mk in praznikov. P-R O S ¥ ■■ GASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE TA Ursdalš* te BMt a. bradate Ali Offies Ot FsfcMsattsat MIT Bootli LawndaU Ali Ttkpkoo«, Roekw*U 4904 LETO—YEAE XXIL Revolta tekstilnih delavcev na jugu se širil je pač največja revolta od. let 1919-22. (harlotte, N. C. — Eksekuti-va Ameriškega društva bombažnih tovarnarjev si je mučila svoje možgane, da najde sredstvo, s katerim zlomi odpor tekstilnih delavcev proti priganjaškim metodam. To mučenje možganov in razmišljanje je bilo zastonj. Stavka v štirih Brandonovih tovarnah je preskočila v peto, ki ae nahaja v Spartanburgu v Južni Karolini. Tekstilni delavci v tovarnah Union^Buffalo kompa-nije v Unionu, S. C., so tudi za-stavkali. Tekstilni podjetniki so pred najsilnejšim odporom, kar jih je bilo od vpornih let 1919-22 v tek-itilni industriji na jugu. Kakor blisk se je raznesla -novica o zmagi v tovarni Glanz-itoffove kompanije v Elfeabeth-tonu. Takoj so pričeli stavkati delavci v tovarnah v4 Ware Shoalsn in Pelgarju, S. C. Trgovske zbornice so se še pred enim letom bahale, da so delavci na jugu pohlevni in potrpežljiyi in tadovoljni z vsem. Po enem letu pa taka sprememba. Krotki in ponižni domači delavci so v teku enega leta postali rebeli, ko so spozipli lakomnost tekstilnih tovarnarjev. Podjetniki zdaj ugibajo, kaj je temu vzrok? Ali je prihajajoča spomlad, ki žene južnega tekstilnega delavca ven v prosto naravo, na pot od tovarne do tovarne? Takega gibanja še ni bilo po stavkah v letu 1922. Bolj premišljeni podjetniki jetnike minila in je pričela je mati slovo. Z njim vred se po-ilsvlja nizka mezda, ki ni zadostovala za najnujnejše in naj- [»trebnejše Življenske potrebščine. Slab trg za oombaž, ki je bil italna prikazen skozi več let, je povzročil, da je veliko farmar lev obrnilo hrbet pridelovanju »ombaža in je odšlo delat v tek* itiln« tovarne. Toda industrija-iziranje juga se je vršilo tako Jitro, da je skoraj popolnoma izrinila neizcrpljiva rezervna de-av«ka armada na jugu. Pomanjkanje delavske rezervne armad« «e je posebno občutilo v Karolinškem Piedmontu in v tenneessee-iki rajonski pokrajini.. Severne industrijalce zdaj vabijo v Ala->amo in Texas. Pravi vzrok za stavke so pri-?anjaske metode, ki so jih pričeli uvajati. Delavci priganjani po leset in dvanajst ur dnevno, so * uprli. Delavne razmere so po-itale nečloveške in mrtvaški tV(,n je zapel priganjaškim me-Mam. Lakomnost podjetnikov i<' ubila gos, ki je legla zlata iajca. V Hrandonovih tovarnah v Sreenvillu, S. C., še stavkajo. Jjih število je 1,775. Charles G. zvezni delavski pogajalec in »ravnatelj delavskih sporov •vetuje drugim tovarniškim de-»vcem, naj se nikar ne pridru-•jo stavki. Pet sto stavkujočih klavcev v tovarni Isagueene so * vrnili na delo šele tedaj, ko tovarniški ravnatelj obljubil, u odpravi priganjaške metode. v Atirih tovarnah Ne* En-J»nd Southern kompanije v "elzerju, 8. C.t v mestu, o kate- * m so govorili in pisali, da teh-7 drugim tovarniškim mestom u vzor so delavci prisilili K'»dva dni trajajoči stavki, da [Jvnateljatvo umakne priganja-metode. V Brandonovih to-J»rr>*h v Greenvillu ao stavkujo-J klavci napravili naglo akcijo. K" * Je ravnatelj vpiral, da ne "*»kne prlganjaiki metod, ao Megnili za vrvico pri parni pift-^ je zatulila hreičeče in ' r,° in da so datevci odšli iz ™arnt čl, da bi Izvajali Volsteadov zakon brez sodeiovsnja krajevnih oblasti. Medtem pa bodo nasprotniki prohlbici Je delovali *u-di v kongresu ss odpravo zveznega prohlbtčnega zakona. LEPA SLIKA DELAVSKIH VOHUNOV Delavski vohuni nastopajo raznimi maskami. pod Harrisburg. Pa»'jrr Ko se je vršilo zaslišanje o Boggsovi predlogi proti delavskim vohunom, ki je bila predložena na zahtevo organizacije nogovičar-skih delavcev, so bi U delavski vohuni opisani kot najbolj nevarni in nadležni razgrajači, ki se klatijo po Ameriki, Mod pričami, ki so bile zaslišane, so bili Dr.- Raymond A. Petty, zastopnik baptistovske cerkve v Philadelphiji, James H. Maurer, bivši predsednik Državne delavske fedoracije in *sdaj občinski svetovale^ v Readingu; J. Henry Stump, socialist in župan v Readingu; Gustave Greis, predsednik organiiacije nogovi-čarskih delavcev in njen .tajnik VVilliam Smlth; Charles Kutz, zastopnik organizacije strojnikov, in neki zastopnik iz Zaoadne Virginije. Župan Stump je povedal, kako so si privatni detektivi prizadevali vprisoriti sitnosti in nemire v Readingu, ko je bila stavka nogovičarskih delavcev v tovarni Noe Equl kom|wnije. Razložil Je tudi svoje skušnje, ki jih je doživel z delavskimi vohuni kot delavski ofganlsator v mino-lih letih. Smith, tajnik organizacije nogovičarskih delav^v, je nagla-šal, da se včasl vas oaobje izroči pod nadzorstvo delavskih vohunov, ki prihfOaJopod krinko spo-sobnostnih Inženirjev, industrijskih svetovalcev ip še pod drugimi imeni, ki ne. pomenijo nič drugega, kot da Mvarnlško o-sobje omrežiti z delavskimi vohuni. Slika, ki so jo razvili delavski zastopniki o delavskih vohunih, ni mogla obuditi drugega v vsakem poštenem človeku kot gnjus do teh ljudi, ki so prehranjujejo z vohunarenjem. Aurorski sokaiki veku dolii predstojnike Fairrhild pravi, da mu je državni pravdnik plačal $15 v svrho, naj se skrije. Chicago. — Kugene Boyd Fairchild, suhaški uradni vohun, ki je zapleten v umor Lili-an De Kingove v Aurori in kateri se je takoj po koronerskl preiskavi izgubil, je bil v Četr-/tek najden na domu svojih staršev v Odellu, 111., In tamkaj aretiran na obtožbo krive prisege. Odpeljan je bil v okrajne zapore v Aurori, kjer ostane, dokler ne položi $6000 kavcije. Fairchild je kmalu po svoji aretaciji dejal, da se je umaknil iz Aurore po navodilu svojih predstojnikov v službi državnega pravdnika Carbaryja, ki so mu dali $lfi li prohibičnega fonda ter mu rekli, naj se izgubi, dokler vihar glede umora ne poneha. Fairchild se pa ni mogel daleč "izgubiti." Vohun je nadalje dejal, da on nI spisal ovadbe napram De Klngovi familljl, pač pa jo je spisal glavni prohibični investi-gator VValter Millar in zraven mu je pomagal Carlton Shults, pomožni državni pravdnik. Ta dva sta opisala ovadbo ln odlok hišne preiskave ter dala njemu listino podpiaati. On je podpisal. ne da bi bil prečltal kaj j« podpisal. Fairchild, jesen, ker je v kaši, pravi, da sta ga Mil. lar ln Shults "double-crossala," on pa da ne bo noall krivde drugih; on sploh ni kupil pri Da Kingovih nobene pijače. Kakor zdaj vsa kale. bodo zvračali krivdo drug na drugega. ko so vsi skupaj zabredli v globok šmir s svojo bedasto pro-hibicljo vred Sodni iska orano vod pribežališče roajnelov To je zadnja bilka, sa katero ae love proflta lakomnl podjetniki. New York, N. Y. — Komaj so zastavkali delavci, ki podirajo hiše, stavbe in razna poslopja in z njimi vred vozniki tovornih avtov in so podjetniki spoznali, da ne morejo s navadnimi sredstvi podvreči teh delavcev, so tekli ns sodišče sa izposlovanja kar dveh sodnijskih prepovdl. Prva sodnijska prepoved Ima prisiliti delavce, ds se vrnejo zopat na delo po stari pogodbi, ki j« potekla z dnem SI, marca tega leta. Druga sodnijska prepoved pa naj prisili delavca podvreči sporno vprašanje razsodišču. Ts akcija podjetnikov dokazuje, da Jim teče voda v grlo. Umor na esatl. Chicago. — Policija išče motorista, ki Je v četrtek zjutraj ustrelil fltude Agropoluosa na cesti blizu Wlllow Apringaa. Prepir med motoristima Je nastal, ker Je Agropolus butnil v avto neznanca, ki Je ob strani ceste popra vi jsl svoj avtomobil. Neznanec je v prepiru, ki Je sledil, potegnil revolvsr In oddal dve krogli na Agropulosa In potem (»obegnll. Slednjega Je našel IHtatl nezavestnega na cesti ne-j ki avtomobllist in ga odpeljal v Hi. Krsnrls bolnieo, Bine Island, kj«r Je v par urah Agro-poluos radi ran od krogel umrl. BOHTONHKJ CBSTNOŽELEZ- NlftKI (USLUŽBENCI NA BAfcPOTJU. Spustiti as morajo v boj, če ne, pride sfiižanje zatflužka. Boston, Mass. — VVsdlcigh, predsednik cestnoželezniŠke družbe, j* obVestil unijo cestnože-lezniških uslužbencev, da kom-panlja ne sprejme več razsodišča, ki je sestal iz treh članov, izmed katerih bi eden zastopal kom peni jo, eden unijo, tretjega pa Izvolita kompanija in unija. To pomeni, da se bodo morali cestnoželezniški uslužbenci bojevati, ako hočejo preprečiti znižanja zaslužka za tri cente na uro. Wsdleigh predlaga, da se nsj zahteve predloži* državnepiu spravnemu odboru v razsodbo. Ravno ta odbor Je lete 1920 znU žal cestnoŽelezniAkim uslužbencev mezdo za deset centov na uro. Ako cestnoželezniški u-službenci privolijo v zahtevo kompanije, lahko že naprej uga nejo, kakšno razsodbo bo pod*1 ta spravni odbor. Trupla pogrešanih dečkov asjdens. Gordon, Neb., ». apr, — Trupli R. G. GsjrnorJs in Albert Ro^ bertaa, dveh mlsdih dečkov, ki sta ss zgubila pred par tedni v > «da poplavila snežnem viharju v bližnjih hri \am Angeles, Cel. — Voda. ki bih, sta bila včeraj najdena. Nad j# naraatla vsled hudih nalivov sto ljudi Js iskalo dsčka vsč dni. > zadnjih dni, Je poplavila nižinske ko ae Je zaznalo, da ste izginil* kraje v tem mestu, Promet s od doms. toda brez, uspeha. O- j avtomobili In ulično železnico Je STMKOMZM POLICIJOTI OB GROSE Obrisali so se sanje pod nosom — Veselje ae je izpremenllo v