MarlSMursssi.
Poštnina plačana v gotovini
Cersa 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 163
Maribor, petek 20. julija 1928
**MUTR/±
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra6un pri poitnam ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglne« sprejema rudi oglasni oddelek .Jutra*1 v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4*
Za kmetijstvo vatne oblastne
uredbe
PRVE BESEDE NA NASLOV SLS. — VINIČARSKI RED. — UREDBA O KMETIJSKO-POSPEŠEVALNI SLUŽBI IN O ŽIVINOREJSKEM SKLADU. - UREDBA O IZSELJENIŠKEM URADU.
Maribor, 20. julija.
Sinoči ob šestih je šele prišel na vrsto nujni predlog opozicije o obtožbi oblast-neg odbora. Čas je bil izbran s posebnim namenom. SLS je hotela' demonstrirati s svojim predstavništvom slovenskega ljudstva- Znani kričači in izzi-vači med njenimi poslanci niso zadosto-yali in je dobil poslanec 2 e b o t kot ve-ščak nalog, naj postavi svojo gardo na galerijo. Pismeno je pozval svoje zveste fer jih razpostavil po galeriji. Garda se je udejstvovala po svoje, znani kričači večine tudi, povedalo se je pa le odboru >n SLS večini, kar je bilo potrebno in zasluženo.
Poslanci dr. Baričevič, P e t o-var in Grčar so povdarjali: Oblastni odjjpr-iii imel pravice radi časopisne karikature postati advokat dr. Korošca. Odbor nima pravice do strankarsko-po-litičnih sklepov. Pod nobenim notranjem ministrstvom še ni teklo toliko krvi, kot pod dr- Korošcem.
Oblastni odbor je eksekutiva klerikalne večine. Vse mi j bo last SLS. Če je tako, naj tudi člani SLS plačajo vse oblastne davke. — Oblastni odbor je prekoračil svoje pravice. Razmerje SLS do dr. Korošca je njena notranja zadeva. Dr. Korošec ni identičen s slovenskem naro dom. Kje je veličina dr- Korošca, ko je toliko hrupa radi navadne karikature?
Današnja seja je obravnavala osnutek uredbe
o viničarskem redu.
' Poročevalec posl. Rozman je na-glašal, da tvori ta uredba temeljno podlago viničarskega vprašanja. Viničarji tvorijo velik del prebivalstva mariborskega, ptujskega, ljutomerskega okraja in deloma tudi Medmurja. Pod deželno vlado se je naštelo 40.000 viničarskih družin. Imamo 26.000 vinogradskih hektarjev in od tega obdelujejo viničarji 2U. Predložena uredba pravi:
Viničarji so osebe, katere najme vinogradnik v službo, da obdeluje vinograd v izmeri nad 5-600 m3 (oral) ali še zraven pripadajoče dele posestva proti plačilu v denarju ali v naturalijah, žive pa v lastnem gospodinjstvu v vinogradnikovi zgradbi in imajo za pravilno izvrševanje svoje službe potrebno strokovno usposobljenost. Viničarjem se ureja njih delovno razmerje po določilih te uredbe. Viničarsko izkazilo je viničarska knjižir žica (in izkazi o strokovni usposobljenosti.) Knjižica je javnopravna listina. Izdaja jo proti povračilu nabavnih stroškov viničarska domovinska občina, ako se prosilec izkaže s potrebnimi dokazili strokovne usposobljenosti, občina bivališča pa le na podlagi javnih listin o do-movinstvu in strokovni usposobljenosti. "Za službeno razmerje veljajo določila te uredbe, ne glede na obliko pogodbe. Pismena pogodba, koje obrazec predpiše oblastni odbor, mora biti spisana v dveh izvodih za vsakega pogodbenika po eden, in obojestransko podpisana. Vsebovati mora izčrpen seznam dela, ki ga mora viničar vršiti, število oseb, ki jih mora imeti viničar na razpolago za viničarska dela. število živine, kojo mora s seboj pripeljati ali vsaj rediti za gospo-da-ja ter prejemke, katere dobi viničar oziroma njegove delovne moči za navedena dela. Kot viničarjeve delovne moči pridejo v poštev samo osebe, živeče v
skupnem gospodinjstvu z viničarjem, ki so dovršile 16- leto in so delazmožne.
Viničar dobiva: Prosto stanovanje pripadajoče k viničariji z že obstoječim vrtom za zelenjavo. Zemljo v izmeri V tiste površine vinograda, ki jo oskrbuje. Ce pri vinogradu ni zadostne deputatne zemlje, mora gospodar dajati viničarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja, odnosno krompirja, kolikor bi se povprečno pridelalo na manjkajoči površini. Viničar mora dobiti kot nagrado poleg pogodbe določene količine vinskih tropin še Din 100 od vsakega orala vinograda, kojega je viničar obdeloval. Nagrado je plačati do L novembra. Poleg teh prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno mezdo, ki pa ne sme biti manjša od dosedanje. Za težja dela v vinogradu, to je rigolanje, cepljenje, škropljenje in žvepljanje dobiva viničar in njegove delovne moči k splošni določeni mezdi še 25% doklado.
Uredba ima tudi določila glede delovnega časa, dolžnosti viničarjev in gospodarjev, dobe in konca službenega razmerja, viničarskih komisij, škode, prestopkov in pravice združevanja.
V splošno debato je posegel kot prvi veliki župan ter pozdravil uredbo kot korak naprej in pomoč v veliki potrebi. Položaj viničarjev je splošno slab, po raznih srezih jako različen, najslabši pa v okolici Maribora, kjer ne zaslužijo viničarji niti 2.50 Din na dan.
Poročila iz srezov dajejo sledečo viničarsko statistiko:
Na 5407 viničarskih družin odpade 6433 moških delovnih moči, 7907 žensk, 8981 pa delanezmožih — otrok in starcev. Samo 260 viničarjev ima malo lastne zemlje, vsi drugi so pa brez vsekega nepremičnega premoženja.
Posl. P e t o v a r je v imenu KDK kluba izjavil, da bo glasoval za uredbo, ker se je temeljito in sporazumno proučila, kakor Še nobena uredba. Tudi posl. G r-č a r se je izjavil za uredbo, naglasil je pa da je to le malo omiljenje velikega socialnega zlo. Posl. M o d e r n d o r f e r je označil uredbo za izdelek delodajalcev. Nekateri poslanci večine so skušah zavračati vsako razredno stališče viničarjev, uredbi pa vtisniti pečat SLS monopola.
Uredba je bila soglasno sprejeta. Oblastnemu odboru se naroči, da pripravi čimprej predlog socialnega in starostnega zavarovanja viničarjev.
Kmetijsko - pospeševalno u ž b o uvaja sledeča uredba mesto srezkih ekonomov, Pri oblastnem uradu se osnuje z naslovom »Oblastni kmetijski urad«. Vodja tega oddelka je vsakokratni oblastni odbornik za kmetijstvo. Strokovni načelnik oddelka je eden najstarejših kmetijskih uradnikov in ima naslov »kmetijski ravnatelj«.
Za vsako glavno kmetijsko panogo se osnuje posebno nadzorništvo. Po potrebi teh panog in po prometnih zvezah se razdeli oblast v primerno število okolišev.
Za neposredo pospeševanje posameznih panog se nastavijo strokovni nadzorniki, potovhlni nameščenci in inštruktorji Sistemizirajo se po potrebi nadzorni-štva: Za živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, za poljedelstvo
Neoprudellufii Hadžič
KRIZA SE VLEČE KOT MORSKA KAČA. — GENERAL HADŽIČ KLJUB ZA* KLJUČENJU PRIČEL ZNOVA KONZULTACIJE Z MINISTRSKIMI KANDIDATI.
