniških postaj, pa od tam sledimo skupini naših izseljencev - delavcev, ki so se odločili, da se pred vojno vihro, ki je zadela deželo, v kateri so služili svoj vsakdanji, a zelo trdi kruh, umaknejo in se vrnejo v drago domovino. Vlak prihaja ... Sicer se nisem odločil, na katero postajo bi odšel. V Parizu samem jih je trinajst, na vse te prihajajo naši izseljenci, saj so razkropljeni ro vsej veliki Franciji. Najbolj mi pač prija postaja Sv. Lazarja, ne daleč od mojega stanovanja.- Na to prihajajo vsi, ki stanujejo proti Le Havreu. Ura je sicer precej zgodna. Pol osmih je že. Seveda vam se zdi že pozno, ko ne veste, da se pravo življenje v Parizu začne šele od devete ure naprej, tudi zdaj, čeprav je vojna. Malo se sprehodimo po peronu gori in doli in opazujemo ljudi. Po večini vsi bero časopise. Velika ura nam pravi, da bo vsak čas prišel vlak naravnost iz Havrea. Sicer mi ni nihče sporočil, da bo prišel, pa vseeno upam, da jih nekaj bo, saj kar dan za dnem odhajajo iz Francije. Ob progi se sprehajajo ljudje. Med njimi je nekaj takih, ki nosijo na glavah kape^ z različnimi napisi: Wagon Lits, American Ex-press, Lubin itd. To so agentje različnih potniških uradov. Nekateri, ki nosijo enega od teh napisov, mi vzbude pozornost. Ko grem namreč mimo njih, ujamem v uho nekaj besed, slovanskih seveda, kasneje ugotovim, da so to Poljaki. Vlak prihaja Na oknih ni toliko ljudi, kot navadno, v mirnem času. Vse je nekam bolj mrtvo. — Lepo število potnikov je že na peronu. Kaj če smo prišli zastonj danes?_ Ne, tam iz zadnjega vagona izstopajo. Takoj jih prepoznam. Velike pletene košare, zašite vreče, številni paketi in paketiči, zdelani in zaskrbljeni obrazi, obleka in govor, vse to so dokazi, da je res, da je na postajo Sv. Lazarja prišla gruča slovenskih sezonskih delavcev. Na pot po Parizu Kar precej časa je poteklo, preden so spravili svojo veliko in številno prtljago iz vagona. Ko pa je bilo vse zloženo, so se pričeli ozirati na levo in desno. Kako ne, saj Pariz ni Ljubljana, pa še tain se včasih kdo izgubi. Toda vse bi še bilo, če bi znali govoriti francoski. Sicer bi jim prav rad pristopil na pomoč, toda potem gotovo ne bom dosegel tistega, za kar sem prišel. Hočem namreč ugotoviti in videti, kako se naši ljudje obračajo in znajdejo v takemle mestu, kot je Pariz, in pa kaj in kako delajo z njimi tisti, ki so zanje bolj ali manj odgovorni ter za to službo po svoji volji ali pa po »volji naroda« postavljeni. Pomoč se že bliža! Agentje so jih že za-ledali. Dva tečeta proti njim. In nekako ta-ole se razvije pogovor: »Jugoslavi? Oui. Čete Jugoslavija pojezditi, allez avec moi. Ja vam karte da), pas vise, allez, prenez kufri, vite, vite.« V takile jugopoljščini jih nagovore. In že ljudje dvigajo kufre, težke vreče si nala-ajo na ramena in gredo proti izhodu. Hvala logu, si mislijo, rešeni smo, še se najdejo dobri ljudje. Pred postajo jih »dobri« agentje potlačijo v taksije in odpeljejo eni sem, drugi tja, saj Pariz je velik. Nekateri, ki so že potovali, si vedo pomagati sami. Odklonijo pomoč agentov, ker predobro poznajo to pokvarjeno sodrgo, najbrž so že nekoč drago plačali njihove usluge. Moje delo na postaji je končano. Ljudje so se odpeljali. Hočem pa še za njimi. Najbolje bo, da se odpravim na naše poslanstvo. Tja morajo, da urede svoje potne liste. Torej, šofer, 16. pariški kvart. Č £ B Slik« iz vojne na Poljskem: polj- ske jetnike raz-trožene in z rokami sklenjenimi na tilniku, nemški vojaki z napetimi samokresi ženo na tovorne avtomobile, s katerimi jih bodo odpeljali v Nemčijo ter jih mnogo izmed njih postavili