JsdlkovanJe. Boston. Mass. — Bostonskim "lojalnim" polidjotom. ki so stavkokszili ob času stavke policajev v letu 1919 v Bostonu, je skoraj postalo slabo In skoraj so padli znak, ko so iivedeli. da po-jde od pol mllijons dolarjev, ki s jih darovali reakcionarni Interesi v posebni sklsd sa nagra-ujenje "lojalnih policajev", večji del pa millčarjem In drugim. Stavka policajev je bila ta-krat odrejena šele po večmesečnem prizadevanju, da se mesds Eoviša in ko je bilo jasno, da so ila vsa prizadevanja zastonj, cene živilom so pa plezale navzgor. Pozvana je bila državna milica in stari penzijoniranl policaji, ki so bili več na drugem kot na tem svstu, so bili pozvani v služba Na U način je bils stavka policajev razbita. Kasneje je žel Vso hvalo, da je bila stavka zlomljena tedanji go-verner Coolidge, ki je porabil to razglašenjs, da je dobil nominacijo za podpredsedniškega kandidata na konvenciji republikanske stranke, ki je spustila v Belo hišo znamenito gango is države Ohlo. Governer Coolidge In drugi so nspraviU poziv ns vse nazadnjaške elemente, naj posežejo v žep In dsrujejo v sklad, Is katerega se nagradijo stavkokasn! policaji. Odtajalo ae Je skopo sres reakrionarjsv, prihajati so pričeli prispsvki in kmalu Je bilo pol mllUftna dolarjev v tem akl*» du. "Lojalni policaji" ao vriskali veselja, kadar Jih nI nihče slišal, kajti Izračunih so, da bo vsak izmed njih prejel od teh Judežovih grošev po tisoč dolarjev nagrade. Zaupniki, ki so upravljali ta denar, so pa sklenili drugače. In sieer. da dobi darila okoli pet t!-millčarjev, ki so bil! potisnje* ni v službo. Toda $160,000 ostali večji del pa gre millčarjem. Kisli in dolgi so postal! obrazi "lojalnih pollcajsv", marsikateri up po novem avtu je splaval po vodi v Atlantlškl ocean. BftlJaaMelL aa UI4 rOVOHOVniK SO SIN Pleskarji In ometačl v Hpokanu izvojevall tudi vlijo mezdo. Wssh. — Uniji pl«-sksrjsv in omstečev v spokan-skem Building Tradaa councllu sta te dni Izvojevall s pogajanjem petdnevnik In $1 dnevnega mezdnega zvišanja. Nova plača ometačev Je $12 In ples-ksrjev $0 na dan. ba dečka je bil zasul plaz in Ju M. Berlin. 6. apr,—Nemški prad-nerfnik Hindenburg je bolan na srčni hibi. Vancouver, Ws«h., S. spr. — Policijski poročnik Asa P. element in Ralph A. Kloyd. vojaški letalec, stf se včeraj ubila ns bil ustavljen več ur In poplave so nsprsvile občutno škodo, ko Kekordap aprilsks vročina. Chicago. — V četrtek 4. aprila Je termometer rsgistriral HO stopinj vročins. Bilo je tako so-psrno, da so ljudja nspolnlll parke In nekaj pogumnih moških Je poskusilo s kopanjem v Jezeru, dsal Je voda še mrzla.— Po drugih krajih srednjsgs sa-pada Je bilo še bolj vroče. Do-dge, Kans., Je beležil stopinj, Des Molriss, lowa, MU, Psoris, |||„ K« i^celo v Duluthu, v mrzli Minnesoti, so Imeli 74 sUipInJ. Naslednji dsn v petek so Južno-zapadni vetrovi ohladili ozračje. Igralka se ubila v divji diffcl. Rochelle Park , N, J. — Ca-therlne MaeDonald, znana filmska Igralka, se je dne 4. aprila ubila, ko se je v dlvj! brzini pre-vrnil njen avtomobil v Jarek In je voda vdrla v kleti In pritličja! Jo pokopal pod seboj. Macllonali stanovanj. Kov i m* I lika r JI sasUvfcall sa-radi znižanja faalstks. Hartford. Tomi. — Dve sto tukajšnjem letališču, ko je letelo I kovinskih likarjev js zastavkalo pri spuščanju na semljo tmdfU v tovarni Und»rwood. Klllot-ob neko drevo, se prevrnilo is^Kisher kompanije, da proteatlra pokopalo letalca pod seboj. ' proti vtrgsnju zaslužka. je hotels utsčl policaju, ki ji js sledil ns motorrlklu rsdl prehi tre vožnje. f Nemčijs pod Berlin, ft spr. — Nemčijo Je te dni pokril sneg, ki je v nekaterih krajih debelejši kot je bil v jsnuarju. Nadaljno vesli o zmagi moMikih fodoraloov ( alleaove čete ubile 1000, ranile A00 in ujele 2000 vstašev pri Jlmlnesu. Mežico Clty, 5. spr. — Predsedniški urad uradno poroča, da je bilo v bitki pri La" Reformi, 12 milj severno od Jiml-neza, več kot 1000 vstašev ubitih, okrog 600 ranjenih in 2000 ujetih. O izgubah federalna armade nI nič poročanega. Številke Je poslsl vojni tajnik Calles Iz Torreona. Poročilo ss nadaljuje, daje vrhovni povelj ritk rebelne armade, general Escobar, desertlral svoje čete in pdbegnil v avtomobilu proti Sant* Rosalljl. Pede-ralci prodirajo za oetanki vstaš-kih čet -Bitka pri U Reformi je bila doalej sna najkrvavejšlh v sedanji rtvolti. Rebeli so bHI zajeti na železnici ssvsrno od JI-mlneza, ko so faderalnl letalei razdejali železniški most pred njimi, Vstašl so se obupno branili, toda sila federalcev ja bila prevelika In morali so kapitulirati. Fsdsralcl so snočl sežgsll 900 mrličev v okolci La Reforme. Trupla so zmetali na fttiri velikanske kupe, katere so polili s gazollnom In saigall. Mrli-ške grmade so dalsč naokoli ra«-svetljevale okolico. Nadaljno uradne vesti so prišle s takosvans "krlsterlstlčne" fronte v državi Jallseu, kjer razni kronični gusrllcl in bandltl napadajo mesta in vojaška posadka v Imenu katoliška ver«. V sredo Js bil tak napad na rudarsko maatece KI Roaario. O-krog 800 moA je naskočilo kraj, V katerem nI bilo posadke. |a po-llclja, ki pa ju )>iU preslaba In j« zbežala, Zmagoviti vstašl so opianlll mesto, znosili vas plan na glavni trg in potem priredili tamkaj veliko slavnost s pijačo In plesom. 2snsks so morals plesati. Zvečer, ko ja bilo fta vas pijano, js pa nsnadoma pridrvela ivasns konjenica in veselja ja bilo konee. Vstaši so hitro pobagnill, kolikor nI bilo ublUh ln ranjenih. Ves plan so ostevll! na trgu. Jnares, Mehika, ff. apr. — Tukajšnji robelnl sten poroča, da so v bitki pri U Reformi »ma-gall vstašl. ns pa fadsralci. Vladna čete so sajate In 16,000 revolucionarjev Ja rsofcuplralo Jlminez! . . « i v # Učiteljica protestirajo. Chicago. — Okrog dvesto nadomestnih učiteljic Je te dni sbo-rovalo v prostorih Lana Tachnl-cal srednje šole, na katerem so ss izrekle sa protest proti po-stopsnju šolskega odbora, ki je na svoji seji sklenil, da M odvzame pravica učenja nadomestnim učiteljicam, ako na spolnljo gotovih iiogojev, Hklep šolskega odbora določuje, ds učiteljica, katera še niso bile stalno naatavljene po treh letih, odkar so nsprsvile Izpit za učiteljlsko službo, morajo ponovno vstopiti v učiteljski ko-legij In položiti isplt, ds dobe nov certifikst, ds so tako še n* > dalje upravičene do poučevanja v Javnih šolah. Prve žrtve Jonssovegs zakona. Washlngton, D. C. — Juatlč-nI department js bil Informiran, da prvi procas proti kriU-tel Jem prohlbici Ja ns temelju poostrenega Jonesovoga zakona ja bil zadnji teden y severnem delu Ksllfornije. Tri osebe so bilo prad sodiščem In ko so bile spoansne krivim. Jih Js sodnik obsodil vaškega na lff mesecev Joče In $.'1000 denarne kazni. Vel* Rodling, Neb., S. apr. — V neki trgovin! v glavnem delu mesta Js včeraj nastal ogenj, ki ee js hitro rssšlril tudi na druga poslopja. GasUeom ja vzelo vsč ur dels, pradno so dobili o-genj pod kontrolo. Akoda znaša nad pol milijona doiarjev. ™ ft • ™ F'" W * " " v v t KOS VITI ~~ SOBOTA, g. APRlul PROSVETA GLADILO >U)VBNSKjMWAItOPWE FOPPOKKl JBPHOT1 LASTNINA 8LOVKNHKB NARODNE PODPOKNB JBPNOTB OfM offlMov pf> dogovoru. RokopM m n* vračajo. Navvteiaa: Z^dinjene drUv« (Um CbicafS) l«.00 n» M H Uu; Ckicafo is Ck«ro |7A0 m leto, §8.76 m pol tata. 1® «a Immm- «tvo IV.00. ... 1------ niiki m vm, kar hu »tik s "PROSVETA* MS7-69 B« A VMM, Cbfesg*. Hil»o4». -THE ENLIGHTENMENT" OrfM *r Um Blerese HjH—Si Imsrtl Ow—4 bj Um Hlorea« National H+ntftt B—Mf^ _ SubKrlpUMr Uniud 8t«ui" <«xorpt Cfctaafo) and OuMi *#8.00 tmri Chtea«o 9730, anK foreigBeouiitriM t®00 p«r JMf. P« MEMBER OF THE FEDELATBO FREHS Datum v oklapaju n. pr. (March 81-11««) polag vaAaga imena na naslovu pomeni, da va mj« a Um dnevom potekla naročnina. FoaovtU jo pravočaano 4a ea vam na oatavi KONCEM TEDNA. Nihče ne bo pretakal solz, razen privatnih interesov, ako učni zavod za zemljiščno ekonomijo in javne naprave ki ga je vodil profesor Richard T. Ely in ki je bil skozi več let združen b Severnozapadno univerzo, zapusti nehvaležno Chicago in se preseli v New York. Ta zavod so subvencijonirali izredni privatni interesi, ki so imeli koristi od njegove propagande. Federaci ja učiteljev je razkrinkala ta "učni" zavod, ki je pod krinko zavoda za Študije deloval za interese elektrarnarskega trusta. Učiteljska organizacija pravi, da ta zavod ni bil vreden zaupanja ameriškega ljudstva. Zavod so subven cijonirali zemljiSčni in drugi interesi. Te interese je zavod nagradil s tem, da je razlagal znanstveno obdavče nje zemljišč po načinu, ki je bil všeč zemljiščnim veleposestnikom in velikim korporacijam in na fikbdo malim zemljiščnim posestnikom. Učiteljska organizacija je razkrinkala "zpanstveni" poduk tega zavoda in za Elyja in njegove tovariše so postala tla prevroča v Chicagu. In tako je ta cela zalega naznanila, da se preseli v New York, ako se ne najde dobrotnik, ki položi na njen žrtvenik pet milijonov dolarjev /or «1 Privatne posredovalnice za delo so prave pijavke za brezposelne delavce, ki izsesajo brezposelnim delavcem zadnje od ust odtrgane prihranke iz njih žepov ne glede na to, kje se nahajajo. Se povsod, kjer se je uvedla preiskava proti privatnim posredovalnicam za delo, so se odkrile reči, ki so