151. številka.
Ljubljana, petek 4. julija.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomši ponodoljke in dneve po praznikih, ter velja po poitt prejeman. za avstro-ogerske dežele za celo iero 16 gold*, ia pol leta 8 gold., za M)trt lan 4 gold. — 2a Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo loto 13 goid., za dutrt leca 3 k- 30 kr,, za en mesec I gMd. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za eetrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., /.a pol leta 10 gold. — Za gospode odltelje na ljudskih šolab in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri* rtopne petit-vrsto 6 kr, če se ozuanilo enkrat tiska. 5 kr. (o se dvakrat in 4 kr. ču a« tri- aH večkrat tiska. Vsakokrat se plača Štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cssti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", ©pravniatvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
„Slovenski Tednik"
jo denes na ogled priložen tudi naročnikom ^Slovenskega Naroda". Kakor ti vidijo, nij ta list v prvi vrsti njim namenjen, ker prinaša večino stvari, katere bo že v našem listu prej brali. A namenjen je našemu kmetu, malemu obrtniku, sploh prostemu ljudstvu, ki nc utegne dnevnika brati in mu jo predrag. Le s tem, da pustimo uredništvu „Slovenskega Tednika' že od nas porabljene stvari ponatisniti, da mi drugo izdajo svojega duševnega dela prepustimo „Tedniku" — mogoče bode (poleg izdatne podpore prijateljev naše narodne ideje) izdajati ta Časopis po tako niski ceni, kakor se hoče.
Priložimo ga svojim bralcem in prijateljem, da ga skušajo razširiti med ljudstvom, pokazati, priporočati. To se ve, da je uredništvu „ Tednika" najljubše, če se list med kmeti tako razširi, da ga naročajo sami, ker tako bo na narodno branje privežejo. Vsak naš prijatelj naj torej izvoli naše slovenske može  nagovarjati,   da  se naroče.
Vendar je „Slov. Tedniku" treba in mora na to računati, da ga materijelno posebno od početka podpirajo tudi vsi svobo-doljubi izobraženi narodnjaki , katerim je mar za razširjenje Blovenskega pisma v prosti narod. Za to naj ta in oni, ki moro malo Žrtvo dati, izvoli za kakega koli znanega kmeta, ki se sam ne more ali še neče, ali šo za več kmetov, naročiti. Koliko se na ta način lebko v narodnem obziru koristi! Kako lebko bi bil na ta način v vsaki vasi vsaj en iztis!
Agitiranja med kmeti bodo izobraženim našim prijateljem  za list tembolj potreba,
ker že zdaj dobro vemo, da bode imel ve* liko in nevarnih sovražnikov, ki ga bodo z natolcevanjem, hinavstvom in enaeimi pobožnimi pripomočki izpodrivali. — A kij uhu temu smo preverjeni, da če hočemo vsi, — hode ta list kmalu najbolj razširjen časopis na Slovenskem, in to upamo tudi iz njega narediti. Strup naših protivnikov bo nam še reklama, kakor zdaj.
Pri uredovauji se ne bode samo na to gledalo, kaj je koristno, nego tudi (in to ne najmenj) na to, kaj ljudstvo rado bere. Mi namreč dobro vemo, da že veliko pridobimo, ako veselje do branja vzbudimo. Uredništvo „Tednika" bode pa vsak svet med narodom živečih prijateljev svojih načel rado poslušalo in se po mogočesti po njem ravnalo. Tako tedaj pojdi prvi broj „Slov. Tednika" med narod, naj pride za teboj brez broja naslednih številk, uči, budi, siri se v duhu: vso za milo domoviuo, omiko in  svobodo!
Opomba uredništva. Ko je ta članek že tiskan bil, nam c. kr. državni pravdnik zavoljo nekih formalnih pomislekov prepove, „Slov. Tednik" že denes izdavati; priložimo ga tedaj prihodnji številki „Slov. Naroda".
„Stari" in „mladi" Nemci.
Iz Dunaju 28. junija.
(Izv. dopis.) Kar zadeva razmere in razločke med nemškimi centralisti, naj si bodo stari ali mladi, moram resnično povedati, da imati obe stranki enako težnje : drugim narodnostim ali drugim deželam neČojo privoliti nobene koncesije. „Mladi" so res za pičico bolj svobodomiselni od „starih" in zavzeti za teoretično razširjenje svobodnih  načel; a poleg
izkljuČljivosti, ki je centralističnim Nemcem lastna, je pri njih v praktični porabi zakona „narodnost" meja, da-li k „mladim" ali „starim" spadajo. Ako gre za Nemce, se upotrebljuje druga mera, kakor če Nenemci svoje pravo zahtevajo.
Jaz bi ne trdil, da jo vse ljudstvo nemške naroduosti v Avstriji teh misli, kakor nemški politični voditelji. Narobe, ako se mestjana, kmeta, obrtnika i. t. d., ki dela, po njegovem mnenji o narodnostnem razmerji vpraša: se izve vedno isto „njemu je človek, človek, bodi si katerega naroda hoče."