pred vojna sodišča, češ da so se opirali nemški vojski Prvo razo£aran|e Sicer je ura šele pol desetih, ko pridem na naše poslanstvo. Uradne ure se prično ob desetih. »Uradno« bi se morale pričeti, tola prično se malo kasneje. Vidim pred poslanstvom že precej velik kup prtljage, znamenje, da so nekateri že tu, gotovo so v Pariz prišli na katero drugo postajo. Stopim v čakalnico. Okrog deset jih je že tam. Po govorici ugotovim, da jih ie nekaj iz Prekmurja, dva celo tam nekje iz Loške doline, nekaj Hrvatov, tam od Delnic, in en Srbi-janec. Pogovarjajo se med seboj, v rokah drže svoje paseporte in čakajo, kdaj jih bodo spustili v oddelek »za pasoše«. Pogovarjam se malo z njimi. Vse mogoče in nemogoče novice zvem. Predvsem jih zanima, kako je pri nas v Jugoslaviji. Ko jim povem, da je vse mirno in da se nam ni treba ničesar bati, vidim, da so postali nekoliko mirnejši. Nekateri mi pripovedujejo, kako so jim v njihovih krajih pripovedovali Francozi, da se ne more več potovati v Jugoslavijo, da so meje zaprte, pa da se morajo tukaj priglasiti v prostovoljce, spet drugi, da je bil »na kontraktu«, pa da mu je delodajalec zadržal več sto frankov. Tretji mi je zaupal, da ga »patron« ni pustil, da bi odšel, pa da je pobegnil itd. Polno zanimivosti, smešnih in žalostnih. Med našim pogovorom se odpro vrata in vstopi gruča Prekmurcev, spremljana od nekega bosanskega agenta. Poznam ga, poznam pa tudi njegovo delo za »dobrobit« našega naroaa. Oddelek za »pasoše« se je odprl, čeprav nekoliko kasijeje, kakor bi se moral. Gospod, ki ima delo v tem oddelku, si še da nostreči s porcijo bele kave. Kaj si hočemo, diplomacija je komoditeta. Takole z dobro polurno zamudo začne posel. Prvi, drugi, tretji itd. Takse, podaljševanja veljavnosti »pasoša«, posebna jugoslov. specialiteta: vizum za povratek v lastno državo, da, da, 7 frankov moraš plačati, dragi moj, če se hočeš vrniti domov. In gospod tam za okenčkom inkasira: šestdeset, sto, sto dvajset, še več ali manj frankov. Tn naši ljudje odpirajo beraške denarnice, odvezujejo robčke, molče, ker se z gospodom tam za okenčkom ne morejo pogovarjati. Pravijo, da ga ne razumejo. Res, čemu ni v tem oddelku eden, ki bi lahko ljudem povedal v njihovem jeziku: tako in tako je. Ubogi, zmozgani in izdelani so tu v lastnem domu, vsaj tako bi lahko imenovali naše poslanstvo, doživeli prvo razočaranje Agentje na delu Ko se posel na našem poslanstvu konča, tedaj pride naše potujoče občinstvo v roke agentov. Ti ga zdi j stiskajo in gnetejo, da izgnetejo iz denarnic, kolikor pač morejo. Izrabljajo nervoznost, ki se ga je polastila ta čas vse od izbruha vojne. Vozne karte zara- čunavajo visoko nad normalno ceno, dodajajo različne doklade na italijanske vizume, zara-čunavajo svoje servise in usluge. In poslednji franki izginjajo, vsi krvavi žulji pridejo ob veljavo, za nje se bodo debelili drugi: razni agentje, ničvredneži. In nihče, ne tujina, ne domovina, nimata varstva za uboge, žulja ve ljudi... Vlak odha|a Spet smo na postaji, Gare de Lyon. Ko pridem, so naši ljudje že v vlaku. Agentov ni več, končali so svojo službo, žepi so jim kolikor toliko oteženi, treba jih je izprazniti za prihodnji dan. Zdaj mi ljudje tožijo. Tožijo, kako so ljudje z njimi neprijazni, celo tisti, ki bi po dolžnosti morali biti prijazni, ker so za svoje delo bogato plačani. Potožili so se mi, kako so jih agentje ogoljufali, vsi pa so imeli le eno željo, da bi vsaj srečno prišli domov. Vlak odhaja, in od daleč mi še mahajo v pozdrav, mnogi prevarani in ogoljufani za zadnje beliče. Jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v Newyorku med najbolj obiskanimi Predsednik newyoržke razstave je poslal po jugoslovanskem poslaniku v Washingtonu Fotiču vabilo nasi vladi, naj se Jugoslavija udeleži mednarodne razstave, ki bo prihodnje leto tudi v iewy°rku. bvoje vabilo je predsednik razstave po repil z navedbo, da je jugoslovanski paviljon razstavi v Newyorku zbudil zanimati^,' L- L"0 £n Anasem življu v Ameriki, temveč st™ rln ?! Amenčanih. Tudi poudarja dej-ulotovl?