govorile, da je skrajni čas, da se ta ne-bodigatreba odpravi in nadomesti z javnimi občinskimi državnimi ali pa zveznimi brezplačnimi posredovalnicam za delo. Pred občinskim odsekom za izdajanje licenc se je odkrilo, da so navadni delavci plačevali po tri dolarje pri ctojbine, da so dobili pri zgradbi Northwestern National banke delo, za katerega so prejemali po 80 centov na uro Ko so delavci delali od pet ur do treh dni, so bili odslov ljeni, da je lahko posredovalnica za delo poslala zope druge delavce podjetnikom, da so plačali po tri dolarje pristojbine. Privatne posredovalnice za delo sa rakrana na človeški družbi in skrajni čas je, da se odpravijo z radikalno operacijo. a a V Številke o tobačni industriji pokazujejo, da je prišel čas, ko se naj ta industrija podržavi ali nacijonalizira Te številke govore, da ima tobačni trust ogromne dobičke, da v tej industriji cveto najnujnejše profitarstvb medtem ko so delavci zelo slabo plačani. Študije teh šievilk dokazujejo, da tobačni baroni prejemajo dobiček, ki je sedemkrat tako visok, kot so vložil kapitala v to industrijo. Kako veliki so ti dobički, se le takrat razume, ako se ti primerjajo z zaslužkom tobačnih delavcev. Konzumentje potrošijo na leto poldrugo mili jardo dolarjev za tobačne produkte. Od tega dobe veli ke tobačne družbe okoli ene milijarde sto tisoč dolarjev tobačni delavci pa nekaj nad sto tisoč dolarjev. Nadaljne študije pokazujejo, da so tobačni delavci najslabeje in piškavo plačani delavci v indiu^riji. Povprečna mezda tobačnega delavca je bila v letu 1927 $814. Tekstilna industrija je bila na glasu, da slabo pla čuje svoje delavce in da so tekstilni delavci najbolj ml-aemo plačani delavci. Ako se povprečna meida tobačnih delavcev primerja s povprečno mezdo tekstilnih delavcev, spoznamo, da so tekstilni delavci zaslužili povprečno na let« po $1,040. Se bolj očividna primera o slabem zaslužku je tedaj, ako povprečni letni zaslužek tobačnih delavcev primerjamo s povprečnim zaslužkom industrijskega delavca v splošnem. Tu spoznamo, da je letna povprečna mezda industrijskega delavca I1.2OT, tobačnega pa le $814, ali da tobačni delavec na leto povprečno zasluži $4HH manj, kot je povprečni zaslužek industrijskega delavca v splošnem. Ali ni torej skrajni čas, da se tobačna industrija vpričo take štatistike nacijonalizira v interesu ljudstva, tobačnih delavcev in konzumentov? * GLASOVI IZ NASELBIN O dopisnikih. Menoaiine«. MU*. — Dolgo je e, odkar ao ne začeli prvi dopisniki oglašati slede 9. konvencije n slede pravil SNPJ. Priporočil tem in onem je bilo dosedaj Veliko, med temi nekatera dobra n važna, druga pa manj vredna. Imamo med seboj člane, ki so dobri dopisniki. Vsa čast jim. Oni so res pravi stebri naše jed-note. Oglašajo se pogosto in vedno Iz ljubezni in z dobri-mo nasveti za koristi naše jednote. Taki dopisi prihajajo iz Far-rella, Pa., Detroita, Mich., Cleve-anda, O., itd. Oni imajo vpogled daleč v bodočnost in gredo tako-reč z duhom časa naprej. Veliko čitam v člankih br. Zaitza. v Ne poznam ga osebno, rečem pa, da i o je mož z odprtimi očmi ter ('•lan kakršnih jednota potrebuje še več. "Opazovanja" izpod peresa so-brata Ivana Moleka? No, o teh pa rečem, da so pravo strašilo za črne vrane in druge nezaželje-ne ptice, ki jih drži proč od naše netve, da ne poberejo semena, katerega smo mi sejali. Takšnih strašil bi bilo treba še več na polju naše jednote, ki bi odganjala škodoželjneže. , Po mojem mnenju je od strani Članstva vse premalo kritike proti zunajim elementom, ki ne morejo pod nobenim pogojem dr Žati svojih nosovov od jednote. Znano nam je, da je še precej Članstva pri naši jednoti starega kalibra, namreč takega član-stva, ki je še vedno navdahnjeno duhom nazadnjaštva. Veliko je tudi takšnih, ki so na nekakšnem razpotju, in kamor veter potegne, tja gredo. Ako temni elementi dobe te člane v svoje roke, tedaj so gotovo njihovi. Bati se je, da bo na prihodnji aH deveto konvencijo naše organizacije prišlo nekaj delegatov tega kalibra. Taki kandidatje bodo konvenciji samo v napoto ln prava cokla jednotinemu na predku. Tukaj ni društva naše jednote in tudi ni nobenega izgleda zanj, ker nas je le par. Težko mi je, ker ne morem biti aktiven, radi tega se počutim kot mrtev član. Najbližnje društvo SNPJ Je v Krevitzu, Wis., 80 milj od tukaj. To društvo, koli kor je meni znano, dobro napreduje, ne vem pa kaj se je zgodilo blatom Jos. Lachom, da m od njega v Prosveti več nobenega glasu. Pa menda ja ni vedno saposlen pri gradnji kakšne slovenske cerkve?! Ali kaj slične-ga? Sicer pa upam, da se bom o pravem vzroku njegovega mol čanja prepričal na svoje lastne oči. Bratski pozdrav članstvu SN PJI Chae. Kramer. v Wauke- Poročilo zastopnika. PitUburgh, Pa. — Dne 16 marca sem se bil podsl ns Far rall, kjer sem se bil namenil ostati le nekaj ur ali en dan. Tam sem obiskal moje znance in pri j atelje, med katerimi sem se srečal i Hovraftnikom Bllly Sun dayja. Obiskal sem v Pittsburghu rojaka J. Kroteča. Tajnik tam kajšnjega našega društva br Jože Hrvatin nam Je postrege i dobro kapljico. Naslednjega 19. marca, smo obhajali god vseh Jošetov in Jožic, Pepetov in Pepc Imeli smo veliko zabave v vesel družbi. fiašel sem se s dvema sloven akima duhovnikoma. Na vpra šanje sem jima povedal moj posti, kar jim aeveda ni nič ka prljulo. Tudi GrcMna pogrebnik Je bil med nami. No, Ja, bili smo pač pripravljeni na nebesa in pekel. ' Vse Jt bilo preskrbljeno Menda ni še nobeden izmed člta-Uljev doživel, da bi sešls sku paj tako pisana družba, pa tako vssels. Bili so navzoči Primorci in Dolenjci. Belokrajnc! in Gorenjci. Crnokranjd in Štajerci, poleg tega pa še župnlks ter pogrebnik. NaJprvi as Js poslovil od vesele družbe pogrebnik, sa nJim Štajerec, tretji pa zastopnik Prosvete. Koliko časa so se ostali po našem odhodu še zabavali. mi ni znano. . > Zadnjič sem bil obljubil, da bom poročal ia naaelbine Canona-burg. Tu asm dobil selo prijazne rojake, ki ss jim na Um mesto vsem skupaj zahvaljujem sa njih naklonjenost Sešel sem ss s br. J. TerčsIJem. gl. porotnikom SNPJ in tamkajšnjim tajnikom J. Ruhnarjem. Aatos ZfclaaM. zastopnik Prosvete. 20-letnica "Sokola gaaa. Wsukegan, III. — Zadnje čase čitamo tu in tam v Časopisih o raznih spomenicah kulturnih ali podpornih društev širom naše nove domovine. Ne morem si kaj, da bi tudi jaz nekoliko ne pisal v cenjenih slovenskih li stih o predpripravah k * lav nos ti dvajsetletnega obstanka Narodnega podpornega in telovadnega društva slovenski "Sokol VVaukeganu, 111. Dolžnost naša e, da prinašamo v javnost potom časopisja priredbe takih organizacij in 8 tem seznanjamo rojake po širni naši novi domovini o našem razvoju, kaj in ko-iko nam je bilo mogoče delovati v teku dvajsetih let. Vem, da bo marsikateri čitatelj z zanimanjem prečital vsebino tega do- pisa. ___j Omenjeno društvo je bilo ustanovljeno dne 14. februarja 1909 kot samostojno podporno društvo z gojitvijo telovadbe pod menom "Slovenski Sokol" — prekrščeno dne 1&. septembra 1910 v Narodno potfporno društvo "Slovenski Soko|," Pristopnina je ostala ista, $2, kakor tudi mesečnina, 50 ceptov. Podpora se izplačuje za bolezni po $6 tedensko in za pogrebne stroške $75. Največje število član stva Je bilo 38, najmanje pa 24. Gojitve telovadbe je bilo sorazmerno od začetka do danes po 6 ur na teden, le med svetovno vojno je bila telovadba prekinjena. Telovadilo je od začetka do danaa od (20 do 40 dečkov naraščaja in od 12 do 26 odraščenlh moških. Od 1914, ko se je ustanovil ženski oddelek, se je udeleževalo telovadbe, z malimi izjemami, od 20 do 35 deklic in od 10 do 24 odraščenih žensk. Za kritje stroškov za telovadbo mladine so prispevali starši po 10 centov mesečno, kar se je pa pred časom opustilo. Društvo lastuje vso telovadno orodje, katero stane okrog $1,200 in je Stoječe v veliki dvo-rani S. N. doma. Društvo je imelo od začetka do danes čez $8,000 izdatkov za gojitev telovadbe. Kdo nam je pripomoge do te velika svote? Ljubiteljem sokolske vzgoje, in telovadbe staršem, mladine in vsem našim rojakom in rojakinjam iz našel bine se društvo "Sokol" ob svoj dvajsetletnici zahvaljuje za nj hovo naklonjenost in pomoč Stojte nam ob atrani z vašo na klonjenostjo še v naprej I Naše delo se izvršuje kolikor nam je mogoče v splošno korist mladine ki potrebuje sdravo telo in zdrav duh, moč in krepost. Omeniti moram, da je društvo 4iSokol" vršilo v naselbini redno najbolj potrebno kulturno delo, ki je prva podlaga telesni vzgoji, brez kateri bi mladina sploh ne smela biti! V telovadbi je za popadeno vse zdravje, krepost in moč. To je podlaga tudi dušev nemu razvoju. Tlssče dokazov je za to. Samo ob sebi se razume, da je treba paziti na splošno izobrazbo in na osvežen je duha Treba je čitati novele, pesmi in drame, nezanemarjajoč izobraževalnih spisov, zgodovine, pot o olaov, morslnih in socljalnih del slasti ne spisov, ki razpravljajo o perečih vprašanjih sedsnjegn prav živahna, kajti naročena je! izvrstna godba; tudi z drugimi 1 stvarmi bodo naše žene skušale prav dobro postreči kot običajno. S tem so naše varčne žene pokazale, kako se napase volka, daj ovca ostane cela. Ako bi druga društva posnemala naše žene v tem, bi bila najemnina dvorane