BEOGRAD, 20. julija. Dasi se je v vseh političnih krogih pričakovalo, da bo današnji dan prinesel končno odločitev v razpletu krize, se to ni zgodilo. General Hadžič je sicer Že zaključil konzultacije in slišal mnenje predstavnikov prečanskih pokrajin kakor tudi poročila poslanikov Gjuriča in Raklča o zunanji situaciji, vendar se zdi, da situacija š<» vedno ni razšiščena.
General Hadžič je danes ves dopoldan nadaljeval razgovore s posameznimi ministrskimi kandidati. Ali je njegova misija uspela ali ne, je težko reči. Hegemonisti so zopet ojačili svoje spletke in skušajo za vsako ceno doseči, da bi prišla vsa oblast zopet v ro ke srbijanskih strank.
Zatrjuje se celo. da je general Hadžič že sinoči hotel vrniti mandat, a je bila njegova prošnja odklonjena in mu poverjena naloga, da poskuša še enkrat najti rešitev. Ravno zato je danes
„Kra5in‘Vu King5bayu
KINGSBAY, 20. julija. Ruski lomilec ledu »Krasin« je prispel včeraj semkaj ter je izkrcal vse rešene člane No-bilove posadke na krov ladje »Citta di Milano«. Razen Mariana so si vsi ostali tako opomogli, da jim ni več poznati prestanega trpljenja.. Mariano je še zelo slab in so ga morali prenesti n anosilnici. Šele sedaj se je zvedelo, da so mu morali desno nogo odrezati. Trupla švedskega znanstvenika Malm greena še niso našli in je tudi malo upanja, da bi se to posrečilo. Tudi glede Amundsena je že izgubljena vsaka nada. Vedno bolj prodira prepričanje, da je padlo letalo »Latham« v morje, kjer so je poterp uničili valovi. Morje je bilo namreč v času, ko je prenehala zveza z Amundsenom, zelo viharno.
znova pričel s konzultacijami. Od 10.30. do II. dop. je ime! sestanek s poslanikom Rakičem in univ. proh dr.
Pitamicem iz Ljubljane, ki je prišel iz Londona, ki je odklonil novinarjem vsako izjavo.
Nato se je vršila že včeraj napovedana skupna konferenca vseh ministrskih kandidatov, ki je trajala pol ure. Vsi kandidati so bil? kasneje zelo rezervirani, general Hadžič pa je izjavil novinarjem:
»Nič še ni gotovo in definitivno. Danes sem se sestal s Pitamicem, ki pa ni povedal še nič definitivnega. Jutri bom nadaljeval pričete razgovore. Sicer sem že zaslišal mnenje vc »■. vendar se kot mandatar krono še nisem opredelil niti na eno niti na drugo stran.«
Hadžič je od5ef potem, na dvor v avdijenco, kjer je ostal do 13. ure.
preb
Rumunsko posojilo parlamentom
BUKAREŠT, 20. julija. Ministrski svet jc na včerajšnji seji sklenil, zahtevati od regentskega sveta sklicanje parlamenta za 26. trn. Zasedanje bo kratko, ter namerava vlada predložiti samo zakon glede inozemskega posojila. Prva transa v znesku 18 milijonov dolarjev bo izplačana takoj po sprejemu tega' zakona.
Peter Hlinka — škof
PRAGA, 20. julija. Današnji listi poročajo, da obstoja velika verjetnost,-da bo imenovan pater Hlinka za slovaškega škofa. Ker ima Hlinka dobre zveze z Vatikanom, je smatrati njegovo imenovanje že za izvršeno dejstvo.
s hmeljarstvom. Za posamezne manjše panoge dvoje nadzorništev s sedežem v Mariboru in sicer: eno za kmetijske stanovske organizacije z zadružništvom in kmetijskim knjigovodstvom; drugo za vrtnarstvo, za čebelarstvo naj se pa pritegnejo strokovnjaki.
K pouku na deželi se pritegnejo učitelji kmetijskih šol, kar bo poceni in pouku zelo koristno, ker so to najboljše moči. Kmetijsko-pospcševalna služba je predvsem praktičnega značaja.
Oblastni, živinorejski sklad
se ustanovi po posebni uredbi. Od prispevkov za živinske potne liste se je v podpiranje živinoreje že sedaj stekal poseben sklad pri velikem županstvu. Ta sklad znaša iz dobe od 1. oktobra 1927 do letos 31. junija že okroglo 350.000 Din-Ta sklad preide sedaj na oblastno samoupravo. Po uredbi se za vsak izdani živinski potni list pobira znesek od 1 do 3 Din, ki se steka v živinorejski sklad. PrLpevek zaračunajo srezki poglavarji občinam pri prodaji obrazcev. Tak fond se ni začel ustanavljati po vseh oblastih. Razven mariborske ga ima le še par hr-vatskih oblasti. Ob debati je veliki župan predlagal, naj bi se že nabrani denar posvetil kaki večji poljedelski akciji-
Posl. Petovar ne vidi nobenega jamstva, da ne prestanejo proračunske podpore za živinorejo ter se ne zvali vse ra sklad. Sklad je treba obvarovati živinoreji.
Po nekaterih spremembah sta se soglasno sprejeli obe uredbi, odboru se je pa naročilo, da na prihodnji seji predlaga, kako bi se dalo premoženje živinorejskega sklada najboljša uporabiti v prid živinoreje.
Nato je prišla na vrsto uredba o izseljeniškem uradu za obe slovenski oblasti.
Namen tega uvoda je: dajati pojasnila osebam, ki se nameravajo preseliti v tuzemstvu ali ki se vračajo iz inozemstva; voditi natančen seznam izseljencev v ljubljanski in mariborski oblasti m njihovih rodbinskih članov kakor tudi vzdrževati z njimi zveze v kulturnem in gospodarskem oziru; zbirati podatke o gospodarskih in delavskih razmerah v vseh krajih oblastne emigracije, izdajati v časopisih in letakih o tem poročila ter dajati interesentom informacije; prirejati podučna predavanja o izseljevanju; pospeševati kolonizacijo zlasti v južnih krajih naše države; ustanoviti izseljeniški dom v Ljubljani.
Izseljeniški urad vodi sosvet štirih do osmih član., ki ga imenujeta ljubljanski in mariborski oblastni odbor po paritetnem načelu, nadzor pa izvršujeta oba odbora.
Ljubljanska skupščina je uredbo sicer že sprejela, mariborska, kateri so z njo naložena bremena, je pp še ne more ter jo vrača odseku-
Malo pred 13. uro je bila seja prekinjena. Popoldne zborujejo odseki, skupščina pa jutri od sedme ure naprej. —
Stran 2»_________________________________________________________________________     \	L	C	k	S	i	i\	j	.-u	v'	*M«i	rib	c	ru,	čbc	IJ.	Vil.	15
Občni zbor Glasbene Matice
v Mariboru
Mariborski in dnevni
V sredo zvečer se je vršil v društvenih prostorih ob zelo lepi udeležbi članov X. redni občni zbor ene naših najvaž nejših kulturnih institucij Glasbene Matice. Matica se pripravlja letos na praznovanje desetletnice svojega obstoja in zato je bilanca njenega desetletnega delovanja tem pomembnejša.
Občni zbor je otvoril predsednik, gimn. ravnatelj g. dr. Josip Tominšek § toplim pozdravom navzočih članov ter *ahvalo novinarjem za njihovo naklonjenost Matici. S posebno hvaležnostjo pa se je spomnil tudi vseh onih činite-ljev, ki so na kakršenkoli način podpirali Matico, zlasti pa gmotno, predvsem: mestna občina, Mestna hranilnica, Posojilnica v Narodnem domu ter Hrvatska štedionica. Kot nov ustanovni član je pristopila občina Krčevina s prispevkom Din 1.000, izredno podporo pa so podelili Matici o priliki turneje njenega pevskega zbora v Švico tudi država, oblastni odbor in drugi.