« )eH, P'aVa ra,Zstave P0 «vojil, podatkih najbolj obiskanimi!UgOSlOVanSki bil med Uprava newyorške svetovne razstave ie nre jela od velikega števila držav pristanek za udeležbo na razstavi ki bo prihodnje letov Žewyorft med njimi pristanek Francije in Anglije. Nemška križarka v južnem Atlantiku Po zanesljivih vesteh, ki jih je dobilo poveljstvo angleške mornarice, je nemška križarka »Ad-miral Scheer« zdaj v južnem delu Atlantskega oceana. Ker se kapitan križarke zaveda nevarnosti, ki bi nastala, ako bi uporabljal radio, ker bi s tem izdal svoj položaj, križarka ne daje nobenih poročil ter ne more priti v zvezo z nemškim mornariškim ministrstvom. Na križarki imajo najbrž še precej olja in goriva, kar ji omogoča gibanje na daljavo 10.000 milj. Toda, če križarka ne bo imela možnosti v kratkem preskrbeti se zopet z gorivom, je upanje, da bi pobegnila, zelo majhno. Križarka je odplula iz Nemčije najbrž pred začetkom vojne. Program radio Ljubljana Petek, 13, oktobvci! 11 SolAkA urn« Pri tt nm oert Imenske>Le iMskT ^ t£?d ‘T’Na™ vedi - 38 Zenska ura? Kako naT^ft^aja obroke za soc. življenje in delo (gdč. Anica _ MM Pisana šara (plošče) — 10 Napovedi, poročila — 19 20 Nac. ura: Kartuzija Pleterje — edina na Rnit«.,,, tH Viktor Pirnat, Ljubljana) — 30 Operni voftar. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar (sopran), g. Andrej .Wt> (tenor) tn Radijski orkester. Dirigent D. M. sijaaec — 22Napovodi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani ho s 15. oktobrom t. 1. uvedla tudi ob delavnikih jutranje oddaje, ki so bile sedaj samo ob nedeljah in pravnikih. Te oddaje bodo obsegale: Jutranji pozdrav (plošče), napovedi, poročila, objave ter pisan venček veselih zvokov (plošče) in bodo trajale od 7.—7.45 ure. Poročila v opoldanskem času bodo ob 12.30, ob 14 pa se bodo ponovile najvažnejše vesti za tiste, ki iz kakršnega koli vzroka ne bi mogli ob 12.30 poslušati oddaje. S tem hoče radijska pjjslaja ustreči želji številnih naročnikov, ki so si že delj časa želeli jutranjih oddaj, pa tudi tistim, ki si žele več poročil. Drugi programi ">(1 m^vfnlinn3' n^SPra: Zapreb: 30 Hrvaške narodne, £« Ri l fkladho domačih avtorjev _ Brati- nična dSbv e,-!larodne’ 2hKl Novakova simfo- stan in Izoldac LtJS: 19,50 Wagnerjeva opera «Tri- Suo igra, K.MKoSf? Obalni *%Zt. Orkestralni koncert, 22* Plmna^glasbf“»"»^ganski orkester - Bukarešta: 20 Klavir, 20.30 Orkestralni koncert, M.25 Plesna glasba _ HSrby: is.ao StOisSlli koncert, 21.30 -Reportaža iz Finske ' en- ruia- Oblasti vse to početje vidijo, a molče. Imamo poslanstvo, izseljenskega komisarja, uradne potniške agencije. Zdi se, da so vsi skupaj izgubili glave, to izgubo pa drago plačajo naši izsel jenci - delavci, ki namesto, da bi bili deležni pomoči in varstva, padajo v mreže raznih barab, ki jih oskubejo, kolikor jih pač morejo in znajo. Toda odgovorni in zato poklicani, na vse to ne reko ničesar. Toda prišel bo čas, ko bo treba tudi tu uvesti red, čeprav z veliko metlo. L. B—c. Danes velika premijera filma Simfonija življenja ff Ml Nemška filmska produkcija je po dolgih letih i dela ustvarila prekrasno glasbeno