gotovo znižana vsem. Saj naš Dom ni postavljen tu za kakšen profit, postavili smo ga namreč za to, ker je bila potreba po njem. Kakor vsaka družina potrebuje svoj Dom, tako ga potrebuje tudi naselbina, če je »e malo večja, posebno še v seda njih razmerah. In prav tega se zaveda naše žensko društvo št. 320 SNPJ. Zatorej čast društvu! . J. B. Pismo iz domovine. Detroit, Mich. — Pravkar sem prejel iz Markovcev, Stari trg >ri Rakeku, pismo sledeče vse->ine: Zima je odehnala. Mučila nas je vse od božiča, ko je pri-šelo snežiti in snežilo kar naprej skoro ves čas do marca. Burja je bila izredno huda. Mraz tako md, da ga nobeden starih ljudi ne pomni takega. Reke so vse zamrznile; led je bil od 50 do 70 centimetrov debel. Priletele so divje race in kar po snegu počepale in veliko jih je poginilo vsled silnega mraza in gladu. Kup riva je zmanjkalo in ljudje so bili prisiljeni sadno drevje sekati. Ko to pišem, dne 10. marca, je pri nas snega še od metra do dva na debelo. Silne težave so s prevažanjem potrebnih stvari. Tako je pri nas v Loški dolini in tako je drugod. Pred mesecem majem nam nI upati na kakšno delo na polju, kajti sneg ne bp preje skopnel, in pa polja bod6 zelo namočena. Iskren pozdrav vsem t Aloiz Krašovec." Sicer je Prosveta že veliko pisala v vesteh in prinesla v izvirnih pročilih novice o strašnem mrazu, ki je zadel Slovenijo in vso srednjo Evropo prošlo zimo, pa vseeno se mi je zdelo vredno prinesti, to pismo v javnost, da bodo rojaki iz dotičnega kraja, ki se nahajajo zdaj v Ameriki, dobili sliko od tamojšnjega prebivalca direktno. John Krašovec. OPAZOVANJA Kolonizacija stare Evrope. Fašistovaka cerkev. Evropa danes dolguje nekaj Katoliški Škof Schrembg ča? petindvajset milijard do- Clevelandu je pohvalil Mm arjev Združenim državam Se- nija. Prvič je Musnolini iS verne Ameriko. Deset milijard vzor — mož, ker je naredil dolarjev je posodila ameriška v Italiji, drugič pa je priznal vlada med vojno in petnajst mi- toliško cerkev in ji izročil ItJ ijard so posodili bankirji po v moralno oskrbo, vojni. Dolg Evrope pa raste z 6kof Schrembs je odkrit, vsakim letom. Lani so ameriški ve, da diktatura fašizma in bankirji posodili okrog ene mi- tatura rimske cerkve 8 j| lijarde dolarjev. Evropa sicer skupaj. To je ali right. Kab vračuje dolgove, toda — deset- fašizem prišel do tega, 4a se krat manj vrne kot pa ponovno lahko poročil s cerkvijo, je * izposodi. * da postranska reč. Kako je U. Skratka: evropske dežele po- zem prišel do moči in do hval vraču je jo posojila v kapaciteti, nega "reda", je škofom J kolikor si ponovno izposodijo. Z no .. . Da so Mussolinijevi novimi dolgovi plačujejo stare ditje vozili diktaturo preko ui dolgove! Faktično torej ne pla- rov, požigov in drugih zlH čujejo nič. To je znak rakovega predno so dosegli papeževo gospodarstva in korenitega pro- pri kateri so trčile čaše v padanja evropskega ekonomske- men ju bratovščine, to ae ga sistema. prezre med brati . . . Medtem, ko evropske dežele, Prijatelju Trunku je hudo. deželice in deželčice pokajo pod dolgovi zlatih dolarjev, kupujejo ameriški kapitalisti evropske industrije. General Motors ima v rokah največje avtne tovarne v Nemčiji. Ford kupuje ostale to-varne, da bo konkuriral z Gene- biček od sprave s cerkvijo bo I ral Motors tudi v Evropi, ne sa- HJ« imela šele po padcu faii mo v Ameriki. Ameriški kapital Fašizem je le začasen! osvaja električno silo v Angliji, hope so. V tem ima Trunk jeklo in železo v Belgiji in Fran- Želim g. Trunku še dolgo ciji, olje po vsem kontinentu in nje, da bo videl padec fašizma v sovjetski Rusiji in umetnine Italiji in svojo veliko — iluzi ne ljubi fašistov in najr Mussolinija. On priznava, da I "v poravnani med cerkvijo Italijo hibe." Je pač prišlo Toda g. Trunk ima eno tc Fašizem je le začasen! Pravi« živijtl v Italiji. ' " glede tistega dobička. Kajti svo Kaj bo rezultat? bodna Italija se bo lepo zahv» Ameriški kapital organizira lila za tak dobiček. Svoboda EVropo v kompaktno ekonomsko Italija bo zahtevala svobodo pi* celoto, česar Evropa sama ni pričanja in kadar pade fašist znala in ni hotela. Nacionalna božanstva ? Piff le! Ameriški imperialistični kapital se pa briga za mišje repe! Sokolstvo znači napredek in povspešenje inteligence. Seveda nam razmere ne dopuščajo v taki meri v novi domovini, vendar bi lahko napravili več, če bi ljudstvo hotelo razumeti bistvo sokolske misli, katera znači težnjo po telesni in nravstveni povzdigi celega naroda. — Cenjene čitafc-Ije prosim, da naj oproste, kefr moram za danes končati, radi preobširnega dopisa. ( Nazdar! Za "Slov. Sokola,' Warsek. starosta. Msth ~ Veseties v korist Whlte Valkv. Pa. — Žensko društvo št .120 SNPJ je apeliralo na zadnjo glavno sejo delničarjev tukajšnjegs Slovenskega doma zs rnižanje stanarine. Bilo Jim Je ustreAeno, iz razloga, ker Je namreč njih društvo manjše od drugih, katera zboru jejov tej dvorani, ln zato so seveda tudi njih saje manj obiskane. Ta zaključek Je ps povzročil. da js nastalo malo kritike. ns katero so naše lene prav po diplomatsko odgovorile, in sicer s tem. ds prirrtr dne 18. s-pri Is veselico v korist Slovenskega doma. Veselica obeta biti i, ii Ut t oilJVM. » j Naznanilo. CummingB, Iowa. — Dne 15. marca je tukaj preminul moj ljubljeni soprog Valentin Bre-Hsh v državni bolnici v tlarindi, Ia. Bil je član društva št. 606 SNPJ v Des Moinesu, Ia., katero mu je podarilo v zadnji pozdrav krasen venec. Bil je tudi Član United Mine Workers Unije, katere članstvo se je tudi udeležilo pogreba in mu položilo v spomin lep venec. Iskrena hvala obema organizacijama za cvetlice in obilo udeležbo na pogrebu. Pokojni je bil rojen v vasi Suha pri Skofji Loki na Gorenjskem, star 48 let, kjer zapušča mater, štiri brate in dve sestri, v Ameriki brata nekje v Ohiju, sestro pa v Ročk Sprlng-su, Wyo., ter mene žalujočo soprogo ter štiri nedorasle otroke. — Iskrena zahvala vsem prijateljem in drugim, ki so me tolažili in mi nudili pomoč v uri silne tuge. Hvala bratu pokojnega v Ohiju sa poslano mi pomoč. — Pokojni je bil mirnega značaja, dober oče in mož ter skrben družinski skrbnik. Lahka naj mu bo ameriška gruda! Fraašiška Brettsh, soproga, Valentin, sin, Mary, Annie in Sylvia, hčere. Zalivala. Piney Fork, O. — Podpisana se želim zahvaliti članom društva št. 17« SNPJ sa darovane cvetlice mojemu umrlemu soprogu George Vargu in sa veliko udeležbo na pogrebu. Obenem as na tem mestu vsa družina iz srca sshvaljuje Slovenski narodni podporni Jednoti ss izplačano posmrtnino. Hrs. Gesrge Vargo, Box 42. Piney Fork. Ohio. LISTNICA UREDNIŠTVA. Plasy Park. O. — M. J. — V Vaši zadevi Je najboljše, ds se poavstujete s kakšnim dobrim odvetnikom In mu pojasnite o ■tvari, predno pod vsa mete kakšne direktne korake. — Pozdrav! pade tudi Vatikansko mesto, k je zrastlo iz fašizma.' S faaii vred bo bežal papež iz Italiji Morda pribeži v Ameriko. Problemi tujerodca Poročene ženske smejo pridržati Priseljevanje v Kanado. si dekliško ime. Vprašanje: Navedite mi po Vprašanja: Ali je zakonito za datke o evropskem priseljevanju poročeno žensko, da rabi tudi na- v Kanado tekom zadnjih 26 ali dalje svoj dekliški priimek, ali ao let, zlasti pa po svetovni voj-pa mora prevzeti priimek svoje- ni. — B. C.r Chicago, 111. ga moža? Zgodilo se je namreč odgovor: Priseljevanje v K* tekom nedavnega potovanja, da je doseglo svoj vrhunee je hotelski uradnik zanikal mojo rftvno tik ^ gVetovno vojna pravico, da bi ae.Mgistirala pod v letih 19U-1914 je povpreči* dekliškim imenom. — Mrs. S. 350,000 priseljencev prišlo letno J-P- v Kanado. Tekom svetovne voj. Odgovor: Da žena rabi pri- ne je priseljevanje znatno p* imek moža mesto svojega izvir- d|0> an 1 192o je zopet začela nega, je le navada. Zakon o tem Cez 148,000 priseljencev je pri-nič ne govori. Mrtogo žensk v s!o v Kanado v 1. 19C21, skonj javnem življenju tudi nadalje 149,0001.1934 in 144,0001.19ZJ. rabi svoje izvirno družinske ime, imfgracija 1. 