Ti ljudje vendar, reči se mora, sedem desetin nemškega prebivalstva, če tudi čitanja in pisanja zmožni, se ne mešajo v politične zadeve ; nasprotno pa strokovnjaški politikarji, ki večjidel v agitovanji ugodno opravilo spoznavajo (n. pr. doktorji pravoslovja, uradniki in k mestni inteligenci spadajoči ljudje, ravno tako žurnal i s ti i. t. d.) nema j o nikjer bolj prostega polja za pripravljanje tako imenovanega javnega mnenja. —
Da se ta popis ne bode smatral za ten-dencijozni, naj poda jem tu natančneji obris avstrijskih razmer. Ko je Avstrija polagoma velevlast postala, je naraščal sam od sebe razloček o razmeri državljanov in vlade v onih deželah, ki so nemške bile, in v onih, v katerih so Nenemci stanovali. — Ako se na primer Avstrija pod Anižo ali nad Anižo pregleda, bil je tam, od prvotnih časov nemški jezik edini v navadi pri ljudstvu, pri vladi in vladajočih krogih. lato tako je bilo z običaji in šegami. A v deželah, ki 'so pod avstrijsko vladarstvo prišlo, bilo je takoj po „anektiranji" razmerje med
1
Meta Holdenis.
(Komun, francoski spisal Viktor liter huliez.)
Poslovenil Dnv. il ost ni k.
Prvi del.
Slišal sem, £<>spa, da vi svojim prijateljem radi neveste preskrbljujete. Pišete mi z renskih bregov, da imam veliko zmožnosti), pridobljiv značaj, in da bi bil izvrsten soprog; ob enem sporočate, da imate pripravljeno čarobno deklico, ki bi bila kakor nalašč zame, da je vrhu tega Nemka in vrla pijaui-Btovka, kakor vi j da je čestilka slikarstva, posebno mojega, ter da združuje poetično fantazijo s kuhinjsko umetnostjo, da ima končno vse izborno lastnosti, ki bi osrečile Tonija Flamerina, vašega slugo. Popisujete mi jo plastično. Vidim jo, kako ima lej>e, rumene lase, kuhinjski prtič jej je obvezan okolo pasa, v desnej roki drži kuhalnico, v levej pa lepo, ob straneh pozlačeno knjižico, eno
oko Čuva kaserolo, drugo pa se solzi zaradi Egniontovo in Klarine nezgode. Za vašo dobro misel sem vam jako hvaležen; toda, ali veste, da nijsem še oženjen, ali skoraj ožeujen, ali ravno toliko kakor oženjen ? Kajti v tej reči je veliko st6pinj. Kar pa je največ: vi mi zagotavljate, da ima vaša mlada prijateljica nebeško modre oči. Ah, gospa! nebeško oči! — To je cela povest, ki vam jo moram objaviti; vi ste niolčljivi, gotovo jo ohranite za sebe.
1.
Ko sem bil izpolnil dvajseto leto, protekla so ravno tri leta, odkar sem začel študirati slikarstvo v šoli neeega mojstra, ki ga vi dobro poznate. Kar dobim list od Bvojega očeta, poštenega burgijonskega sodarja, list, ki ga je, to vam rečem, pisalo dobro pero. Vsled tega lista povoženi brzo svoje imetje v culico ter so silno urno napotim v licauue. Nemiren sem bil, s svojim vedenjem nič prav zadovoljen. Strašno sem se bal stopiti očetu pred obličje, zdelo se mi je, da no bom mogel
prenesti njegovega pogleda — akopram bog ve kakih hudobnostij nijsem imel na vesti. Slikarstvo sem ljubil strastno, včasih sem po tri tedno neprestano delal, ne da bi «' bil privoščil naj manjše zabave. P« je prišel zopet čas, da sem z enim r»*liom naredil tri ali štiri debele neumni"*«- Kar pa dela mladostno veselje na?dražJ° i j° gizdavost. Najbolj mi jo dopalo, kadar 6C je o meui govorilo, in kadar sem mogel galerijo iznenaditi; to me jo stalo dosta, denarja pa mi jo bilo malo na razpolaganje. Pač nijsem bil še premislil besedi j modrijanovih, ki vele, da je takov razloček med onim , ki je že srečen, in pa onim, ki ima še le postati, kakor med dvema živalima raznega plemena.
V lieaune prišedši najdem svojega očeta na potlakancm dvorišči, kjer je rad pušil pipo tabaka. Ko stopim pred njoga, ogleduje dolgo mojo kričečo opravo , potom odkima trikrat z debelo burginjousko glavo , počene na sod, ter mi reče: Toni Flainerin, edini moj sin, postavi so na solnco tukaj-lc pred-nic,
ljudstvom in vlado drugačno. Da-si tudi je bila takrat politika samo v rokah knezov zedinjena vendar se je še takrat zaznamovana „brezpravilnost" na vseh straneh po-kazovala. — Tako bo jo uvel nemški jezik v urad in šolo, v poveljništvo armade, v karo so se neneniški mladeniči uvrstevali, dasi je ta jezik bil nerazumljiv v deželi. —
To velja tako dobro na Češkem, Morav-skem kakor v Šleziji, na Kranjskem in drngih slovanskih deželah.
Ako je tedaj pod absolutizmom vladno tlačenje, nadležne višje naredbe, in velika bre mena, ki so jih narodi prenašati morali, — vsaka k Avstriji spadajoča dežela čutila v enaki meri: imelo je nemško prebivalstvo v Avstriji vedno dobiček za se: da mu nij treltalo nič tujega v sebe vzeti.
Vladali so ljudje nemškega rodu v nem škem jeziku, po vseh tudi v nenemških drža-lah.   Kot naravni nasledek te skozi stoletja nadaljevane organizacije državnih delov, na stala je mnogobrojna svojat, ki je za vladanje, zapovedovanje in potezanje plače pri pravljena bila in po vseh nenemških deže lah na površji stala in centralistično vlado v rokah imela.