reprezentativno ' delo, posvečeno spominu nesmrtnega ruskega genija Čajkovskega, nazvano »Simfonija življenja«. Lepa Katarina Aleksandrovna Murakin (Žarah Leander) ni našla izhoda med svojo veliko ljubenzijo do Čajkovskega in svojim zakonom z neljubljenim, bogatim in ljubosumnim možem Mii-rakinom. Čajkovski zapusti Rusijo, živi v inozemstvu in postaja vedno bolj slaven. Po dolgih letih odsotnosti ee povrne v domovino, kjer zopet sreča Katarino. Katarina že upa, da doseže svojo dolgo željeno srečo, ko se pojavi v Moskvi epidemija kolere. Tudi sam Čajkovski zboli na tej bolezni in ko iz koncertne dvorane odmevajo poslednji zvoki njegove VI. simfonije, kleči uboga Katarina poleg umirajočega nesmrtnika ... V film je vpleten bogat glasbeni spored velikega Čajkovskega; odlomki iz njegove IV., V in VI. simfonije, opera »Evgen Oiijegin«, klavirski koncert v G-duru z izvajanjem najboljšega evrop-skega simfoničnega orkestra. Plesalka Marika Rokk je v tem filmu pokazala višek plesne umetnosti. Oprava Kina Matice je ponosna, da more p. n. občinstvu nuditi eno najlepših filmskih del. Premiera filma je danes v Kino Matici. Lojze Pajtler: Na večer, ko smo prispeli v Ksar-es-Souk, 60 nas odpeljali v zapor, drugo jutro 60 nam odvzeli kape in natn dali dru- 1 je, ki 60 podobne našim šajkačem, poleg tega je veak dobil malho, skodelo in žlico, vilic pa nič. Tako oskrbljene so na6 odvedli na avto, nakar smo se s premenjano stražo odpeljali proti Colomb-Bčcharju. Vozili smo ee po vročini skozi puste peščene predele. Le tu pa tam 6em opazil kakšno majhno oazo, skoraj popolnoma skrito v strugi, da so se videli samo vrhovi palm. Zvečer smo prispeli v Colomb-Bčchar. Nikoli ga ne bom pozabil! Colomb-Bčchar je srednje velika oaza, ki leži na robu prave Sahare. Mesto je majhno in vse iz ilovice. Prebivalci so arabski domačini in Židje, ki se bavijo • trgovino datljev ki drugih pridelkov. Tudi majhna vojašnica je v me6tu, v kateri je naetanjena kompanija legije. Poleg te vojašnice ima prostor arabska straža, ki ima nalogo, da pazi na jetnike, ker legionarjem ne zaupajo, da bi dobro stražili svoje tovariše. Na robu mesta, na nasprotni 6trani oaze stoji sloviti legionarski zapor. Ječa ni zidana, temveč so to šotori, prav taki ko v Ksar-es-Souku. Ko smo 6topili iz avtomobila, nas je 6traža izročila poveljniku zapora, kapitanu Renardu. Kakor hitro 6em videl njegov obraz, sem se takoj 2avedel, da tu ne bo milosti. Vprašal je vsakogar, zakaj so ga poslali pod njegovo varstvo. Bil sem pri zadnjih v vrsti. Ko je prišel do mene, me je premeril od vrha do tal in vprašal »Pa ti?« Zmignil sem po stari navadi z ra-meni. Udaril 6e je s paličico po škornjih in me vprašal: »Kaj te je privedlo pod moje varstvo?« »Nič,« sem odgovoril. Častnik 6e je zakrohotal in dejal; »Talko? Rajši povej, da bova prej zgovorjena!« Torej sem mu povedal, kakor je hotel: »Obsodili so me po nedolžnem, da sem sunil pet parov čevljev iz skladišča. Pa ni Te6. Nedolžen 6em.« Reenard se je zakrohotal in rekel: ' »Da, da, nedolžen. Pa še kako. Saj boi pod mojim varstvom dokazal, kakšna je tvoja nedolžnost, bela ali jjava.« Hotel sem nekaj pripominjati in še zatrjevati, pa me ni pustil. Zatulil je name: »Kaj si po rodu?« »Jugoslovan.« Ta dežela mu je bila neznana, kakor sem takoj ugotovil, zakaj dejal je: »Aha! Tchecoslavie!« Skušal sem mu dopovedati: »Ne Češkoslovaška, temveč Jugoslavija. Yougoslavie.« Nič ni pomagalo. Trdil je Se naprej 6voje: »Torej si Čeh. Prav. Tu j« navsezadnje vseeno.« »Nisem Čeh, marveč Jugoslovan!