1928 je znašali kar je popolnoma zakonito. Pri i66,7S2; 96 odstotkov priseljen-vpisanju v hotelsko knjigo, ako cev je priu0 jz Evrope. Od L žena in mož skupaj potujeta, je 1901 do 1 se je čez 4,500,- priporočljivo zapisati nekako ta- 000 priseljencev naselilo v Kini-ko: "Mrs. Alexander Sargent di in takorekoč podvojilo prebi-and wife, Emily Seer." valstvo Domipiona; 88 odstotkoi Legaliziran je bivanja družine kanadskega prebivalstvs je a* ameriškega državljana. Vprašanje: Moja žena in dva otroka so bili pripuščeni na začasni obisk. Jaz kmalu postanem ameriški državljan, bržkone predno mine čas dovoljene dobe njihovega obiska. Kaj naj storim, da mi družina ostane tukaj, ne da bi bilo jej treba povrniti se v l_ Evropo in potem priti nazaj iz- ni se ne raztezajo le na kontinen ven kvote? — L. S., Los Angeles, talne Združene države, marve Calif. tudi na ameriške teritorije, všts Odgovor: Edini način, da mo- vši Alasko. Inozemec torej, k re Vaša žena in otroci ostati tn- hoče iti v Alasko začasno ali rta kaj stalno, je ta, da odpotujejo no, mora odgovarjati istim pni gleškega ali francoškega izvin Na obisku v Alaski. Vprašanje: Neki moj prija telj v Evropi želi iti v Ala»k< začasno na obisk. Ali treba m« ameriške vize? — M. K. Pitt» burgh, Pa. Odgovor: Priseljeniški zsko pisom, kot ako bi prišel v N«i York. Kdaj Je pravi čas za nak* farme? Nameravam k«j poroči j i vo je, da se pred odhodom prijavijo na priseljeniški postaji v Los Angeles, da se identificirajo kot stanujoči v Združenih državah. iz Združenih držav in se potem povrnejo kot žena oziroma otroci ameriškega državljana. Najboljše za njih je, da odpotujejo v sosedno inozemsko ozemlje, .. . . . | namreč v Mehiko. Ni treba bati .J *'""^hodu S se, da bodo morali tam čakati P^ITV .h rino dva leti, predno morejo vstopiti '-T* v ameriško ozemlje. To pravilo ^"lpa.di .v je8€n,? L velja ameriškim predpisom. Pri- N' J* . ^ - Odgovor: Ako kupec dobi pi sest farme v jeseni, ims to ^ rist, da je pridelek njegov. Zat pa je cena tedaj večja ..urMTi„m čas je pač dober, kupec ima * Pred odhodom vložite prošnjo kostnega kapitala, t. J. to«*> « (Form «88) za invenkvotno vizo kupnin^ ženi in otrokom. Storite to ta- z*doatuJ« vzdrževanje do PJ koj, čim dobite državljanski papir. Cim Vas obvestijo, ds Je bilo prošnji ugojeno, naj se žena In otroci podajo v mehikansko mesto, navedeno v prošnji (naj boljše mesto, kje* ae nahaja ameriški konzul). Ob povratku bo seveda žena in otroci podvr- nakup dobre farme ob nizki ce« ženi priseljeniškim predpisom. Cene zemljišč so niš Je kot šc« slasti kar se tiče telesne in duševne sposobnosti. Ako uredite stvar pravilno, jim bo trebs o-sUti v Mehiki I« eden ali dva dni. hodnje žetve. Ako gre zs mk karsko farmo, treba doznati 1 tržne prilike. Dr. G. F. Warren. profeaor n Cornell University, Je nedsvn izjavil sledeče: "Sedaj Je Jako ugoden čs» ' Razmero v tsčini P«*^ jin jugovzhodnega New Vori New J«rsey ia Ntw Englsrd ' se izboljšale tekom zadnjih dve let.** FIJ* NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI- SOBOTA Vesti tz Jugoslavije nad volkove. \ (Irvirno.) Ljubljana, 16. marca 1929. V južnejših krajih se pojav-iaio volkovi, napadajo ovce po kjah ter prizadevajo kmetom ' , škode. Dvoje poročil ,ani poroča, kako sta neki 15-eten fant in neki 70-leten Sta->ec ubila vsak po enega volka. \i Utovega sela pri Mostarju . Hercegovini nam poročajo o petnem pastirju Vide Raji-u ki je paael ovce, pa jih po-em zaprl v stajo ter lepo pikajoč na svojo piščalko odha-ai domov. Prav blizu staje pa e bila ielezni&ka postaja, kjer e stal potniSki vlak, iz katere-m »o gledali potniki. Nekaj so »čeli namigovati pastirju in »zali z roko na stajo: v stajo * planil volk ter začel klati ov-ie Pastir je razumel, se vrnil 10 staje, vtaknil piščal za pas, stegnil iz nedrij pračo, pobral tamen, ga položil v pračo ter ,rišel do staje. Volk ga je opaši ter skočil proti njemu. Pa-itir pa se je umaknil, pomeril s ,račo ter sprožil. Zadel je s tamenom tako dobro volka, da fe ta koj obležal mrtev. Bil je lolg.170 cm in težak 48 kg. — To je tako kot David, ki je tudi i pračo ubil Golijata. Blizu Sarajeva pa je pasel ovte 70-letni Pero Raič. VoHc je iz-jenada napadel čredo ter pričel trvav pokol j. Starec je na vse frlo kričal na pomoč, a nihče ra ni slišal, predaleč je bilo do vasi. Volk pa je klal ovco za jvco. Starec ni vedel kaj bi, res divji je planil na volka ter se pričel ruvati z njim. Ko je videl, da ga bo le težko ustra-loval, je zgrabil z vso silo volka u vrat ter ga držal tako dolgo, ia je začel volk odnehati upirati te ter je končno poginil. Sele wtem je izpustil starček volka. - Z golimi rokami iti nad volta ter ga zadaviti, enostavno radaviti, — to je vsdkakor ju-uiatvo, posebno še za 70-letne-ffa starčka. A za drugič bo raj* 11 zaprosil za orožni Hat, ni vsak dan sreča. Za izenačenje šolstva. Ljubljana, 13. marca 1929. Včeraj smo že poročali o izde-avi srednješolskega zakona. Treba bo še izdelati druge zakone na področju ministrstva prosvete, ker hoče ministrstvo! izvesti izenačenje prosvetnih zakonov za vso državo. Tako je zakon o univerzah že gotov, a ni že sedaj aktuelen, ker je treba poprej izdelati ljudskoškol-ski zakon. Zakon o učiteljiščih je gotov in so stroški učiteljišč preračunani na 20 milijonov dinarjev. Plače hočejo profesorjem na učiteljiščih povišati. Zakon o avtorskem pravu, ki ga je že izdala prejšnja vlada, bo v kratkem povsem zaključen ter bo stopil v veljavo. Zakonski načrt o gledališčih je »koro gotov, dasi njegov tekst še ni se-"Uvljen, ker bi bili po tem na-tou potrebni novi izdatki. Tudi zakon o muzejih je v glavnem dovrten, tudi je izdelana uredba 0 reorganizaciji prosvetnega ministrstva. V ažen pa je zakon o šolskih knjigah. K temu vprašanju pi-*J<> strokovnjaki sledeče: Ni dvoma, da je bil pri naa vedno Potreben edinstven zakon o piskih knjigah. V.avrho čim hitrega in uspešnejšega i težnja pouka bi se moralo to M>raAanje rešiti že prve drti na- skupnega življenja. Nova a<'a Je iiodvtela vse korake, da * ^daj reši to vprašanje na "•Jbelj uKoden način. V prosvet- ministrstvu je že pregledan *k(,n«ki načrt, po katerem bo *°l»ke knjige zalotila izključno umo država. We knjige za ljudske In MiJ* Me m> bodo uporabljale V*H šolah v drtavi in tiskale * »«do (Nmebej v srbsko-hrvat- 1 m in v slovenskem pravopisu. [*ko bodo knjige znatno cenej- * "delane in vrhu tega bo ** drtava na leto 26 do 80 J1'1 jonov dinarjev dohodkov. Ti t »odo uporabiti tsklju-2> »*mo za izdatke is proevet-r** re,w>ra, dočim bodo revni o-FJJJ Mi vali po ljudakih In ^dnjih KoUh po motnosti knji-** tontonj. N« U način upa doneči vlada prvič bo stvo, drugič pa bo šolska knjiga znatno cenejša. Ko bo ta novi načrt sprejet, bo vsekakor precej dela, vendar je upati, • da bodo nove šolske knjige uvedene že v dveh letih po vsej državi. Zdaj bo prva stvar, preden se ta načrt sprejme, določiti, kake naj bodo te knjige. Razpisali se bodo natečaji za vse Šolske knjige vsako četrto leto ter bodo mogli predlagati svoje knjige razni stari in mladi pisci. Tako bi bil program izdaje knjig za poučavanje organiziran. Mnogo pa bodo s tem izgubili privatni založniki šolskih knjig. Tako je n. pr. za Slovenijo malone vse šolske knjige založila Učiteljska knjigarna in deloma — zlasti za srednje šole — Jugoslovanska knjigarna. Vsem tem založnikom bo država prevzela vlogo založnika šolskih knjig. Ti bodo gotovo godrnjali. A če bo ta novi načrt res pripomogel k izenačenju šolstva, ga bo javnost pozdravila. Zakonodajni avet se sestane. Vsa ministrstva delajo intenzivno na nastavljanju novih zakonov in osnutkov zakonov. Zgoraj vidimo, kako prosvetno mini-strstvo~samo izdeluje celo kopico zakonov., Zakonodajnega sveta čaka precejšnje delo, ker mora ono pregledati in izdelati vse zakone. Danes se bo sestal v Beogradu "Vrhovni zakonodajni svet", katerega večina članov je prispela že včeraj v Beograd. Proračun za 1. 1929*30 ne bo prišel pred zakonodajni svet kot bi bilo pričakovati, marveč je dovolj, da ga je vlada predvčerajšnjim na svoji seji sprejela In potrdila. Za besedilo oz. številke tega proračuna se ne ve ničesar. Pač pa je mogoče, da bo prišel pred ta forum finančni zakon. Seje danes baje ne bo dolgo trajala. Obsegala bo samo formalnosti. Med prvimi zakoni, ki jih bo zakonodajni svet pregledal, so zakon o advokatnih in državnih pravdnikih, dalje zakon o pravoslavni cerkvi. Dalje bo topot predložen vrhovnemu državnemu zakonodajnemu svetu zakon o obči upravi in o disciplinskem postopanju. Oba na-črta'je izdala posebna stalna komisija v notranjem ministrstvu. Spalna bolezen ali zločin? Ljubljana, 16. marca 1929. Poročali smo Že o čudnem slučaju spalne boleznih dveh ljudi blizu Zemuna. Pred kakimi 10 dnevi sta zvečer zaspala Ivan Dubrovlč in Ana Orekovič, ki sta brez cerkvenega blagoslova živela kot zakonca v neki vasi blizu Zemuna. Drugo jutro se nista pojavila in so sosedje udrli v njuno hišo ter našli oba speča v posteljah. Hoteli so jih prebuditi, pa jim nI uspelo. Spala sta trdno. Morali so poklicati zdravnika, ki je izjavil, da je to bržkone spalna bolezen ter ju dal prepeljati v bolnico v Ze-mun. 2ena se ni nič prebudila, mož pa se je včasi zbudil, pogledal po sobi, na posteljo, kjer je ležala njegova žena, a kakor da je ne bi opazil, je spet zaspal. Njega »o hranili, kadar se je delno zavedel, ženo pa so morali hraniti umetno. Sedaj je žena Ana umrla, T-van—mož, pa še vedno spi In se često delno zave ter medlo odgovarja na stavljena vprkšanja kako sta zaspala v tako trden sen. Vedno odgovarja: "Legla sva kakor vsak večer. Bil je večer kaka zaradi tega promet nI prekinjen. — V Sremski Mitrovici je Sava narasla sa pol metra. Led plove mimo Mitrovlce že dva dni, tako da je nemogoč vsak promet na Savi. Led je porušil ponton-skl moet, pri čemer so se trije pontoni potopili, šest pa se jih je poškodovalo. Poškodovanih je bilo tudi šest mlinov; voda je preplavila obrežje pri Mltrovi cl." V toliko poročilo ministrstva samo. Sava je v zadnjih treh dneh narasla pri Beogradu za nad 2 metra In Je dosegla sedaj že 52 cm nad normalo. Na več mestih nad Beogradom se je tekom minule noči in današnjega dne razlila pfeko obale ter poplavila okolico. Največja nevarnost obstoja pri Sremski Mltro-vioi, kjer je ponakod porušil led nasipe. Od Mltrovice do Beograda je odneslo več mlinov in poškodovalo vse obalne naprave. Smrtna kana. — V Notranjih goricah Je umrl v starosti 77 