Glavno delovanje centralnega odbora v minulem letu je bilo osredotočeno o-krog turneje pevskega zbora v Švico, kjer so žele naše pesmi pravi triumf, posebne zasluge za uspeh pa si je pridobi dirigent g. Hladek-Bohinjski.
Notranje delovanje društva je bilo posvečeno v prvi vrsti šoli in beleži Matica s podržavljenjem že druge učne moči velik plus. Ugodeno je bilo tudi njeni pro šnji za oprostitev taks na uradnih vlogah. Nadaljna velika pridobitev je koncertni biro, ki ga spretno vodi g. Kunst in mu je podeljnia že obrtna koncesija. Koncertni biro je poskrbel, da so nastopali v Mariboru umetniki svetovnega slovesa-
Iz poročila tajnika g. Faganela je razvidna vsestranska in požrtvovalna vnema odbora. Matica šteje sedaj 82 izvršujočih, 146 rednih in 240 podpornih članov. Junija meseca se je vršila lepo uspela produkcija gojencev, ki so pokazali zadovoljivo znanje. Da pa tudi država ceni veliko kulturno delo Matice,
priča dejstvo, da je bil predsednik dr. Tominšek odlikovan.
Blagajniško poročilo postajenačelnika g. Š t e f i n a izkazuje prebitek 22.000 Din, pač najlepše znamenje, da je znal odbor kljub pičlim gmotnim sredstvom racijonelno gospodariti. Računi so bili vsi v najlepšem redu in je bil izrečen soglasno absolutorij.
Po poročilu arhivarke gdč. Rozmanove je omenil predsednik pevskega zbora g. Janko Arnuš velike uspehe zbora, kar dokazujejo tudi inozemske kritike. Kvantitativno je zbor sedaj sicer nekoliko manjši, zato pa je kvalitativno na tem višji stopnji. Za prihodnje leto se je priglasilo že mnogo novih pevcev in kar je najbolj razveseljivo, vračajo se tudi že stari člani, ki so stali do-sedaj skeptično ob strani. Matica jih bo sprejela z veseljem. Sklep v Baslu, da se imenuje predsednik »Baseler I.iederta-fel«, g. Emil Keiser, za častnega člana Matice, je bil soglasno odobren.
Manj ugodno je poročilo predsednika orkestralnega odbora, g. dr. Dernov-š k a. Ogromno delo za pevski zbor in težkoče samostojnih prireditev orkestra so ovirali razmah orkestra, ki pa je kljub temu priredil meseca novembra lasten koncert. Prihodnje leto ustanov: Matica pomladek orkestra, iz katerega se bo rekrutiral stalen matični orkester.
Matična šola šteje 406 gojencev, ki se izobražujejo v klavirju, na goslih, kontrabasu in čelu ter sodelujejo v šolskem orkestru. Učnih moči je 8, dve učiteljic. st(a. državni nastavljenki.
Pri volitvah je bil izvoljen z malimi izjemami stari odbor in sicer: dr. Josip Tominšek, predsednik; Arnuš Janko, dr. Janko Dernovšek, Anton Faganel, Drago Štefin, Marija Rozmanova, Gustav Spari, Albin Horvat, Avgusta Šan-tel, dr. Janko Bezjak in ravnatelj Ciri Toman kot odborniki; kot odborniški namestniki: Ivan Zemljič, Ivan Plevnik in Jaka Novak ter Josip Sever in Fran Štor kot preglednika.
Stjepan Radič popolnoma okreval.
Ker se je rana popolnoma zacelila, je zagrebški kirurg dr. Gottlieb odvzel Stjepanu Radiču včeraj še zadnji povoj. Bolnik je smatrati sicer že kot popolnoma zdrav, vendar pa je vsled velike izgube krvi in bolečin kakor tudi sladkorne bolezni potreben še daljšega oddiha, da nadomesti organizem izgubljene site. Radič odide zato že v kratkem v Slovenijo, Hrvatsko Primorje ali pa v Karlove vare. —
Novi desetdinarski bankovci.
Dne 25. t. m. pridejo v promet novi desetdinarski bankvoci, ki so iste velikosti, kakor prijšnji petdinarski bankovci državne emisije kraljevine Srbije iz. 1. 1917. Barva novih desetdinarskih bankovcev je oranžna. Denar je bil izdelan v Franciji. Bankovci umetniški sicer niso na višku, vendar pa je potvarjanje nemogoče. Papir je neprimerno boljši od dosedanjih »kovačev«, ki so bili izdelani v Ameriki. Desetdinarski bankovci so zadnji, ki jih je naročila Jugoslavija v inozemstvu. Odsedaj naprej bo izdajala bankovce' Narodna banka sama, ki je že zgradila v ta namen veliko tovarno v Topčiderju. —
Koncert v mestnem parku
se bo vršil v nedeljo dne 22. tm. ob 10-30 dopoldne..
Seja krajevne organizacije SDS za V. okraj
bo jutri 21. julija ob 20. uri v Mariborskem dvoru.
Srečke drž. raz* loterije II. razreda
so dospele in so naročnikom do 5. avgusta v naši upravi na razpolago. Imamo tudi še nekaj srečk za nove naročnike. Uprava »Večernika«.
Pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva v Celju.
V Celju se vrši danes in jutri pokrajinska skupščina našega učiteljstva. Na njej so zastopana vsa sreska učit. društva s svojimi predsedniki in delegati. Številni odseki razpravljajo v mestni deški šoli. Sklepi odsekov pa pridejo pred plenum, ki zboruje v dvorani Celjskega doma. — Našemu učiteljstvu želimo pri njegovem delu mnogo uspeha. —
Klerikalni teror.
Pišejo nam z dežele: Zadnji čas so začeli klerikalni agitatorji po višjem naročilu poizvedovati po hišah, kakšne časopise ljudje čitajo. Med podeželske o-jrtnike, katerih težavni položaj je splošno znan, so se zapodili klerikalni obadi z vso besnostjo. Neki duhovni gospod je dal potom svojega adjuntanta župana tem revežem na znanje inkvizitorsko odredbo gospodarskega bojkota, ako bi se izvedelo, kdo izmed njih je naročen na »Domovino, »Kmetski list« ali »Jutro«. Seveda na kak uspeh tako ni misliti. Značilno je geslo, ki ga je izdal neki perovski mojster: »Resnico moramo spoznati, zavezniki morilca pa se iste bojijo!« — O, Kajnov zločin kriči v nebo! —
Še odboru SPD, Maribor.
Glede na objavo odbora SPD v »Ve-černiku« od 19. tm. bi si usojali pripomniti, da naša notica ni šla toliko na cenjeni odbor, ki zasluži polno hvalo za svoj trud in kateremu nismo hoteli očitati ko-modnosti. Vendar pa moramo konštati-rati, da se gostilničar izgovarja na vodstvo, češ, da ima od njega predpisane »policijske ure«/ Če pa je že tako, tedaj bi pa prosili cenj. odbor, da vsaj na take dneve kakor je dan sv. Areha napravi izjemo, da ne bo kakega nezadovoljstva in splošne kritike ter da se ne bo treba vsem izletnikom zatekat v zasebne gostilne, kjer je bil že ob 6. zjutraj tak naval, da nisi dobil malo prostorčka. Iz naše notice se pa lahko čita, da smo hoteli govoriti le v korist društva. Privoščimo vsaj enkrat na leto mladini več nedolžne tzposajenosti. S tem mislimo, da nismo stvari Škodovali. — Več izletnikov. —
Javno predavanje o hmeljarstvu
priredi Kmetijska podružnica Maribor in okoliš v nedeljo, 22. t. m., v učni sobi vinarske in sadjarske šole. Začne se ob 9. dopoldne. Predaval bo znani strokovnjak profesor, inž. Vinko Sadar. Spričo mnogih novih hmeljišč v mestni okolici je predavanje zelo važno in nujno priporočamo obisk. Kmetijska pddružnica vabi vsakega, naj je njen ud ali ne.