S Časom, ko so se razmere v Evropi in torej tudi v Avstriji spremenile, in BO se ljudstvom nekatere naravne pravice, v tej ali oni obliki, da si tudi v ozke meje okvirjene, zopet povrnile: se je stoprv v avstrijski monarhiji razloček prikazal med tem, kaj eni že imajo in jim nij treba zahtevati, in drugi, ki nemajo   pa vendar potrebujejo.
V prvej vrsti je bil jezik, katerega zo-petna vpeljava se je zahtevala, tam, kjer se je vedno zanemarjal. Tako pa v nemških deželah nij moglo biti. — Tako je tudi razumljivo, da pri obravnavah, prošnjah, da celo pozneje pri parlamentaričnem pretreso-vanji, nemškemu življu nij bilo treba se za prizanašanje in pospešenje svojih lastnostij boriti, ker se mu v tem oziru nij nič kratilo. —
Pravi povod pa, zakaj že od začetka in kar Avstrija obstoji, predstvo imajoči nemško-Avstrijci pri spremenjenih političnih razmerah kar na enkrat pravice absolutističnih vlad  od prej, in prvo rolo v dr-
žavi, (kakor poprej državni uradniki) pre-1 sreče vesele.
vzeti in za vselej obdržati hočejo, — da-si tudi je konstitucijonelna vladavina vpeljana, kder so vsem enake pravice na papirji za gotovljene: vendar bi se zastonj po nagibih iskalo, kateri so s Čutom pravičnosti v zvezi — najde se v globočini značaja tega roda, v njegovem vlado- in zmagohlepji, in naposled v lehkoti, s katero se na vedno posedenem stališči vzdržuje, ko so njegovi nositelji od zgoraj pokriti in od zdolaj se jim resna nevarnost ne kaže.
Iz povedanega je razvidno, da so prav za prav samo potomci one nemške birokracije v Avstriji tist element, kateri pod zavetjem in pokroviteljstvom stanovite visoke hierarhije, oblasti neče z rok izpustiti in aparat centralizacije spremeniti, in so nikoli prostovoljno ne bodo odločili, ker mu centralizacija oblast zagotavlja.
Pravi mestjani in kmetje, ki delajo in davke plačujejo, nemajo pojma za takšno hegemonijsko hlepenje izvoljenih svojega rodu. — Ti se rekrntirajo skor izključljivo iz potomcev takšnih družin, ki po nepolitičnih zvezah podpirane, vedno po službah hlepijo, katere so z vladnim aparatom v zvezi , ne glede, kje so jim kulturna misija naloži.
Ako se torej pravi: Nemško-Avstrijci stoje za eentralizujočo ustavo solidarično kakor en mož, oni ali njihove korifeje žugajo s „svinčenimi podplati" i. t, d. — more se z gotovostjo odgovoriti: „Generalov bi sicer bilo, pa vojakov manjka."
V pojasnenjo konca bodi še povedano : Zakaj neki pri volitvah v mestih in vaseh centralisti sć svojimi ljudmi prodirajo? — Celo naravno , ker se volilci malo brigajo: je-li je a* ali t/ izvoljen j vsaj je vsak njihov rojak in na politična ugibanja dosta ne drže ; razen tega se za volitve porabljen čas večjidel kot izgubljen smatra. — Da bi spravi prijazna vlada a la Hohenvvart vihar in razkaČenost med vsemi Nemško-Avstrijci vzbudila, to je po vsem smešno. ,,Veter in prah" bi se povzdignil, kakor poprej.
Ti ljudje pišejo radi in agitujejo marljivo. Pa stvar bi se v ljudstvo ne ukoreninila, za to pa rajširjajo v časopisih, zborih, čestitnih telegramih in drnzih izjavah delavne p a m ale stranke, iz ravno istih agitatorjev obstoječe, ki se svoje po centralističnej sistemi dobljene
pa poglej na tla, pa boš videl neumnega človeka na senci.
Nekatera neumnost traja dolgo, rečem jaz še Qc«ta srčan, a mislim, da moje ima biti kmalu kou<*c.
V blaznici, sel* urno v besedo, ter izleče tri goste oblake iz pipe, potem pa govori močnejše: Toni Flamerin , hotel si biti slikar. Poprijela se te je bila budala, ta misel, da imaš zmožnosti za to ; a le eno imaS, ki jo jaz poznam: da prodaješ kožo, predno imaš medveda. To je napaka tvoje pokojne matere, bog jej daj nebesa! Ona si je izmislila, da je tvoja postava prelepa, da so tvoje roke prebele da bi bil sodar, kakor jaz, tvoj pošteni oča. Naj bo ! pošlje se go-spodič učit v Lijon k trgovcu, ki je na debelo tržil j ob koncu leta pa se izbaca skozi duri, ker je račune in pismu svojega gospodarja z deželicami porisal. Med tem umrje vse časti vredna ženska, zapustivši dečaku vse svoje osobno premoženje, kakih osem in dvajset tisoč petsto frankov, in jaz,   ne prepiraj se,
pošljem ta izvrstni talent v Pariz, da bi se učil slikarstva. Toni poglej-no svojo senco, pa mi povej, če nij res norčeva senca! Toni, zračuni, koliko ti še lahko ostane od osem in dvajset tisoč pet sto frankov, ki ti jih je zapustila pokojna mati.
Jaz se ozrem po svoji senci, a ta nij bila norčeva, nego je izraževala potrto lice pa hudo pečenje vesti.
Toni, nadaljuje, tri leta si bil v Parizu, pa nijsi zaslužil ni enega božjaka; zapravil pa ai šestnajst tisoč frankov, o centimah niti ne govorim.
t)ve tisoS prvo leto, računim jaz, štiri tisoč drugo, tretje leto pa osem tisoč. To je geometrična progresija. Res, priden sem bil, e pa kaj!
Te besede izgovorivši vtaknem jezik mod ustni, a nehote, iu moral sem so zasmijati, kajti domislil sem se marsikatero lepe reči.
Ko vzdignem glavo, onega spomina nij bilo več. Dve veliki, okrogli očesi ste me gledali iz glave očetove.
Če federalistično ministerstvo davke zniža, sploh kako neugodno naredbo odpravi, je brez dvombe več veselja med nemško-avstrijskimi plačevalci davka, kakor Če se n. pr. fiskalno obteŽenje z davki po centralističnem, tako imenovanem ustavovernem ministerstvu uvede. Ta pravi položaj poznati, je dobro in, da Re zna po tem ravnati, tudi v oddaljenih krajih p ri pr a v no.
Politični razgled.
V IJuhljani 8. julija.
V votjni grrinici potuje po poročilu „Zastave" vojni komandant general Stu-dicr in agituje za bodoče volitve. Te dni je prišel v Nadalj, GoRpodjince i. t. d., kjer je najodličncjšo može sklicaval, da bi jih v bodočih volitvah za vladno stranko pridobil, Od tod gre gospod general tudi v banatsko vojno granico, da bi tudi ondi delal za pred-stoječe volitve v državni zbor, ki se bodo tamkaj kmalu razpisale. „Zastava" vpraša: „ Ali je gospod general Studier za to tukaj, da svoje mesto za agitatorske namene porablja V"
tifttf.ftr govor o razmerah med državo in cerkvijo, v katerem jo razvijal program vladne stranke na Ogcrskem, vzbujal je občno pozornost in zlasti časnikarjem dobro došel v sedajni politični suši. Dcak se je tudi v tem pitanji skazal razumnega državnika, kateri ničesar ne prezira, a tudi ne skuša se ustavljati javnemu mnenju, katero sili do končnega u red j en j a razmer med cerkvijo iu med državo. Dunajski liberalni časniki sicer nijso popolnem zadovoljni z načrtom, da bi se te razmere uravnale, kakor v Ameriki, ker menijo, da amerikauski sistem se ne da uvesti v Evropi, kjer so po tisuč-letnem zgodovinskem razvoji države i u cerkev na čuden način med soboj zvezane in zapletene. V glavnih točkah pa hvalijo I >ea-kov program. Tudi ogerska levica jo zadovoljna in je sklenila sprejeti predlog ministra Treforta.
V it a 11J «» dri« ve.
Aff narodna skupščina dobi zopet posla, katerega jej je poslednji čas tako zelo primanjkovalo. Prejšnji minister pravosodja Dufaure bode namreč predlagal skupščini ustavne predlogo, kateri so bili izdelani šo pod Thiersovo vlado, a zarad državnega prevrata do sedaj nijso prišli na vrsto. A vprašanje je še, če jih bodo pustili monarhisti obravnavati. Poslanci narodne skupščine so si o teh predlogih, kakor tudi o občinski in volilni postavi, zelo navskriž. Minister liroglie se neki tudi boji, da se pri razpra-
Očo se razbudi. Menda se hočeš še norčevati iz mene, zaupije srdito ter vrže pipo po tleh, da se razleti v sto koscev.
.laz sem takrat najbolj resen, izgovarjam se jaz, kadar se smejem. Potem se mu bližam, da bi ga objel. A on me porine od sebe. Vzlic temu se mu izpovem ter razodonem svoje porednosti tako ponižno , da sem ga ganil, za gotovo mu obljubovaje, da hočem zanaprej pošteno živeti.
Cuj dečko, začne mi potem. Povedati ti imam neko ponudbo, ako jo zavržeš, potem je proč z nama, jaz te ne pogledam več.
Jaz ga prosim, naj govori. Kmalu zvem vse. Moj strijc (Jedeon Flamerin se jo bil preselil pred dvanajstimi leti v Ameriko. »Sreča mu je bila ugodna j ustanovil je tam banko, ki mu jo prinesla veliko bogastva. Ker nij bil oženjen, začel ga je dolgčas trpinčiti. Domisli si tedaj, ter piše mojemu očetu, da naj mene pošlje, rekši, kako bom srečen pri njem, da me ima že zanaprej za svojega sina,   da bodem njegov drug in na-
del pri tem. Egipt se je pod vlado Ismail paše zopet zelo povzdignil. Kmetijstvo in trgovina je oživelo, finance in vojska so v dobrem stana. Samuel Baker (tedaj nij umrl) poroča iz Iiartuma da so Egipčani vse pokrajine ob Nilu do ravnika anektirali, kupčijo s sužnimu zatrli, ter vlado organizirali. Ce se le drugi dediči ne oglasijo za sultanov prestol V
Dopisi.
IK Kl&lt<»llNl4 ili toplic na »lov. Štajerskem 3. julija |Izv. dop.] Naš mili slovenski biser jo tudi letos od prirode kakor jc bil vsako leto, neizmerno krasen in prijeten; škoda da v društvenem oziru nij tako. Gostov je ša zmirom kaj malo, živahnosti prav nobene, Rkorom še življenja ne. Neusmiljeni rkrah" je zidovom peruti pristrigel, tako da jih menda niti peti del nij mimn drugih let. Drugih gostov pa dosedaj tudi jako pomanjkuje. Edini odlični mož je dika jugoslovenstva naš vrli 8 tro srna jer.