let po Mestnik Ivan Kušar — V Kam niku Je umrl višji ofkijal v pokoju Iv»n Mesnar. — Na Bizelj fkem Je umrl znani veleposestnik Josip Balon. — V Badenu pri Dunaju je umrla Gizela Vidmar, soprogs mariborskegs lekarnar ja Ivana Vidmarja. Kralj namerava letošnjo po-letje tudi prebiti na Bledu. Tozadevne navodila za predpriprave so že izdana. Za časa kraljevega bivanja na Bledu, bo kon-certirala kraljeva gardijaJie mu-zika. Vtooka etareet. — V Slovanu k i Bistrici Je te dni obhajala Jert ca Jeien, rojena Kušar, stoletnico svojegs rojstva, i Operni pevec: leti bogastvo 1 Pijanec: V V mojem grlu tudi. FKeBVEt*^ Mriiardai izložbi v Um\%*\ V Barceloni na Španskem bo 16. maja otvorjena velika mednarodna razstava- iz vseh pa nog. Zastopane bodo skoro vse države na tej razstavi. Tudi Jugoslavija se je odloČila da bo razstavila svoja kulturna dela, dasi je kot vedno bila ena izmed zadnjih, tako da ni bilo mogoče rezervirati si kakega paviljona, pač pa bo morala sama postaviti svoj paviljon. Razstava bo največja mednarodna razstava, kar jih je bilo doslej. S pripravami za to razstavo je zaposlenih že nad 12 let vpč arhitektov. Poseben propagandni oddelek vrši veliko reklamo s tiskom v več jezikih. , Zgrajenih je že mnogo lepih paviljonov, ki kašejo vsemu svetu lepoto Španskih pokrs-jin. Razstave se bodo udeležile vse večje evropeke države, rasen Rusije, Bolgarije in Grčije. Od Izvenevropskih držav bodo najbolj zastopane razne dežele Amerike in zelo reprezentativno se bo predstavila Japonska. Od balkanskih držav se bo razstave udeležila samo Jugoslavija in Rumunija. Srednjeevropske drŽave kot so Nemčija, Italija, Francija in druge so si že rezervirale svoje paviljone, Že pred dveipi leti. Španija sama računa pri tej razstavi na deficit 150 milijonov peaov, t. j. nad poldrugo milijardo dinarjev. Na razstavnem prostoru dela še sedaj več tisoč de-avcev, ki so rasdeljeni na tri >artije. Za uradnike same tro-šijo okoli 260.000 pesov mesečno. Razstava bo tako obsežna, dn pravijo, da bi bilo potrebno dva meseca za ogledovanje, če bi vsak dan ogledovali 6 ur neprenehoma. « Jugoslavija je dobila svoje mesto «a razstavljanje v internacionalnem paviljonu za poljedelstvo. Poleg taga pa si bomo zgradili svoj paviljona iz lesa, ki ga bomo še izgotovljenega trans-portirali v Barcelono. Ta paviljon bo imel značaj dvonadstropne kmečke hiše. Teren za naš paviljon je baje na enem najlepšem delu razstavnega prostora poleg glavnega rasatavnega pa viljona. S paviljonom samim, )ci bo lesen, bo še reprezentirana naša zelo dobro razvita lesna in dustrija, ki prihaja predvsem vpoštev za našo trgovino s 6pa- ■■■ Naše Prlmorje bo razstavljeno z relijefi vseh večjih pristanišč, svetilnlške službe, parobrodar stvo ter zelo številno naša narodna noša In narodna ornamentika, točneje rečeno, naše narodne noše in ornamentike. Seveda ne bomo zastopani v taki meri kot druge ve&e države, saj smo ml vedno za take razstave prepozni in nam nikoli ne preostane toliko časa, da bi lahko dodobra or ganizirali razstave. Paviljone Iz lesa bodo imele Še Danska, Švedska In Rumunija. Zelo lep bo paviljon Italije, ki bo iz mar morja, okrašen s kristali in ba- Razstava bo trajala bržkone do leta 19tL Ministrstvo za trgovino in obrt Ima dva mUlJons dinarjev ns razpolago sa organiziranje barcelonske razstave. Ministrstvo Je zaprosilo vse svoje zbornice v državi, naj sodelujejo pri organizaciji razstave. Iz Slovenije se bodo udeležili razstave predvsem razne lesne tvrdke. Mnogo zanimanja kaže za razstavo naše hmeljarstvo, ki se bo rsz-stave tudi udeležilo, saj se mu utegnejo s tem odpreti nova tr žlšča za svoje znsno dobro Vlago. Hmeljarsko društvo v Žalcu srie pripravlja, da pošlje na razstavo lepo kolekcijo vzorcev naše hmeljske Industrije. Posebno častno bosta na raz-* topen I naša kemična industrija In naše člpkarstvo. Razstavljal-cl dobijo razstavni prostor v Barceloni brezplačno In se Jim je treba samo zglaslt! na trgovsko zbornico. Trsnsport v Bareelono gre na račun Jrftave. Za to razstavo se pripravljajo tudi naši oblikujoči umetniki, ki pa imajo Istočasno tudi v K< gradu svojo Jugoslovansko rsz-Ktavo. Vendar bodo skušali tudi na barcelonsko razstavo poslati kolekcijo najboljših umetnin Mislimo, da Je naravnost napačna politika, da Je naša država vedno tako potna s organiziranjem takih racsUv. Na takih mednarodnih razstavah, sa kateri skrbijo drug* države še po Obmn pobajM jt koli Ako vaš otrok Izostane Is Šole samo ta en dan, učiteljica zahteva od otroka naj prinese listek (note) od enega rodite Ija ali skrbnika, v kateri nej bo naveden vzrok izostanka 1« šole. Naše mamice vedo, kaj to pomenja, kadar otrok hoče ime ti "ekskjuzM. Ako ta izostanek traja daljšo dobo, ima šohta oblast pravico zahtevati, naj o-trok prinese idravniško spričevalo, ki naj potnli, da je bolezen ovirala pohajanje Šole. Vsaka izmed oseminštiridese-tih držav ima stroge zakone o obveznem Šolskem poduku. Ne-catere države celo predpisujejo kazni za šolake ravnatelje in učitelje, ki ne prijavljajo izostajanje otroka Šole. Vse države podpisujejo kasni sa rodi-elje ali skrbnike, ki ne pošilja-o otroka redno v šolo. Ni edinstvenega zakona za vse države v tem pogledu. IzostanJe z šole se zove Mtruancy." KdeJ nastane ta pogrešek proti šolskim zakonom, Je različno po drtavab. V državi California "truancyM nastane, kadar u6*-nec izostaje Is šole aH prihaja pozno več kot za tri dni brez prave opravičbe. V drtavi Con-necticut 'truancy,M nastane no osemdnevnem izostanku, dočim v državah New York in New Jeraey se govori o 4trusncy" v slučaju "ponovnega IzostanJe". V mnogih driavah mora Šola poroiati o vsaki 'truancyM takoj, tedensko ali tekom treh dni, tajco da more sodišče takoj postopati proti staršem ali skrbniku. Kasni za atarše aH skrbnike radi neopravičenega izostajanja otroka od šole so raslične. Globa $5 do 960 se navadno nalagajo za prvi preetopek in zapor, ako se globa ne plača. Kasnejši prestopki se kaznujejo t višjimi globami In zaporom od & do 90 dni. V raznih državah so tudi učitelji podvrieni globi od $10 do vse mesečne pleče, ako ne prijavijo slučajev *trunncy". Šolski redarji (truant offl-cars) imajo v večini dršav policijsko oblast. Vrnejo vstopiti v vsako delavnico ali trgovino, kjer utegnejo biti zaposleni mla-loletnlkl, smejo preiskati vzroke izoetftjanja is šole. in aretU rati otroke, Id jih zaaaAJo na cesti tekom ur šolskega poduka Bistvo zakonov o obvesaem poduku. Obvezni šolski sakoni v 28 državah, vštevši New York, New Jeraey, Illinois, Indiana in Nebraska ,predpisujejo, da otroci v starosti čez sedem let morajo pohajati šolo. Obveznost v dr-žavah New Mežico In Ohio sa čenja še s šestim letom. IS dr lav, vštevši PennsyIvania, Culi fornia, Minnesota in Idjiho, do-loča obveznost začenši i sta rostjo 8 let in ena drftava — Orcgon — s starostjo 9 let. Večina držav dovoljuj« tej«-me v slučaju oddalj«no«t! od šol«, ako nI sr«d«Uv sa brezplačno prevažanje, aH radi alro-maštva, kjer otroci n« dobivajo br«zp!ačno oblačilo In knjig«. L. 11)20 kakih s«dem miljonov o-trok (v starosti od 5 do 17 let) ni bilo vpisanih v šole, kar predstavlja resen Izvir bodoč« ne-pismenosti. To število s« J« od tedaj znatno zmanjšalo. Petorica držav — Idaho, Navada, Ohio, Oklahoma ln Utuh — zahteva pohajanje šol« do 18 lata. P«t drugih drtav — D«la wsre, Malne, Maryland, North DakoU in South Dakota — predpisuje šolsko obvecnost do starosti 17 let. 80 držav do eta-rosti 18 let, 8 države do star;> sti 15 l«t in pet južnih drftev do starosti 14 let. Povprečno število obv«tnih šolskih let j« za vs« držav« §~8 lat. Ohio predpisuje le let ob veenega šolstva, Nevede 11, osem drtav 10, 21 drtav po 9 lat, 12 drtav po • let, dočim Južne države predpisujejo naj manj šest let obveznega šolske lu poduka. SlOTNJki Narodna Podporni Jiiiip hiwnp> it.JMHI 'sor GLAVNI STAN, mi-9* SO. LAWNDALE AVL. CHJCACO, ILUNOU lzvrševalni odbor: UPRAVNIOlttHKt » ProMaik VlamU Cslakari podpr«d.»dsifc Aatov VUrlek. R.F.D. \ Bes 101, Jabnstova. P» i «1* Ujsik BU. N«?tki Ujalk Msišket* uM«lka Uvr«M> CrMišrti fl. t>l»uujnlk John Vogrlck; urednik S1mIU Ju** Zsv*rt-sik; upravitelj glselU Filip Godina; vrhu vel idrsvaik Dr. F. J. Kera. StSS 8t CUtr A ve.. Ctevelend, Ohio. , UOftPODARSKI OD8BK: Frank Bom rak. predardnlk. m K. 741 h tU. Clevelaml, Ohio; Frank Alaeh. 1114 8. Crswford A ve., Chlcaio, III.; Jaeob Zupaati/. Mt7 S. Ni/«*. «rsy A?*m Chicago, 111. POROTNI OUSRKi 4 Jaha tiertek, pr«M*|k. «14 W. Hay BU, Bprln.fl.ld, III.; ista TrialJ, Res II. Straban*. Ps.i Tenjr 8hras«l. H.F.D. No, 1, Juhnatoa C||y, |tl.» Frank Podboj, Bex Cl, Park Hill. XV; Antos Aular, Ros 17. Arms. Kana. , I HOLNIŠKI OD8KK1 08REDNJK OKROllRt Lovrenc (iradlšek, H8749 Se. Lawidale Ave, ckicafo, m . TTi . j!T . TT ^T VZHODNO OKROŽJE: Jo*rph Zorko. R.F D. I. Bo« IN, W*at N.vrtoa, Pa.; Anten Abram, lit« K. 7«th 81.. Clevelmid. Oble. ZAPADNO OKROŽJE: Jaeob llaloh. R.R. 1, Rea SS. IMtLbur«. K a m, ss Jufoaapad; Frank Klun. Ros MS, ChUholm. Mina., ss aev. sap.| Jebn Golob. Res 144. Reek Bprins*. Wyo. Nadzorni odbor; Frsak Zaje, predsednik. IMS W. Htk Bt„ Cfcleef*. Ill.i Ludvik Mtdve-šek, S4M 81. Clalr A ve.. 0*v*land, Oble; Albert Hrnat. Ul 80. IMeree 8l„ Mlersskee. Wla. , Združitveni odbor: Frank VMainv. predsednik. 