Sestanek pripravljalnega odbora za
glavno skupščino UJU v Mariboru,
ki se bo vršila v dneh 11., 12. in 13. avg., se bo vršil v pondeljek dne 23. julija dopoldne ob devetih v I. deški osnovni šoli v Razlagovi ul. 16, vhod zadaj v III. razredu I. nadstropju. Vabljeni so na ta sestanek vsi učitelji, ki stanujejo v Mariboru, kakor tudi vsi upokojenci in. dijaki, ki bi radi pomagali pri sprejemu gostov. Ako se morejo učitelji iz okolice tudi posvetiti temu delu, prosimo, da se tudi oni udeleže. Spoštovano občinstvo pa prosimo, da od 23. julija dalje javlja vse razpoložljive postelje pripravljalnemu odboru za sprejem gostov I. deška osn. šola I- nadstrope Razlagova ul. 16. dnevno od devetih do dvanajstih. Prepričani smo, da bo mariborsko občinstvo ponovno dokazalo svojo gostoljubnost in bo v cenah za prenočišča solidno. —*
Carina na rešilni avto.
Požrtvovalno mariborsko gasilno društvo z rešilno postajo je zbiralo z največjo vnemo več let prispevke za nabavo tretjega rešilnega avtomobila. Prebivalstvo je uvidelo in s svojim odzivom ocenilo velik pomen dobrodelnega društva, nabava je bila že zagotovljena, ni pa u-videlo vsega tega finančno ministrstvo, ki je sedaj prošnjo za carine prost uvoz rešilnega avtomobila — odbilo. Kaj takega je celo težko verjeti, kaj Šele razumeti. Če je odpis carine kje umesten, potem je gotovo pri taki nabavi. —
Kaznencl na delu v sodnih pisarnah.
Pomanjkanje potrebnih kreditev za pisarniške moči pritiska že delj Časa tudi mariborsko okrožno sodišče. Da pa posl! vendar ne bi zastali v škodo prizadetih strank, so se morali odločiti na sodišču, da pritegnejo k pisarniškim poslom tudi jetnike. Zlasti jih pridno uporabljajo pri pisanju sodnih vabil, pri čemer pa,se cesto dogajajo nerednosti. ker te »sveže« moči razumljivo niso tako točne in ver-zirane v poslih, za katere zahteva civilni in kazenski postopek velike previdnosti. Ponovno se zato dogaja, da stranka ali njen zastopnik ni prejel vabila k laz-pravi — in takrat zastopnik že ve, da je to pomanjkljivost zagrešil ,l(> »uradujoči« kaznenec. Drugo nemalo vprašanje pr! tem pomanjkanju kreditev pa je seveda tudi to, v koliko koristi ugledu justice, da brskajo kaznenci po sodnih aktih...
Sedemletni dečko utoniL
V pondeljek 16. tm. je utonil v Dravi nedaleč železniške čuvajnice 22 pri Sv. Lovrencu na Pohorju sedemletni sinček, tamošnjega železničarja Vavotnika —. Valentin. Trupla še niso našli. Dečko je imel na sebi zelenkaste dolge hlače, pj. sano srajco in bele nogavice in je okroglega obraza, črnih las in črnih oči. —<
Na olimpijado akademikov,
ki se bo vršila prihodnji mesec v Parizu, pošljejo tudi naše tri univerze svoje športnike. Beograjski študentje bodo priskrbeli sredstva za nogometaše, zagrebški in ljubljanski pa se morajo potruditi, da zberejo potrebne novce za lahko atletiko. Ker država ne da niti ficka podpore za šport, apelirajo akademiki na našo javnost, naj jih vsaj ona ne pusti na cedilu. Vsakdo naj po svojih močeh prispeva k zbirki za naše akademike-športni-ke, ki se bodo te dni priporočali za podporo. —
Aretirane so bile
včeraj v Mariboru tri osebe, ena rad! beračenja, drugi dve — neka Gizela in Hermina — pa radi potepuštva. Raznih prestopkov je bilo prijavljenih 19, med njimi največ radi kršitve avtomobilskega reda. —
Sovjetski David
BoljševiškI »dvorni« slikar Brodskl, ki ga ironično imenujejo sovjetskega Davida, je bil izključen iz sindikata sovjetskih kiparjev, ker je bil udeležen pri raznih špekulativnih poslih. Toda Brodski se ni hotel kar tako pokoriti odredbam sindikata, temveč je pričel protiakcijo. Vsled svojih vplivnih zvez se mu je tudi posrečilo, da je premagal nasprotnike. Priznane so mu bile zopet njegove prejšnje pravice in sindikat ga je na višjo zahtevo moral zopet soreieti za svojega člana.
Soriška matica
Književna zadruga »Goriška Matica« je priobčila pojasnilo, da naj se naročajo knjige za 1. 1929 direktno v Gorici. »G. M-« je namreč primorana opustiti poverjeništva iz raznih vzrokov, posebno radi previsokih carinskih stroškov, ki nastanejo pri železniških pošiljkah, radi česar je imela vsako leto veliko zgubo, za kar nima nobenega fonda. — Ker pa za posameznika direktna naročba povzroča preveč sitnosti in stroškov je podpisani pripravljen dogovorno z upravo, da bo tudi letos posredoval pri naročbi teh edicij.
Vsakdo, ki želi dobiti te knjige, naj podpisanemu — ali pa tudi direktno upravi v Gorici naznani to z dopisnico, na kar dobi poštno položnico goriške Matice, s katero pošlje potem naročnino direktno »G. M.« skupno Din 31.—, even-tuelno za fakultativno knjigo posebej še 10 Din, nakar dobi knjige po pošti direktno iz Gorice franko vseh stroškov. — Letošnja fakultativna knjiga? France Bevk: »Črni bratje in sestre« je nadaljevanje lanskega romana »Krvavi jezdeci«, katerega dobi sedaj po natisku lahko vsakdo naknadno, kar naj naznani tudi na dopisnici. — Josip Cijan, Maribor, Vrazova ulica št. 6/II.
Opekarna mestne občine
če se voziš proti Celju, zagledaš onstran Račjega novo zidano industrijsko poslopje, čigar okna pa so že leta zadelana z deskami. Vsakdo ve, da je ta opekarna, ki je obnemogla sredi preureditve, sedaj v lasti Mestne hranilnice mariborske.
Mestna hranilnica ne najde pravega kupca za opekarno, sama pa noče ničesar investirati, da bi pričela obratovati; tako pa poslopje in naprave propadajo in so vsak dan manj vredne.
Medtem pa gradi mestna občina mariborska leto za letom več stanovanjske in uradne hiše, sledile bodo šole in oskrbni-šnica, ter kupuje pri tujih opekarnah o-peko za drago ceno: včasih pa pri teh o-pekernah opeke celo zmanjka in prav ra-
dovedni smo, kaj bo, kadar bo dosegla gradbena podjetnost zopet normalno stopnjo.
Ali bi ne bilo pametneje, da bi mestna občina prevzela gori omenjeno opekarno v lastno upravo morda za dobo 5 do 10 let. Investicije, ki so še potrebne, bi se pac izplačale v tej dobi, ko bi mestna obema ne bila tako navezana na tuje podjetnike in bi hkrati dala lastnim brezposelnim ljudem dela in kruha. Mestna hranilnica bi pa tudi bila zadovoljna, da j prične opekarna obratovati; tako bi j posest ne propadala in bi se vsaj črez leta našel kupec, ako bi mestni občini sami ne kazalo opekarne prevzeti. Merodajni odbori naj stvar preštudirajo! —
Naše ceste
Imel sem opravka ob meji in si ogledal novo cesto Št. Ilj-Marija Snežna. 1 repričal sem se, da je res, kar ljudje go vorijo namreč, da je cesta za nič, dasi je stala težke milijone. Samo blato-ilo-vica ne drži, ampak je treba ob plaževi-nah trdega kamena! Blato se plazi v prepade in voznik je v nevarnosti, da se mu vsak čas prevali težek voz v pogubno brezdno. Ali ni sramota za državo, da sosedi ob meji gledajo tako našo slabost, da ne rečem korupcijo- Na »Rajzmano-vem bregu« ob meji Jarenina—Sv. Marjeta se odstranja strmina ceste, ki je že povzročila dokaj nesreč, celo smrtne. Upamo, da to delo ne bo diletantsko, ampak res strokovnjaško izvršeno.
Gospodu »Cestnemu zakou« pa bi priporočali, naj si blagovoli ob priliki ogledati tudi cestno progo Jarenina—Št. Ilj. ^nabiti se mu vendar zasmili naša vozna živina in odredi, da se ta cesta spravi vsaj v delno povoljno stanje.___
Med tujci,
ki jih je bilo sinoči na novo prijavljenih v hotelih in prenočiščih zopet 66, je tudi precej inozemcev, trgovcev, potnikov in profesijonalistov z Dunaja, Gradca, Bre-slaua in Berlina. — V privatna stanovanja je bilo prevzetih v Mariboru 10 novih oseb.
——h i, 11 mmammsm
Dvojna smrt
TE DNI UMRLI GIOLITTI JE MORAL PREŽIVETI TUDI SMRT ITALIJANSKEGA LIBERALIZMA.
Spori
Mnoge velike politike zadene tragična usoda, da jih ideje, katerim so služili v svojem življenju, čakajo v odprtem grobu. Kar so hoteli, za kar so se navduševali, vse to je že davno mrtvo. Lahko je umreti v zavesti in prepričanju, da ideje živijo in da bodo rodile še mnogo sadov, kruto je pa doživeti po dolgih letih težkih bojev in naporov, po navdušenju in uspehih smrt in propad vseh idealov in svetinj. Ta tragična usoda je bila naklonjena te dni umrlemu staremu itali janskemu državniku Giolittiju.
Giolitti, ki je umrl v starosti 86 let, je preživel smrt liberalizma, ki je ustvaril enotno Italijo in ki se je tako zmagovito boril nekdaj proti brutalni policijski pesti stare Avstrije in proti diplomatskemu strupu papizma. Kot ustanovitelj moderne Italije je moral na stara leta doživeti italijansko fašistovško modo, ta najhujši napad na. svobodo in demokracijo. Z vso odločnostjo je starec nastopil proti fašizmu in mogoče je celo upal, da ga bo ta brutalna sila uničila, kakor druge svoje nasprotnike, da mu ne bo treba gledati, kaj se dogaja z Italijo. Fašizem je pa sadistično ravnal s starcem: pustil je, da gleda, kako propada ena svoboščina za drugo.
Mladi Italiji Cavourja, Crispija in Giolittija je nazdravljala vsa evropska mladina izza rešetk in verig absolutizma. V podzemnih ječah Spielberga so trpeli italijanski revolucijonarji in cesar Franc si je dal v svojo naslado dnevno poročati, koliko trpijo mladi italijanski idealisti. Tudi pod cesarjem Francom Jožefom je divjala strahovlada nad Milanom in Benečijo. Teror pod Francom Jožefom je -imel več rutine in zvitosti, kakor pod njegovim prednikom. Od časa do časa. so se izdajale tudi amnestije in
marsikaj se je poskušalo, da bi se pridobilo vsaj del italijanskega prebivalstva. To so pa preprečili mladi revolucijonarji, katerim je prednjačil pokojni Giolitti. Vsaka vabljiva in laskava gesta Avstrijcev je bila od celokupnega prebivalstva odklonjena z nemim prezirom. Brez teh revolucionarjev ne bi bilo ujedinjene en o', n e Italije.
Viktor Emanuel, stari oče sedanjega italijanskega kralja, je bil robat mož in neokreten vojak, ki ni imel pogleda za obzorje onkraj smodnikovega dima. Ob njegovi strani je pa stal Cavour, potomec starih benečan-skih in florentinskih diplomatov, ko-jih fine roke so vedno popravljale, kar so robate pesti razbile. Cavour je nekoč dejal: »Živim za demokracijo, ne maram pa ljudstva, ki bi mi na stara leta ustrelilo konja, s katerim sem jezdil do zmage«. — Cavour je bil srečen. Ko je umrl, je bilo vse to, kar je dosegel s svojim svobodoum-jem in razumom, v najlepšem cvetju. Giolitti, njegov naslednik, se je zvesto ravnal po njegovem vzoru. Vse, kar je dosegel, je skušal izpopolniti in za nove uspehe je izbral vedno ono pot, ki je bila najmanj nevarna za demokracijo. Radi tega je bil tudi proti vstopu Italije v vojno, ker je v nastopu militarizma videl v vsakem slučaju veliko nevarnost za demokracijo. Sonnino je bil pa za vojno in je obveljala njegova. Po vojni se je dogodilo v največji meri vse to, česar se je Giolitti bal. Demokracija je bila pokopana. Fašisti pišejo »Anno VI«.
Če bi bil stari liberalec Giolitti umrl že pred temi šestimi leti, bi ga gotovo fašisti v svoji cinični predrznosti slavili kot svojega moža in predhodnika.
Izgubljeni u rimskih kata-bombah
■o V službenih poročilih, ki jih izdaja vsako leto vatikanski urad, se nahaja tudi zanimiv slučaj, ki se je nedavno pripetil neki skupini romarjev v Rim. Bili so to romarji iz Pijemonta, ki so si hoteli ogledati zanimivosti Rima. Prišli so tudi v katakombe, ter brezkončne podzemske hodnike, v katerih so kristjani opravljali svojo pobožnost, skrivajoč se pod zemljo pred preganjanjem rimskih cesarjev. ‘Neka skupina romarjev je nenadoma opazila, da se je ločila od ostalih romarjev, ki so jih vodili vodniki. Skušala se je vrniti k svojim tovarišem, vendar je v brezkončni mreži mračnih hodni-kov še bolj zašla. Končno so jim ugasnile še sveče in vseh, se je lotil obup. Pričeli so moliti, naj jih Bog reši sigurne smrti. Ko so se njihove oči privadile teme, so opazili nad seboj svetlobni trak, pri svojih nogah pa železne zarjavele lestve. Dva najmočnejša sta takoj splezala na lestev in z velikim naporom odmaknila težak kamen, ki je zapiral odprtino, ki je vodila na površino. Drug za drugim so prihajali nato romarji iz podzemne ječe. Na svoje veliko začudenje pa so potem zapazili, da so na občinskem pokopališču Čampo Verano, ki je oddaljeno več kilometrov od kraja, kjer so šli oni v podzemlje. Še mnogo bolj pa se je preplašila neka ženska, ki je klečala na nekem grobu in molila, ko je nenadoma opazila, kako prihajajo iz zemlje črne prikazni v fraterskih plaščih in kako se pomikajo proti njej. Mislila je. da je nastopil sodni dan in je zbežala, kričeč na ves glas ter pozi-'cajoč vernike k pokori...
Ha električnem stolu
V glavni kaznilnici Kentuckya v Zedinjenih državah je bilo pred kratkim na en dan izvršenih kar sedem smrtnih obsodb na električnem stolu. Usmrčeni so bili štirje belokožci in trije zamorci, vsi obsojeni radi urno ra. Dočim so se belokožci približali električnemu stolu skoro v nezavest-
nem stanju, tako da so jih morali jet-ničarji nesti, pa so se pokazali zamorci zelo hrabre. Zahtevali so pred smrtjo še cigarete in se nato poslovili od navzočih. Zadnji je izjavil, da pred smrtjo oprošča vsem, ki so mu storili v življenju kaj slabega. Ko so ga rablji vezali, je skrbno pazil, da so kovinaste ploče na rokah in nogah dobro pritrdili, da se ne bi preveč mučil. Zadnji obsojenec od belokož-cev pa je pred smrtjo še prosil, naj ga krstijo po katoliškem obredu. Res je bil takoj pozvan duhovnik, ki je opravil obred. Eden izmed zamorcev je med tem, ko so ga privezovali na električni stol, zapel še neko narodno pesem in prosil navzoče, naj pojejo tudi oni ž njim.
Nedeljski štafetni tek
O zanimivi lahkoatletski prireditvi, ki se bo vršila pojutrišnjem v našem mestu, smo javili že včeraj. Danes še nekaj podrobosti: Start je pri državnem moškem učiteljišču v Koroščevi ulici, proga teče po Koroščevi, Maistrovi, Kolodvorski ulici na Aleksandrovo cesto, zavije pri kavarni Evropa na desno, cilj pa je pred frančiškansko cerkvijo. Vsaka štafeta bo imela šest tekačev. Predaj bo torej pet, in sicer v naslednjih distancah: 180 - 180 - 480 - 180 - 560 - 100 metrov. Štafeta SD Rapida je znana kot zelo dobra, imela pa bo ostro konkurenco v tekačih SK Ptuja, ki nameravajo postaviti baje kar tri štafete. Tudi tekači ISSK Maribora so zelo dobri, čeprav so večinoma in predvsem nogometaši- Železničar in Svoboda, ki imata več upoštevanja vrednih tekačev, se za nedeljo prav vestno pripravljata. Aranžma štafetnega teka je prevzel SD Rapid.
Jezik brez samostalnika in glagola
Med 179 jeziki, katerih se poslužuje v Indiji okroglo 290 milijonov ljudi, je irski jezikoslovec George Grieson po desetletnem študiju našel tudi jezik, ki ne pozna samostalnika in glagola ter je v izrazih tako ubog, da se večina pojmov civiliziranega sveta v njem sploh ne da izražati. Jezikoslovec je študiral indijske jezike in narečja od leta 1873, ko je zapustil dublinsko univerzo. Nekateri indijski jeziki so s svojimi fonetičnimi pravili omejeni na nekaj stotin besed, drugi so pa zopet na izrazih prebogati.
Diuji filmski igralci
V Berlinu se mudi sedaj redek gost iz Hollywooda — filmskega sredi šča in sicer Charles Gay, lastnik največje levje farme v Los Angelesu. Na tej farmi se gojijo levi, s katerimi se bavijo najboljši dompterji, da jih usposobijo za filmske nastope. Farma šteje sedaj 120 levov, od katerih je 100 »filmskih igralcev«. Najboljši od njih je zaslužil lastniku farme v par letih že 50.000 dolarjev. Gay obiskuje sedaj 'naivečja filmska podjetja v Evropi, da bi naše) mesta za s^oje divje filmske igralce.
Sodniška sekcija ZNS — službeno«
Kandidati se obveščajo, da je bila njihova prošnja, izrečena na predzadnji seji, odbita iz razlogov, ker g. Vodišek ne more prevzeti izpitne komisije radi delegiranja 22. tm. v Beograd. Če pa žele kandidati polagali podsavezne izpite, kar pa nima nikakega pomena, se lahko prijavijo in bi izpite v tem primeru vodila mariborska sekcija.
Kandidati se ponovno opozarjajo, na določbo pravil ZNS-a, na podlagi katerih morajo tri dni pred vsako nedeljo javiti sekciji, če so na razpolago ali ne. Vsak tozadeven prekršaj pravil se bo kaznoval z brisanjem dotičnega kandidata. Tajnik.
Mladina ISSK Maribora 1921—SK Svoboda.
V nedeljo 22. tm- popoldne se bo predvidoma zaigrala prijateljska tekma med igralci, ki so tvorili 1.1921. mladino ISSK Maribora in med SK Svobodo. Tekma bo poslovilnega značaja, ker odide več znanih mariborskih športnikov, sedaj po večini igralcev prvih moštev, ki so leta 1921. tvorili »nepremagljivo« mladino SK Maribora, avgusta meseca k vojakom. Mariborčani, ki ne bodo šli v nedeljo iz mesta, bodo gotovo z veseljem posedli zanimivo tekmo, ki se bo pričela ob 1&. uri.
Nacijonalni lahkoatletski miting v Ptuju.
Dne 29. tm. priredi SK Ptuj ob 15. na svojem igrišču nacijonalni lahkoatletski miting. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS brez handicapa. Prijavnina znaša 10 Din, za štafeto pa 30 Din. Prijave je vposlati najkasneje do 22. tm. na naslov: g. Pichler, kavarna Evropa, Ptuj, poštni predal 7. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: 1- tek 100 m, °. skok v višino z zaletom, 3. metanje diska, 4. tek 200 m, 5. met kopja, 6. skok v daljavo, 7. tek 400 m, 8. met krogle, 9- skok ob palici, 10. tek 3000 m, 11. štafeta 4 X 100 m.
Tretje športno igrišče v Mariboru.
Mariborski SD Rapid bo prihodnji mesec zaključil z urejevanjem svojega 10-vega športnega prostora, ki ga gradi na zapadni strani vojašnice kralja Petra-Kakor doznavamo, bo slovesna otvoritev igrišča dne 8. septembra na praznik malega Šmarna in se pripravlja za to priliko obširen program. Dopoldne ob 10. bo otvoritev z velikim lahkoatletskim mitingom, popoldne pa nogometna tekma Rapid—Ilirija in naslednji dan v nedeljo 9. septembra nogometna tekma Ra-pid—ISSK Maribor.
sije na nočnem nebu in fako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
G
Kolesarsko društvo »Perun« v Mariboru
poziva vse dirkače, da se udeležijo v nedeljo, 22. t. m. v čim večjem številu zvezne dirke Maribor - Celje (64 km.) Start ob 6. zjutraj pri vodovodu na Teznu. Vsak dirkač se mora prijaviti pri dirkalnem vodju kluba. Izletniki se odpeljejo točno ob 5. zjutraj pod vodstvom predsednika g- Kvasa. Zbirališče za izletnike je na Kralja Petra trgu ob 345. uri.
Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast
poziva vse odboru!tre, da se udeleže se.ie, ki se vrši danes ob 20. uri v hotelu »Zagorec« v Ovvoo-tfc!	Predsednik.
Senzacije iz boksa.
Poslednje priprave za tekmo svetovnega prvenstva v boksu vseh kategorij, ki se bo vršila dne 26. tm. v Yankee-Stadionu pri Newyorku med prvakom Tunneyem in Avstralcem Tom Heene-yem, so zaključene.Tunney je že položil pri prireditelju Tex Rickardu 10.000 dolarjev kot garancijo za svoj nastop. To bo zopet zaslužil prvak v boksu kakor tudi njegov nasprotnik! Pogodba se namreč giavi tako, da prejme Tunney 37.5 odstotkov celokupne vstopnine, najmanj pa 525.000 dolarjev, t. j. okrog 30 milijonov dinarjev, medtem ko se Heeney, ki je izzval Tunneya, zadovolji z 12.5 odstotki vseh dohodkov.
Spor. rači jajca
Okrajnega sodnika v mestu Anney v Franciji je čakala prava salomonska odločitev. Neka kmetica je kupila na trgu kokoš, plačala in se nato zapletla s prodajalko v živahen razgovor, ki je trajal skoro eno uro. Kakoš, ki je ležala med tem na tleh, je pričela nenadoma kokodakati in je zvalila jajce. Prodajalka, ki je smatrala ta prirastek za svojo last, je takoj segla po jajcu. Enako tudi kupoval-ka. Prizor je končal seveda z dejanskim spopadom med obema strankama in končno s tožbo pred sodiščem. Težišče sodnega postopanja pa seveda ni bilo v pretepu, temveč v rešitvi vprašanja, komu pripada jajce. Prodajalka je zatrjevala, da kmetica nima nobene pravice do jajca, ker je ležala kokoš takrat še na tleh. Kmetica pa je nasprotno izjavila: »Ako bi jaz takoj odšla s kupljeno kokošjo domov, bi prodajalka za jajce sploh ne vedela«. Seveda se je tudi sodnik pridružil temu njenemu popolnoma upravičenemu stališču in ji je prisodil odškodnino za sporno jajce, radi medsebojnih psovk in pretepa pa je obe stranki zaprl za dva dni.
Kje je najbolj uroče in naj' bolj mrzlo?
Sedaj, ko se toliko razpravlja o Severnem tečaju, se gotovo marsikdo vpraša, v katerem kotičku sveta vlada največji mraz. To bo sibirsko mestece Vjerhojansk, kjer je januarja povprečna temperatura — 51 stopinj C, a je med letom večkrat tudi — 62 stopinj. Leta 1885. je bilo celo —-68 stopinj, kar je doslej znana najnižja stopnja v obljudenih krajih. Najbolj vroče je pa v kalifornijski »Dolini smrti«. Tti pride toplomer na +_ 56 in pol stopinj C. Je pa se več krajev, ki ne zaostajajo dosti za »Dolino smrti«. To je nekaj krajev ob Evfratu in v Novi Mehiki- v’ Massau ob Rdečem morju je povprečna dnevna temperatura 30 stopinj. Največ dežja je v bengalski pokrajini Cherra Pu-nji h*. ttvf\ r.a Marsh alt-dok« je že ■bJhvalc dot v ictu.
Sfraal
WatmtM v v. c č n n r r jm
/ M4ffSo>w, anc '25- VfT FJ#
Krivoustni berač
(The Man wlth the Twlsted Lip.)
Angleški napisal A. Con a'n Doyle. Poslovenil K. S a v e c.
»Ne. Pismo je pisal Neville.«
»Ta predano je bilo pošti v Gravesen-du. Nu, gospa St. Clair, oblaki se razgrinjajo, četudi se ne upam trditi, da je nevarnost povsem minila.«
»A, da še živi, je le gotovo, gospod "Holmes.«
»Samo, če to ni le spretna prevara, namišljena zato, da bi nas zavedli na krivo pot! Prstan končno nič ne dokazuje. Nemara so mu ga samo sneli.«
»Ne, ne; to je in je in je njegova lastna pisava!«
»Prav dobro! Sicer pa je napisal pismo že lahko v pondeljek, predali pa so ga šele včeraj. «
»To ni izključeno.«
»Če je tako, potem se je medtem že lahko marsikaj pripetilo.«
»Oh, ne jemljite mi poguma, gospod Holmes. Vem, da se mu ni nič hudega zgodilo. Tako vroča ljubav naju spaja, da bi slutila, ko bi se bil ponesrečil. Tisto jutro, ko sem ga zadnjič videla, se je bil v spalnici urezal; bila sem tedaj doli v jedilnici in sem čisto natanko čutila, da se mu je nekaj pripetilo, in sem hitro stekla k njemu v prvo nadstropje. Ali mislite, da bom zaznavala take malenkosti, njegove smrti pa bi ne slutila?«
»Preveč sem izkusil na svetu, da bi podcenjeval slutnje ljubečega ženskega srca, ki so včasih več vredne kot vsi zaključki razglabljajočega misleca. In v tem pismu imate gotovo močno dokazilo za svoje mnenje. Toda, če je vaš soprog živ in če more pisati pisma, zakaj se potem nečc vrniti k vam?«
»Tega ne morem pojmiti. To mi je nedoumno.«
»In ponedeljka ni nič omenil predno je šel?«
»Ne.«
»In presenetilo vas je, ko ste ga uzrli v Swandam-Ianeu?«
»Močno sem se začudila.«
»Ali je bilo okno odprto?«
»Da.«
»Pa zakaj vas ni poklical?«
»To bi bil lahko storil.«
»A kolikor mi je znano, je le nekaj nerazločnega kriknil?«
»Da.«
»Ali ste mislili, da je zaklical na pomoč?«
»Kajpak. Krilil je z rokami po zraku.«
»Morda pa je kriknil le zato, ker ste ga presenetili. Začudil se je. ker vas je tako nenadoma videl in zato je tako mahal z rokami.«
»To je možno.«
»In uverjeni ste, da so ga potegnili od okna?«
»Tako nagloma je izginil.«
»Kaj pa, ko bi bil sam odskočil? V sobi niste videli nikogar drugega?«
»Ne, toda tista pošast, tista pokveka je priznala, da je bila tam, in Las-kar je prežal pod stopnjiščem.«
»To je bilo res tako. Kaj se vam zdi, je li nosil vaš soprog svojo navadno obleko?«
»Le ovratnika in ovratnice ni imel. Videla sem povsem razločno, da je bil golovrat.«
»Ali je kdaj omenjal Swandam-la-ne?«
»Nikoli.«
»Ali ste kdaj sumili, da kadi opij?«
»Nikoli.«
»Hvala lepa, gospa St. Clair. To so bile najvažnejše točke, o katerih sem si želel natančnega pojasnila. Zdaj pa malo povečerjajmo in potem poj-demo spat. ker nas čaka jutri trdo delo «
Velika in prav udobna šoba naju je sprejela in hitro sem zlezel pod rjuho, ker me je bila moja nočna pustolovščina hudo utrudila. A Sherlock Holmes je bil mož, ki ni miroval ne ponoči ne po dnevi, ki je ugibal po cele tedne o kakem nerešenem zastavku; neprestano je preudarjal, vedno iznova se je lotil dejstev in jih
Vozni red veljaven od 15. maja
Prihod In odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kot.
Prihod vlakov v Maribor gl. k.
Vrsta vlahm
bni
potnitki
hrti
potniški
boi
potniiki
bra
potniiki
s
Prihaja is
ob ari
Zagraba
Wiena
Ljubija««
čakavca
Poljčan Dravograda St. lija Avstrija Čakovca Ljubljane
Fale Avstrije Prevalja Avstrije Ormaia Zagreba Ljubljana St. lija Ljubljana Avstrije Čakovca Fala St. lija Prevalja Avstrija čakavca Ljabijaae
0*25 1’15 325 4>0l 4-15 6*88 7*1 7*38 7*431 8*14. 9*10 9-37 11*62 11*58 12*32 12*53 13*53 14*40 14*51 15-02 16 11 16*34 18*20 18<21 18*41 20*31 21*-«1*84
21-47
22-
Odhod vlakov Iz Maribora sl. k.
Vrsta vlaka
brzi
potniSki
brst
potailki
Odhaja v
Avstrijo
Ljubljano
Zagreb
Avstrijo
Zagreb
Čakovec
Prevalje
Avstrijo
<&1 Ljubljano Avstrijo Fale Ormoi Avstrijo Prevalje Ljnbljano Št. Ilj Ljubljana Zagreb Avstrije čskovcc Falo Ljubljano Prevalje Št. lij Pragerska Avstrijo Čakovec Ljubljano
ob url
0*45
1*45
2*60
4*45
5*80
5*35
5*40
6*25
6*40
8-24
9-20 9*25
10*30
10-40
13*10
13*50
13*25
18*30
14*55
14*35
16*37
16*18
17*10
17*20
18*34
18*45
19*20
20*-
21*06
23*26
NI VSEENO
iiilllilllliliuiiiiiiTinilllllllllllllllllllliililillliillllllllllllllllllll
katero znamko kolesa si kupite. Vedeti morate, da so kolesa po Din 2800*—. 1600*— in 1000*—. Varujte se najcenejših koles, ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEYR - WAFFENRAD
z dve letnim jamstvom.
3107
Glavno zastopstvo in zalogi
Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17
v slovenskem prevodu!
Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v
knjigarni Mane radrige
Maribor, Aleksandrova c 13
je premotril od vseh koncev in krajev, dokler ni prišel istini do dna ali pa se preveril, da njegova dokazila ne zadostujejo. Zato mi je bilo kmalu jasno, da se je bil nakanil prebedeti vso noč. Slekel je suknjo in telovnik ter oblekel ohlapno nočno haljo. potem pa je stikal po sobi in pobiral zglavja s svoje postelje in blazine s počivalnice in z naslanjačev. Iz nabranega plena si je zgradil nekak turški divan; na katerega je sedel s podvitimi nogami, ko si je bil položil tik sebe unčo tobaka in škatljico vžigalic. V motni luči svetiljke sem videl, kako je sedel in ugibal; v zobeh je tiščal staro šipkovo pipico, brezizrazne oči je upiral v strop, moder dim je valovil okoli njega, tiho je ždel in nepremično; luč je obsevala njegove ostro začrtane orlovske poteze. Tako je čepel, ko sem zatisnil trudne oči, in tako je ždel, ko me je prebudil nenaden vzklik in sem videl, da sije poletno solnce v sobo. Še vedno mu je tičala pipica med ustnicama in soba je bila polna goste tobačne megle; kup tobaka, ki si ga je bil sinoči pripravil, je bil povsem izginil!
»Ali ste se že naspali, Watson?« me je vprašal.
»Da.«
»Kako bi vam kaj ugajala jutranja vožnja?«
»Jako bi me veselila.«
»Potem se oblecite. Sicer se še ni nihče ganil v hiši, toda dobro vem, kje hlapčič spi in gig bo takoj pripravljen.« —
Dušil ga je smeh, ko je govoril in veselo je mežikal z očmi; sinočnji zlovoljni mislec se je bil prelevil v
razposajenega veseljaka.
Ko sem se oblačil, sem pogledal na uro. Prav nič čudnega ni bilo. da se še ni bil nihče zgenil. Bilo je šele četrt na pet. Nisem še bil povsem opravljen in že se je vrnil Holmes s sporočilom, da je hlapčič zapregel.
»Rad bi se uveril, ako je neka moja neznatna domneva pravilna«, je dejal Holmes in se obrnil. »Mislim, Wat-son, da stojite v tem trenutku pred največjim bedakom, ki ga glešta Evropa. Zaslužil sem tako brco, da bi
odletel v London. Ali zdi se mi. da sem zdaj iztaknil pravi ključ tiste uganke.«
»In kje ste ga našli?« sem vprašal in se nasmehnil.
»V kopalnici«, je odgovoril. »Da, da, nič se ne šalim«, je nadaljeval, ko je videl, da mu prav ne verujem. »Pravkar sem bil tam, ga pobral in vtaknil v tale kovčeg. Le pojdiva, dragec, in preverila se bodeva, ali odpre ključavnico ali ne.«
Prav oprezno sva stopila po stopnicah v vežo; zunaj naju je pozdravilo jarko jutranje solnce. Pred hišo sva našla gig'in konja, ki ga je držal napol oblečeni hlapčič za uzdo. Skočila sva na voz in oddrdrala po gladki cesti v London. Srečala sva nekoliko kmetskih voz z zelenjavo za presto-lico, a vile ob potu so bile tihe in mrtve, kakor bi bile zaklete.
»V marsičem je bila stvar zelo zanimiva in nenavadna«, je dejal Holmes in ošvrknil konja, da je začel hitreje teči. »Priznavam, da sem bil slep, kakor krt, a bolje je, če se človek kasneje spametuje, nego da ostane bedak vse svoje žive dni.«
Ko sva privozila v mesto in drdrala po^ ulicah, so baš začeli zgodnji vsta-jači zaspano pogledavati na cesto. Premerila sva Waterloo Bridge-ro-ad in se prepeljala na drugo obal; nato sva krenila v Wellington street, od koder sva savila na desno v Bow street. Redarji so Sherlocka Holmesa dobro poznali in stražnika pri vhodu sta ga spoštljivo pozdravila. Mlajši je prijel konja, starši pa nas je spremil v urad.
»Kdo ima službo?« je vprašal Holmes.
»Nadzornik Bradstreet, gospod.«
»O, Bradstreet, kako se kaj imate?« Velik, močan častnik je prihajal po kamenenem hodniku. »Rad bi se z Vami malo pomenil, Bradstreet.«
»Prosim, gospod Holmes! Stopite v mojo sobico.«
Sledila sva mu v ozko, uradno opremljeno izbico. Na mizi je ležala debela knjiga, ob zidu je visel telefon. Nadzornik je sedel za svojo pisalno mizo.
Dalje prihodnjič.
MrilcgM, McMMjocp—■«-
dovcio* m mcijcIm namaas obCioctr*; wuik« bcccda 30 p, •ajmanjlf sneesk Dta B-—
• Žedhe, dopiww|e In »gi«J ' /S Ai d «1 Ufo««fcega ali riMcmncgcl & znaiaja: «Mika bcccda SO pJ najmanj« aaacck Din (O*—<
Za fante in dekline, k’ ne marajo vročine, tu je zatočišče pravo: kopališče to za Dravo ...
Mariborčani, obiščite Vašo Katro Štehiik v Studencih!
Vse vrste moških in ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.
Gonilni Jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.	1253
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo k Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor.	XIII
Gospodje
se sprejmejo na dobro hrano v Jože Vošnjakovi ulici št. 22 I. nad. vrata 3.
1406
Eiektromonterje
popolnoma samostojne in zanesljive, tudi vajence sprejme takoj Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	1402
Lepa enonadstropna ogeina hiša
z 8 stanovanji, trg. lokalom in lepim vrtom, 5 min. od Glavnega trga je na prodaj za 480.000 Din Naslov pove uprava lista.	1396
Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Kupim staro zlato
srebrni denar, dmetno zobovje po najvišjih cefiah. — llger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Iščem stanovanje z 2—3 sobami za 1. oktober ali L november v Mariboru ali vsaj v najbližji okolici. Ponudbe z navedbo višine najemnine pod »Mirna družina« na upravo našega lista. U
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Ne pozabite kupiti potne kovček
katere nudi v vseh velikosti in vrst ter po najnižjih cenah ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	1252
Rožnata foulard svila za poletne obleke od 68 Din naprej pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Velika klet
v centrum Maribora, suha, se takoj odda v najem. Naslov Maribor, Aleksandrova cesta 12, Komaver.	b
Ležalne stole s posebno močnim platnom,
pleteno pohištvo, KAVARNA EVROPA ležalno mreže, potne košare i. t. d.
Dntvno prvovrstni spored.
nudi najugodneje
Drago Rosina, Maribor
Vetrinjska ulica 26
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstavnik izdaiatelia In urednik: Fran B r o z o v t č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstav«#*
b t » n k o Detela v Maribora.