Naš vrli prosti narod v okolici se kaj dobro obnaša. Revnost in siromaštvo se mu sicer le prejako na vsem pozna, vendar je pri vsem tem miren, 'dober, pošten in vse hvale vreden. Posebno pohvalo pa zaslužijo naše mlade Slovenke, ki tukaj v res obilnem številu služijo, zarad svoje neoskrunjene nravnosti, ljubeznive prijaznosti, telesne in oblačilne čistosti ter vsestransko skromnosti. Tujci strmijo ter občudujejo njih milo samoučno petje pri natakanji slatine v natakarnici. Priznanja vredno je tudi, da si deželni odbor štajerski s tukajšnjim ravnateljem g. dr. Schu-ler-jem vred zadnja leta prizadeva, potrebam slovenskega prebivalstva tukaj glede zdravnika kolikor toliko pravičnim bili in ustrezati. Letos in lani je vrli g. dr. Hojzelj, tu-' kajšni rojak, pošten in pravičen mož tudi Slovencem slovenščine popolnoma zmožen, tukaj drugi zdravnik, ter bode kakor se čuje tudi čez zimo na Slatini ostal. Govori se tudi, da se hoče v prihodnje zopet bolj za Slatino skrbeti, da se bode nad pekarnicoj in mlinom, kateri se je že letos opustil, prvo nadstropje povzdipmolo, nadalje med palačami št. 15 in G nova velika kopalnica sezidala, ter se tako sobe za goste pomnožile iu ob enem najnujnejše potrebe odpravile.
Jz II rviitakcjpn 2. jul. t iz v. dop. j Zakonska osnova  o reviziji Dagodbc leta
1868 ustanovljena po obeh kraljcvinskih dc-pntacijah, zadržava sledeče: Kot povod revizije navaja se v uvodu zedinjenjc varaždinske vojne krajine, mest Senja, Bclovara iu Ivaniča, in občine vojn. Sisek s kraljevinami Hrvatska, Slavonija in Dalmacija, in nastavša skoz to potreba, da se broj naših zastopnikov na skupnem drž. zboru v Budim-PeŠti razmerno povisiti mora. V §. .5:5 nagodbe leta 1SGS je broj naših zastopnikov na 29 ustanovljen, po utelovljenji belovarske županije povišuje se ta broj na .'$4. — s. nagodbe leta 1868 precizira se s tem, da skupui državni zbor ne sme prodaje državnega, na Hrvatskem in v Slavoniji ležečega imetka brez zaslišanjanašega sabora odrediti. Pod ležečim državnim imetkom imajo se razumevati tudi gozdi, v katerih je lesa do 100 milijonov goldinarjev. — §. 15., 10., 17., 25. in 20. nagodbe leta 1*08 proglasujo se kot neveljavni. Na mestu njih ustanovljuje se sledeče: potrebe za samoupravo kraljevin Hrvatske in Slavonije pokrivajo se od 1. januarja t. 1. počenši s 45% vseh davkov in kakoršnih koli drugih javnih dohodkov. Ta ustanova velja samo tako dolgo, dokler „aus-gleich" med Ogersko in Avstrijo obstoji, tedaj samo do leta ls77. Ostali 55% tečejo v skupno hrvatsko-ogersko blagajno za pokrivanje skupnih potrebščin. I/računanje 45 % godi se tako, da se od celega letnega prihoda odbijo samo stroški razpisanja in pobiranja davkov, ne pa tudi stroški za administracijo finančne uprave. Davkarske urede bo tedaj Hrvatska in Slavonija plačati morala, kar do sedaj pri pavsiranji deželnih avtonomnih stroškov nij bilo, in to stoji na leto gotovo kakih 300.000 goldinarjev ! Kadar se bo pa sedaj še ne razvojničena vojn. krajina, ali cela, ali samo pojedini njeni deli, razvojničila, in administrativno s kraljevinama Hrvatsko in Slavonijo zedinila, ima ee posto-nina za potrebe avtonomne uprave na novo ustanoviti. K t?. M. nagodbe 1. 1868 dodaje se, da se ima naš sabor naj dalje tri mesece po razpustu na novo sklicati. — §. 44. ima se dopolniti z dodatkom, da mora naš minister banovo predstavke neprenienjeno in ne-odvlačno Nj. Veličanstvu predložiti. (Je bi pa v pogledu državnega zaedinstva, ali v pogledu skupnih koristi kako pomislike imeli, kateri se po zaslišanji bana ne bi mogli od-
vah narodne skupščine politične strasti preveč ne razburijo, /ato je vlada sklenila, da pošlje v kratkem narodno skupščino domov, da je potem nobeden ne bo motil pri usta-novljenji „moraličnega reda".
i*tn.%ki listi obdelujejo po odhodu Bismarkovem v Varzin ministra Koona. Ker je prodal posestvo Glttergotz bankirju Blcich-roderju, je prišel on pri cesarju v nemilost. Kajti dobil je to posestvo kot dotacijo za njegove zasluge v francoskopruski vojski, in cesar je mislil, da bo posestvo ostalo pri Koonovej rodovini. Nekateri pa celo pišejo, da je I lis murk Bleichriiderja napravil, da jc kupil omenjeno posestvo, da bi stem Ttoona pod kopal. Kakor je videti, imajo Nemci svoje ministre za velike poštenjake, „Germanija" prerokuje v zadevi novih cerkvenih postav Prusiji novo Kanosso. Kolonjski nadškof Mcl-chers odreka najvišjemu sodišču pravico, soditi o njegovi zadevi. V Strassbnrgu bo izdajala pruska vlada počeniši s 1. julijem nov list v nemškem in francoskem jeziku j ki ima privabiti Alzasijanec v nemško naročje.   Težko bode kaj uspeha.
itif/lvži so malo zadovoljni s perzi-janskim šahom , od kar jc lord Granvill v zadnjej seji parlamenta izpovedal , da hoče šah ostati samostojen vladar, ter speljati železnice po svoji državi, kjer se njemu prav zdi, ne pa tam, kjer jc Angležem priležno. Zato se nekateri listi že jeze nad slavnostmi, katere napravlja vlada šahu na čast. Dcnes odrine poslednji Črcz Dover na Fraucosko. Angleške oklepne ladijc ga spremijo do Ca-laija. Princ Alfred se poda potem s flotilo črez Leith in Abcrdeen v Dronthoim h kronanji švedskega kralja Oskarja.
Napredovanje Rusov v Aziji ne da Angležem spati. Zc leta 1856 jc sklonil general Jakob z bcludžistanskim kanom v Kelatu pogodbo f po kateri smejo Angleži posesti Quetto, da zavarujejo važui bolanski prehod. Angleška vlada mu je zato plačevala vsako leto nekaj tisuČ. A sedaj neče kan o tej pogodbi ničesar več slišati , in je posedel neki že vse pote, ki drže v CJuetto. Lord Eastvvick je zarad tega v zadnjej soji parlamenta interpeliral vlado. Minister za Indijo je rekel, da nema vlada o tem poročil.
Na Tu9'.iMee9ši je sedaj v Carigradu bivajoči egiptovski Khcdive junak dneva. Is-mail paša jc dosegel polno milost sultanovo. Vsled zadnjega fermana je postal skoraj neomejeni gospodar v Egiptu, govori se celo, da mu da sultan tudi jemenski pašalik, katerega je stari očo njegov leta 181G po bit vi pri Bys-selnu VVahabitom vzel, a po vojski 1. 1840 zopet izgubil. Ismail paša pa ima tudi med Turki veliko simpatij, in nemogoče nij, da pride enkrat na carigraški prestol, kar je nameraval uže Mehemed Ali, ki je pa propa-
slednik, — tri reči, zaradi katerih se mi je koža ježila. Terjal je tudi, naj me pošlje v Hamburg in London, da se naučim nemškega in angleškega jezika, predno se odpeljem v Novi Jork. Najbolj pa me osupne pripis v njegovem listu; takole se glaseč: „Moj nečak je menda malo top, a to zlo nij hudo, treba je le, da preide mladost. Oženi ga, to je najbolje, ako so hoče mlad Človek spraviti na pravi pot. Ako najde Toni v riamburgu ali Beaune-u lepo, pošteno žensko, ki bi želela postati moja sneba, naj jo le pri)>elje j jaz ju sprejmem z veseljem."
Beseda sneba me je tako vzburila, da nijsem mogel daljo strpeti. Tz mene hočejo narediti oženjenega človeka! To je pa preveč, vskliknem jezno. Ta list je zopern, postskript grd. Vraga! kadar se dajo ljudem vino, ki nij nič vredno, vsaj nij treba da bi bila še muha na dnu kupice.
Premisli, da-li se ti rači, vpije oče, Čc-gar jeza se je bila razgrela. Strijc ti ponuja srečo. Prosto ti, ali jej žrtvuješ slikarstvo ali
ne. Le na nekaj te opozorujem: Ne računi več na-me. Ko sem začel, nijsem imel nič. Z velikimi skrbmi, s potnim čelom sem si nabral štiri tisoč frankov rente. Živel bi zanaprej rad v miru, trpel sem do zdaj zadosta. Kadar me pokopljejo, dobiš ostanek mojega imetja, a prej nič. Zanesti se smeš na resnico mojih besedij, tu le notri so zapisane.
To izgovorivši, potrka se na čelo, njegov obraz je govoril tako izrazno, da sem mislil, da res vidim zapisane one besede. Jutri, dostavi , podam ti račun in ostalino premoženja tvoje matere, dvanajst tisoč frankov j)a nekaj črez, kajti nečem ti biti več blagajnik, tvojih soldov nečem več braniti pred toboj. Bog ti daj srečo pri njih. Kadar boš imel izbirati le med Novim Jorkom pa norišnico, takrat se udaš gotovo ter pokusiš vino svojega strijca; kupica in muha , vse ti po jde naenkrat skozi goltanec.   Amen !
Ko bi bil jaz mehkega srca, takoj bi bil bežal nazaj v Pariz. Za drugo ne rečem nič,  a da me je strijc imenoval topega člo-
veka, to mi je bilo preveč. Dobro se mi je zdelo, da umeteljnik ne more hiti srednje vrste, da je slikar brez talenta norec. Veliko sem zaupal v svoj genij, a najboljše prepričanje včasih nema nič moči. Prctchtavši to stvar mislil sem si: Bog in moj strijc Gedeon sta gotovo sporazumljcna. Pa pojdimo, ako hočejo drugi, učit se nemškega jezika; slikarstva mi tako nij treba opustiti. Čez leto in dan gotovo zvem, kdo sem in koliko veljam. — Sklenil sem iti v Draždane, ne v Hamburg, kajti tukaj nij muzeja, naravna živahnost mi nij dala časa, da bi premišljal. Zamolčaje skrivno naklepe izjavljam očetu svojo misel. Oče me sune, da bi se mi dobrohotnega skazal, s pestjo v križ, bolj nego bi se bilo nadejati. Neko jutro, kakih štir-najst duij potem , poslovim se od njega, v srci njegov blagoslov, v mošnji pa trinajst tisoč frankov.
(Daljo prih.)
kloniti, more to naš minister v imenu skupne vlade p osebe Njih Veličanstvu na znanje dati. — §. 49. ima se dopolniti s tem, da se ima piemoženje   skupnih (hrvatsko-ogerskik) deželnih zakladov razdeliti, in odpadajoči na Hrvatsko iu Slavonijo del avtonomnej vladi izročiti. V teh skupnih zakladih leži na mi lijone našega imetka. — §. 51. ima se pri dodati: „ban ne more imeti vojniški delo krog." Ta pridodatek pa ne preči, da se more tudi vojnik za bana postaviti, samo da ne smo z banstvom tudi kako vojniško po-veljništvo opravljati. — Na mestu    53. ima se postaviti: ban ima naslov „ban kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije" ter je ud hiše velikašev skupnega  državnega zbora. Premena §. 66. je celo  nebitna.   Vsi ostali §§. nagodbe leta 1868 ostanejo veljavni. To je v kratkem zadržuj nagodbeue novele. Človek se mora res čuditi, da je za to novelico toliko časa in toliko truda treba bilo.
„Obzor" od ponedeljka pravi o novej nagodbi sledeče: „Nova nagodba jc na celo drugem temelji osnovana, nego je bila Rau-chijauska. Iz nove nagodbe sveti se ideja o razprostraujenji in utrjenji hrvatske samostalnosti, iz Kauchijanske nagodbe svetila se je pako ideja o razprostranjenji in utrjenji ogerskega nadvladauja. Mi so naslanjamo in opiramo ua hrvatski narod, Rauch naslanjal in opiral se je samo na ogersko vlado. Mi izgiuemo kakor hitro nas narod zapusti in odvrže, baron Rauch pa izgine, kakor hitro ogerska vlada od njega svojo roko nazaj potegne. Mi smo tem jačejši, čem večjo jakost narod zadobiva, baron Rauch je tem slabejši, čem inauje je ogerska vlada voljna, se Hr-vatskej upirati. Zavoljo tega zavihajmo rokave, in delajmo noč in dan , da zadovoljimo narodu, da mu povzdignemo srečo in silo."
Iz ]KkISPi*U(lu 28. jun. (Izv. dop. I Včeraj smo mi Srbi praznovali ..vidov dan" — oni tužni dan, na kateri je srbska nezavisnost, srbska svoboda in država pala. Srbi so se 27. (po naše 14.) junija leta 13tt9 na Kosovem polji srečali s Turki. Ti so bili tacaš močni, fanatični. Tudi Srbstvo pod carjem Lazarjem tačas nij bilo na višku svoje dolžnosti, mnogo je bilo nagnjitega, za to je I palo, strašno! — Ali čez štiri sto let so Srbi trpeli za svoje grehe. „Vidov dan"' jo nam denes opomin da, kadar ura udari, bodemo složui in zmagovalui.
Da je Avstrija glede iztočnega pitanja popolnem preokrenila na poštncjŠi za nas povoljneji pot, kakor je že tudi „Slovenski Narod" omenjal verjemo zdaj tudi pri nas in bileži ta zaobrat naše novinarstvo z veliko zadovoljnostjo.
Naš minister prosvete je razpustil 22. jim. vse igralno oso bje našega narodnega gle-gališča izjavivši v svojem aktu, da hoče gledališče radikalno orgauizirati. Predstave so sistiranc do novembra ali celo do novega leta. Napake v administraciji iu celem organizmu bo vlado na ta korak navele, ki je bil
od početka naše izobraženo občinstvo nekoliko uznemiril — menda brez uzroka.
Domače stvari.
— (Društvo Sokol) napravi v nedeljo 13 t. m. izlet po Ljubljanici na močvirje k Matevžetu. Po pripravah sodeči, mislimo, da bode ta veselica sijajna, kajti vožnja v ovenčanih čolnih, godba, petje, ples, umetalni ogenj ua Ljubljanici, živahna in radostna družba, nad vsem pa prijazen poletni večer — to vsaj bode zabave dovolj. — Več o tem izletu se bode javilo v posebnem vabilu.
— („Sokol Vipavski") praznuje namestil pretečene, — prihodnjo nedeljo bla-slovljenje   zastave z že razglašenim progra-
mom.
Sokolov odbor."
— (Iz Škofje Loke) se nam piše, da hoče v tamošnjem kraji kandidirati (čujte!) naš ljubi „konfiscir-mojster", g. policijski svetnik Ahčin. On dostakrat zahaja tje, se dela narodnega Slovenca (!) in je razposlal nekaj svojih brošur o železnici loški svojim „prijateljem". Bog ve če mož res misli, da bo kdo dan denes policijskega kontiska-torja Ahčina volil, ali ka-li? Sicer pa naj mož le poskusi!
— (Iz seje deželnega odbora 27. n 28. junija.)   Pred sprejemom šolskega
poslopja, ki ga je hranilnica Kranjska za realko zidati dala in jo že toliko dozidano, da se prihodnjo zimo utegnejo šole v novem poslopji odpreti, je vkrenil odbor, pozvedeti vse stroške ki zadevajo deželno in mestno bla-gajnico. — Dopis deželne vlade, da ločitev vodstva zdravstvenih in gospodarskih zadev tukajšnji bolnišnici nij zadobila cesarjevega potrjeuja, se je izročil vodstvu bolnišnice v poročanje o razlogih ki jih c. k. mi-nisterstvo navaja zoper ločitev, v nekaterih bolnišnicah že vpeljano. — Na podlagi poročila vodstva bolnišnice, dotičnih primarjev in upravništva je deželni odbor sklenil, da zdravniško in gospodarsko oskrbovanjo ostane novi noriški podružnici v posilni naši de-lalnici tako, kakor je dozdaj bilo v Poljanski.
— Ženske, ki so dozdaj bivale v posilni de-lalnici, se pošljejo na Štajersko v Lankovce.
— Letno poročilo c. k. deželnega gozdnega nadzornika za leto 1872 je deželni odbor izročil kmetijski družbi v pregled in stavljenje nasvetov. — Za svojega zastopnika pri sejah subvencijskega odbora kmetijske družbo je deželni odbor izvolil deželnega glavarja viteza dr. Kalteueggerja. — Za vtrjenje savskega brega pri Gorenji Savi poleg Kranja se je proti odobrenji prihodnjega deželnega zbora dovolilo še 8O0 gld. podpore iz deželnega zaklada, za razširjenje okrajno ceste ob Bleskom jezeru proti Bohinju so je navkazalo (JiBO gld. deželne podpore. — Deželni inženir jc dobil nalog, dotični komisiji preiskati kraj, po kterem bi sc dala sedanju strma iu težavna okrajna cesta čez
—  Vslcd nove
Turjak složucje izpeljati.
državne postave namerava ministerstvo lenuhe in druge klateže v različnih deželah potak-niti v posilne delalnice; o tem: ali iu pod katerimi pogoji bi se kranjska deželna delal-nica prepustila za državno delaluico, bode odbor poročal prihodnjemu zboru. („Nov.")
— (Iz Istre) sc piše ,,Slov. Uč." : Na našem prečudnem, znamenitem polotoku z otoci vred je vse poljno srednjih šol. Osnula se je sedaj tretja nižja gimnazija, tudi drugo učiteljsko izobraževališče, od popred so pa že tri nižje realke, navtična šola itd. To mora ljudstvo na visoki stopinji omike biti, si kdo misli, ako navedene šole in število prebivalstva v poštev vzame. Istra ima namreč nekaj nad 200.000 stanovalcev; Kranjska, katera ima nad polovico več prebivalcev, ima manj srednjih Šol. Kmalu bodemo imeli v vsakem kotu gimnazijo, učit. izobraževališče , in to zavoljo tega , ker Italijani vedno naglašajo, da nemajo s čim svoje deca drugam v šolo pošiljati. Vlada jih verno sluša. Kakor sem enkrat v „S1. N." poudarjal, še vseučilišča manjka bogato nadarjenim
I stranom; in to bodo naši Lahoni preje imeli, nego Slovenci. — Nij vse zlato, kar se sveti. Število srednjih šol nij merodajno, in ne sodite po teh izobraženosti in omike istrskega ljudstva. Kajti po dosti onih šolah sedijo vsi učenci v eni klopi, na učiteljskem izo-braževališči v Rovinji so 3 pripravniki; v Kopru dosedaj še nobenega nij, pa izgovarjajo se, da nijso tu šole še odprli, a kljubu temu je letos pri pomladnem izpitu komisija vse kandidate (8) vrgla, kateri so se k spraševanju za učiteljsko sposobnost oglasili. Morebiti se je hotela ta c. kr. komisija s tem činom proslaviti? Slab začetek! — Po italijanskih gnjezdih (mestih), pa tudi po slov. vaseh, stanujejo kmetski ljudje. Kmetski mestnjaui ne pošiljajo svojih otrok kar nič v šolo; v omenjenih mestih še ne obstoje narodne šole za prosto ljudstvo. Mej slovenskimi kmeti je vendar sem ter tje kakova šola. V Istri se tedaj čudovito znamnje vidi, da je mestnjau neizobražen, neznajoč čitati; a kakov kmet iz dežele pa je vsaj nekoliko omikan, kolikor si je mogel v sedanjih okol-ščinah omike prisvojiti.
Narodno-gospodarske stvari.
— Pri žrebanji kreditnih lozov ua Dimu ji 1. julija so bile te-le številke in serije vzdignene: št. 144 serija 52 dobi 200.000 gl., št. 2275 serija 90 dobi 40.000 gold., št. 209S serija 87 dobi 20.000 gold. Druge vzdignene serije so: 305, 1294 14G;">, 1409, 1751, L'212, 24*3, 2519, 2819^ 2*25, :!494, 3530, 3832.
Dunajska borsa 3. julija.
(Izvirno tolegrafiSno poročilo.)
Enotni dri. dolg v bunkovci:i .   67 gid. 45
Enouii drž. dolg v srebru    .   .   72   n 55
1860 drž. posojilo.....102   . —
Akcijo narodne banko   .   .     976   r —
Kreditne akcijJ......2:)2   „ —
London.........no   „ 75
Napol..........8   „ 861/,
C. k. cekini.......—   p —
tirubro.........10(1   . —
kr.
■Tujci.
'■>. julija.
BVropai Brourla, Dore i/. Olja. — Gracer z družino iz Gradca .   T. BlKgler c kr. major z s oficirji iz Dunaja. — Dr. Miks
iz Ljubljane. — Kosenfald — Altwaaser, — Bibnikar i/. Dolenjskega
Po HaUeit Straaer, Hetric, Lobinger It Dunaja. — Ranki is Slaka.« hnap Iz l.radca. — l.i.bomiann, Casteiger z gospo iz Trsta. — Plioker iz Ptujega
Pri Eamoroli Deutsohmao ta Bkbfje Doke. — Bolonsini .lan., Bolon-ziui Greg. iz Zagreba«
Epileptičen krč ali božjast
zdravi  pismeno  poseben   zdravnik   za   božjast fl>r. Bvilliscli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255-Pvičujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
O.
73)
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastniua in tisk „Narodne tiskarne".