1141 8. Mik 01. Cteero. 111.1 Jskn OH p, S4M 8e. Cliftoa Park A v*.. Cklcase. III.; Peter Ueekel. 4S5 N. Walnnt. Cele. rsde 8princa, Cele. n POZORMterespeadeasn s glavnimi odborniki, ki dels)e v elsvasa nra-dn, se vrši tshlst V8A PISMA, ki ss nanašajo na poale fl. predaedsJks. ss naslovni Prod-sednlŠtvo 8.N.P.J., ISA7.B« 8n. Uwsdsl* Av*.. Cblrafo. III. V8R IADRVR ROLNlAKK l*ODPORR 8R NASLOVRi Dolnlškn tajni, št ve 8.N.PJ., NI74I Ho. Uwndale Av*.. C hieaiO. III. DRNARNR POftlUATVR IN STVARI, M se tliojo «1. Iivrlevslaoffo odbora In )ednot# voMe 00 naalovei Tajništvo 8.N.P.J., NBT II Se. Uvn-dale A v e. Cklcnge, fll. V8R ZADKVR V ZVRZI I BLAGAJNIŠKIMI POSLI no po«IJ«|e as t Rlofnjalltve 8.N.PJ, ISA7-SS Bo. Upmdsl« Avo.. Cklosfe. Iti. Vse pritoibe (led. poelovaajs v fl. lavrŠefslsoM odbor« ss naj poiitjsje Frank Zajcu, prodoodnlkn nndsornofa odbere, Itfor naalev Jo ofornj. Val prtaivt ap fl. pnrotal odaek ae noj poMIJsJo so naalev 1 Joka tieršek. •14 W. Hnjr 8t., BprinsfJeld. III. Val tanje", ali N«w Yooedaj ni kv noben leUler skušal preleteli to reiulaljo v brespreetanem poln u. Thaden ie dela na pripravah ta uspešen polet. Kaliaaje mesde v lekelllnl lavami aa jufm. Aafasta. Oa. — Ravnateljstvo tovsrne John P. Klng Mfg. kom-risnlje, v katari dela pet sto de-Isvrev, Je ol>voetllo drla vre, da je saeluiek vtrgan sa deset odj-atotkov Posledica tegn je otav ka. POMLAD JE TUKAJ "Pomlad )* tukaj a šolanje« In trn. ve," kakor je rekel Lord Teenjraen v esi lsm*d avojlk p**«l. To4n, f«vt tedni tega larol»n*fa laao so še vodne pod vplivom aim*. ki ae toke nerede leli od avo joge vladantva. I HINICKJKVO OBICNKO VINO je najbolj«* tdrevUe, ake 1 iaofolli alim peaJedkem v 1 jI vik tedeih. To lavretne (enlka bo napravUn vaš* tole ne-Sprejemljivim preti koteenl. Trieer-jeve frenko vino vam erodl vnA Šele-dee, pometa pr^mvi in pevela tok Se todi. Ur 81. WUoeo nam pMe la Weot Teroeto. Cmn , II. fekr i "K* aem porekli prve stokleetoe Tlleo^p-veta gfnkegm vino, een ee poMitl dekre, to ee > latW.ll." PH vaek Ukornor JIH. Brvcpleini vaore* od /ee Trlaer re.. ISSS S. Aiklnad Ave.. Hkleoge. IIL I vsa Mi: * M FraMfttva ukana France je letal na travniku za vasjo, strmel v nyčno nebo in pritajeno vzdihovsl. France je bil namreč zaljubljen v Lojfiko, lepo fičer vaškega krčmarja, katere živahne rujave oči so v njegovem srcu zanetile ogenj prve ljubezni, in dejstvo, da njegova izvoljenka kar nič ni hotela slišati o njegovi ljubezni, mu je grenilo mlade tlvljenje. Minulih par tednov je vsako noč stal pod njenim okencem in ji KoreČe zatrjeval, kako zelo jo ima rad, da za njega ni lepše deklice na svetu in kako srečen bi bil, če bi vedel, da ga ima ona rada. , Lojzika ga je navadno mirno poslušala, v odgovor pa se je poredno nasmejala. Včasih pa, ko se ni dal drugače odpraviti, ga je nagnala z besedami: "Veš France, bolje da greš spat, kakor da se iz mene norčuješ! Ali misliš, da sem res tako neumna, da bi ti verjela 7 In če misliš, potem se presneto motiš!" Vse nadaljne prošnje sd bile za mam. Lojzika je trdovratno molčala, France pa je ponavadi sklonjene glave odhajal domov. Dasiravno mu Lojzika -ni nikdar rekla, da ga ne mara, je vseeno postajal čedalje bolj prepričan, da ga Lojzika noče in da je Izgubljena zanj. Vendar še Bi popolnoma obupal; še je gojil tiho upanje, da se ga bo Lojzika končno le usmilila in postala nje- gova. 8 to nado v srcu je vstal in odšel proti Tratarju, da A< enkrat poskusi svojo srečo. "Lojzika, zakaj me tako mučiš T fa je žalostno vprašal potem, ko se mu Je po dolgem klicanju vendarle oglasila. "Ja, kaj sem ti jaz kriva, č« trpiš T ga je naglo zavrnila "Kdo te pa sili, da vse noči laziš okrog naših ogalov in mene nadleguješ? Raje bi doma ostajal in spal; to bi ti bolj koristilo kot pa postavanje - pod mojim oknom !" "Toda Lojzika, "jaz te imam tako zelo rad ... in vse, kar si želim, je, da bi ti poetala moja! , da si moja!" "Lojzika, če me ne maraš, se I vil samokresovo cev na gornji bom pa ustrelil T del prs, malo izpod rame. Toda "Le, če se hočeš," ga je na- tudi to se mu zazdelo nevarno, kratko zavrnila in zaloputnila "Kdo ve, če mi tudi na ta način okence. ne bo šlo po sreči, — če navzlic France je nakaj časa nemo j vsej previdnosti umrjem," je po-rtrmei v okence, potem p* se je mislil in pri srcu ga je zazeblo, zbral in s preroškim glasom za-! "In jaz vendar še nočem umreti! klical: i Sem še premlad in svet je vse "O Lojzika, še keaala se boš prelep, da bi se mu odrekel za-/m svojo besedo, samo prepozno radi enega dekleta...." i*>! . . * Roka a ptttolo se je počasi Po teh besedah je počasi odšel spuščala nižje, v smeri proti malemu gozdiču "Ne! — Ne bom se streljal ra-zunaj vaai. Idi nje T je zamrmlal in stisnil Malo pozneje je sedel na tr- roko v pest, da s tem potrdi svo-hlem štoru kraj gozdiča in ob h0 odločitev. V istem hipu, ko Mvetlobi zvezd pazljivo ogledoval |je skrčil roko v pest, pa je za- Lojzika, reci "Tak bodi no prismojen," mu je odgovorila ter se zvonko zasmejeta. France je bil poparjen, toda obupal še vseeno ni; z mehkim, malce žalostnim glasom jo je prosil: "Lojzika, ne bodi vendar taka Saj veš, da te imam zares rad in da zame nI sreče brez tebe. Imej srce in nikar me ne muči! Daj, reci, da si moja . . ." ' "Je, ali te res ne misliš prenehati • temi neslanostmi? Mene že ušesa bole!" "Lojzika, jas te imam rad!" "Jaz pa tebe prav nič r France je izprevidel, da na ta način ne bo nič dosegel, zato je poskusil na drug, pri zaljubljencih kaj priljubljen, način. Z zamolklim in kot so spodobi tudi maJo hripavim giašom jI je zagrozil : There are no eztra charges of any kind in addition to the ad-mission priče and the people oi Chicago and vicinity are show-ing their apprecation of such a great spectacle. NA PRODAJ JE prodajalna kendi in šolskih potrebščin "Shool Suppliea" ravno nasprotno od Farragut Jr. High School. Proda ae po ceni. Oglasite ae oaebno na 2837 So. Spaulding A ve., Chicago, III. — (Adv.) vojaško repetirko, katero si je I donel rezek pok in Francetu se prinesel od vojakov. Potem ko je zdelo, da ga je neka nevidna 'morski vrag pr«T«l I. HUMOM rag *> _I jo je dobro ogledal, je položil |roka stisnila za vrat in ga za-IPHI Mil čela daviti. "Sedaj prihaja ko- mišljevati, v kateri deftelesa bi|nec — smrt..." je še pomislil, pomeril, da bi bilo manj iievar- potem pa ae mu je stemnilo pred no; kajti, resnici na ljubo pove- očmi in zavest ga je zapustila dpno, France ni niti v sanjah Par dni pozneje se je oglasi-mislil na to, da bi odšel tja ono- to mi^o dekle na kirurgičnem stran, kjer ni ne muh niti srčnih I oddelku deželne bolnice in pro-težav. O ne, tako neumen P* ,u0, da ae ji dovoli Obiskati France ni bil T o, kar je France I Franceta K., katerega so pripe-nameraval, čaanikarji imenujejo jj^u v bolnico pred dvema dne-"ponesrečen" pokus samomora. vgma. 0W«k ji je bil dovoljen Da, France se je odločil, da "po- in sestra usmiljenka jo je vo-skuai" izvršiti samomor, in na dila v Francetovo bolniško sobi-ta način uvcri Lojziko, da ni zanj ^ življenja brez nje. France, katerega rana ni bila "Ce se ustrelim v glavo, je nevarnega značaja, je mirno le-smrt gotova." je pomislil in ob £*] v svoji postelji in se neznan-misli na smrt ga je mraz stresel. git0 dolgočasil. Ko je Lojzika — "V prsa? — Ne, tudi to je ne- kajti ona je bila — vstopila varno. Kam pa? Aha, že vem! kolniško sobico, se je radovedno — V ramo bom sprožil; to me ozrl proti vratom fn zanemel ne bo ubilo," je sklenil In nasta-1 presenečenju. je dahnil in za- Jaz sem storil vse to! hotel na ves glas Vendar sem jo pomiril In potolažil; zbrala je vse moči in se duševno opomogla tako hitro, kot se je ponavadi teleano. "Sram me mora biti," je rekla. Nato pa se jI ja prikazal okoli usten muhav naameh, katerega sem oboževal, in rekla je: "Ampak zgolj slabotna ženska sem . .." Ta beseda "slabotna ženska" ma je osupnila kakor da bi me bil udaril električni tok. Bile so moje besede, moje najljubše, tajne besede—za njo. "Odkod Imate to besede r' sem vprašal tako naglo, da je sedaj ona osupnila. "Katere baaede?" je vprašala. "Slabotna ženska." "So-ll vale 7" ♦Da," sem bdgovoril. "Moje. Jaz Jih rabim." "Potem ste morali v spanju govoriti," se je nasmejala. V njenih očeh je bil drhteči svit. Moje oči so govorile, dobro se zavedam, zoper mojo voljo. Sklonil sem se k njej. Brez volje sem se nagnil k njej, podobno kakor vster nagiba dreveaa. Ah, Usti hip sva si bila tako bli-zu. Ona pa Je zmajala s glavo kakor človek, ki se hoče otresti sanj in Je rekla: "Te besede poznam že Hcza mladega. MoJ | oče Je tako reka! materi." "Te besede so tudi moje," sem rekel. "Za vašo materij "Ne," sem odgovoril. NI me lzpraševala' dalje, daai bi bil prisegel, da je bil v njenih očeh nekaj časa nekak porogljiv, dražeč Itraz. Sedaj, ko Je eprednja Jambora stala, Je delo hitro napredovalo. Tudi glavna jambora je bila .postavljena malone predno sem se zavedel. V nekoliko dneh Je bilo vse ostalo na svojem mestu. Vrhna Jadra bi bila v nadlego in nevarna; zaraditega sem jih dvignil na krov in trdno privesal. Več dni sem porabil, da sem dovršil Jadra. Bila so samo tri In še ta vsa zakrpana, okrajšana, skažena, da eo bila kar smešna za tako ladjo kot J* bil Duh. * "Ampak delovala bodo!" je vzkliknila Maud radostno. "Delovala bodo, za to poakr-biva In Jim zaupava svoje Življenje," Poleg rasnih zmotnosti sem sedaj postal la ladelovalec Jader. Z njimi sem znal boljše jadrati kot jih delati. Brez dvoma sem znal toliko, da pripeljem ladjo na Japonsko. Iz knjig sem se naučil nekoliko navigacije. Povrh t<*tra sem imel Še Larsenov sveadnl zemljevid, ki Je bil tako enostavna priprava, da Jo Je vsak otrok lahko uporabljal. Kar se tiče njegovegn izumitelja, naj povem, da je gluhoat naraščala, da so ae ustniee vedno bolj slabotno gibale, sicer pa ni bilo teden dni druge sprememb«* v njegovem stanju. Tisti dan pa. ko sva dovršila zadnje delo pri jadrih, je bil slišal poalednjikrat in (fcelednjl-krat so se mu gibale listnice — vendar sem ga poprej še vprašal: "Ali ste še živi?" In ustnice so odgovorile: "Da." ' Prišel je konec. Nekje v tej grudi meaa Je le vedno bivala njegova duša. Obdan s šlvo ilovico Je ta ailni duh gorel naprej; gorel pa Je v molku In temi. Ta duh nI mogel objek-tivno poznati telo. NI posnel telesa. Poznal je samo sebe in širnost in globino miru In Deveti*trMewt«. pociav)*. Prišel je dan odhncu Nič se nI zgodilo, kar bi naju še dlje sadri« \ *l<» na otoku. Co-kasta jambore so stale no svojih mestih, jadra so btb nameščena. Vse moje d«-lo Je bilo trdo. nobeno nI bilo lepa. Vedri pa nem, da bo dobro in futll sem« da aem močan, ko sem gie-dal svoje delo. "Ja« sem storil to! S svojimi rokami!" sem zavpiti. Z Maudo sva se tako razumela, da ava uganila misli drug drugega. Ko sva ae pripravi jala, da dvigneva glavno Jadro, Je rekla: "Ce pomislim, Humphrey, da ste vse to s svojimi rokami storili!" "Se dve drugi roki sta bili zraven," sem odgovoril. "Dve majhni šibki roki; pa ne recite zopet, da je vaš oče rabil tudi te besede." Nasmejala se je, zmajala z glavo in vzdignila roke. "Ne morem jih očistiti," je tožila, "tudi ne odstraniti zagorele barve." "Potem bo umazanost in zagorelost plačilo vaše čaati," sem rekel, držeč jih v moji roki. Vzlic trdnemu sklepu bi bil poljubil ti dve mali roki, da bi Jih ne bila urno odmaknila. Najino tovarištvo je postalo slabo. Dolgo in dobro sem obvladoval svojo ljubezen, daj pa je ona obvladovala mene. Trdovratno je bila nepokorna, se polastila oči in se je sedaj polaščala še mojega jezika — da, in ustnic, ki so v tem hipu koprnele, da bi poljubile mali roki, ki sta tako cveato in trdo delali. Pa tudi jas sem koprnel. V meni se je glasil klic Uki klic trobento, Id me je klical k njej. Vame je pihal veter, kateremu se nisem mogel ustavljati, ki je Monil moje telo, da sem se sklonil proti njej, ne zavedajoč se, da sem alonel. Ona pa je vedela. Morala je, kajti odmaknila je roke, a ai vendar ni mogla kaj, da me ne bi vprašujoče popadala, predno je cfcrnila oči proč. Razvil sem glavno jadro. "Na tem oskem prostoru ne moreva dobiti sidra it vode," sem rekel. "Kaj pa morete r je vprašala. "Ispustltl ga," sem odgovoril. "Ko ga ispuščam, morate vi vršiti prvo delo pri mo-tovilu. Jas bom moral takoj stopiti h krmilu, vi pa boste Istočasno morali razviti sprednjo Ta manever sem bil neštetokrat proučil In izvršil. Ko je bila vrv sprednjega jadra privezana k motovilu, sem vedel, da bo Maud mogla razviti to sila potrebno jadro. Proti zalivu Je vlekel močan veter; daai pa je bila voda mirna, sva vseeno morala hitro delati, če sva hotela priti vsrno is zaliva. Duh je otlvel, ko se je odsval napetim jadrom. Maud je dovršila svojo nalogo in prišla k meni; lase Ji Je pokrivala majhna čepica, lica so bila zardela , od napora, oči io bile široko odprte od razburjenja in podobne očem presenečenega jelena. V njih je bil nekak divji, oster pogled, ki ga še nikoli nisem bil videl; ustnice so bile gucprte in pridrževala je sapo, ko je ladja drla proti ustju zaliva. MoJe izkušnje kot prvi mornar so mi dobro služIle. Is notranjega zaliva sem vosil v i u na njega In odtod na odprto morje. Dan je bil pust, oblačen, vendar Je solnoe prodrlo oblaki*, dobro znamenje, in poaijalo na obalo, kjer sva bila pobijala holuščHce. Ves otok se Jaj^zsvetlll na zolncu. Celo temačno Jugoaa-ped n<> predgorje Je bilo videti manj temačno. "S ponoeoM se bom vedno spominjal na vse," sem rekel Maudi. Vrgla je glavo nazaj In rekla: "Dragi, dragi otok! Vedno te bom ljubila T "Jas tudi,** aem tiho pristavil. Videti je bilo. da se morajo najine oči srečati v velikem sporazumu; vendar so __ upirale In se niso srečale. Nastal je aaolk. ki je bil skoraj neroden; sato sem rekel: "Poglejte tiste črne oblake na pri veter ni strani. Saj ee spominjate, ko sem vam sinoči pravil, da barometer pada.** (KONEC PRIHODNJIČ.) KNJIGE o delavskih problemih PrafeUrdM Hevoludja. ipiul N. Lenin. To j« genijalna polemik« Lenin« proti Ksatskega, vsebuje in refaije velike delavske probleme, kot npr.: kapitalistična in delavska, de mokracija, diktatura proletarijafta, sovjeti, osvajanje vlad« itd. To so osnovna vpraianjs sa osvoboditev delavskega rasreda. Vsled tegu je absolutno potrebno, ds t vsak delavec in delavka s tem spočne. Cena Je S5c. KeaMmlstttal Manifest, spisala K. Marka in F. Enfsls. Če ravno je spina ie v letu 1847, U knjiga vsebuje orromni materijal sa raiume-vsnje osnovnih sadatkov delavskega razreda. Cena Je lic. SESTAVA SOVJETSKE RUBLJE V POLITIČNEM IN GOSPODARSKEM OZIRU, spisal W. H. Hum-phries. — Cena Je lic. JUG. radniCka knjiZaha 1256 W. 18. Street (Pileen Sta.) Chicago, lil. IZVRSTNA MUKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj dobite Hat Proeveta vsak dan sa eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vrodne $5.00—ake pošljete brez odbitka svoto $6.30. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGE-NEZ1JE, vredna $1.60, in PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredni $1.60, $5.00tin dnevnik Proeveta ca eno leta sa svoto $6.30. To velja sa člane &NJ\J. sa vas stare in nove naročnike. Ne Člani plačajo $7.50. dobite pol leta dnevnik Proeveta te ednoeti sa $2.50 knjig, a. pr. JIMMT HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE te HRBTENICO te INFORMATOR ako nam pošljete svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa sa $2.90 pol leta Ust Proeveta in knjigo JIMMT HIGGINS. NeBani $3*8. _ Te vse velja sa stare te nere naročnike, poalati celo svote. brez odbitka. Denar pošljite na npravnUKvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Laenedale A ve, Chicago, IH Pošiljam $ '♦eeeae—eeeeseeeoeseeeee (me Naalev ............................................ ..••••••••,••......( Država......................................... O. drnitva. Vsak in ..m...,..m....... MLADINSKI LIST JE TUDI ZA ODRASLE. ALI STE NAROČENI NANJ? Lojzika. čudeno strmel v njo. Dekle je pohitela k njemu in se oklenila njegovih rok. "France, odpusti mi.... saj ni sem vedela.... Ah, France, ko b ti vedel, kako sem se bala zate kako mi je bilo hudo pri srcu.. France, aH mi moreš odpustiti?" ga je prosila in oči so se ji napolnile s solzami. France te je spomnil na svojo ukano, katera, čeprav nehote izvršena, je tako izvrstno delovala ter ae zadovoljno nasmehnil. Potem pa je prijel Lojziko za roke in je mehko zaprosil: "Lojzika, ne jokaj se, saj nisem hud nate, saj te imam rad." "Kako dober si, France," je zašepetala Lojzika in se sklonila k njemu. "France, jaz te imam rada.... tako zelo rada te imam...." France jo je zaljubljeno pogledal v oči, vprašajoč: Ali je rea, kar si rekla, Lojzika? Ali me imaš zares radar u "Res, mo* France!" tn boš rea moja 7 .... "Res! — Samo tvoja, France, — za vedno, mu je zatrdila in da mu dokaže, da ga res ljubi, ga je objela in poljubila. Potovanje v Jugoslavijo chicago stadium. AH recorda for clrcus attend-ance in Chicago are belng broken by the crowds which*re going to the new^~J7,000,000 Chicago Stadium to see the combination wild west show and circus which Paddy Harmon is presenting. Nothing like it has ever been seen before. The entire Miller Brothers Famous 101 Ranch Wlld West show has been brought into the Stadium and in addition to thls Harmon haa put sixtjr great feature acts, includlng the . original Brovrn Brothers' 8axaphone Sextette into the performance. The great Stadium not only affords a proper setting for such a show, but is the only building in the world where such an elaborate performance could be given. Because of the sise of the Stadium, Harmon is selling 6,000 seata for 50 centa and S,000 seata'at $1 at each per formance bealdea the thousands of other reaerved seata. The clreoa opens with beautiful pageant. Then follow aerial, equestrian, tumbling and balancing acts that are sensat-ional. Sixty clowns keep the younger folks convulsed with laughter. When the circus comes to an end the »00 cowboy», coargirls. Indlans. roaaacks and Mezican buli fighters enter the arena. Then followa a thrilling. stirring spectacle of the old west. 8teer wresttlers and bronk riders Hsk their lives in subduing the wlld horses and cattle of the piaine. The rs is a buffslo hunt by the Indiana, an attaek cm the Ponea City \t age eoach and a bat t le betaraen a covered wagon train and the In