« Ne vem, kaj me je prijelo, da sem mu za vsako ceno hotel povedati, kako je s tem zemljepisom. Jugoslavija mu ni šla v glavo, zavezniku, kakršen je bil. Nazadnje mi je šinila rešilna misel in skoraj zavpil sem: »Serbie!« To je bila druga muzika. Srbijo je poznal, a s tem ni bilo nič boljše. Dejal jej »Krasna dežela! Lepa dežela! Hrabri ljudje. Toda pri meni ti niti srbska hrabrost ne bo pomagala. Srbi so hudi uporniki, kakor vem iz zgodovine. Zlasti 6e pazi upora, zakaj to te brž utegne veljati življenje« Ustavil se je, se ozrl po vsem oddelku, potem pa zarjovel: »In zdaj ven, svinje zamazane! Jaz vas bom naučil migati!« Zadnja dva sta dobila še nekaj brc, ker nista dovolj hitro zginila. Zunaj pred vrati nas je čakal pod-narednik, ki nas je odvedel na rob šoto-rišča. Tam je bilo pokopališče. Ustavil nas je, vsakogar pomenljivo pogledal in nato vprašal, če vemo, kaj ] je to. Vsi smo molčali, ne da bi kateri zinil besedico. Nato je pokazal z roko na pokopališče in dejal: »če ee mislite mrhe, upirati, lenobo pasti ali celo pobegniti, vae čaka ležišče tamle.« To je bilo dovolj jasno in prepričljivo. Takoj nato pa je pokazal avtomobil, s katerim smo se pripeljali in rekel: »Če boste brezpogojno ubogali in delali ko živina brez tarnanja, vam bo zapor hitro potekel in labko se boste zopet vrnili kot svobodni legionarji. Torej — navodila ste dobili!« Podnarednik je moral biti Nemec ali pa Čeh. V nekaj dneh sem ga spoznal kot največjega suroveža. Trpinčil je ljudi do onemoglosti. Odvedel nas je nato v šotorišče, kjer je vsakomur pokazal drugi šotor. Mene je peljal v šotor, ki je stal na severni etrani taborišča. Iz njega si videl 6amo puščavo. Preden me je pustil samega, mi je rekel, naj se dobro odpočijem (drugi so bili ta čas še na delu) to noč, kajti odslej ne bo nobenega lenarjenja več. Pogledal sem si šotor in nisem videl drugega v njem ko posteljo s tako tanko 6lamnjačo, da j« človek ležal več na železnih prečnicah, ko na slamnjači. Kmalu 6em zagledal tudi ostale, ki 60 se vračali od dela, vsi tako zmučeni, da so se opotekali. Toda podnaredniki in kaporali so jih suvali, psovali in tepli z biči brez vsakeega povoda. Ko so prišli v šotore, me ni niti eden pogledal, ne rekel besedice, temveč je vsakdo legel na posteljo, da bi ee odpočil. Čez nekaj časa je že nekdo zapiskal. Vsi so poskakali s postelj in v trenutku 60 že stali na dvorišču v vreti. Čeprav 6em jih tudi jaz posnemal, vendar 6em prišel nekaj trenutkov prepozno, pa me je kaporal opazil. V naslednjem trenutku je bil že pri meni, me srdito pogledal in udaril s pestjo po ustih ter mi zagrozil, da se bova že še drugi dan videla. Za večerjo smo dobili neko strašansko vročo revščino. Pri jedi smo morali I čepeti. Bog obvaruj, da bi se kdo pogovarjal! Zato nisem mogel vedeti, da i bomo imeli 6amo pet minut ča6a. Hladil | sem večeerjo 6 pihanjem, toda, komaj , sem začel jesti, smo morali vsi odložiti porcije, se postaviti v vreto in začeti tekati okoli dvorišča. Ko smo bili že vsi mokri in tako upehani, da so se nekateri zgrudili, so nas pustili nazaj v šotore. Starejši legionar mi je povedal, da je to šele začetek in da je poleg šotorišča majhen zidan zapor, v katerega pridejo legionarji zaradi veake malenkosti. 6e pazim, da se ne bi kaj pregrešil proti disciplini. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani; Jožo Kramari*. — Izdajatelj: in*. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. -- Rokopiso* no vračamo. .. »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. sa Inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/lIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica €.