Leto XVII številka 2 cena 1,46 EUR 25. februar 2015 Davčne blagajne za pravično davčno breme?....................................11 Tek za življenjem, ki bi kmalu ugasnilo......................................25 Celje - skladišče Per u* ■fr 266/2015 a © d. nj a *%o5>e &tsz\ cA © 03/712 12 80 IHI zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Braslovče, Prebold in Tabor. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo. HORMANN garažna in vhodna vrata Savinjski hram Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! Pričakujemo vas: ponedeljek-petek: 8.00-16.00, sobota: 8.00-12.00 Tel.: 03 572 06 26, E-pošta: savinjski.hram@siol.net Obiščite nas na sejmu DOM! motjoz 1.990C* Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 info@matjaz.si www.matjaz.si V tednu pred kulturnim praznikom so naši vremenarji napovedali rdeči alarm in z njim neobvladljive snežne padavine, nato so po širni Sloveniji za petek, 6. februarja, že dan prej v večini šol odpovedali pouk. Po dolini so kar po vrsti odpovedovali petkove proslave... Zloglasni petek je prišel, otroci so seveda z veseljem ostali doma, snega pa še vse dopoldne ni bilo niti za vzorec. Potem smo še do sobote zjutraj pogledovali v nebo in prosili za sneg, da opravičimo paniko in napako vremenarjev. Malo sta napovedano dramo opravičili : Primorska in Dolenjska, a pri nas pri opravičilu nismo prišli niti do 'O'. Pri poročilih so se potem vrstile izjave razočaranih prevoznikov in predstavnikov gospodarstva o veliki gospodarski škodi, ker se je transport ustavil... Šole bodo nadomeščale ob sobotah, da ne omenjamo cirkusa organizatorjev prireditev z odpovedmi. Jaz pa sem v tem zmedenem času spet razmišljala, da sem zgrešila Ì poklic. Mislite, da je že prepozno, da bi postala vremenarka? Stvar je zanimiva, za večino precej nepoznana, tako i da si gospodar tematike v vsakem trenutku. Če napoveš prav, ljudje pravijo: "Zdaj pa že vedno točno napo- ; vejo.” Če napoveš narobe: "Pa saj vedno ne moreš vsega zadeti, narava je nepredvidljiva." Najbolje je, da ne ; odgovarjaš za napačnost napovedi, govorim o gospodarski škodi in vsem, kar potegne za sabo. Pa pri plači se ti najbrž nič ne pozna (in najbrž ne govorim o povprečni ali celo minimalni plači), vsaj ne v skladu z razsežnostmi posledic. Saj ne rečem, da mi delo novinarke, odgovorne urednice ni všeč. Če mi ne bi bilo, tega najbrž ne bi delala, ker zahteva hudo trdo kožo, jekleno in pokončno hrbtenico, hudi raztegljiv delovni čas ter izpostavljenost. Res pa je, kot že iz naziva odgovorna urednica sledi, da moraš tudi v resnici odgovarjati, in to za .vsako objavljeno besedo. Piše v zakonu. Ali imajo vremenarji tak zakon? Pa lahko v miru opravljajo svoj poklic: No, zame to ne velja. V redu, pač narava dela. Ampak, zakaj se zdi nekaterim čudno, da pri svojem delu spoštujem zakonodajo, pravila, strokovna in tehnična, ter predpisane roke, ki veljajo za vse enako. Če poenostavim, da skratka opravljam svoje delo tako, kot "mi piše". Z veseljem pa ugotavljam, da je naš poklic k sreči eden izmed redkih, ki mu isti zakon kot odgovornost skozi neodvisnost in samostojnost predpisuje tudi eksplicitno spoštovanje moči argumenta in ne argumenta moči. No, kljub temu se moramo zato, kar itak predpisuje zakon, vedno znova boriti. Imajo nas radi, da zapišemo in pridemo, ko se pohvalijo, a drugič, ko vprašamo v interesu javnosti, bi nas bilo najbolje ukiniti. In ko sem že pri poklicu in novinarski stroki, bi rada še nekaj razjasnila, kar pogojuje tudi delo, ki ga opravljam. Namreč, kakšna je razlika med časopisom in glasilom? Seveda očitna in jo konec koncev izdajata že imeni. Glasilo je pač glas nekoga, tistega, ki ga izdaja, in prinaša samo tiste informacije in v takšni obliki, kot so v interesu izdajatelja. Med glasila sodijo tudi občinski informatorji in interna glasila podjetij, organizacij. Časopis (čas-opis oziroma opis časa) kot javni medij pa je tisti, ki prinaša informacije o dogodkih in stvareh ‘ od zunaj, ki jih nekdo zapiše na nevtralen način in po novinarskih standardih zapisa. Izdajatelj ne more vplivati na vsebino časopisa. Časopis sledi interesu javnosti, glasilo pa interesu izdajatelja. Toliko o vzporednicah med glasili, občinskimi informatorji in javnim medijem, kot je naš časopis! Da o razliki med novinarskimi žanri v časopisu in zapisih v glasilih in informatorjih ne govorim. Nič slabega o enih ali drugih, samo da ne bi kdo mislil, da lahko glasilo nadomesti časopis, gre namreč za popolnoma različna medija. Pred vami je torej časopis, ki pokriva dogajanja v Spodnji Savinjski dolini, nekoliko okrnjen zaradi vremenske napovedi, ki nas je prikrajšala za nekaj kulture. A marec lahko vse spravi pod streho s svojimi prazniki, posvečenimi ženam, mamam, očetom. Želim vam, da lahko v miru uživate marec, opravljate svoj poklic in srečujete več ljudi širokih pogledov! Lucija Kolar Povprečnine navzdol Oblikovanje občinskih proračunov za leti 2015 in 2016 je bilo tokrat zahtevnejše kot prejšnja leta. Višina povprečnine in ostali podatki, ki so osnova za pripravo občinskih proračunov, so bili med vlado in obema združenjema slovenskih občin dogovorjeni šele konec januarja. Po pogajanjih se je vlada z obema združenjema občin dogovorila, da bo osnovna višina povprečnine oziroma znesek primerne porabe na prebivalca v prvi polovici letošnjega leta znašal 525 evrov (v letu 2012 je bila višina 554,50 evra, lani 536 evrov), v drugi polovici letošnjega leta pa bo znižana za učinke tako imenovanih nujnih sistemskih sprememb in bo znašala nekaj centov več kot 500 evrov. Vlada se je v skladu z dogovorom zavezala, da bo zagotovila sistemske in izvedbene ukrepe za znižanje stroškov občin ali pa bo ta sredstva zagotovila na drug način. Glede tako imenovanega 21. člena Zakona o financiranju občin so se nazadnje le dogovorili, da bodo vse občine letos prejele 1 % soinvesticijskih sredstev, razliko do 2 % pa bi država poplačala in zapisala v dogovoru o višini povprečnine za leto 2016. Občina Žalec je proračuna za letošnje in prihodnje leto potrjevala v ponedeljek in med prvo in drugo obravnavo prilagodila višino letošnje povprečnine na 525 evrov. Občina Prebold je pri pripravi letošnjega proračuna upoštevala najprej s strani vlade napovedano precej znižano povprečnino - 494 evrov, braslovški občinski proračun pa je sestavljen, upoštevajoč 525 evrov povprečnine. K. R. Kurenti preganjali zimo Že kakšno deseto leto so našo dolino obiskali tudi kurenti iz Destrnika v Slovenskih goricah. Velika skupina, sekcija v okviru tamkajšnjega turističnega društva, potrebuje za prevoz oblačil kar manjši tovornjak. Letos so obiskali tudi preboldskega župnik Damjana Ratajca, saj so izvedeli, da je župnik iz Destrnika njegov nekdanji sošolec. Nastopili pa so med drugim tudi pred preboldskim ga- silskim domom in v Gotovljah. Kurenti iz Velenja pa so preganjali zimo v Žalcu, Galiciji, na Vranskem in še kje. Pustu v dolini se je letos poznalo varčevanje, a vseeno je bilo zabavno. Več na str. 8 in 9. D. N. Te dni sta bila objavljena kar dva razpisa za nagrade najboljšim inovatorjem v našem okolju, ki se iztečeta konec marca oz. prve dni aprila. Območno razvojno partnerstvo Spodnje Savinjske doline tudi letos izbira Inovatorja leta Spodnje Savinjske doline 2014, in sicer v kategorijah patenti, izboljšave izdelkov in izboljšave tehnoloških postopkov. Razpis je bil objavljen na spletnih straneh Razvojne agencije Savinja prejšnji petek, objavljen pa je tudi v tokratni številki Utripa Savinjske doline. Rok za prijavo na razpis, ki je namenjen inovatorjem in inovacijam iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, je 27. marec. Regionalna gospodarska zbornica Celje pa je objavila razpis za podelitev priznanj in diplom inovacijam v regiji za leto 2014/2015. Pravico do prijave imajo različni gospodarski subjekti ali posamezniki, samostojni inovatcyrji s širše Celjske regije oz. z območja, ki ga pokriva Regionalna gospodarska zbornica Celje. Zainteresirani se lahko prijavijo do 3. aprila. L. K. Razpisi za inovatorje Vreme bo, glasilo pa nikoli ne bo časopis Kultura in domovina smo ljudje Slovenski kulturni praznik je s prireditvami počastilo več kulturnih društev v žalski občini, osrednja prireditev pa je bila kot vsako leto v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Dva dni pred državnim praznikom se je v dvorani kljub snežnemu vremenu zbralo veliko kulturnih ustvarjalcev in ljubiteljev kulture. Slavnostna govornica je bila letos novinarka, pisateljica, publicistka in od lani direktorica TV Slovenija dr. Ljerka Bizilj. Občina in ZKŠT Žalec kot organizator slovesnosti namreč govornika izbereta izmed tistih rojakov, ki kot drevesa z bogatimi in visokimi krošnjami segajo daleč v slovenski in tudi mednarodni prostor, a so trdno zakoreninjeni v savinjski zemlji. »Slovenci dolgo nismo imeli svoje države. Doživljali smo jo skozi kulturo, kultura nas je ohranjala, ohranjala je jezik, naše posebnosti. In Žalec s svojim širšim območjem visoko kotira v tej slovenski zgodovinski zgodbi,« je uvodoma opozorila slavnostna govornica in dodala, da smo domovina tudi ljudje. »Kako malo je pravzaprav potrebno, da gre svet naprej, se razvija, napreduje. Pogosto je le eden, sta dva, so trije ljudje, ki znajo, ki zmorejo, dovolj. V Žalcu je danes zagotovo veliko ljudi, ki znate in zmorete, a zdaj je čas in priložnost, da smo ponosni tudi na tiste, ki jih ni več, a so gradili in ohranjali to vašo, to mojo, našo domovino.« Dr. Ljerka Bizilj je posebej izpostavila narodnjaka Janeza Hausenbichlerja, duhovnika Antona Breznika, ki je deloval tudi v Žalcu in je med drugim napisal Večno pratiko od gospodarstva, skladatelja Friderika Širco, podjetnika Simona Kukca. »Da je imel Žalec tako smele in sposobne ljudi, je najbrž vplivalo tudi to, da je trške pravice dobil že sredi 13. stoletja. To je takrat veliko pomeni- lo. Žalec je imel pravico do letnega sejma, do pečata, sodišča. Prebivalci trgov so bili osebno svobodni. Zgodnja osebna svoboda je najbrž v marsikoga vsadila pogum, odločnost in delavnost.« Ob teh velikih možeh in dejanjih iz preteklosti se moramo zazreti zdaj in tukaj še vase in se vprašati, kaj je z nami v tej državi narobe, da se tako radi prepiramo in se ne izkopljemo iz krize, ko pa se nam je uspelo ohraniti skozi stoletja samo s pomočjo jezika in kulture: »Se bomo zdaj pokopali, ko imamo svojo državo, ko imamo vse možnosti? Kdo bi rekel, tipično slovensko. A zagotovo se ne damo. Upamo. A ni dovolj le upanje. Vsak od nas mora kaj storiti, dati vse od sebe. In verjamem, da zmoremo,« je povedala dr. Ljerka Bizilj. Župan Janko Kos pa je v svojem nagovoru poudaril, da je v žalski občini kulturna ponudba bogata, raznovrstna in dostopna, kar je pohvalila tudi slavnostna govornica: »Veseli smo te pohvale. In če smo tako dobri, potem bomo zelo veseli, če bodo kakšni naši kulturni ustvarjalci lahko obogatili Slavnostna govornica dr. Ljerka Bizilj medijski prostor nacionalne televizije.« Za tako dobro kulturno ponudbo v občini so zaslužni izjemno predani kulturni ustvarjalci, je še dodal župan, zares najzaslužnejši in dolga leta predani kulturi pa prejmejo Savinova odličja. O prejemnikih Savinovih odličij odloča komisija, ki jo imenuje župan. Savinovo priznanje sta letos prejeli Majda Jurač za bogatenje kulturnega utripa na I. osnovni šoli Žalec in Sonja Alatič za glasbene in pedagoške uspehe, ki pomenijo prispevek k razvoju kulture na področju občine. Savinovo plaketo sta prejela učiteljica na petrovški šoli Sonja Rebernik za 35-letno uspešno delo z osnovnošolci na kulturnem področju in Tone Vrabl za dolgoletno delo in pomembne dosežke na publicističnem področju in področju narodno-zabavne glasbe. Najvišje priznanje - Savinovo plaketo z denarno nagrado pa je prejel Jože Domjan za vrhunske dosežke in življenjsko delo na različnih področjih grafičnega oblikovanja, ki pomenijo izrazito promocijo občine v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru ter umetnikovo pripadnost okolju, v katerem živi in dela. Jože Domjan je lani praznoval 40 let svojega ustvarjanja, še več pozornosti in nagrad kot doma pa je prejel v tujini. Je namreč eden redkih slovenskih oblikovalcev, ki so postali mednarodno priznani in je vabljen na bienale in tematske razstave po vsem svetu, delno verjetno tudi zato, ker je risba še vedno njegov primarni medij. Zelo znan je po svojih gledaliških plakatih, s katerimi pa se že kar nekaj let ne ukvarja več. Svoje 40-letno ustvarjalno delo je lani predstavil na pregledni razstavi Oko. Misel. Roka. v Dvorcu Novo Celje. Podelitvi Savinovih odličij je sledila koncertna izvedba prve slovenske komične operete Tičnik Benjamina Ipavca v izvedbi orkestra Hiše kulture Celje pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka, solistov Andreje Zakonjšek Krt, Nuške Drašček Rojko, Matjaža Stopinška, Domna Kurenta in Mihaela Strniše, Okteta 9 ter fantovske zasedbe Gimnazije Celje - Center. Projekt Tičnik je nastal v koprodukciji ZKŠT Žalec, Hiše kulture Celje in šentjurske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, podprlo pa ga je tudi ministrstva za kulturo. K. R., foto: T. T. Savinovi nagrajenci s slavnostno govornico in županom (od desne proti levi): prejemnik Savinove plakete z denarno nagrado Jože Domjan, slavnostna govornica dr. Ljerka Bizilj, prejemnika Savinove plakete Sonja Rebernik in Tone Vrabl, prejemnici Savinovega priznanja Sonja Alatič in Majda Jurač ter župan Janko Kos Nastopajoči v koncertni izvedbi prve slovenske komične operete Tičnik Danes so v Domu II. slovenskega tabora Žalec podelili tudi mala Savinova priznanja učencem osnovnih šol Občine Žalec in Glasbene šole Risto Savin Žalec. Proslava s podelitvijo je bila zaradi napovedanega snega prestavljena s petka, 6. februarja. Skupno so 55 učencem, 15 skupinam in 52 mentorjem podelili 122 priznanj za dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Priznanja so prejeli 14 učencev in 11 mentorjev I. OŠ Žalec, 7 učencev in 5 mentorjev II. OŠ Žalec, 6 učencev, 4 skupine in 10 mentorjev OŠ Griže, 11 učencev, 5 skupin in 13 mentorjev OŠ Petrovče, 10 učencev in 5 mentorjev OŠ Šempeter ter 7 učencev, 6 skupin in 8 mentorjev Glasbene šole Risto Savin Žalec. Leto rekordnega dobitka Minister obiskal Galicijo Župan z novinarji Župan Občine Žalec Janko Kos je na zadnjo januarsko sredo na vsakoletno srečanje povabil novinarje in snemalce, ki poročajo o dogajanju v žalski občini. Čeprav je srečanje namenjeno neuradnemu druženju in pogovorom, pa je župan v uvodu na kratko povzel opravljeno delo v letu 2014 in izpostavil nekaj največjih projektov, ki jih občina načrtuje v letošnjem in prihodnjih letih. Najprej se je predstavnikom medijev zahvalil za korektno poročanje o delu občinske uprave in drugih dogodkih iz žalske občine. Ocenil je, daje sodelovanje z obeh strani korektno, se pa tudi v uradu župana zavedajo, da bi morali še bolj redno obveščati javnost o načrtovanih in izvedenih večjih in manjših projektih ter dogodkih. Tako kot noben župan svojega dela ne oceni kot slabega, je pripomnil Janko Kos, je tudi sam zadovoljen z opravljenim delom v lanskem letu. Še bolj kot projekti, kot so zaključene energetske obnove šol in vrtcev, nadaljevanje gradnje sekundarne kanalizacije, pa seveda uspešno končana prenova starega mestnega jedra Žalca, je po nje- govih besedah pomembno to, da občina ostaja socialno čuteča in da od konca leta 2013 zagotavlja vsakodneven topel obrok v javni kuhinji socialno najbolj ogroženim občanom, da uspešno teče projekt zbiranja viškov hrane v trgovskih centrih, da je sodelovanje z Rdečim križem in Karitasom dobro ter da med drugim uspešno deluje lani odprt medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe. Leto 2015 bo, tako kot za vse občine, tudi za Občino Žalec finančno zelo zahtevno, med drugim se je po pogajanjih med Skupnostjo občin Slovenije in vlado znižala povprečnina, manj bo investicijskega denarja po zakonu o financiranju občin. Župan Janko Kos je izrazil upanje, da bo v vladi zmagal razum, saj občine zagotavljajo zelo pomembne naloge in bistveno vplivajo na kakovost življenja ljudi. Zniževanje po zakonu zagotovljenih sredstev za financiranje občin, ne da bi ob tem občinam odvzela nekatere naloge ali spremenila določene normative, jé nesprejemljivo, je še poudaril. Lanski rekorden prihodek od iger na srečo v žalski občinski proračun je zato več kot dobrodošel, so se pa v občinski upravi odločili, da približno 4,2 milijona evrov ne bodo vložili v en projekt, ampak bodo sredstva namenili različnim projektom, tudi večjim, ki so že pripravljeni do te mere, da lahko občina kandidira na razpisih za sofinanciranje iz evropskih skladov. Občina mora namreč za vsakega zagotoviti lasten delež, kar pa je vedno težje. Prav tako bo občina lahko nadaljevala z gradnjo nekaterih pločnikov, za katere bi sicer zmanjkalo denarja zaradi zniževanja povprečnine. Tako bo letos zgradila nov center za zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov, načrtuje razširitev avle Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in v drugi fazi še energetsko sanacijo ostalega dela doma, nadaljevala pa naj bi tudi z gradnjo odsekov pločnikov v Zabukovici, proti Libojam, zgradili naj bi del pločnika Ložnica-Gotovlje, tudi del proti Galiciji, nadaljevali bodo z rekonstrukcijo ceste Stebovnik-Ponikva, tako da bo po besedah župana v vsaki krajevni skupnosti nekaj pridobitev. Sicer pa bo tudi Občino Žalec prizadela nižja povprečnina, zaradi katere je bilo potrebno v času javne razprave o letošnjem proračunu znižati prihodke, ob tem pa je predlogov oziroma zahtevkov za povečanje sredstev za kar okoli 5 milijonov, je med drugim povedal župan. K. R., foto: T. T. Galicijo je na povabilo predsednika Petra Vipavca v soboto, 7. februarja, obiskal minister za obrambo Janko Veber. Namen njegovega obiska je bil spoznati krajevno skupnost, predvsem pa delovanje prostovoljstva, ki je v tej krajevni skupnosti na zelo visokem nivoju, o čemer priča tudi v nekaj mesecih postavljena nova hiša za osemčlansko družino, ki je zaradi požara ostala brez strehe nad glavo. Minister se je predhodno srečal tudi z županom Občine Žalec Jankom Kosom, iz Galicije pa se je odpravil tudi v Go-tovlje. V obeh krajih se je srečal z gasilci tamkajšnjih gasilskih društev, ki so pomemben člen pri zagotavljanju požarnovarnostne preventive in reševanja, hkrati pa tudi pomemben dejavnik društvenega in družabnega življenja v svojem okolju. Minister Janko Veber si je v Galiciji skupaj z županom Jankom Kosom in predsednikom KS Galicija Petrom Vipavcem ter pod vodstvom predsednika društva PGD Zavrh Martina Razgorška, poveljnika Boštjana Potočnika in gospodarja Janka Parežnika ogledal prostore gasilskega doma in njihovo opremo. Nad videnim je bil navdušen, gasilci pa veseli, ker jih je obiskal in tudi prisostvoval njihovemu občnemu zboru. D. N. % ' r*®* * ■% . m - >4 ^ *' ■ fft p! •_ t " 'jf* •T i d 1. Minister na obisku pri gasilcih v Zavrhu Že letos prenovljen kulturni hram Nižja povprečnina, nižja proračuna Občina Žalec je 11. februarja v okviru Načrta razvojnih projektov 2015-2018 pripravila predstavitev treh projektov, in sicer gradnjo zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov, razširitev avle in energetsko sanacijo Doma II. slovenskega tabora Žalec ter gradnjo eko kampa v Vrbju. Najbolj je od realizacije oddaljen eko kamp, saj gre za okrog 2,5 milijona evrov težak projekt, pri katerem občina išče interesenta za javno-zasebno partnerstvo. Prva dva projekta pa načrtujejo, vsaj začetek realizacije, še v tem proračunskem letu. »Občina Žalec je lani odpeljala kar 9.400 m3 odpadkov v Bukovžlak, ta številka pa je še višja, saj Surovina proda še dodatne količine za predelavo. V štirih letih torej v občini pridelamo odpadkov za velikost stolpnice Hmezada Export-Import,« je na predstavitvi povedal vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir. Občina je zato v neposredni bližini sedanje surovine že odkupila zemljišče, kjer bi bilo mogoče zgraditi nov, sodobni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Za novi center so že pripravljeni projekti (predstavil jih je Stane Mesareč), po katerih naj bi se center raztezal na 2.700 m2, od tega bo 400 m2 zasedal cestni priključek, ostalo pà zbirni center. Prednosti novega zbirnega centra, ki bo zgrajen v dveh etažah, naj bi bile nova nadstrešnica za nevarne odpadke, ki jih je potrebno zdaj voziti drugam, in nalaganje neposredno iz avtomobilov iz 2. etaže. Gradnja naj bi potekala v dveh fazah, prva je gradnja do delovanja in druga gradnja nadstrešnice. Vrednost investicije je 469 tisoč evrov brez DDV, pokritje pa predvidevajo v proračunih 2015 in 2016. Dokumentacijo za gradbeno dovoljenje so že vložili in je v fazi izdaje, z gradnjo pa naj bi začeli po sprejetju proračuna 2015 ter zaključili konec leta 2016. Upravljavec naj bi bil Simbio. Župan Janko Kos je na predstavitvi dodal, da je na novi lokaciji predvideno tudi mesto za gradnjo nove upravne stavbe JKP Žalec, a za zdaj za to ni denarja. Župan je še dodal, da gre razmišljanje pri zbirnem centru v prihodnosti tudi v smeri zagona t. i. reuse centra, kjer bi lahko zbirali rabljene stvari in jih predelovali ter prodajah, kar bi prineslo tudi zaposlitev največ trem ljudem. Vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka pa je predstavila problematiko žalske knjižnice in Doma II. slovenskega tabora, ki ju je potrebno razširiti, posodobiti in energetsko prenoviti. Dom II. slovenskega tabora je od gradnje leta 1985 praktično enak, leta 1998 so prenovili streho, leta 2005/06 pa klimatizacijo. Za projekt prenove je več razlogov. Najprej glede knjižnice, ki se sooča z veliko prostorsko stisko in bi morala biti bolje dostopna občanom. V domu pa je nujno izboljšati standard in požarno varnost za obiskovalce, ki jih je naenkrat lahko v njem 420, kolikor sprejme dvorana. Avla temu že zdavnaj ne ustreza, saj je za polovico premajhna. Projekt prenove načrtuje gradnjo prizidka in razširitev avle z 212 m2 (in 0,5 m2 na obiskovalca) na 367 m2 (skoraj 0,9 na obiskovalca, ker je v skladu s sodobnimi standardi). Razširili naj bi tudi garderobe, ki zdaj po standardih ustrezajo le za 100 ljudi. Avla bo razširjena za osem metrov in urejena v dveh etažah, na obeh straneh bo prostor za skladiščne prostore in povečan prostor za catering. Sanitarni vozel ostaja enak, ker po besedah Staneta Mesarca ustreza normativom. Rasti Tratnik je povedal, da bo imela avla po razširitvi kapaciteto 190 sedišč in bodo lahko v njej pripravili tudi večji dogodke. Predstavil je tudi predvideno notranjo opremo. Prvi del avle bo v svetlih tonih, proti dvorani se bodo potemnili v smislu umirjanja vrveža. Stene (lesene) in stropi bodo akustični, po tleh keramika, varčna led razsvetljava... Prenova sicer predvideva tudi prizidek na severnem in južnem delu, s katerima bo pridobila knjižnica. Dobila bo prostor za čitalnico in ločen otroški oddelek oz. nove površine v velikosti 192 m2. Celotna neto površina prenove je 570 m2, investicijska vrednost pa 607 tisoč evrov brez DDV. Sredstva naj bi zagotovili delno iz proračuna za leto 2015, delno pa za leto 2016. Začetek gradnje ob potrditvi proračuna načrtujejo takoj, zaključek pa po najsrečnejšem scenariju ob koncu septembra 2015 ali, kakor se je izrazil župan, ob koncu meseca, ko praznuje občina svoj praznik. Drugi del prenove je energetska prenova celotnega doma, s katero naj bi v celoti zamenjali stavbno pohištvo, okna in vrata, fasadni ovoj (izolacijo z zdajšnjih 5 na 16 cm in fasado) in bi porabili okoli 30 % energije na m2. Energetska prenova naj bi znašala 147 tisoč evrov brez DDV, pri čemer v Žalcu računajo na uspeh pri prijavi na razpise za energetsko sanacijo, ki jih pričakujejo v tem le tu. L. K. Spremembe v programskem svetu Utripa V začetku tega meseca se je na 7. seji sestal programski svet časopisa Utrip Savinjske doline. Med drugim se je seznanil s spremembo pravilnika o izdajanju časopisa in z imenovanjem treh novih članov programskega sveta. Po lokalnih volitvah v preteklem letu je stopila v veljavo sprememba v številu in sestavi odborov Občinskega sveta Občine Žalec. Področji mladih in kmetijstva nimata več svojega odbora, ampak sta vključeni v odbor za negospodarske javne službe. Poleg predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Romana Viranta, ki je bil že doslej član programskega sveta, sta bila iz odbora za negospodarske javne službe v programski svet imenovana Nejc Šporin kot predstavnik mladih in Rok Sedminek kot predstavnik kmetijstva. Kako občina ustanoviteljica imenuje svoje predstavnike v programski svet, je v njeni pristojnosti, Roman Virant pa je predlagal, da bi tudi v pravilniku pisalo, da Občine Žalec imenuje tri svoje predstavnike kot ustanoviteljica izdajatelja Utripa Savinjske doline - ZKŠT Ždeč in da ne bi bilo določeno, da so to člani omenjenega odbora in komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Ker je Občina Polzela odpo-vedda sodelovanje z Utripom Savinjske doline oziroma pogodbo o odkupu časopisa za svoje občane, je koordinacija županov Spodnje Savinjske doline na pobudo izdajatelja za predstavnika ostalih občin v programskem svetu namesto direktorice polzelske občinske uprave Alenke Kočevar imeno-vda direktorja občinske uprave Občine Braslovče Milana Šoštariča. Na seji programskega sveta je odgovorna urednica Lucija Kolar poročda o uresničevanju programske zasnove Utripa v letu 2014, direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek pa je člane programskega sveta seznanil s finančnimi posledicami odpovedi pogodbe o odkupu s strani Občine Polzela in načrtovanih ukrepih za zmanjšanje stroškov izdajanja časopisa. K. R. •MVi ••'.ki:/!.,, V ponedeljek popoldne je zasedd žalski občinski svet. Med enajstimi točkami dnevnega reda sta bili tudi drugi obravnavi predlogov proračunov občine za leti 2015 in 2016. Seja občinskega sveta je bila zaradi zimskih počitnic tokrat izjemoma v ponedeljek. Zaradi počitnic so podaljšali tudi javno obravnavo predlogov proračunov za leti 2015 in 2016. Župan Janko Kos je na začetku seje z dnevnega reda umaknil predlog sprememb in dopolnitev odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske soseske Žalec zahod, saj da na predlog še niso dali mnenja vsi nosilci prostorskega urejanja. V predlogu je navedeno, da sta funkcionalni enoti Fl in F3 v skladu z veljavnim OPPN zgrajena trgovska centra, F2 in F6 pa sta nepozidani, čeprav je že zgrajena vsa komunalna infrastruktura. Na tem območju so predvideni večstanovanjski objekti, ker pa zanimanja investitorjev za stanovanjsko gradnjo ni, je občina prisluhnila investitorjem, ki želijo zgraditi še en trgovski objekt, kar bodo omogočale spremembe OPPN Žalec zahod. O tem pa bodo, kot rečeno, odločali na naslednji seji. Na seji so obravnavali tudi predloga proračunov za leti 2015 in 2016. Skupni prihodki za leto 2015 so predvideni v višini dobrih 15,6 milijona evrov, kar v primerjavi z realizacijo prihodkov v letu 2014 pomeni več kot 29-odstotno znižanje. Skupni odhodki so načrtovani v višini nekaj več kot 17,6 milijona evrov in so v primerjavi z realizacijo nižji za 5,9 %. Skupni prihodki proračuna za leto 2016 so načrtovani v višini nekaj manj kot 16,3 milijona evrov in so od ocenjenih prihodkov za leto 2015 višji za dobra dva odstotka. Odhodki bodo znašali predvidoma nekaj manj kot 16,7 milijona evrov, kar bo za 5,4 % manj, kot je načrtovano v letu 2015. Še pred obravnavo predlogov proračunov so določili znesek za financiranje posameznega svetnika v okviru svetniških skupin. Po sklepu občinskega sveta novembra 2014 je bilo lani za delovanje vsakega občinskega svetnika zagotovljenih mesečno 146,20 evra. Zaradi znižanja povprečnine med prvo in drugo obravnavo odlokov o proračunih so se zmanjšala sredstva vsem proračunskim porabnikom za 5 % v letošnjem in 8 % v letu 2016. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je zato predlagala, da se sredstva za delovanje občinskega sveta ne zmanjšajo na postavkah stroški sej občinskega sveta, odborov in komisij, občinske volilne komisije in financiranje političnih strank, se pa sredstva za delo svetniških skupin zmanjšajo v večjem odstotku, tako da se skupna sredstva na postavki delovanje občinskega sveta znižajo za predvideni odstotek (5 oziroma 8 %). Komisija je zato predlagala, da se sredstva za delo svetniških skupin v letu 2015 znižajo 13 % (127 evrov za posameznega svetnika mesečno), v letu 2016 pa za 18 % (120 evrov). Občinski svetniki so potrdili tudi predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, da ima komisija tudi v tem mandatu sedem članov. Prav tako so v drugi obravnavi potrdili program dela občinskega sveta v letošnjem letu. Žalski svetniki so obravnavali tudi spremembe pravilnika o oddajanju stvarnega premoženja v lasti občine v najem (zakup) in pravilnika o sofinanciranju programov, projektov in prireditev na področju turizma v občini. S prvim so določili različno višino najemnine stvarnega premoženja občine v zimskem in letnem obdobju, z drugim pa med kriterije in merila za vrednotenje turističnih programov, projektov in prireditev dodali nov kriterij: sodelovanje v občinskem projektu Najlepši kraj, hiša, kmetija z izvedbo lastnega predizbora v najmanj dveh kategorijah, za kar se dodeli 200 točk. Med drugim so žalski svetniki potrdili tudi letni program športa v letu 2015 v skupni vrednosti 326.410 evrov. K. R. Župan s škofom in z duhovniki S sprejema mm ,«1181 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PONEDELJEK, 16. 3. 2015, OB 19.30 L-**' » U' VSTOPNICE: TIC ŽALEC le * leseni IN K UPI K ARTO. Sl www.zkst-zalec.si Župan Občine Žalec Janko Kos je skupaj s sodelavci po novem letu pripravil sprejem za duhovnike žalske dekanije, na ta dogodek pa povabil tudi celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Tokratni sprejem z najdaljšo tradicijo v žalski občini so pripravili na Turistični kmetiji Kotar v Grižah. V nagovoru je žalski župan povedal, da je bilo preteklo leto gospodarsko naporno in zapleteno, tudi volilno in se zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi vernikov. Govoril je tudi o načrtih za letošnje leto in ob koncu poudaril, da je sodelovanje med sedmimi župnijami, duhovniki in občino dobro in naj tako tudi ostane. V imenu povabljenih duhovnikov se je županu in njihovim sodelavcem zahvalil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in izrazil veselje nad sprejemom in sodelovanjem. T. Tavčar Sprejem dveletnih proračunov Likvidnostne težave in finančni rezi Sejna soba skorajda premajhna V četrtek, 5. februarja, so se svetniki Občinskega sveta Občine Prebold sestali na 4. redni seji, na kateri so obravnavali 12 točk dnevnega reda. Največ časa so porabili za obravnavo proračunov za leti 2015 in 2016, seznanili pa so se tudi s programom dela nadzornega odbora in obravnavali odloka JKP Žalec. Ob predlogu dnevnega reda seje je župan občinskemu svetu predlagal skupno obravnavo predloga proračuna. V skladu s poslovnikom je najprej predstavil amandma na proračun, ki ga je vložila stranka SDS, v katerem predlaga, da se na kontu plača in drugi izdatki podžupana predlagani znesek zniža za 3.552 evrov, znižani znesek pa prerazporedi v program športa, kjer se doda nov podkonto za namen oživljanja košarke v Preboldu. Župan je podal svoje mnenje o amandmaju, v katerem je poudaril, da se sredstva za šport lahko razporejajo samo v skladu z veljavnim pravilnikom in preko razpisa in da je predlagani znesek prerazporeditve previsok glede na predvideno znižanje plače podžupana. Podžupan Marjan Golavšek je kot predlagatelj amandmaja pojasnil, da želi stranka z dodatnimi sredstvi predvsem podpreti razvoj košarke mlajših kategorij v Preboldu. Po razpravi je župan predlagal nekoliko spremenjen amandma, da se v proračunu občine s postavke plače in drugi izdatki podžupana konto osnove plače prerazporedi na postavko Športna zveza Prebold in tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam v letu 2015 skupaj v višini 1.200 evrov, v letu 2016 pa 2.400 evrov. Zneska predstavljata razliko med sredstvi za plačo in prispevke, profesionalnega podžupana, ki so bili predvideni v osnutkih proračunov, in napovedjo potrebnih sredstev glede na odločbo o plači podžupana, v kateri je uvrščen v 38. plačni razred. O namenu prerazporejenih sredstev in načinu razdeljevanja pa bo razpravljal odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki bo občinskemu svetu predlagal ustrezne rešitve za dodeljevanje prerazporejenih sredstev. V nadaljevanju seje so svetniki predstavili svoje mnenje o predlaganem proračunu. Podžupan Golavšek je predstavil pripombe stranke SDS k predlogu proračuna in opozoril, da so jih upoštevali le v manjši meri. Svetnik Miha Fonda pa je pri načrtih razvojnih programov vložil tri predloge, in sicer ureditev Gaja, ureditev postajališča za avtodome in ogrevanje na lesno bio maso. Župan je pojasnil, da je vključitev Gaja vključena v proračun, pobudi za nove načrte razvojnih programov pa bodo obravnavali ustrezni odbori. Razpravljali so tudi o V tem mandatu le dva Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v tem mandatu imenoval le dva podžupana, ki sta to funkcijo opravljala že v prejšnjih mandatih. Nepoklicni podžupan je Marjan Golavšek (SDS), poklicno pa to funkcijo opravlja Franc Škrabe (Lista za nadaljnji razvoj). Ker je imenovanje podžupanov v izključni pristojnosti župana, občinski svet o njih ne razpravlja. So pa imeli preboldski svetniki letos prav na temo kadrovanja že prvo dopisno sejo. Z mesta predsednika odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je odstopil Franc Škrabe, novi predsednik pa je postal Marjan Golavšek (SDS), ki je pred tem odstopil kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za novega predsednika omenjene komisije pa je bil imenovan Boris Kupec (SMC). K.R. plinifikaciji in možnostih prihodnjega energetskega razvoja. Po razpravah in predlogih so svetniki sprejeli več sklepov, med drugim tudi odlok o proračunu Občine Prebold za leto 2015 in 2016 s prilogami, načrte razvojnih programov za obe leti in načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Prebold. Pred obravnavama proračunov za leti 2015 in 2016 so bili svetniki seznanjeni s programom dela nadzornega odbora Občine Prebold v letu 2015, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora mag. Polonca Črnila. Svetniki so v prvi obravnavi obravnavah tudi predlog odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organiziranja Javnega komunalnega podjetja Žalec in odlok o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev JKP Žalec. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da odloka posredujejo v tridesetdnevno javno obravnavo.. Svetniki so v nadaljevanju seje razpravljali tudi o ukinitvi javnega dobra in s tem povezanimi zamenjavami zemljišč v k. o. Prebold in Gornja vas. Potrdili so sklepa in s tem omogočili želeno izpeljavo ukinitve javnega dobra in menjave. Ob koncu seje je bilo podanih tudi nekaj pobud in vprašanj, župan pa je svetnike seznanil, da proslava ob slovenskem kulturnem prazniku zaradi slabe vremenske napovedi odpade. D. Naraglav V začetku tega meseca so se na 4. redni seji občinskega sveta sestali tudi svetniki Občine Tabor. V drugem branju so obravnavali odlok o proračunu Občine Tabor za leto 2015 in začeli z drugo obravnavo odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojenčke in prvošolčke POŠ Tabor, imenovali so člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člana v Svet zavoda OŠ Vran-sko-Tabor, se seznanili s stroški za izdajanje občinskega informatorja ter s stroškom za ostale medije in odpovedjo pogodb. Svetniki so se seznanili z dopolnjenim predlogom proračuna Občine Tabor za leto 2015, v okviru katerega so dodatno predložili letni program prodaje občinskega finančnega premoženja in načrt ravnanja z nepremičnim občinskim premoženjem ter načrt ravnanja s premičnim občinskim premoženjem. Upoštevali so tudi nekatere pobude iz javne razprave. Po razpravi so svetniki sprejeli predlog proračuna za leto 2015 v predlagani obliki in tudi letni program prodaje občinskega finančnega premoženja in načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem. Občina Tabor v tem letu ne načrtuje prodaje finančnega premoženja, ki ga tvorijo denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji, delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe - ka- pitalske naložbe. Sprejem načrta ravnanja z nepremičnim in s premičnim premoženjem zagotavlja na strani prihodkov 34.700 evrov, ki jih bodo pridobili s prodajo stanovanja v Ojstriški vasi in delno prodajo zemljišča Stropnik, 20.000 evrov pa bodo porabili za nakup zemljišč zaradi zamenjave v vrednosti. Razliko med prihodki in odhodki v višini 14.700 evrov predstavljajo razpoložljiva sredstva proračuna iz tega naslova. Svetniki so sprejeli tudi popravljeni odlok o enkratnem denarnem prispevku za novorojenčke in prvošolčke POŠ Tabor. Po novem odloku ukinjajo dosedanja denarna sredstva za prvošolčke, novorojenčki pa bodo prejeli 150 evrov (prej 200), enako vsoto (150 evrov) bodo prejeli tudi vsi naslednji novorojenčki v posamezni družini (prej za drugega otroka 300 evrov, za tretjega 450, četrtega 675 in petega 1.012 evrov). V ostalih občinah so starši za prvega novorojenčka prejeli od 132 evrov (Vransko) do 190 evrov (Žalec), za drugega od 150 (Prebold in Polzela) do 230 evrov (Žalec). Za tretjega otroka je poleg Tabora največ prispevala Občina Vransko, kar 309 evrov, za četrtega in petega pa 353 evrov. Občini Prebold in Polzela sta vsakemu naslednjemu novorojenčku namenili 150, Žalec pa 230 evrov. V nadaljevanju seje so svetniki za člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu potrdili Romana Ocvirka (predstavnika policije), Branka Šketo (predstavnika POŠ Tabor), Manco Obreza (predstavnico Vrtca Tabor), Srečka Pustoslemška (predstavnika vzdrževalca cest), Janeza Ra-jovca (predstavnika šolskih prevozov) in Natašo Zore Kos (predstavnico občanov). Svetniki so za predstavnika v Svetu zavoda OŠ Vransko-Ta-bor do konca trajanja mandata sveta zavoda, torej do 11. 12. 2016, soglasno potrdili svetnika Alena Kovačiča, ki bo zamenjal dosedanjo predstavnico Marjano Pustoslemšek, njej je namreč 2. februarja letos potekel mandat. V nadaljevanju so svetniki soglašali z nakupom zemljišča Stropnik in se seznanili s ceno občinskega informatorja Novice izpod Krvavice, ki naj bi na letni ravni znašla nekaj več kot 6.200 evrov. Stroški sodelovanja z ostalimi mediji (Utrip Savinjske doline, Moja občina, spletna stran občine, VTV) so znašali slabih 17.000 evrov. Za Utrip Savinjske doline, ki ga je občina odkupovala za svoje občane, je bil ta strošek na mesečni ravni dobrih 600 evrov oziroma dobrih 6.600 na leto. Za odpoved pogodb z mediji (Moja Občina, VTV in Utrip Savinjske doline) so se odločili zaradi še neplačanih obveznost v višini 10.300 evrov. Po poplačilu teh obveznosti pa naj bi o prisotnosti v teh medijih ponovno razpravljali in odločali. D. Naraglav Plakete za športnike 2014 Zveza športnih društev Občine Polzela in ZKTŠ Polzela sta podelila priznanja za pomembnejše uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih preteklega leta v Občini Polzela. Bronasto plaketo so prejeli Luka Deberšek, Mai Bašič Fekonja, Juš Jagarinec, Nuša Žerjav, Laura Bergant, Anika Jagarinec (vsi Karate klub Polzela), članska ekipa Planinskega društva Polzela v kategoriji G2, družina Sadnik, PD Polzela, članska ekipa PD Polzela v kategoriji E, članska ekipa ZŠAM Savinjska dolina, Gašper Plevčak, AD Kladivar, Bono Kralj Kos, Surf&Snowbord klub Medvedi Griže; srebrno Ina Rojnik, AD Kladivar; zlato pa Marina Tomič, AD Kladivar, Max Kralj Kos, Surf8cSnowbord klub Medvedi Griže in Marko Božiček, AD Kladivar. Posebno plaketo so podelili Tomažu Satlerju za izjemen športni prispevek v občini in Daniju Turnšku za izjemen prispevek razvoja košarke na Polzeli. T.T. DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV POPRAVEK V januarski številki smo v članku z naslovom Proračun v javno obravnavo 2015 na strani 4 napačno zapisali, da bo »bo zavod občino stal 164.000 EUR« (gre za zavod ZKTŠ Polzela, op. ur.). Direktorica občinske uprave Alenka Kočevar je sporočila, da je ta številka napačna in da bo »zavod občino stal 133.932 EUR«. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. www.tiskarna.eu.com Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žatec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si offset tisk digitalni tisk j vezava diplom / knjigovestvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigovestvo darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje Proračuna sprejeli soglasno Prepletli kulturo s humorjem Odrasla gledališka skupina s svojo interpretacijo Rozmanove Urške Braslovški svetniki so na 4. redni seji občinskega sveta razpravljali in sklepali o drugi obravnavi predloga proračuna Občine Braslovče za leto 2015 ter o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Občine Braslovče (PRO). O predlogu proračuna za letošnje leto v drugi obravnavi so svetnike seznanili župan Branimir Strojanšek, računovodkinja občinske uprave Barbara Florjan-Jelen in direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Od prve do druge razprave so bili s predlogom proračuna seznanjeni na vseh odborih in komisijah, prav tako tudi na vseh petih krajevnih odborih, kjer so lahko podajali pripombe in pobude. Prihodki so se od prve do druge obravnave povečali s 5.406.516 evrov na 5.536.893 in odhodki s 6.052.494 evrov na 6.193.837. Proračunski primanjkljaj znaša 656.944 evrov, ki ga bo občina pokrila z ostankom dohodka preteklega leta in najetjem kredita. Za tekoče leto se lahko občina zadolži do 500 tisoč evrov. Na predlog proračuna so prispeli tudi trije amandmaji, od tega V proračunu Občine Braslovče so v letošnjem proračunskem letu za program športa zagotovili 66.320 evrov. Letni program športa Občine Braslovče v skladu s pravilnikom o vrednotenju programov športa v Občini Braslovče določa tiste programe, ki se Osrednja občinska proslava Občine Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na predvečer praznika v dvorani kulturnega doma v Andražu nad Polzelo. Osrednja gostja je bila gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan, s katero se je o njenem AMZ Slovenije je v Centru varne vožnje na Vranskem prejšnji teden predstavila en prepozno. Na prvega je župan podal negativno mnenje in ga nato tudi niso izglasovali, drugega so izglasovali, tretjega pa zaradi prepozne vložitve niso obravnavali. Po glasovanju o amandmajih so svetniki stranke Mira Cerarja SMC zahtevali 15-minutno prekinitev seje, po kateri so odlok o proračunu soglasno sprejeli. Kar nekaj časa so svetniki namenili sprejemu sprememb in dopolnitev Protorskega reda Občine Braslovče. S sprejemom in z uveljavitvijo tega pomembnega odloka je občina uredila stanje po prejeti odločbi Ustavnega sodišča RS z dne 5. junija 2012, na podlagi katere so bili odpravljeni določeni deli prostorskega reda in zaradi katere na teh določenih delih ni veljal noben prostorski akt. Zato je bilo potrebno za ta območja izdelati spremembe in dopolnitve, ki so določile območja namenske rabe prostora, pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo podrobnih občinskih prostorskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. bodo v letu 2015 sofinancirali iz sredstev občinskega proračuna. Program športa so svetniki Občine Braslovče v soglasju s Športno zvezo Braslovče sprejeli na tretji redni seji občinskega sveta. Sredstva bodo posameznim izvajalcem letnega programa športa dodelili preko javnega življenju in delu pogovarjala Jolanda Železnik, slavnostni govornik pa je bil župan Jože Kužnik. Na slovesnosti so tretje leto zapored podelili Prešernov cekin, ki ga je za življenjsko delo na likovnem področju prejela Irena Pevnik. V bogatem kulturnem programu mobilno aplikacijo, s katero želijo olajšati delo in počutje občutljivih skupin v prometu. Občina je januarja 2013 začela s postopkom in v Uradnem listu RS objavila sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Prostorskega reda Občine Braslovče ter nadaljevala s pripravo osnutka za pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora. Maja 2014 je občina končno prejela še dopolnilno prvo mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na podlagi katerega je lahko pripravila dopolnjen osnutek prostorskega akta za javno razgrnitev, ki je potekala od 10. junija do 15. julija 2014. Po zaključeni javni razgrnitvi prostorskega akta za javnost je sledilo oblikovanje predloga prostorskega akta za pridobitev drugih mnenj vseh nosilcev urejanja prostora, ki jih je občina avgusta 2014 zaprosila za drugo mnenje. Občina je v zakonskem 30-dnevnem roku prejela večino pozitivnih mnenj, nekaj tudi z zakasnitvijo, zadnje dni decembra 2014 pa še zadnje pozitivno mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s tem so bile izpolnjene vse zakonske zahteve za sprejem odloka na seji občinskega sveta. T. Tavčar razpisa. Če za določen program znotraj posamezne vsebine letnega programa ne bo dovolj prijavljenih predlogov, bodo sredstva prerazporedili znotraj programov, za katere bo prijavljenih predlogov več in bi zaradi prenizke mase sredstev lahko ostali nezadostno financirani. T. T. so nastopili člani tamkajšnjega kulturnega društva, MePZ in POŠ Andraž nad Polzelo, učenci OŠ Polzela in Neva Grčar, zmagovalka šolske prireditve Šola ima talent. T. T. S to aplikacijo lahko gluha ali naglušna oseba v primeru okvare vozila na enostaven način v klicni center AMZ Slovenije sporoči svojo lokacijo in vrsto okvare, v klicnem centru pa lahko na ta način hitreje organizirajo pomoč na cesti. T. T. m Žalec 4" v OBJEMU zelenega zlata Nastop učencev POŠ Gomilsko Med govorom Andreja Srama V teh dneh, ko slavi svoj praznik kultura, so se ji poklonili tudi v braslovški občini. Za letošnje pestro kulturno dogajanje je ponovno poskrbelo Kulturno društvo Gomilsko s svojimi sekcijami in v sodelovanju s tamkajšnjo podružnično osnovno šolo. Po odpeti himni v izvedbi Seksteta Gomilsko je povezovalka prireditve Nina Markovič Korent v hudomušnem slogu napovedala, da bo tudi letošnja občinska proslava našemu največjemu pesniku v čast nekoliko humorno obarvana, čemur verjetno pesnik ne bi nasprotoval, saj se je znal smejati in je napisal tudi nekaj prešernih pesmi, veličino pa si je res pridobil, ko je umetelno izpovedal svojo in tudi narodovo bolečino, solze in trpljenje. Mlada pevka Breda Polak je s pesmijo Malo miru želela v ljudeh prebuditi željo po sreči, veselju in ljubezni, občinstvo v dvorani so navdušili mladi folkloristi Folklorne skupine Srajčke, zbranim pa je tokrat v vlogi slavnostnega govornika spregovoril predsednik KD Gomilsko Andrej Šram, ki je med drugim dejal: »Leta 2007 sem postal sedmi predsednik BCD Gomilsko. Ko sem takrat razmišljal, kakšen človek je primeren oz. kakšen človek naj bi bil predsednik kulturnega društva, sem najprej pomislil, da bi bil to človek, ki obiskuje veliko prireditev v Cankarjevem domu ali prireditev, ki so za nekatere pomembne le zato, ker se odvijajo v glavnem ali večjem mestu. Kaj hitro sem se ustavil pri tej misli, saj zame kultura, ki je ne razumejo vsi, ni ravno vedno tista prava kultura. Sprašujem se, kakšen namen je, da poklicni umetniki večkrat delajo oz. morajo delati nerazumljive ali celo neokusne projekte. Morda pa potrebujejo gospodje in gospe, v navedni-cah, nekaj, kar jih ločuje od ostalih ljudi.« Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek se je slavnostnemu govorniku zahvalil za kulturni prispevek v občini, nato pa sta skupaj v kulturno društvo sprejela nove člane -prvošolčke. Z mislimi o lepotah Slovenije in njenih ljudeh so polnoštevilno občinstvo v dvorani na Gomilskem pod mentorstvom svojih učiteljic presenetili učenci POŠ Gomilsko, odrasla gledališka skupina pa je skupaj z rockovsko skupino Dry Fish na oder postavila sodobno interpretacijo Povodnega moža izpod peresa nekdanjega nagrajenca Prešernovega sklada Andreja Rozmana - Roze. Povezovalka prireditve je letošnjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku sklenila z razmišljanjem o drevesu kot prispodobi rasti, kljubovanja, vztrajnosti, trdoživosti, prispodobi človeka in življenja med nebom in zemljo ter nazdravila slovenski trdoživosti, gospodu Prešernu in vsem, ki so trenutke kulture delili z njimi. T. Tavčar Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SUKOPIISKAR5TV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si PRODAJALNA LAIKOVA VAS ^ ^ snežna f reza MTD ME 66 704** € REDNA CENA; 1.007,11 €, motor 80,4-tekt 0HV 277 cm3 7,Fi KS. šjrlrta 66! etektra zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj: snežni MTDI PTIMA ME 76 1.199" € motor MTD SnowThorX tfl. 4-tak • 7 , strina 76 cm, elektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj 2657 € » REDNA CENA; 29,54 e • REDNA CENA; 38,43 € Dereze za čevlje za zasnežene Dereze za čevlje za zahtevnejše : MOUNT TRACK 34" € b čevlje I in poledenele površine pohodnike in planince PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, Sl - 3312 Prebold Slovenija T:037771423 M:051 665566 E:trgovinaHuniforest.si DELOVNI ČAS; ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota; 7.30-11.00 Za šport v Braslovčah Prešernov cekin Ireni Pevnik Pridobitev za gluhe Klici na 112 stresni tudi za operaterje Ostrejši pogoji za tujce iz tretjih držav Gasilci intervenirajo najpogosteje Tudi v Sloveniji sta ljudem, ki potrebujejo takojšnjo pomoč, na voljo dve nujni telefonski številki. Na telefonsko številko 113 dobimo neposredno policiste, klic na 112 pa nas poveže v najbližji regijski center za obveščanje, v katerem bo operater glede na primer takoj aktiviral potrebne službe, vključene v zaščito in reševanje. V Sloveniji pod okriljem ministrstva za obrambo oziroma republiške uprave za zaščito in reševanje deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki vsako leto ob mednarodnem dnevu enotne evropske številke 112 (11. februarja) odprejo svoja vrata in predstavijo tudi statistiko klicev v preteklem letu. V 13 regijskih centrih za obveščanje so leta 2014 prejeli 581.314 klicev na pomoč oziroma v povprečju nekaj manj kot 1.600 klicev dnevno. Prejeli so tudi 1.086 klicev na pomoč v obliki SMS-sporočil. Največ klicev so prejeli februarja, septembra, oktobra in novembra ter v času vremenskih ujm zaradi obilice snega, žleda in poplav. Tudi lani so bili največkrat aktivirani gasilci, kar 26.530-krat. Ljudje so večinoma klicali podnevi, od 8. do 20. ure. Največ (142.848) klicev je prejel po teritoriju in številu prebivalcev največji klicni regijski klicni center za obveščanje, to je ljubljanski, sledita mariborski (67.774) in celjski (59.144 klicev). Operaterji so se na 90 odstotkov vseh klicev odzvali v manj kot 6,5 sekunde, klici pa so trajali do največ 70 sekund, večina okoli 15 sekund. Večina klicev na 112 pomeni intervencijo reševalnih enot. Leta 2014 je bilo največ klicev (okoli 65.000) za nujno medicinsko pomoč. V teh primerih operater v regijskem centru za obveščanje takoj preveže klic v najbližji center za nujno medicinsko pomoč. Podatke, koliko klicem za nujno medicinsko pomoč je sledila intervencija, imajo centri za nujno medicinsko pomoč, uprava za zaščito in reševanje pa ima podatke o intervencijah vseh drugih reševalnih služb. Od teh so največkrat posredovali gasilci, in sicer prostovoljni gasilci v 18.974 primerih, poklicni pa v 7.491 primerih. Gorska reševalna služba je bila aktivirana 518-krat, enote z reševalnimi psi 85-krat, podvodna reševalna služba 29-krat in jamarska reševalna služba 13-krat. V vseh reševanjih je bilo udeleženih več kot 190 tisoč pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč. Vse te številke se nanašajo na tako imenovane vhodne klice, ko ljudje pokličejo 112. Če k tern klicem prištejemo tudi izhodne klice iz centrov za obveščanje, s katerimi operaterji aktivirajo različne reševalne enote ali kličoče pokličejo nazaj, pa je bilo v letu 2014 791.559 vseh klicev prek enotne evropske številke 112. Intervencija se običajno sproži na vsak deseti klic, tudi zato, ker po prvem klicu o nesreči ali drugem dogodku sledijo klici, ki se nanašajo na isti dogodek. Regijski center za obveščanje Celje pokriva kar 2.400 kvadratnih kilometrov veliko območje s približno 257 tisoč prebivalci (tudi Spodnjo Savinjsko dolino). Na letni ravni je na tem območju okrog 2000 večjih izrednih dogodkov, ko mora operater aktivirati pristojne službe. Teh je zelo veliko: 146 različnih teritorialno pristojnih gasilskih enot, 6 reševalnih postaj, 6 gasilskih enot širšega pomena, gorska reševalna služba, kinologi, jamarji in ostale službe. V centru je zaposlenih osem operaterjev, kar je dva manj, kot je predvideno, zaradi odhoda zaposlenih v pokoj in oteženega zaposlovanja po ZUJF-u. Zaradi varčevanja v javni upravi naj bi bilo namreč dovoljeno samo notranje prerazporejanje zaposlenih, vendar pa pogosto zelo stresno delo operaterja v klicnem centru zahteva ljudi s posebnimi značilnostmi, njihovo delo je bolj kot fizično zelo naporno psihično. Klici na številko 112, ki jih operaterji izpostavljajo kot najbolj stresne, so povezani s samomori, z nesrečami, pri katerih prejmejo pomanjkljive podatke, ko je veliko klicev v kratkem časovnem obdobju ali ko zaradi panike in joka klicatelja ni mogoče pridobiti nujnih podatkov. Za obvladovanje stresa imajo vsi regijski centri zaupnika, ki ga izberejo izmed zaposlenih operaterjev in ki opravi poseb- no usposabljanje, tako da lahko opravi tako imenovani razbremenilni pogovor. Če to ni dovolj oziroma kadar operater še vedno kaže znake stresa (razdražljivost, nagla jeza in počasnejše odločanje ob klicu po nesreči) zaupnik pokliče enega od štirih* psihologov, ki sodelujejo z Upravo RS za zaščito in reševanje. Ta psihološka pomoč je na voljo ne le operaterjem v centrih za obveščanje, ampak tudi reševalcem, predvsem poklicnim gasilcem, ki večkrat potrebujejo razbremenilni razgovor. Vzpostaviti želijo tudi sistem pomoči za prebivalstvo, da bi pri večjih nesrečah sodelovalo več izvajalcev, kar sicer že poteka (uprave sodeluje s centri za socialno delo, Rdečim križem in drugimi nevladnimi organizacijami), želijo pa to bolj organizirano in sistemsko umestiti v sistem varstva pred naravnimi in drugim nesrečami, ki sodeluje tudi z drugimi ministrstvi in nevladnimi organizacijami. Ob mednarodnem dnevu enotne evropske številke 112 še velja opozoriti, da so lažni klici z lažnimi podatki o izrednih dogodkih kaznivi, da je tudi več takšnih, ki bi jih lahko operaterji opredelili kot nadlegovanje, vendar so pri tem zelo razumevajoči, saj se zavedajo, da se za mnogimi takšnimi klici skrivajo ljudje z osebnimi stiskami. Z otroki operaterji težav nimajo, povedali so celo, da so otroci kot klicatelji zelo zanesljivi, da znajo povedati in opisati dogodek, tudi če ne poznajo točnih podatkov, in da so pogosto celo manj panični v izrednih dogodkih kot odrasli. K.R. Lažni klici na številko 112 so kaznivi Z letošnjim januarjem so na upravnih enotah začeli uporabljati določbe novele zakona o tujcih. Hkrati so stopile v veljavo spremembe dveh pravilnikov: pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživetje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje in pravilnika o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje, načinu zajemanja prstnih odtisov in načinu označitve prenehanja dovoljenja za prebivanje, ki določa nove prošnje. Spremembe so povzeli na Upravni enoti Žalec. Ena od najpomembnejših sprememb je v načinu dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje tujca. Tujec, ki je državljan tretje države, zadostnih sredstev za preživljanje ne more več dokazovati s pogodbo, s katero mu druga fizična ali pravna oseba izplačuje določen znesek za preživljanje (pogodba o preživljanju). Sredstva, s katerimi lahko tujec dokazuje izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, so poleg sredstev, ki jih tujec zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja ali kapitala, s socialnimi transferji itd., še štipendija in sredstva na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali tujini. Če tujec zadostna sredstva za preživljanje dokazuje izključno s sredstvi na računu, mora njihova višina zadoščati za čas nameravanega prebivanja tujca in njegovih družinskih članov v Sloveniji, v primeru izdaje dovoljenja za stalno prebivanje pa najmanj za pet let. Možnost izkazovanja sredstev s pogodbo o preživljanju še vedno velja za državljane EU in njihove družinske člane ter za družinske člane slovenskih državljanov. Novosti so tudi na področju združevanja družinskih članov. Tujec, ki želi v Sloveniji združiti družino, mora imeti izdano dovoljenje za stalno prebivanje oziroma začasno prebivanje ob dodatno uvedenem pogoju, da zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in da ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta. Pomembno je tudi, da se v enoletni rok veljavnosti tega dovoljenja šteje tudi obdobje, ko je tujec v Sloveniji prebival na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo ah podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje. Načelnica žalske upravne enote Simona Stanter še pojasnjuje: »Razširjeni so tudi razlogi, zaradi katerih lahko na Upravni enoti Žalec tujcu zavrnemo prošnjo. Prošnja se lahko zavrne v primeru, da obstajajo razlogi za domnevo, da tujec ne bo prebival v Sloveniji. Izjema je v primeru, ko je tujec s strani delodajalca, s sedežem v Sloveniji, v času delovnega razmerja napoten na delo oziroma izvajanje storitev v drugo državo članico EU. Prav tako se prošnja lahko zavrne, če se ugotovi, da obstajajo resni razlogi za domnevo, da utegne biti tujec v času svojega prebivanja v Sloveniji žrtev trgovine z ljudmi.« Pomembna novost je tudi ta, da se v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje šteje tudi čas prebivanja, tujca v Sloveniji na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji, torej od dneva, ko tujec vloži prošnjo za prvo prebivanje. Tujci, ki jim je izdan vizum D (vizum za dolgoročno bivanje), morajo imeti v času prebivanja v Sloveniji prijavljeno začasno prebivahšče. Na področju vizumov se podrobneje opredeljuje časovno veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje, pri čemer poleg zgornje meje časovne veljavnosti vizuma D (najdlje za eno leto) določa tudi spodnjo mejo veljavnosti vizuma D (dalj kot 90 dni). Hkrati se dopolnjujejo posamezne kategorije tujcev, katerim se lahko izda vizum D, in pogoji, ki jih morajo tujci izpolnjevati, dodani so razlogi za zavrnitev izdaje in prenehanje vizuma D. »Meseca marca bomo na upravni enoti začeli izdajati potrdila o prijavi prebivanja za državljane držav članic Evropske unije in njihove družinske člane ter družinske člane slovenskih državljanov na novem dopolnjenem obrazcu, ki bo vseboval poleg dosedanjih podatkov (ime in priimek, datum rojstva, državljanstvo, spol, veljavnost izkaznice, vrsta dovoljenja, pristojni organ in datum izdaje) tudi naslov prebivališča tujca v Sloveniji. Hkrati bi radi opozo-rih, da se določbe, ki se nanašajo na izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki ga bomo izdajah na upravni enoti, pričnejo uporabljati 1. septembra 2015. Državljani tretjih držav, ki bodo v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ah dela, ne bodo več potrebovali dveh dovoljenj, saj bo enotno dovoljenje nadomestilo tako dovoljenje za prebivanje kot tudi delovno dovoljenje. Izjema od enotnega dovoljenja je le dovoljenje za sezonsko delo, in sicer za čas do 90 dni, saj v tem primeru državljani tretjih držav po novem ne bodo več potrebovali dovoljenja za prebivanje oz. enotnega dovoljenja,« je še povedala načelnica Simona Stanter. K. R. Skoraj za petino več prejemnikov hrane V okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je lani začel delovati sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim za obdobje od 2014 do 2020. Z nudenjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam bo sklad v obliki hrane in osnovne materialne pomoči ter z dejavnostmi socialnega vključevanja prispeval k odpravi najhujših oblik revščine. Dejavnost sofinancira EU, ministrstvo pa je v okviru sklada izvedlo postopek javnega naročila za dobavo blaga v višini 1.187.243 evrov ter kupilo 2.134.560 kg prehranskih izdelkov, ki jih je prejel tudi Rdeči križ Slovenije, nato pa dostavil območnim združenjem. Sekretar OZ RK Ždeč Matjaž Črešnovar je povedal, da je žalsko območno združenje RK sredi januarja prejelo 3.520 kilogramov moke, 1.350 htrov olja, 2.385 kilogramov riža, 7.392 li- trov mleka, donatorji pa so jim priskrbeli še 235 kilogramov soh in 300 kilogramov testenin. Dejal je tudi, da so konec januarja s prostovoljci razdelili hrano 551 družinam s 1144 člani iz Spodnje Savinjske doline. Po občinah so s hrano oskrbeli na Polzeli 58 družin, v Braslovčah 62, v Preboldu 49, v Taboru 22, na Vranskem 19 in v Žalcu 341 družin. V primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je hrano prejelo 463 družin, se je število družin iz Spodnje Savinjske doline povečalo za 18 odstotkov. Novo dobavo hrane pričakujejo aprila. D. N. MARTIN SELIČ s.p. novo » WMsmmiSMI mistmmđ * * » ***_««** i f * • Immkk MMmmmMMM • JCajKtissI www^gtadnjm^btmiksud C~bCtUf2' PO DOLINI februar 2015 7 O nujni medicinski pomoči 25. medobčinski otroški parlament Župani spodnjesavinjskih občin so na Splošno bolnišnico Celje poslali dva dopisa, v katerih opozarjajo na posledice odločitve bolnišnice o začasnem preklicu opravljanja sanitarnih obdukcij in reorganizacije nujne medicinske pomoči z ukinitvijo v zdravstvenih domovih oziroma njihovo priključitvijo novemu urgentnemu centru v Celju. Glede organizacije nujne medicinske pomoči in delovanja novih urgentnih centrov še ni nič določenega, sta na tiskovni konferenci povedala direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjane in strokovni direktor asist. Franc Vindišar. Ministrstvo pripravlja nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki bo na novo organiziral to področje, vanj pa vključil nove urgentne centre. Ta bo predvidoma sredi letošnjega leta začel delovati tudi v Celju. Do zdaj je bilo vanj vloženih 7,6 milijona evrov (zgradba in fiksna medicinska oprema), od tega 5,3 milijona sredstev EU. Center že ima uporabno dovoljenje, ta čas pa poteka postopek javnega naro- čanja za premično medicinsko opremo v ocenjeni vrednosti 1,6 milijona evrov, ki ga skupaj za sedem bolnišnic vodi ministrstvo za zdravje. V pripravi je še razpis za specifično medicinsko opremo v vrednosti približno 300 tisoč evrov. Z novim urgentnim centrom v celjski bolnišnici bo zagotovo združena nujna medicinska pomoč, ki zdaj deluje v celjskem zdravstvenem domu, vse ostalo pa je še nedorečeno oziroma bolnišnice niso seznanjene s predvideno novo organizacijo, ki jo pripravljajo na ministrstvu, je povedal asist. Franc Vindišar, ki pa vendarle zagotavlja, da bo celjski urgentni center zagotavljal boljšo kakovost zdravstvenih storitev kot do zdaj. Število reševalnih ekip bo verjetno ostalo enako, kako bo z dežurnimi zdravniki, pa ni znano. Verjetno bo njihovo število manjše, vendar bodo v času dežurstev opravljali samo nujno medicinsko pomoč, ne pa kot do zdaj, ko hkrati opravljajo delo v ambulanti in morajo v nujnem primeru še na teren. Direktor celjske bolnišnice ob tem pravi, da je po strokovni plati manj nedorečenega kot po finančni, saj ni znano, kakšne stroške bo prinesla nova organizacija nujne medicinske pomoči. O začasnem preklicu opravljanja sanitarnih obdukcij v celjski bolnišnici pa je mag. Marjan Ferjane povedal, da to odločitev sicer obžalujejo, vendar za zdaj ni druge rešitve, čeprav se o tem pogovarjajo z zdravstveno zavarovalnico. Do začasnega preklica je prišlo zaradi odhoda zdravnice specialistke na oddelku za patologijo in citologijo. Preostala patologa imata po besedah vodstva bolnišnice preveč dela s pregledom biopsij tkiv za diagnostične postopke za celjsko bolnišnico pa tudi za bolnišnici Trbovlje in Topolšica. Ker je davčni pregled finančne uprave pokazal, da delo po podje-mnih pogodbah ni skladno z davčno zakonodajo, na razpis pa ni prijavljenih patologov, je bolnica začasno prekinila s sanitarnimi obdukcijami, čeprav ima za to podpisane pogodbe z večino občin v regiji, ki plačujejo te stroške. Za preglede v Ljubljani in Mariboru bodo stroški višji, s čimer pa se župani seveda ne strinjajo, K. R. Na II. OŠ Žalec je 12. februarja potekal 25. medobčinski otroški parlament. Udeležilo se ga je 45 parlamentarcev iz devetih osnovnih šol (OŠ Vransko-Tabor, Polzela, Griže, Prebold, Petrovče, Šempeter, Braslovče, I. OŠ Žalec in II. OŠ Žalec). Mladi parlamentarci so v okviru letošnje teme izobraževanje in poklicna orientacija razpravljali o različnih oblikah izobraževanja, dejavnikih izbire, poklicih prihodnosti in vseživljenjskem učenju. Razpravam, ki so jih v posameznih skupinah vodile zunanje moderatorke, mag. Jožica Razpet, Mihaela Anclin, Jerneja Bračko in Marjana Rogel Peršič, so se pridružili gostje prireditve Maja Štamol Drolje, Petra Melanšek, Lucija Polav-der in Peter Šelekar in mladim posredovali svoje izkušnje, jim prisluhnili in jih spodbudili s pozitivnim načinom razmišljanja k sledenju svojim sanjam, željam in življenjskim ciljem. V vsaki skupini so parlamentarci izbrali dva predstavnika, ki se bosta udeležila regijskega parlamenta v Velenju, na katerem bodo 5. marca torej razpravljali Katja Grobelnik, Aneja Butinar, Nia Roz- man, Pina Držan, Maša Veler, Bor Kunstelj, Nika Turk in Kevin Kolenc. Na zaključnem delu tokratne prireditve pa so predstavili sklepe razprave in težave, s katerimi se soočajo, ter svoje poglede na izbrano temo. Pomembno je, da gredo mladi naproti novim ciljem, željam in zmagam v življenju. Naj bo izbira poklica želja srca, saj bodo le tako premagali vse ovire na poti do uspeha. V življenju imajo pravico in prav je, da izrazijo svoj jaz, svoj glas. Predvsem naj jih ob pravem času in na pravem mestu sliši čim več ljudi. T. T. Argentinsko-slovenski folklorni večer S 25. medobčinskega parlamenta na II. OŠ Žalec V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je minulo nedeljo gostovala folklorna skupina iz Buenos Airesa, ki jo sestavljajo potomci slovenskih izseljencev v Argentini. Folklorna skupina z imenom Maribor, ki deluje v slovenskem domu v Carapachayju v severnem delu buenosaireške-ga predmestja, je v Sloveniji na daljšem gostovanju in ima v svojem programu kar enajst koncertnih večerov po vsej državi. Prvega so imeli pri Avsenikovih v Begunjah že v sredo, 18. februarja, zadnjega pa bodo imeli to soboto, 28. februarja, v Stični na Dolenjskem. V Žalcu je za njihov nastop poskrbelo KUD Grifon Šempeter. Poleg gostov iz Argentine so večer obogatili tercet družine Galič, folklorna skupina OŠ Šempeter, FS Grifon Šempeter in pevke ljudskih pesmi, prireditev pa je povezoval Jože Galič. Folklorna skupina Maribor je nastala pred dobrimi dvajsetimi leti. Ker večina tamkajšnjih Slovencev prihaja s Štajerske, so si nadeli ime Maribor. Lani so ob 20-letnici za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulture po svetu prejeli priznanje Urada Vlade RS Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Trije člani sedanje zasedbe plešejo že od leta 1994, ostali pripadajo drugemu in tretjemu rodu. Njihovo poslanstvo je nastopanje na različnih prireditvah v domu v Carapachayju in pred argentinskim občinstvom. S plesi prikazuje- jo slovensko kulturo in navade, njihov repertoar pa obsega od belokranjskih, prekmurskih, dolenjskih, štajerskih, ljubljanskih, koroških, porabskih do gorenjskih plesov in plese ostalih slovenskih pokrajin. Na gostovanju v Sloveniji se predstavljajo z gorenjskimi in s štajerskimi plesi, posebej za to priložnost so se naučili tudi argentinskih plesov. Noše so izdelali sami, vir gradiva za učenje so filmčki na spletu, povezani pa so tudi s Folklorno skupino France Marolt. Kot radi povedo, z velikim veseljem nastopajo in s ponosom predstavljajo domovino svojih staršev ali starih staršev, saj jo čutijo kot svojo domovino. Ker živijo v Argentini, so se naučili tudi nekaj argentinskih narodnih plesov in tako z občinstvom delijo tudi košček plesne kulture dežele, iz katere prihajajo. D. Naraglav POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec POPRAVEK V januarski številki Utripa Savinjske doline smo na strani 7 objavili daljše poročilo o 9. BUMfestu v Žalcu z naslovom BUMfest vsakič preseneti in navduši. V tekst pa se je prikradla napaka, saj smo za hrvaško skupino napačno zapisali ime in od kod prihaja. Glasbeniki iz skupine Sudar Percussion prihajajo iz Samoborja. Za napako se opravičujemo. K. R. \-------------------------------------------------------------------1 ggga NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 13,14 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov, i Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net Pustne norčije tokrat skromnejše, a vseeno zabavne Država je že dolgo v krizi, letos pa se je kriza dotaknila tudi pusta. Tradicionalni pustni karneval na Vranskem je bil skromnejši, v Žalcu pa ga že drugo leto ni bilo. Pustni čas so tako »reševale« razne otroške maškarade in kakšna prireditev s plesom v maskah. Plesno prireditev so namesto šolske maškarade v soboto, 14. februarja, organizirali tudi na OŠ Prebold. Medse so povabili plesno šolo Plesni val iz Celja, ki je s svojimi inštruktorji pripravila plesne delavnice za vse razrede, vsak razred pa je z oblačili poskrbel za svojo prepoznavnost. Ta dan je potekal tudi pustni karneval na Vranskem, ki je bil precej okrnjen, saj se ga je poleg šolske povorke in vsakoletnih generalov ter ostalih tradicionalnih pustnih slik, udeležilo le nekaj organiziranih pustnih skupin. Prvo nagrado (400 evrov) si je prislužila skupina domačinov, ki je predstavljala cvetoči travnik, drugo (300 evrov) so si priborile sumo borke iz okolice Celja, tretjo nagrado (200 evrov) pa je prejela pustna skupina, ki je predstavljala novo gasilsko vozilo PGD Vransko. Na pustno soboto je zavladalo norčavo pustno vzdušje tudi v Domu kulture Letuš, kjer je za rajanje poskrbelo tamkajšnje društvo prijateljev mladine. Majhne in velike pustne šeme iz braslovške občine so opravile svojo nalogo in tudi letos ob igrah in plesu uspešno pregnale zimo. Za dobro voljo je poskrbela klovnesa Mici, ki je spravila na noge celotno dvorano. Seveda ni manjkalo niti slastnih krofov, najboljše maske pa so prejele tudi praktične nagrade. Turistično društvo in ZKTŠ Polzela sta na pustno nedeljo v tamkajšnji športni dvorani pripravila veliko maškarado za vse generacije. Rajanje je vodila pevka Damjana Golavšek, poleg več sto mask pa so rajanje na Polzeli obiskali tudi kurenti. V Žalcu so na pustni torek poskrbeli za pestro in zanimivo otroško rajanje kar na tržnici, kjer so poleg klovnese prireditev obogatili kurenti in libojske mažoretke. Poskrbeli so tudi za topel čaj, krofe, sladkorno peno... Nekaj podobnega je bilo na pustno nedeljo v Galiciji, kjer so maškarado tudi letos pripravili Veseli Pruhovčani, njihova maskota pa je bil tokrat gasilec Samo, ki ga je spremljala gasil- sredo za letos poslovil. Kot pa lahko za zdaj le ugibamo, ska godba iz Velike Pirešice. kaže, je odgnal zimo, v kakšni Upajmo na najboljše. Pust se je na pepelnično »kondiciji« bo prihodnje leto, D. N., T. T. Pust in Valentinovo z roko v roki na OŠ Prebold Tokratno pustovanje in Valentinovo v znamenju glasbe in plesa tudi v Žalcu Klovnesa Mici v družbi razigranih malčkov v Letušu Rajanje z Damjano Golavšek na Polzeli V Galiciji gasilska godba Kurenti iz Velenja so preganjali zimo v Žalcu, Galiciji, na Vranskem in drugod po dolini Na Trju in v Žalcu so pustovanje popestrile libojske mažoretke. Pustni duh in veselje družin pod Goro V Krajevni skupnosti Galicija pripravijo vsako leto zanimivo pustovanje s pustno zgodbo. Letos je bil osrednji lik pustovanja gasilec Samo iz priljubljene otroške risanke. Pustovanje organizirajo Veseli Pruhovčani v sodelovanju s krajevno skupnostjo, šolo in z vrtcem, v kraju pa že osem let deluje pustna skupina družin, ki se vsako leto udeleži tudi pustnega karnevala na Vranskem in v Žalcu. Pogovarjali smo se z eno od predstavnic družin Dragico Brglez Grobelnik. »Pred osmimi leti se nas je nekaj družin obleklo v peklenščke (hudičke) in preživeli smo prijeten večer ob zganjanju norčij. Ob tem smo prišli do spoznanja, da se je prav luštno vsaj enkrat na leto preobleči v nekaj drugega, se na ta način sprostiti in poveseliti. Že naslednje leto smo se odločili k temu pristopiti še bolj zagreto in resno in se predstaviti kot velika in prepoznavna skupina. Ker smo želeli, da je to družinska zabava, smo izbirali pustne like in maske, primerne tudi za otroke, saj so ti res uživali, da so pustne dni preživeli v krogu družine in prijateljev,« pravi Dragica. Pester izbor pustnih likov »Prvo leto se nas je deset družin prelevilo v črnsko pleme. Izdelali smo si obleke iz koruznega ličja in jute, z odpadnih materialov pa nakit in si pobarvali obraz in ostale vidne dele telesa. Bili smo res originalni in temu primerno tudi nagrajeni, kar se je zgodilo tako rekoč vsakič, saj smo se res potrudili in bili zanimivi. Vsako leto smo se prelevili v nekaj drugega in predstavljali dobro organizirano pustno skupino,« pravi moja sogovornica, ki je mati dveh otrok in hčerka peka Romana Brgleza. »V naslednjih letih smo bili marsovci. Pravi projekt je bil izdelati marsovska krila, otrokom pa smo izdelali posebno masažno orožje, nakit, zašili dodatke ... In bili smo res kot neka bitja z drugega planeta. Naslednje leto je padla ideja o Vikingih. Po vezah enega naših dedijev smo iz celjskih mesnin dobili prave rogove, ki jih je bilo potrebno kuhati in očistiti, nato pa namestiti na čelado. Po vsej Savinjski dolini smo zbirali stare kože, iz katerih smo si naredili oblačila, ščite in orožje, dodali smo še glasbila in plesno koreografijo in tako postali res pravi Vikingi (bojevniki, ki so med 8. in 12. stoletjem plenili po obalah Skandinavije, britanskega otočja in drugih delih Evrope, op. p.). Popestrili smo pustne prireditve na Vranskem, v Žalcu in domači Galiciji. Podobno je bilo, ko je naša skupina družin predstavljala potujoči cirkus. Tudi to je bil zahteven projekt. Lani smo bili čarovnice, verjetno tudi zaradi tega, ker že tri leta prirejamo v enaki zasedbi čarovniški' dan na Kunigundi in smo imeli pri sami pripravi kostumov nekoliko manj dela. Je pa bilo potrebno poskrbeti za ostalo tehnično podporo, vključno z velikim kotlom, v katerem smo pripravljali čarovniške napoje,« pravi Dragica, ki je s svojo in Krulčevo družino poskrbela, da so s pustno tradicijo nadaljevali tudi letos. Letos bi namreč zaradi spleta okoliščin (odpovedi karnevalov) pustno udejstvovanje skorajda odpadlo, ker pa si želijo, da bi s svojimi pustnimi norčijami nadaljevali tudi v prihodnje, so se predstavili kot Pekarna Miš Maš (fotografija na naslovnici tega časopisa) in s krofi, prestami ter z žemljami postregli na domači pustni prireditvi. Veliko dela v pripravljalnem obdobju »S pripravo mask in z izdelavo vozov je ogromno dela. Mesec do dva smo se večkrat na teden dobili in izdelovali. Če je mogoče, uporabljamo odpadne materiale, ker smo eko in ker s tem zmanjšamo stroške. Oblačila izdelujemo iz starih oblačil, dokupimo res samo tisto, kar potrebujemo, na primer lasulje, barve ... Vedno si vzamemo veliko časa za poslikavo obrazov, kar je spet velik projekt, da se 20 ali več oseb pravočasno namaže. Ženski del si po navadi zamisli, kakšen naj bi bil voz, naši vrli možje potem »trpijo« na mrazu in pridno izdelujejo vse potrebno. V tem pripravljalnem obdobju se imamo kljub obilici dela, ki se po navadi zavleče pozno v večer, vedno zelo prijetno. To ustvarjanje da dušo našim maskam, veliko smeha,-veselega druženja ... To je tisto, kar daje smisel vsemu in zaradi česar tudi vztrajamo in poskušamo dati svoj delež k pustnemu praznovanju v svojem kraju in naši dolini,« je sklenila Dragica in dodala, da so si z denarnimi nagradami privoščili izlet po Sloveniji in se imeli lepo, hkrati pa že kovali ideje za naslednje pustovanje. D. Naraglav Vikingi iz KS Galicija Družine iz Galicije kot marsovci Gotovlje obiskal Sončni cirkus V Gotovljah je v dneh okoli pusta razveseljeval mednarodni Sončni cirkus. Cirkus predstavlja celo vrsto čarodejev, artistov, dreserjev, klovnov in drugih cirkuških likov ter bogat živalski vrt. Po- sebej zanimivi so dresirana bengalska tigra in sedemletna krškopoljska svinja, ki skačejo skozi goreče obroče. Projekt je bil zasnovan s pomočjo evropske komisije z namenom preizkusiti, kako se preprosto ljudstvo v tem delu Evrope zabava ob pustu. Pilotski projekt je bil s sklepom evropske komisije zaupan v izvedbo Turističnemu olepševalnemu društvu Lipa, saj v uradnih inštitucijah ni bilo no- ■Ji Am m aM ¥ , »t n : flRl ■ ' fle benega zanimanja za izvedbo omenjenega projekta. Za financiranje projekta je bilo namenjenih 7,5 milijona evrov in bo potekalo preko naših finančnih institucij, pri čemer bo delo koordinirala DUTB. Kot podizva- jalci pri upravljanju z denarjem se pojavljajo tudi Banka Slovenije, HSE, TEŠ, Slovenske železnice in podobni. Projekt je zasnovan dolgoročno, saj v Gotovljah niso v stanju izkoristiti vsega razpoložljivega denarja v pustnem času. »Zato bomo z njim nadaljevali od srede dalje do naslednje svečnice z vsakodnevnimi popusti,« je povedala Lidija Florjančič, predsednica Turistično olepševalnega društva Lipa Gotovlje. T. Tavčar PODJETNIŠTVO IN TURIZEM februar 2015 Brnica in Hom z novim oskrbnikom pričakal v pustni preobleki, kar je napovedovalo veselo pustno soboto s pustnimi krofi in z drugimi dobrotami. Andrej je že ves čas ljubitelj gora, član Planinskega društva Zabuko-vica in načelnik mladinskega odseka. Po poklicu je kuhar in tako se je skupaj s soprogo tudi z veseljem prijavil na razpis za novega oskrbnika koče. Kot sta povedala, ju na Hom veže tudi njuna ljubezen, saj sta se prav tukaj pred slabimi tremi leti tudi spoznala. Lucija je zaposlena kot medicinska sestra v žalskem zdravstvenem domu, svoje življenje pa sta zdaj prilagodila oskrbovanju koče na Homu. V ponudbi imata tri jedi na žlico (joto, vampe, ričet), štruklje z različnimi nadevi, kremne rezine, hladne prigrizke in še kaj bi se našlo, sicer pa se bosta prilagajala Planinski postojanki Brnica in Hom, ki sta v lasti planskih društev Liboje in Zabukovica, sta dobili nova oskrbnika. Po tridesetih letih se je kot oskrbnik koče na Homu poslovil Ivan Pinter iz Matk. Njega in njegovo ženo Dragico sta zamenjala Lucija in Andrej Veligošek iz Migoj- nic, na Braid, kjer so vse do zdaj dežurali člani društva, pa je postal stalni oskrbnik koče Vladimir Tkalec iz Žalca. Nova oskrbnika smo obiskali na pustno soboto in se z njima pogovarjali o delu in vtisih ob novem delovnem izzivu. Na Homu nas je mladi par Nova oskrbnika Lucija in Andrej Veligošek na pustno soboto Koča na obiskovalcem in sezonski ponudbi hrane. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih in po dogovoru. Na Brnici nad Libojami si je svoje oskrbniško delo resno zastavil Vladimir Tkalec, ki je prav tako velik ljubitelj narave. Ker je po poklicu gostinec in ima za sabo tudi izkušnje z vodenjem lastnega lokala v Celju, mu je na Brnici, od koder se razprostira lep pogled na Celje, zelo prijetno. V Utripu Savinjske doline je zasledil razpis Planinskega društva Liboje, se nanj prijavil in bil tudi izbran. Vse od 15. novembra lani že gospodari na koči, ki je odprta vse dni v tednu, razen ponedeljka, ód 7. do 20. ure, po dogovoru tudi dalj časa. Planinci in drugi obiskovalci prihajajo na Brnico iz različnih krajev, zlasti pa iz Liboj, Celja, Levca in Petrovč. Pri delu mu ob vikendih pomagajo žena in sinova, stara 23 in 25 let in prav tako ljubitelja hribov in gora ter pridna študenta. Kot je povedal Vladimir, imajo čez teden v ponudbi hrane vsaj tri jedi na žlico, ob nedeljah pa tudi kosila po predhodnem naročilu. Z veseljem sprejemajo zaključene družbe ob raznih obletnicah, porokah, rojstnih dnevih in drugih priložnostih. D. Naraglav Oskrbnik koče na Brnici Vladimir Tkalec Koča na Brnici Garant bo težko prodati Skupščina potrdila vsa zbornična poročila Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je 4. februarja v svojih prostorih v Žalcu pripravila 1. redno sejo Skupščine ZZG Žalec. Prisotnih je bilo 17 poslank in poslancev, ki so soglasno potrdili vsa poročila za preteklo in predloge za tekoče leto poslovanja. Zbornica je v preteklem letu preko vstopne točke e-Vem izvedla več kot 400 različnih postopkov za podjetnike. Opravila je tudi 580 upravnih postopkov, med katerimi so obrtna dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti. V preteklem letu je zbornico obiskalo ali kakorkoli drugače stopilo v stik s strokovno službo od 3.000 do 3.500 strank, sta v svojem poročilu navedla direktor ZZG Žalec Danilo Baslein predsednik zbornice Marko Učakar. Poleg vsakodnevnega strokovnega svetovanja, ki se ga poslužujejo obstoječi in potencialni podjetniki, je zbornica v sodelovanju z občinami na sedežu posamezne občine izvedla tudi številna svetovanja podjetnikom in občanom. Za člane zbornice so organizirali številne izobraževalne progra- me z najrazličnejših strokovnih področij, pomembnih za njihovo delovanje. V okviru projekta ESS so v sodelovanju z UPI - ljudsko univerzo Žalec v nekaterih osnovnih šolah pripravili promocije deficitarnih in obrtnih poklicev z namenom spodbuditi mlade k vpisu na poklicne in tehniške šole, saj je med obrtniki občutiti veliko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja ustreznega kadra. Nadzorni odbor in predsednik zbornice Marko Učakar sta delo zbornice v preteklem obdobju ocenila kot uspešno, kljub temu da se je članstvo zbornice bistveno zmanjšalo, kar je posledica spremembe obrtnega zakona in uvedbe prostovoljnega članstva. "Zbornica si bo tudi v prihodnje z močno voljo, s trdnim optimizmom, predvsem pa s strokovnostjo prizadevala stati ob strani podjetnikom in obrtnikom, še posebej pa članom zbornice, pri reševanju aktualnih težav posameznih sekcij. V upanju, da bodo pravo poslanstvo zbornice spoznali in dojeli tudi nečlani, pa se bo zbornica borila za sprejemanje in uveljavljanje sprejemljive in poštene zako- Stečajni upravitelj Tomaž Kos je nepremičnine Garanta, podjetja v stečaju od avgusta leta 2012, poskušal prodati že leta 2013, vendar zanje do zdaj ni bilo zanimanja. Celjsko sodišče je zato pozvalo Družbo za upravljanje terjatev bank in Poštno banko Slovenije, naj se izjasnita o nameravanem zbiranju ponudb za prodajo polzelskega Garanta. Slaba banka je terjatve do Garanta prevzela od Banke Celje in ima, tako kot poštna banka, na nepremičninah hipoteko. Gre za skoraj 6 hektarjev ve- liko zemljišče, ki je za več kot polovico pokritih s proizvodnimi prostori in halami. Tomaž Kos kot izhodiščno ceno za tovarniški kompleks predlaga 2,9 milijona evrov, kar je za deset odstotkov manj, kot znaša ocenjena tržna vrednost kompleksa. Kot je znano, so na območju Garanta pred časom odkrili toplo vodo, primerno za ogrevanje stanovanjskih hiš, kar je vrednost nepremičnine povečalo za 180 tisoč evrov. Kot eden resnejših kupcev se v javnosti omenja polzelska družba Dat-Con. T.T. Del upravne zgradbe Garanta nodaje, ki bo zmanjšala biro- nje," je bilo sporočilo prve seje kratske ovire in podjetnikom skupščine zbornice na temo omogočila čim lažje poslova- dela v prihodnje. L. K. v KI CENTER VELENJE STROKOVNA ŠOLA mamca znanja (jm) fabimo vas k vpisu v višješolske strokovne programe -N Vpis je možen do * ■ > wm n Več informacij na Šolski (talliti Vitlitnjit, Tiij mlado',li 3, 3320 Velenju, Tol.: 03 896 06 00, Inloinol: www.uv.si Davčne blagajne za pravično davčno breme? Kdor pa ne izda računa ... V Sloveniji je že nekaj časa predmet razprav in ugibanj, koliko bo predvidena uvedba davčnih blagajn pripomogla k zmanjšanju sive ekonomije in povečanju davčnih prilivov. Vlada je akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn potrdila v začetku tega meseca na 21. redni seji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je temeljni namen davčnih blagajn uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev. S tem naj bi se zmanjšal obseg sive ekonomije in okrepilo zavedanje o pravični porazdelitvi davčnega bremena med zavezanci v enakem položaju, s tem pa tudi spodbudili prostovoljno plačevanje davkov. S tem naj bi zagotovili tudi učinkovitejši nadzor nad izvajanjem predpisov s poenotenjem postopka nadzora gotovinskega poslovanja. Povečali naj bi se javnofinančni prihodki in izboljšalo upravljanje s človeškimi viri. Davčne blagajne naj bi vsaj deloma nadomestile pereče pomanjkanje inšpektorjev, pravi vlada. Davčne blagajne naj bi preprečevale davčne utaje in goljufije na področju DDV, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in ostalih dajatev Vse to naj bi prispevalo k vzpostavitvi enakopravnejših pogojev poslovanja, ureditvi trga, preprečevanju nelojalne konkurence in hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zaščiti potrošnikov in pridobitvi kakovostnejših podatkov o poslovanju davčnih zavezancev. Predlagani sistem davčnih blagajn za uresničitev teh ciljev temelji na nekaj osnovnih načelih: davčne blagajne predstavljajo dopolnilni ukrep nadzora nad poslovanjem z gotovino; uvedejo se načeloma za vse davčne zavezance, ki poslujejo v dejavnosti z gotovino in so dolžni izdajati račune, izjeme se določijo le v posebej upravičenih primerih; davčne blagajne naj standardizirajo način evidentiranja računov ob prodaji za gotovino; stroški uvedbe pri davčnih zavezancih in finančni upravi naj bodo sorazmerni s pričakovanimi učinki, sistem delovanja davčnih blagajn naj bo enostaven in naj povzroči minimalna dodatna administrativna bremena; uvede se odprt sistem, ki ne zahteva cer-tificiranja opreme, omogoča pa takojšnjo verifikacijo izdanih računov Po sklepu vlade bodo davčne blagajne uvedene oktobra letos, najkasneje pa do 1. januarja 2016. Kot pravijo na ministrstvu za finance, je finančne učinke uvedbe davčnih blagajn težko natančno oceniti, saj bi se zaradi uvedbe davčnih blagajn povečale evidentirane dobave blaga in storitev oziroma odhodki, kar predstavlja zmanjšanje presežka DDV. Zato so ocene lahko le približne, in sicer bodo predvideni učinki na letni ravni znašali od 50 do 100 milijonov evrov. Še vedno pa predlagani sistem davčnih blagajn ne rešuje osnovnega vprašanja: kaj s tistimi, ki bi morali, pa ne izdajo oziroma napišejo računa za opravljeno storitev ali dobavljeno blago. Edini nadzor nad njimi so kupci. Če ne zahtevajo računa, ne morejo uveljavljati potrošniških pravic. K. R. Hitenje ne prinaša želenih učinkov Danilo Basle Direktor OOZ ZZG Žalec Danilo Basle je mnenja, da se vlada loteva projekta davčnih blagajn preveč na hitro, da obstaja nevarnost, da ne bo zajela vseh enakopravno in da tako, kot je predlagana, ne bo prinesla želenih učinkov. »Uvedbi davčnih blagajn ne nasprotujem, vendar jih je potrebno uvesti za vse gospodarske in negospodarske subjekte, ki poslujejo z gotovino, torej tudi za zdravnike, zobozdravnike, odvetnike, notarje, kmečke turizme in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah - torej za vse brez izjem," je povedal Danilo Basle in ob tem podvomil, da bo celovita uvedba davčnih blagajn, kot to predvideva vlada, res prinesla doslednejše evidentiranje prihodkov legalnih subjektov. "To se ne bo zgodilo, če istočasno država ne bo izvedla ustreznega koraka za korenito zatiranje „šušmarstva“ in drugih oblik sive ekonomije. Smiselna in edina res prava rešitev je v tem, da nagradimo davkoplačevalce, če imajo ra- čun, in da ima zahtevati račun dejanski smisel. Ker neregistrirani subjekti računa ne morejo izdati, bi bile posledice logične in pričakovane - slediti bi moral drastični upad števila „šušmarjev“ ali pa bi se bili ti primorani registrirati za opravljanje dejavnosti. Takšno obliko dokazovanja davčnih olajšav smo v naši državi že imeli in smo jo ukinili iz meni popolnoma nerazumljivih in nelogičnih razlogov.« In kateri so konkretni razlogi za nasprotovanje hitenju pri uvajanju davčnih blagajn? »Lani smo uvedli t. i. virtualne blagajne, njihovega učinka še ne poznamo in ne moremo poznati, ker davčni zavezanci, ki jih morajo imeti, še niso oddali svojih letnih bilanc, na osnovi katerih bi lahko sodili in ocenjevali dejanski učinek ukrepa. Ker pa smo vsi podjetniki „lopovi in goljufi“, smo 31. 1. 2015 uvedli še „vezano knjigo računov“. Tudi učinka tega ukrepa v tem trenutku ne poznamo in sploh ne vemo, kakšen bo, a kljub temu že hitimo z uvedbo novosti, ki ji pravimo „davčna blagajna“. Ne morem se znebiti občutka, da gre pri tem hitenju za namero pomagati nekomu do hitrega in ogromnega zaslužka. Toč- no to se je zgodilo ob uvajanju davčnih blagajn v sosednji Italiji, kjer se je kasneje pokazalo, da je v resnici šlo za reševanje podjetja „O“, ki je izdelovalo tovrstne blagajne in, kolikor se spominjam, se je afera končala z odstopom finančnega ministra.« Danilo Basle je mnenja, da so bile že predstavljene kalkulacije stroškov uvajanja davčnih blagajn pri nas »hudo zavajajoče in namerno minimalizirane z namenom zavajanja zainteresirane javnosti«. »Pri stroških uvajanja davčnih blagajn ne smemo pozabiti na stroške, ki jih bo imela FURS, ki bo morala krepko okrepiti svoj informacijski sistem, da bo zagotavljala napovedane cilje in rezultate. Nadgradnja FURS-ovega informacijskega sistema bo potekala v obliki javnih naročil, kjer pa je zgodba žal že vnaprej znana. Menim, da sta predlagani način in obseg uvajanja davčnih blagajn nesmiselna brez predhodnih resnih analiz in poštene ocene stroškov ter seveda tudi realne ocene pričakovanega učinka za proračun RS. Kdo bo v tem primeru odgovarjal za ogromno gospodarsko škodo, ki bo nastala zaradi nepremišljenega hitenja oblasti?« L. K., foto: T. T. DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si Sebastjan Možina (Gostinstvo Sebastjan Možina, s. p.) iz Žalca, predsednik sekcije gostincev pri ZZG Žalec: »Država misli, da bodo davčne blagajne prinesle veliko dobrega. Na drugi strani je to aparat, ki ga je treba vzdrževati in nadzorovati. Tuje tudi Hrvaška ugotovila, da so stroški precej visoki, poleg tega mora imeti država za vse to veliko zaposlenih. Slovenija je majhna in gostinci smo že tako zelo obremenjeni s stroški, z raznimi SAZAS-i, ZAMP-i in različnimi institucijami, poleg tega moramo voditi HASAP-e, v glavnem ogromno institucij je obešenih na naše prihodke. Davčna blagajna v samem poslovanju ne bo prinesla velikih sprememb, bo pa podjetnik veliko bolj nadzorovan kot do zdaj, ampak za to bo imela tudi država veliko stroškov. Če damo vse skupaj na tehtnico, za državo ne bo takšnih dobičkov, kot predvideva, marsikateri gostinec pa bo zaprl lokal. Sedanje virtualne oziroma fiskalne blagajne so takšne, da ne dopuščajo brisanja ali spreminjanja računov. Ampak država pravi, da še ni zadovoljna s tem. Hoče se povezati do tiskalnika in tako izvajati nadzor. Tisti, ki imamo fiskalno blagajno, smo del opreme, ki bo potrebna pri davčni blagajni, že nabavili, čeprav bo še potrebno urediti določene strani. Tisti, ki nimajo fiskalne blagajne, bodo morali poskrbeti za nadgradnjo ali nakup ustrezne blagajne. K vsemu pa moramo dodati še stroške servisa - potrebno bo skleniti vzdrževalno pogodbo za naš računalnik, tisti, ki nimajo internetne zveze, pa bodo morali zvezo vzpostavljati preko telefona, kar je zelo velik strošek. Moramo pa se gostinci bolj povezati prek naše obrtne zbornice, da bo imela dobra poga- jalska izhodišča in mnenja z res vseh zornih kotov, tudi glede uvajanja davčnih blagajn.« Natalija Peternel (Pekama slaščičarna trgovina bar, Natalija Peternel, s. p.) iz Prebolda: »Uvedba davčnih blagajn zame ne pomeni nič posebnega, ker imamo že tako vse vodeno računalniško. Tudi z namenom njihove uvedbe nimam nobenih težav, ker pri nas ne utajamo davkov. Problem vidim samo v tem, kaj nam bo to prineslo finančno oziroma stroškovno, ker tega trenutno še nihče ne zna povedati. Glede na to, da imamo tudi prodajo na terenu, bo skoraj gotovo naš strošek povezovanje blagajne prek modema. Druge trgovine pa imamo že zdaj povezane internetno. Sicer pa imamo že dovolj težav zaradi krize. Če ni služb, ni denarja, kar mi, mali trgovci, zelo občutimo. Ob tem se zelo pozna še tuja konkurenca, ki so jo vpeljali v Slovenijo. Njihovim nizkim cenam nismo konkurenčni, kakor tudi ne moremo naše lastne proizvodnje (kruh, pekovsko pecivo, keksi) prodajati po tako nizkih cenah, kot jo ponujajo veliki trgovski centri. Vsi naši izdelki so ročno izdelani, s kakovostnimi surovinami in brez nepotrebnih dodatkov. Davčne blagajne po mojem mnenju ne bodo preprečile utaje davkov, ker tisti, ki nočejo izdati računa v eni ali drugi obliki, ga tudi v kakšni tretji obliki ne bodo. Pred enim letom smo že morali programsko prilagajati blagajne v tako imenovane fiskalne blagajne, zdaj so uvedene vezane knjige računov in sedaj uvajajo že tretjo spremembo na istem področju. Mislim, da se bo do konca leta glede uvedbe davčnih blagajn še veliko spremenilo. Meni se zdi še največji problem, kako bo finančna uprava delovanje davčnih blagajn uredila pri sebi oziroma kako se bodo sami pripravili na sprejemanje velikega števila podatkov, ki bodo naenkrat prihajali k njim. Do zdaj se je država na večino sprememb, ki jih je uvedla, slabo pripravila. Če se samo spomnimo velikih zapletov in zamud pri izdajanju odločb za plačilo vrtcem in odločb o otroških dodatkih pri centrih za socialno delo ter nazadnje nepremičninskega davka, ki ga sploh niso realizirali. Prav tako s strani ustreznih organov ni nobenih podatkov, kaj je prinesla uvedba fiskalnih blagajn, vezane knjige računov so se šele začele uporabljati, kakšni bodo rezultati, še nihče ne ve. Davče blagajne uvajajo torej kar »na pamet«, nam pa povzročajo nepotrebne stroške.« Iris Čater (Frizerski studio Irča, Iris Čater, s. p.) iz Žalca: »Davčne blagajne se mi zdijo v redu. Sem za urejen sistem, da je vse po pravilih, moti me samo to, da nismo vsi v enakem položaju. Mi, ki imamo že tako vse uradno narejeno in po pravilih, smo v drugačnem položaju od tistih, ki delajo na črno. Naj naredijo sistem za vse enak ali pa pavšalni davek, da bo vsak, ki bo nekaj odprl, plačeval neko vsoto. Sicer pa še čakamo, kaj bo s temi davčnimi blagajnami. Da bi zaradi tega morali zapreti lokal, se ne bojimo, saj moramo biti že zdaj zelo pazljivi in pisati račune, že zato, ker smo na takšni ulični lokaciji. Ne vidim velike razlike med vezanimi knjigami računov in davčno blagajno. Me pa na primer zelo moti, da je za vezane knjige računov samo ene vrste obrazec, da ni izbire in da so seveda novi obrazci približno dvakrat dražji v primerjavi s prejšnjimi blokci.« K. R. Izbrani produkti leta namazi Mlečni namazi Zelene Doline Mlekarne Celeia so prejeli laskavi naziv »Izbran produkt leta«, ki ga podeljujejo potrošniki kakovostnim in inovativnim izdelkom. Namazi so plod lastnega znanja Mlekarne Celeia. Njihova osnova je smetana, ki je pridobljena iz kontroliranega kakovostnega slovenskega mleka. Ne vsebujejo konzervansov in aditivov ter so nosil- ci oznake »Brez GSO - pride-lano/proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov«. Produkt leta je največja potrošniško glasovalna nagrada za inovativne produkte v svetu, ki so jo zasnovali pred 28 leti v Franciji in deluje v več kot 40 državah. Deluje po sistemu vpisov izdelkov in storitev široke potrošnje, ki so se pojavila na slovenskem tržišču pred manj kot 18. meseci kot nov ali prenovljen produkt. Transparentnost izbora produkta leta zagotavlja neodvisna javnomnenjska raziskava svetovno priznane raziskovalne agencije ACNielsen, narejena na nacionalnem reprezentativnem vzorcu slovenskih potrošnikov, po kateri zmagovalca vsake kategorije določijo izključno potrošniki. L. K. Pestro na sejmu Brezplačen ogled dveh muzejev Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je bilo konec januarja v znamenju turizma in kulinarike. Potekali sta namreč dve sejemski prireditvi, in sicer Alpe-Adria, turizem in prosti čas ter 9. mednarodni strokovni sejem - gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, go-stinsko-hotelska oprema, sladoled in vino. Tudi na letošnjem sejmu se je predstavila Dežela Celjska, ki združuje 21 občin in številne turistične ponudnike. Poleg term in zdravilišč so se izmenjaje predstavile tudi subregije: Osrednje Celjsko, Spodnje Savinjsko, Obsotelje in Kozjansko ter Dravinjsko. Spodnjo Savinjsko dolino so s svojo ponudbo zastopali ZKŠT Žalec, TD Šempeter, ZKTŠ Vransko in ZKTŠ Polzela ter kmetija Weiss iz Tabora. Obiskovalci sejma so lahko poleg splošnih turističnih informacij spoznali tudi turistično ponudbo Ekomuze-ja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec, Jame Pekel, Rimske nekropole in ponudbo občin Žalec, Vransko in Polzela. Ob bogatem sejemskem programu so pripravili tudi številna strokovna predavanja. T. Tavčar Prestavitev kmetije Weiss Tabor Na Prešernov dan, v nedeljo, 8. februarja, so na stežaj odprli vrata Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter rudarskega muzeja v Grižah. Obiskovalci so si lahko brezplačno ogledali stalne zbirke in razstave v ekomuzeju, v katerega jih je med 9. in 12. uro vabil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, po rudarskem muzeju pa so jih med 9. in 18. uro vodili člani Etnološkega društva Srečno. Kot so povedali obiskovalci, kar precej jih je prišlo tudi od drugod, so bili ž ogledom zadovoljni. T. Tavčar Med ogledom Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu Za ozdravitev Braslovškega jezera V soboto, 14. februarja, ko je bilo izpraznjeno Braslov-ško jezero še zavito v jutranjo meglo, je bilo ob bregovih jezera že slišati petje motornih žag, po jezerskem dnu, pokritem s plastjo snežne odeje, pa videti skupino ljudi, ki so z zaščitnimi maskami ha obrazu trosili apno po jezerskem dnu, da bi ga razkužili. To je bila delovna akcija na Braslovškem jezeru v organizaciji Turističnega društva Braslovče. Z jezerskega brega so odstranjevali posledice lansko- letnega žledoloma, iz ozkega pasu jezerskega dna pa vejevje in grmičevje, ki se je zaraslo v jezero. Prav veseli pa so bili »turisti«, ko se jim je po uri in pol intenzivnega dela pridružilo še pet mladih iz »Mladi za Braslovče«, ki želijo, da bi bilo Braslovško jezero zdravo in čisto. Jezersko dno je že pred dvema letoma zarasla strupena alga, ki ni le kvarila pogleda na jezero, temveč je ogrožala preostali rastlinski in živalski svet, hkrati pa kvarila videz naravnega jezerskega obmo- čja. Če bi imeli dovolj finančnih sredstev, bi se TD Braslovče skupaj z Ribiško družino Šempeter in Občino Braslovče lotilo intenzivnejših ukrepov za očiščenja jezera, vendar so prepričani, da bodo tudi s to akcijo vsaj delno pripomogli k lepšemu videzu in zdravemii jezerskemu življenju. Po opravljenem delu se je vsem prilegla malica, vsi pa so sklenili, da bodo pred spustom vode v jezero še natančneje očistili z jezerska dna embalažo, ki so jo vanj odvrgli naključni sprehajalci. T. Tavčar Del udeležencev akcije .lurizem-zaiec.s! Nekaj utrinkov s sejma Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega piva! Pričakujemo vas od 9. do 17. ure od torka do petka in od 9. do 12. ure ob sobotah. T: 03 571 80 21 I Prioritete in usmeritve SD Letos volilna konferenca Podpredsednik Socialnih demokratov in minister za obrambo Janko Veber je v soboto, 7. februarja, obiskal občinsko organizacijo SD Žalec, ki jo vodi novi predsednik Viktor Mitov, prejšnji predsednik Roman Virant pa še naprej vodi območno organizacijo SD. Janko Veber je spregovoril o prioritetah in usmeritvah stranke v letošnjem letu. Po besedah podpredsednika bodo pri SD še dodatno pozorni na socialo, zato pripravljajo program pomoči najrevnejšim. Glede privatizacije so v SD še naprej prepričani, da je državno ^premoženje mogoče voditi dobro, če se »na pregleden način izbere dobre menedžerje«. Tudi zato si po besedah podpredsednika SD želijo, da se seznam 15 podjetij, predvidenih za prodajo, ki so ga že potrdili v državnem zboru, z evropskimi partnerji ponovno pregleda in se po potrebi spremeni. »Nobene potrebe namreč ni, da se prodajajo podjetja, ki državi prinašajo dobiček,« je dejal Veber. Slednji sicer priznava, da so glede sprememb omenjenega paketa v koaliciji različna mnenja. V SD si bodo letos po Vebrovih besedah prizadevali, da ne bi prišlo do zmanjšanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. »V praksi to pomeni, da bomo zelo pazljivi, če se bo kje pojavila kakšna ideja o novem davku ali novih davščinah,« je še dejal. V tej luči je napovedal, da so spremembe obdavčitve premoženja dopustne le, če dobimo zakon, ki je bolj »moderen«, v nobenem primeru pa ni dopustno, da se posameznim osebam ali organizacijam davčno breme zviša. D. N. m A ■M jt W $ w * 9 4 1 K fi 91 Z obiska podpredsednika SD in ministra v Grižah KULTURE Ne, nisem se zmotila, ko sem v naslovu napisala kulture, kajti pisala bom o različnih kulturah, ne samo o kulturi, kot je na primer kulturni praznik, ki smo ga praznovali ta mesec. Kulturno se obnašaj. Le kdo si je to izmislil? Sploh kdo ve, kako se kulturno obnaša? Reče se, lepo se obnašaj in pika. Vsaj jaz tako mislim. Kultura oblačenja, lepo vas prosim! Pač nadenemo nase, kar imamo in kar nam je všeč, pa če je to všeč drugim ali pa ne. Seveda je kul, če imamo toliko pod palcem, da si kupimo dobre znamke in firme. Dobre znamke in firme ? Dajte no, saj je skoraj pod vsako nalepko skrit napis »Made in China«. Kultura pitja. To je pa dvorezen meč. Bom razložila. Če kak kravatar pije nekoliko več, prizanesljivo rečemo, da je dobre volje, če pa malo globlje pogleda v kozarec kak France, pa je mnenje enotno - glej ga pijanca. Kulturne prireditve, ki jih dnevno spremljamo na televiziji in gledaliških deskah, pa naj bi bile tisti višek kulture in naj bi vsakemu izmed nas polepšale in obogatile čas, ki smo ga pripravljeni nameniti kulturi. Žal pa je tudi v kulturi prevzela skrb za kulturo komercialna kulturna industrija, kot je na eni izmed proslav dejal naš rojak Ervin Fritz, povečini uvožena in glede plehkosti preizkušena na zahodu in zdaj krošnjari pri nas s svojo trivialno turbo robo. Se strinjam, saj skoraj ni predstave, kjer nam ne bi bila podana anatomija človeškega telesa, predvsem tisti organi, ki so nekdaj veljali za tabu temo. Vzemi ali pusti. Tudi to je menda kultura. Naj zaključim, rada imam kulturo, kultura je del mene in da sem se znašla na tej poti, se moram zahvaliti (kot se je zahvalil eden izmed naših nogometašev) mojim staršem, predvsem pa očetu in mami. Ostanite kulturni! OlaMar Občinski odbor SDS Žalec, ki ga vodi Robert Čehovin, je skupaj s SMC - Stranko Mira Cerarja in Desusom druga najmočnejša stranka v Občinskem svetu Občine Žalec, saj imajo vsi po pet svetnikov in vsak svojega podžupana. Robert Čehovin je že drugi mandat podžupan in soodgovoren za uspešno delovanje lokalne skupnosti. »Naš odbor redno in vestno spremlja občinsko politiko, saj smo v to vpeti kot druga stranka po številu svetnikov v občinskem svetu. Smo tik pred sprejetjem proračuna, ki smo se ga temeljito lotili. Videli smo, da so v proračunu določene dobre ideje, seveda pa kot zunanji partner v lokalnem okolju razumemo, da se določene investicije ne morejo izpeljati kar čez noč,« je povedal Robert Čehovin. »Kar se tiče lokalne politike naše stranke, nas čaka letos tudi volilna konferenca, sicer pa, kot vse stranke, po težkem in napornem volilnem letu 2014 nekako usklajujemo in balansiramo naše finance, saj je glede financiranja strank, kot tudi vsega ostalega, za nami res težko leto. Sicer pa moram reči, da se v našem odboru stranke trudimo biti prisotni na področjih športa, kulture in vsega ostalega delovanja v lokalni skupnosti. Mislim, da smo ko- Robert Čehovin rekten in upoštevanja vreden partner. Tudi naše sodelovanje s centralo stranko je vedno dobro, poti so utečene in uprte v Prejšnjo nedeljo smo na predstavitvi argentinske folklorne skupine v Domu II. slovenskega tabora opazili tudi prvaka SDS Janeza Janšo z ženo Urško. Robert Čehovin je zanikal, da bi bila Janševa prisotnost na prireditvi povezana s kakšnim strankarskim sestankom. »Naš predsednik stranke veliko hodi po državi, kjer predstavlja svojo najnovejšo knjigo Noriško kraljestvo,« je še dodal Robert Čehovin. prihodnost. Značilno za našo stranko je, da pri nas ni počitka, tudi če ni volilno leto, sp vedno neke aktivnosti.« D. N. Janez Janša v Žalec zaradi prireditve KR0N0TERM Termotehnika, d. o. o., je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo prosto delovno mesto VODJA SERVISA IN MONTAŽ za toplotne črpalke in hladilne naprave. Naloge in odgovornosti: - vodi in usmerja delo serviserjev in monterjev na področju servisiranja in montaž toplotnih črpalk in hladilnih sistemov - usklajuje naročila in dela pri pogodbenih serviserjih - monterjih tako doma kot v tujini - skrbi in organizira izobraževanje lastnih in pogodbenih serviserjev doma in v tujini - izbira, naroča in skrbi za ustrezno servisno opremo in prevozna sredstva - tesno sodeluje z razvojnim in s prodajnim sektorjem v podjetju in jih podpira s statistiko servisnih posegov in predlogi za izboljšave Zahtevana znanja in osebne lastnosti: - visokošolska ali univerzitetna izobrazba s področja strojništva (energetika), mehatronike oziroma elektrotehnike (šibki tok) - petletne izkušnje na tem ali podobnem področju - sposobnost timskega dela - dobro poznavanje računalniških orodij - dobro znanje angleškega jezika - zaželeno znanje nemškega jezika - obvladovanje vodstvenih veščin - zaželeno osnovno znanje področja ogrevanja, toplotnih črpalk, hladilnih naprav itd. - vozniški izpit B-kategorije - bivanje v bližini podjetja (do 30 km) Nudimo: Zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Omogočeno je delo v podjetju, ki ima vsakoletno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastnim razvojem in prodajo. Prav tako nudimo tudi permanentno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki. Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 5. 3. 2015 na naslov Termotehnika, d. o. o., Orla vas 27 a, 3314 Braslovče, ali na elektronski naslov alenka. kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokličite na telefonski številki 03/703 16 20 ali 041 605 951. ■. ÌjAA ’ . .-Hi .......................... ..........—............. Jubilejno leto PGD Dobriša vas-Petrovče MDI Žalec v znamenju 45-letnice pred 70 leti. Iz poročil je bilo zaznati aktivno in predano delovanje društva. Program, ki so si ga zastavili pred letom dni, so uspešno izpeljali oziroma celo presegli, saj so pripravili več nepredvidenih dejavnosti, ki se nanašajo predvsem na sanacije po požarih in druge nesreče. Podoben program dela so si zastavili tudi za letošnje leto, bo pa precej več dejavnosti posvečenih jubileju. Poseben izziv pa predstavlja društvu v prihodnosti nakup novega gasilskega avtomobila, kar pa se ne bo zgodilo tako kmalu, saj predstavlja to velik strošek, ki zahteva daljši čas zbiranja sredstev. D. N. Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas-Petrovče praznuje letos 70-letnico svojega obstoja. Jubilejno leto so konec prejšnjega meseca začeli s slovesnim občnim zborom, svojo obletnico pa bodo kronali z jubilejno proslavo v začetku junija. Predsednik društva Bernard Jelen je na občnem zboru povedal, da bodo jubilej obeležili v bolj skromnih okvirih, primerno kriznemu času. Imenovani odbor je že začel z delom, v pripravi je vsebinski del in časovnica posameznih dejavnosti, ki bodo posvečene jubilejnemu letu. Okvirni datum prireditve je 6. junij. Praznovanje s slavnostno sejo bodo iz- peljali v okviru krajevnega praznika, na njej pa bodo podelili društvena in druga priznanja. S sejo, povorko in veselim druženjem pa bodo zaokrožili sedem desetletij nepretrganega in uspešnega delovanja. Jubilejnemu občnemu zboru je poleg članic in članov prisostvovalo tudi veliko število predstavnikov sosednjih gasilskih društev, Gasilske zveze Žalec in drugih gostov. Gasilci so ppsebno čast izkazali edinemu še živečemu ustanovnemu članu društva Josipu Apnarju -Pepiju. Slednji je z zanimanjem spremljal podana poročila predsednika društva in ostalih, ki nadaljujejo z delom, s katerim so njegovi sotovariši začeli Zimska idila s pogledom na njihov gasilski dom Po očetovih stopinjah Blaž Gladek iz Dolenje vasi je v sodelovanju s Športno zvezo Prebold in Fundacijo za šport v Občinski knjižnici Prebold poskrbel za zanimivo predavanje o svojih alpinističnih začetkih, športnem življenju in alpinistični odpravi v himalajsko gorovje Tien Shan v Kirgiziji. Šestindvajsetletni Blaž Gladek, ki je tako kot njegov oče član Alpinističnega odseka Kamnik, se je z alpinizmom začel ukvarjati pred dobrimi štirimi leti. Kot otrok in tudi še pozneje je z očetom veliko hodil po hribih. Ker običajno jabolko ne pade daleč od drevesa, se je tudi Blaž odločil postati pravi alpinist. Na predstavitvi v Preboldu je spregovoril o svojih začetnih korakih v tem ekstremnem športu, najrazličnejših vzponih in alpinističnih izobraževanjih. Predavanje je popestril s projekcijo najrazličnejših fotografij, izpostavil pa je lansko poletno odpravo v Himalajo. Desetčlanska slovensko-hr-vaška odprava je nameravala osvojiti 7010 m visoki vrh Khan Tegri, ki v prevodu pomeni Gospodar neba in leži na tromeji Kirgizije, Kitajske in Kazahstana v tako imenovanem Nebeškem gorovju (Tien Shan), sicer precej priljubljenem cilju slovenskih alpinistov, ki pa je tudi tokrat terjal krvavi davek, saj je eden od hrvaških članov odprave izgubil življenje. D. N. Blažu v Preboldu prisluhnilo kar nekaj planincev in ljubiteljev gora Industrijsko gasilsko društvo aktivno Medobčinsko društvo invalidov Žalec obeležuje letos 45-letnico delovanja in v jubilejnem letu bodo vse tradicionalne in druge dejavnosti posvetili jubileju, ki ga bodo slovesno proslavili 9. junija. V četrtek, 29. januarja, prav na dan ustanovitve društva, so se na slovesni seji sestali člani izvršnega odbora in predstavniki spodnjesavinjskih občin. Na jubilejni seji v društvenih prostorih je predsednik društva Janez Meglič predstavil delovanje društva in dejavnosti, ki jih bodo posvetili jubileju, ter povedal, da je MDI Žalec od leta 1970 delovalo kot sekcija celjskega društva. Ob 45-letnem jubileju bodo izdali zbornik z naslovom Naših 45 let, na junijski slovesnosti pa bodo podelili priznanja prostovoljcem in drugim, ki Z jubilejne seje v prostorih MDI Žalec pomembno prispevajo k uspešnemu delovanju njihove organizacije. V drugem delu jubilejne seje so zbrane nagovorili tudi župani (Janko Kos in Vinko Debelak) oziroma podžupani (Igor Pungartnik in Danica Tajnšek) in predsednik MS Žalec Roman Virant. Pohvalili so delo društva in obljubili, da bodo po svojih močeh tudi v prihodnje pomagali pri njihovem poslanstvu in tudi praznovanju jubileja. D. N. V prostorih jedilnice podjetja Odelo v Preboldu so pripravili občni zbor na novo obujenega industrijskega gasilskega društva. Po propadu nekdanje tekstilne tovarne je bilo prekinjeno tudi operativno delovanje njenega prostovoljnega industrijskega gasilskega društva z več kot 140-letno tradicijo. Člani nekdanjega društva so prav zaradi tradicije še vztrajali in le formalno-administrativno delovali v okviru preboldske gasilske zveze. »O samem preoblikovanju smo se pogovarjali že skoraj dve leti, saj smo se zavedali, da s sedmimi še aktivnimi člani brez podmladka ne bi šlo več. Cilj je bil zdržati še eno mandatno obdobje, in sicer do leta 2018, nato pa društvo ukiniti. To bi bilo najlažje, vendar društva s 140-letno tradicijo ne bi imeli nikoli več. Že nekaj časa se je vedelo, da bi podjetje Odelo po zakonskih predpisih moralo imeti, glede na njegovo požarno ogroženost in število zaposlenih, svoje gasilsko društvo. Padle so ideje, da bi se s soglasjem podjetja Odelo PIGD TTP preoblikovalo in prilagodilo novonastalim razmeram ter kot tako nadaljevalo tradicijo 140 let starega tovarniškega industrijskega društva. Po več srečanjih v preteklem letu s podjetjem Odelo, GZ Prebold, PIGD TTP in koordinatorjem akcije Vinkom Žoharjem smo uskladili vse pomembne zadeve in ob koncu lanskega leta zadevo pripeljali do konca. Še prej je upravni odbor PIGD TTP ■ sprejel vse predlagane ukrepe, nove člane in spremembe statuta društva ter preimenoval društvo in imenoval kadrovski sestav novih organov vodenja društva. Najpomembnejše pri vsem tem je bilo ponovno aktiviranje Delovno predsedstvo in predsednik društva Rajko Cokan na občnem zboru preoblikovanja društva operativnega dela društva, ki ga od stečaja tekstilne tovarne ni bilo več. S to spremembo se je povečala požarna varnost v podjetju Odelo Slovenija, ki v nadaljevanju tudi financira društvo, po drugi strani pa se nadaljuje 140-letna tradicija industrijskega gasilstva v Preboldu. To je prvi tak, skoraj zgodovinski primer na državni ravni, da se je neko industrijsko društvo po stečaju matičnega podjetja ponovno operativno aktiviralo. Navadno je tako, da s stečajem tovarne propade tudi njeno gasilsko društvo,« je na občnem zboru povedal Rajko Cokan, ki bo ostal v vlogi predsednika društva še do konca mandata, to je do leta 2018, Damjan Hribar pa je postal poveljnik društva. V društvo, ki se po novem imenuje PIGD Prebold, so sprejeli 31 novih članov iz vrst zaposlenih, ki so v večini tudi gasilci v svojih bivalnih okoljih. Načrti za delovanje društva so zelo smeli, vendar, kot pravijo, jih bodo uresničevali postopoma. Za začetek so kupili zaščitne obleke in dihalne aparate. Občnega zbora so se udeležili tudi direktor podjetja Odelo Slovenija Davorin Do-bočnik, župan Občine Prebold Vinko Debelak, predstavnik GZ Slovenije in regijskega sveta Saša Janko Žuntar, predsednik in poveljnik GZ Prebold Branko Verk in Darko Kranjec ter predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih društev v GZ Prebold. D. Naraglav UML fa Quècc un fskd . , !■./* i CrLU/Uf2/ PO DOLINI februar 2015 15 Da starejši ne bili lahek plen zlikovcev Na zofi tokrat Mjavkice Takšen je bil naslov predavanja, ki ga je Društvo za kakovostno starost Zimzelen Žalec 12. februarja organiziralo v Hiši sadežev družbe, kamor so povabili upokojeno kriminalistično inšpektorico Zdenko Jan iz Šempetra. Zdenka Jan, tudi članica Društva za nenasilno komunikacijo Mavrica iz Žalca, je govorila o nevarnih okoliščinah v vsakdanjem življenju starejših ljudi in tudi o samozaščitnem ravnanju, da bi čim manjkrat prišlo do takih situacij. Glede na to, da v tretjem življenjskem obdobju, kot radi rečemo obdobju po upokojitvi, naše fizične in umske moči počasi pešajo, je ta skupina precej lahek plen storilcev različnih kaznivih dejanj. Zato je Janova opisala nekaj situacij, kjer moramo biti še posebej pozorni na svoje premoženje in predvsem na svojo varnost. Začela je z domom, kamor zaradi pogoste osamljenosti radi spuščamo na videz prijazne ljudi, ki nam ponujajo najrazličnejše »ugodne« predmete in usluge. Med njimi so pogosto ljudje, katerih edini cilj je, da bi ljudi ogoljufali. Slušateljem je predlagala, naj v svoj dom spuščajo le znane osebe, tujce pa odpravijo kar skozi okno, balkon ali priprta vrata. Opozorila je na situacije, ko nas neznanci prosijo za kozarec vode, telefon ali stranišče, in poudarila, naj nas ne zavedeta njihova navidezna stiska in prijaznost. Omenila je tudi pomen dobrih sosedskih odnosov. Sosedje naj bodo pozorni na dogajanje v našem domu ali naj v času naše odsotnosti izpraznijo poštni nabiralnik, dvignejo rolete, prižgejo luč ali radio in na ta način morebitne »fakine« preslepijo, da smo doma. Janova je govorila tudi o nevarnostih, ki nam prežijo na ulici, in poudarila, da smo kriminalnim dejanjem najbolj izpostavljeni tam, kjer je gneča, na primer na tržnici, železniški in avtobusni postaji in v večjih nakupovalnih centrih, pa tudi na osamljenih, temnejših krajih, kjer so dejavni tako imenovani »žeparji in torbi- čarji«, ki so za dosego svoje namere pripravljeni uporabiti tudi fizično silo. Slušatelje je opozorila, naj ne poskušajo za vsako Ceno zadržati svoje lastnine, saj jih lahko tatovi pri tem močno poškodujejo. Opozorila je tudi na nevarnost tatvine pri bankomatih, zato je smiselno, da se poslužujemo tistih v zaprtih prostorih. Na koncu je Janova, ki se je kar nekaj let ukvarjala s preiskovanjem kaznivih dejanj znotraj družine, slušatelje opozorila, naj bodo pozorni in kritični do neprimernega ravnanja s starostniki v krogu družine. Poudarila je pomen druženja in medsebojne pomoči, predvsem pa dolžnost ukrepanja institucij, kot so centri za socialno delo, policija, zdravstvo in nevladne organizacije, ki zaznajo neustrezno oskrbo ali neprimerno ravnanje s starejšimi ljudmi. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, svoje pa so s posameznimi primeri in z osebnimi izkušnjami dodali tudi udeleženci. D. Naraglav Zdenka Jan med predavanjem Defibrilatorja v Žalcu in Matkah Podjetje Zagožen je decembra poskrbelo za namestitev dveh defibrilatorjev, s katerima bodo laliko nudili takojšno pomoč ob zastoju srca pomoči potrebnim. Defriblirator so namestili v poslovni objekt podjetja Zagožen d. o. o. v Žalcu, drugega pa v Matkah. V Žalcu bodo sedaj lahko v primeru zastoja srca takoj pomagali kateremu od sodelavcev in obiskovalcev, v Matkah, kjer Zagožnovi živijo, pa tudi vsem vaščanom. Srčni zastoj je najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Najbolj učinkovita metoda pomoči je uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Ob takojšni uporabi aparata je verjetnost preživetja 90-odstotna. V podjetju Zagožen so organizirali tudi predavanje in usposabljanje na temo srčnega zastoja in upora- Eden od dveh defibrilatorjev na steni garaže v Matkah be defibrilatorja za vse zaposle- gasilskega doma v Matkah pa ne, konec januarja v dvorani za vse vaščane Matk. D. N. Mjavkici Ani in Maša - gostji tokratnega Večera na zofi v pogovoru z Markom Repnikom Februarski Večer na zofi, ki ga v preboldski občinski knjižnici pripravlja Marko Repnik v sodelovanju z Janezom Vedenikom, je bil tokrat namenjen spoznavanju vokalne pop skupine M.J.A.V. Lani smo lahko članice te skupine spremljali tudi v oddaji Slovenija ima talent. Gostji večera sta bili Ani Frece in Maša Uranjek, ki imata za sabo že plodno glasbeno pot. Ani kot solo pevka, zlasti šansonov, Maša pa kot članica narodno-zabavnega ansambla Navihanke. Od Navihank poje pri Mjavkicah tudi Jasmina Šmarčan, skupino pa zdaj zaokroža Ana Golavšek, ki je nadomestila Veroniko Vadlan, ki občasno še sodeluje z'njimi. Vse članice skupine (M - Maša, J - Jasmina, A - Ani in V - Veronika oziroma zdaj Ana) so akademske glasbenice, ki gojijo štiriglasno petje, kar je po besedah Irene Vrčkovnik, ki dekleta pozna in jih spremlja od začetka njihove glasbene poti, zelo zahtevno petje. Mjavkice, kot jim pravijo njihovi prijatelji, so na glasbeni sceni pravzaprav kratek čas, šele od leta 2012, toda v tem času so postale prepoznavne v svojem okolju, vse bolj pa jih poznajo tudi drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Mnogi so jih spoznali prav na lanskoletnih talentih in festivalu Sredi zvezd v Žalcu, kjer so osvojile tretjo mesto. Lani pa je luč sveta zagledala v videospotu tudi njihova glasbena balada in hkrati glasbeni prvenec z naslovom Čakam. Avtorica besedila in glasbe je Ani Frece, aranžma je delo Marka Mozetiča - Moža, spot pa sta režirala, posnela in zmontirala Andrej Pratnemer in Matej Vranič. V pogovoru z Markom Repnikom sta gostji povedali, da je bila promocija tega videa izjemen dogodek, predvsem zaradi okolja Ribnika Lisjak in tudi zaradi možice znanih oseb. Njihova nadaljnja pot bo tudi v prihodnje tlakovana z glasbo, in to profesionalno, saj so se odločile, da se bodo z glasbo ukvarjale poklicno. Želijo uspešno nastopati, bogatiti in lepšati svoje življenje in tudi življenje vseh, ki jim prisluhnejo na njihovem koncertu ali ob številnih drugih priložnostih. D. Naraglav S pogumom do gasilskega vozila Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc je v preteklih januarskih dneh organiziralo dobrodelni koncert za nakup gasilskega avtomobila. Koncert so poimenovali S pogumom do gasilskega vozila. Gasilci in krajani tega kraja so že dolgo poznani kot izvrstni organizatorji, kar potrjuje njihova vsakoletna avgustovska etnografska in turistična prireditev Tekma koscev, grabljic in ■ Štangarjev, ki se je udeleži tisoč in več obiskovalcev iz Savinjske doline in od drugod. Poleg tega poskrbijo vsako leto tudi za pu- stno rajanje, proslavijo kulturni praznik, dan žena, pri tem je še posebej dejavna kulturna sekcija društva, se veselijo veselega decembra ... Tokrat so prvič organizirah tudi dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za nakup novega gasilskega avtomobila in uspelo jim je zbrati 1800 evrov. Gasilci si že več let želijo nov avtomobil, vendar je bilo potrebno najprej obnoviti gasilski dom in proslaviti devetdesetletnico. Po praznovanju pa so svoje dejavnosti usmerili k novemu cilju. Polovico sredstev za nakup novega avtomobila bo prispevala občina, ostalo pa bodo morali zbrati sami s pomočjo podobnih prireditev, prostovoljnimi prispevki krajanov in z donacijami. Željo po nakupu novega vozila želijo uresničiti letos. Na dobrodelnem koncertu so nastopili ansambla Pogum in Vikend, klapa Sidro, mladi člani PGD in glasbeniki Anja Kupec, Luka Skok, Urh Štrakl in Matija Vitasovič, program pa je povezoval Boris Kopitar. D. N. S pesmijo do gasilskega vozila Gasilski veleslalom na Golteh Ekipa OŠ Prebold na državno Tekmovanje v veleslalomu dročnem prvenstvu zaključile tekmovanje. Najboljše uvrstitve osnovnošolcev iz naše doline: med mlajšimi deklicami (nekategorizirane) je v veleslalomu zmagala Naja Podbrežnik (OŠ Petrovče), druga je bila Anja Puhar (I. OŠ Žalec), tretja pa Vita Černila (OŠ Prebold). Med mlajšimi dečki (nekategorizirani) je Patrik Šmid (OŠ Polzela) zasedel tretje, Nejc Čerčnik (OŠ Petrovče) med kategoriziranimi drugo, Lan Aleksander Dobnik (OŠ Vran-sko-Tabor) pa tretje mesto. Pri starejših deklicah (nekategorizirane) je Naja Črnila (OŠ Prebold) zasedla drugo, Ajda Uranjek (OŠ Prebold) peto, Neža Četina (OŠ Šempeter) sedmo, Maja Lobnikar (OŠ Petrovče) deveto in Eva Kum-perger (OŠ Šempeter) deseto mesto. Vse so se uvrstile na državno tekmovanje. Pri starejših dečkih (nekategorizirani) so se med spo-dnjesavinjskimi veleslalomisti najbolje odrezali in si prav tako prislužili uvrstitev na državno tekmovanje Urh Rak (OŠ Braslovče) s četrtim, Aljaž Pečnik (OŠ Petrovče) s petim, Jaka Jošt (OŠ Prebold) s šestim, Lucijan Semprimožnik (OŠ Braslovče) s sedmim in Miha Drame (OŠ Petrovče) z desetim mestom. Ekipno je bila v smučanju starejših deklic in dečkov najuspešnejša OŠ Prebold, ki je zasedla prvo mesto in se uvrstila na državno tekmovanje, peto mesto pa sta si delili OŠ Braslovče in OŠ Petrovče. Ekipno med mlajšimi deklicami in dečki so bile med najboljšimi kar štiri šole v dolini, drugo mesto sta si delili OŠ Prebold in I. OŠ Žalec, četrta je bila OŠ Petrovče in peta OŠ Polzela. V deskanju na snegu, kjer je bila konkurenca nekoliko manjša, sta prvi dve mesti pri mlajših deklicah zasedli Ana Dobovičnik in Pia Doler (OŠ Petrovče), tretje pa Anali Kočevar (I. OŠ Žalec). Med mlajšimi dečki (nekategorizirani) je Lovro Kavčič (OŠ Petrovče) osvojil drugo, Jaka Vodlan (OŠ Braslovče) pa tretje mesto. Brez konkurence je med mlajšimi dečki (kategorizirani) zmagal Bono Kralj Kos (OŠ Polzela). Pri starejših deklicah sta slavili deskarki z OŠ Petrovče, prvega mesta se je veselila Pina Držan, drugega Tajda Pucič, na tretjem pa je pristala Neja Stojnič (OŠ Šempeter). Vse so se uvrstile na državno tekmovanje. Nanj so se uvrstili tudi starejši dečki - deskarji Urh Rak (OŠ Braslovče), ki je zasedel drugo mesto, Matevž Rebevšek (I. OŠ Žalec), ki je bil tretji, Urh Gorič (OŠ Prebold) četrti, Žan Dolar (OŠ Petrovče) peti, Anže Nik Hernaus (OŠ Braslovče) deveti in Jan Krumpak (OŠ Petrovče), ki je pristal na desetem mestu. L. K. Člani Športnega društva Gomilsko so drugo februarsko nedeljo na Blaževi Zidanici v Grajski vasi organizirali tradicionalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Tovrstni športni dogodek pripravljajo že od leta 1992. Pogoji za tekmo so bili odlični, temperatura -3 stopinje Celzija, vreme delno oblačno, snega pa med 30 in 40 cm. Med sabo se je v različnih starostnih kategorijah pomerilo 41 smučark in smučarjev, ki so se preizkusili na progi s 13 vratci. Starter Sandi Jelen, merilec časa Marjan Laznik, zapisnikarja rezultatov Vinko Topol-šek in Sabrina Serdoner so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo nemoteno. Vodja organizacije tekmovanja je bil Sandi Vitanc, ki je s svojimi pomočniki progo dobro utrdil že nekaj dni pred začetkom tekmovanja. Drago Vitanc in Iztok Derča sta poskrbela za domače kuhane klobase, za pijačo pa s pomočniki predsednik športnega društva Matej Jerman. Marjan Laznik se je v imenu športnega društva v zaključnem govoru zahvalil vsem tekmovalcem, organizatorjem in sponzorjem, še posebej pa lastnikoma zemljišča Urošu in Vinku Drči, da so lahko tudi '-V Z veleslalomskega tekmovanja najmlajših letos pripravili tekmovanje na tradicionalni lokaciji. Cilj tekmovanja je bil dosežen in namen uresničen. Zaključili so brez poškodb, domov pa je odšlo veliko nasmejanih otroških obrazov in ponosnih staršev. T. T. Na Golteh so pripravili že 9. gasilski veleslalom savinj-sko-šaleške regije. Tekmovanja se je udeležilo več kot 60 tekmovalcev iz GZ Žalec, GZ Prebold, GZ Zgornje Savinjske in GZ Šaleške doline. Tekmovalci so v štirih starostnih kategorijah tako v moški kot ženski konkurenci tekmovali posamezno, za ekipni rezultat pa so štele tri najboljše uvrstitve posameznega društva iz dveh različnih tekmovalnih kategorij (obvezno ena članica in dva člana). Prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji so prejeli medalje, prve tri ekipe v ekipnem tekmovanju pa pokale. Prvo mesto je med ekipami osvojilo PGD Škale iz GZ Šaleške doline, druga je bila ekipa PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, tretje mesto so zasedli gasilci PGD Latkova vas, njihov uspeh pa so z 10. mestom zaokrožili gasilci iz Šešč. GZ Prebold je bila tako z dvema pokaloma najboljša. V skupnem seštevku najboljših treh rezultatov so gasilci PGD Parižlje-Topovlje osvojili šesto mesto, gasilci iz Vrbja osmo in gasilci s Ponikve pri Žalcu deveto mesto. Med posamezniki je absolutno najboljši čas (38,05 sekunde) dosegel Klemen Verk iz PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka, ki je tekmoval v kategoriji od 31 do 45 let, drugi najboljši čas (40,69) je dosegel Aleš Rednjak iz PGD Škale, ki je tekmoval v kategoriji od 46 do 58 let, tretji najboljši čas (41,63) pa je imel Robert Krk, prav tako iz PGD Škale, ki je tekmoval v kategoriji od 31 do 45 let. V posameznih ženskih kategorijah so se med najboljše tri zapisale Katarina Vasle s Ponikve pri Žalcu (prva v kategoriji od 17 do 30), Špela Lubej iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka (druga v kategoriji od 31 do 40 let), Mojca Smole Kramar iz PGD Latkova vas (tretja v kategoriji od 31 do 40 let) ter Karmen Janc iz Vrbja in Ivanka Pikelj iz Šešč v kategoriji starejše članice nad 51 let. V moških kategorijah so se z medaljami okitili še Gašper Irman (prvi v kategoriji od 17 do 31 let), Rafko Irman (tretji v kategoriji od 31 do 45 let), oba člana PGD Parižlje-Topovlje, Tomaž Stepišnik iz PGD Latkova vas (drugi v kategoriji od 46 do 58 let), Miran Adri-nek PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka (tretji v kategoriji od 46 do 58 let) in Andrej Zobovnik iz PGD Šešče, ki je med starejšimi člani nad 59 let osvojil drugo mesto. D. Naraglav Na osnovnošolskem področnem tekmovanju v veleslalomu in deskanju na snegu celjske in zasavske regije se je med 172 učenci iz 17 šol uspešno uvrstilo tudi 120 tekmovalcev iz osmih spodnje-savinjskih šol (OŠ Braslovče, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Polzela, OŠ Prebold, OŠ Šempeter, OŠ Vransko-Tabor in I. OŠ Žalec). Ekipa starejših deklic in dečkov OŠ Prebold in 23 osnovnošolcev iz naše doline, 10 smučarjev in 12 deskarjev starejših kategorij se je uvrstilo na državno tekmovanje. Tekmovalci osnovnih šol iz naše doline so torej predstavljali več kot dve tretjini vseh tekmovalcev. Od 120 se jih je 91 pomerilo v veleslalomu na smučeh v kategorijah mlajših deklic in dečkov ter starejših deklic in dečkov, 29 pa v deskanju na snegu v kategorijah mlajših in starejših dečkov in deklic. Najštevilčnejši sta bili zasedbi OŠ Petrovče in I. OŠ Žalec s po 29 tekmovalci, OŠ Šempeter je imela 23 tekmovalcev, OŠ Prebold 17, OŠ Braslovče 16, OŠ Polzela 4 ter OŠ Griže in OŠ Vransko-Tabor po enega tekmovalca. Na državno tekmovanje se je s področnega tekmovanja uvrstilo prvih deset nekategoriziranih tekmovalcev in prve tri ekipe v starejši kategoriji, mlajše kategorije pa so na po- Del preboldske ekipe med ogrevanjem Pripravili turnir v badmintonu Najboljši na turnirju v badmintonu V nedeljo, 1. februarja, je na POŠ Trje v organizaciji Kluba mladih Galicija potekal tradicionalni turnir v badmintonu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Največ znanja je prikazal že nekajkratni zmagovalec turnirja Gavrav Laul, ki je v finalu premagal Dejana Naprudnika, tretje mesto pa je zasedel domačin Miha Florjane. L. K. Nočna smuka Klub mladih Galicija je sredi februarja v novem naselju v Galiciji nasproti šole na Trju pripravil že 2. nočno smuko, ki se je je udeležilo okoli 100 ljudi. Mlado in staro je uživalo v smučanju in sankanju pod reflektorji, poskrbeli so tudi za vlečnico, živo glasbo ter brezplačno pijačo in jedačo. "Najbolj utrujeni" pa so se lahko naslonili tudi na legendarni snežni točilni pult. L. K. OBČINA ŽALEC Ponedeljek, 2. marec, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 2. marec, ob 19.30 19. dobrodelni koncert Z roko v roki; Karitas Petrovče; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 4. marec, ob 18. uri Utrip domoznanstva: Folklorno društvo Vransko se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 5. marec, ob 16.30 literarno valovanje po Spodnji Savinjski dolini; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Petek, 6. marec, ob 18. uri Žalec 2014, odprtje razstave fotografij Borisa Skalina; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 30. 3. 2015 (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 6. marec, ob 20. uri 87. kavarniški večer; gostja Slavica Tesovnik; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 7. marec, ob 7. uri Zasavska pot, 5. del; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Vsako soboto v mesecu med 8. in 12. uro Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73). Sobota, 7. marec, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 7. marec, ob 9. uri izlet ob dnevu žena; zbirno mesto pri Ribniku Steska (PD Žalec, 041 829 936). Sobota, 7. marec, med 9. in 12. uro izdelava čestitk s tehniko »pik point«; Hišk Sadeži družbe Žalec (TD Žalec, 040 609 888). Nedelja, 8. marec, ob 12.30 pohod na Hom; zborno mesto pred trgovino Kili (PD Liboje, 031 627 923). Nedelja, 8. marec, ob 13. uri 28. pohod žena na Hom; odhod izpred OŠ Griže (PD Zabukovica, 041 200 196). Nedelja, 8. marec, ob 18. uri proslava ob dnevu žena; Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Nedelja, 8. marec, ob 18. uri Ko ko komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 9. marec, ob 19.30 Parole, Parole, glasbeno kriminalna komedija; Gledališče Koper; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 10. marec, ob 18. uri občni zbor TD Šempeter s podelitvijo priznanj za lepo urejeno okolje; dvorana gasilskega doma PGD Šempeter (TD Šempeter, 700 20 56). Torek, 10. marec, ob 19.30 Parole, Parole, glasbeno kriminalna komedija; Gledališče Koper; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 11. marec, ob 19.30 Johannes Faust Passion, HNK Zagreb, baletna predstava za izven; odhod z žalske avtobusne postaje ob 16.10 (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 11. marec, ob 16. uri rez trte »Nikolaje«, potomke najstarejše trte na svetu; žalski Keuder (Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Sreda, 11. marec, ob 18. uri predavanje Maje Klemen Cokan Vrnimo si voljo do kmetovanja ter pridelovanje in uporabnost industrijske konoplje; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Petek, 13. marec, ob 19.30 nastop klape Kampanel in zbora Popseslish, koncert ob dnevu žena; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 14. marec, ob 5. uri Pot miru 1: Log pod Mangartom-Kal Koritnica; odhod izpred društvene pisarne (PD Žalec, 031 767 061). Sobota, 14. marec, med 9. in 13. uro pomladanska akcija urejanja in čiščenja okolja v žalski občini. Sobota, 14. marec, od 10. ure dalje 13. karate pokal Žalec; telovadnica I. OŠ Žalec (Karate klub Žalec, 051 428 421). Nedelja, 15. marec, ob 7. uri pohod na Žusem; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 269 744). Nedelja, 15. marec, ob 9. uri Mučeniki na Bukovici (PD Žalec, 041 705 738). Nedelja, 15. marec, ob 17. uri Monika Rožej in Urša Matjašec, koncert za citrarski abonma in izven; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 16. marec, ob 19.30 Cvetje v jeseni, izvirni slovenski muzikal; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 18. februar, ob 18. uri območno srečanje otroških folklornih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40). Sreda, 18. marec, ob 18. uri proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu; Kulturni dom Liboje (KD Liboje, 041 699 361). Četrtek, 19. marec, ob 7. uri Korada; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 19. marec, 27. Jožefov sejem v Petrovčah; (Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, 03/713 33 70). Četrtek, 19. marec, ob 14.30 možganska telovadba, predava Manja Rančigaj Gajšek; vstop prost; Hiša Sadeži družbe Žalec (Društvo Zimzelen Žalec, 041 696 866). Četrtek, 19. marec, ob 20. uri Čista norišnica, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 20. marec, ob 16. uri brezplačna delavnica Naslikajmo prvi pomladni dan na steklo; Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221). Petek, 20. marec, ob 19. uri Prostor za kritiko družbene stvarnosti: Intelektualistična igra realnosti v delih Avgusta Lavrenčiča in Staneta Jagodiča; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 21. marec, ob 7. uri po Rupnikovi liniji; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 21. marec, med 10. in 12. uro humanitarno zbiranje oblačil in igračk; Podeželska tržnica Žalec (TD Žalec z OŽ, MS, JKP, RK Žalec, 040 609 888). Sobota, 21. marec, ob 17. uri prireditev za mamice in očke; dvorana Gasilskega doma Levec (TKD Levec, 041 504 981). Sobota, 21. marec, ob 19. uri koncert APZ Risto Savin z gosti GŠ Risto Savin Žalec; cerkev sv. Nikolaja Žalec (KD APZ Risto Savin, 040 277 121). Sobota, 21. marec, ob 19. uri GAS BRASS, festival trubaških skupin in izbor skupine za festival Guča; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 22. marec, ob 6. uri zimski vzpon na Porezen; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 688 055). Nedelja, 22. marec, ob 18. uri Ni vse zlato, kar se sveti, komedija; gledališka skupina KD Ljubno ob Savinji; Kulturni dom Svoboda Griže. Ponedeljek, 23. marec, ob 18. uri predstavitev knjige Rolande Fugger Germadnik Celjski grofje in knezi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 24. marec, ob 18. uri proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu; dvorana Hmeljarskega doma Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362). Sreda, 25. marec, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 25. marec, ob 19. uri pogovor na temo Narava in vloga ženske z Zlatko Koprivec; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 26. marec, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura s Tino; , Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 26. marec, ob 19.30 Akordi, Veseli svatje, M.J.A.V.; koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 27. marec, ob 16. uri brezplačna delavnica Sladka priprava na praznike; Kale (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221). Petek, 27. marec, ob 18. uri odprtje likovne razstave Ide Krašovic; Kulturni dom Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže). Petek, 27. marec, ob 18. uri predavanje Nare Petroviča Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose?; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Petek, 27. marec, ob 20. uri Moška copata; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 28. marec, ob 7. uri Basališče; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 325 102). Sobota, 28. marec, ob 8. uri pohod na Kopitnik; zborno mesto pred trgovino Kih (PD Liboje, 031 627 923). Sobota, 28. marec, ob 9. uri predavanje Mah panjski hrošč in varstvo zdravstvenega stanja čebeljih družin; IV. nastropje Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline in ZKŠT Žalec, 571 80 21). Sobota, 28. marec, ob 19. uri območno srečanje odraslih folklornih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40). Sobota, 28. marec, ob 19.30 Namišljeni zdravnik, premiera komedije; KD Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959). Ponedeljek, 30. marec, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 31. marec, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 31. marec, ob 18. uri Šport 2014 v Občini Žalec; prireditev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnicam in športnikom v letu 2014; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA TABOR Sreda, 4. marec, ob 19. uri predavanje Marjana Videnška Kako varujemo in krepimo svoje zdravje; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990). Sreda, 18. marec, ob 17. uri proslava ob materinskem dnevu; Dom krajanov Tabor (POŠ Tabor, 703 21 80). Torek, 24. marec, ob 19.30 košarkarska tekma stari - mladi; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 895 542). Četrtek, 26. marec, ob 16. uri pridelovanje, uporabnost in odkup industrijske konoplje; sejna soba Občine Tabor (M. Klemen Cokan - KGZ CE in T. Sušnik - Hannah biz). Nedelja, 29. marec, ob 8. uri kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). OBČINA BRASLOVČE Sreda, 3. marec, po Savinjski planinski poti; PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 14. marec, ob 19. uri prireditev ob 80-letnici KD Letuš: Večer, posvečen ženskam, mamam in pesmi; Kulturni dom Letuš; KD Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Nedelja, 15. marec, po Golteh (Šmihel-Konečka planina); PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Sreda, 18. marec, ob 17. uri 3. turnir v pospešenem šahu za otroke (letnik 2000 in mlajši); prostori ŠK Braslovče; info, do sobote, 14. marca; Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069). Petek, 27. marec, ob 19. uri Pozdrav življenju; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Sobota, 28. marec, Iški Vintgar-Krim (1107 m); PD Dobrovlje Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608). Torek, 31. marec, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). OBČINA PREBOLD Sobota, 28. februar, ob 9.30 občinsko tekmovanje v veleslalomu; Golte; prijave do 9.15; SK Prebold (Primož Pančur, 041 982 859, Franc Škrabe, 031 722 250). Vsak četrtek v marcu od 8. do 12. ure brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja...); stara občinska sejna soba (Antonija Podgorski, 070 674 814). Četrtek, 5. marec, ob 19. uri koncert ob dnevu žena; Dvorana Prebold; Pihalni orkester GŠ Žalec, Pihalni orkester Prebold (Marko Repnik, 051 634 665). Sobota, 7. marec, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 7. marec, ob 19. uri delavnica ob dnevu žena; Občinska knjižnica Prebold; KUD Svoboda (Manja Holobar, 041 794 452). Torek 10. marec ob 18.30 Večer na zofi: pogovor z Minko Gantar; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Sreda, 11. marec, ob 18.30 predavanje Meditacija - pot do vitalnosti in ravnovesja; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Četrtek, 12. marec, ob 18. uri prireditev Športnik leta 2014; Športna dvorana OŠ Prebold; ŠZ Prebold (Monika Brglez, 041 600 680). Sobota, 14. marec, ob 19. uri Pozdrav pomladi; GD Matke; kulturna sekcija PGD Matke (Anja Stergar, 041 502 151). Sobota, 14. marec, srečanje žena Sv. Lovrenca; GD Sv. Lovrenc; PGD Sv. Lovrenc (Igor Novak, 041 783 360). Sobota, 14. marec, ob 19. uri »V marcu se dobimo«; Dom kulture Šešče; KPD Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040). Nedelja, 15. marec, ob 16. uri 9. dobrodelni koncert Pesem staršem; Dvorana Prebold; Župnija Prebold in župnijska Karitas (Damjan Ratajc, 57 24 183). Torek, 17. marec, ob 18.30 Odkrivamo in predstavljamo: predstavitev knjige dr. Ivana Dolinarja Vas Matke skozi preteklost; Občinska knjižnica Prebold; (Lea Felicijan, 705 35 40). Torek, 17. marec, od 19. do 20. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold. Četrtek, 19. marec, ob 17. uri otroški gledališki abonma; Športna dvorana OŠ Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Petek, 20. marec, ob 20. uri gledališka predstava Halo! Obirovke so tu!; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 21. marec, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 21. marec, 25. Arničev zimski pohod na Raduho; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Sobota, 21. marec, pohod na Golavo; DU Prebold (Ivan Dežnikarj 031 307 493). Sobota, 21. marec, ob 17. uri Marčevsko srečanje; GD Groblja; PGD Groblja (Matjaž Debelak, 041 793 677). Sobota, 21. marec, ob 19. uri koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat; Dvorana Prebold; KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev, 57 24 278). Sreda, 25. marec, »Pomahajmo v svet« za starše in občane; Športna dvorana OŠ Prebold; Vrtec Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90). Petek, 27. marec, 12. festival potic: od 9. do 13. ure dostava potic na ocenjevanje, ob 19.30 odprtje razstave in podelitev priznanj s kulturnim programom; Dvorana Aninega doma; KD Antona Schwaba (Danica Uplaznik, 031 511 039). Sobota, 28. marec, od 8. do 12. ure 12. festival potic - razstava potic; Dvorana Aninega doma; KD Antona Schwaba (Danica Uplaznik, 031 511 039). Sobota, 28. marec, pohod na Vremeščico; PD Prebold (Miran Žohar, 041 593 673). Sobota, 28. marec, od 8. do 10. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija; TD Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 28. marec, od 8. do 10. ure delavnica ob veliki noči; Režajeva domačija; KUD Svoboda (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 28. marec, ob 13. uri društvena tekma v ribolovu; Mah ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947). Nedelja, 29. marec, test hoje na dva kilometra; športno igrišče v Kaplji vasi; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). Torek, 31. marec, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40). Trigon, s. p., Matjaž Lesjak Ulica Savinjske čete 3, Žalec »DRUGE ZGODBE« - »Bestseller«, zadnji izvodi! NOVO! Roman »BABJI MLIN« - »Vrhunsko branje, napeta zgodba«! Naročila: 041 736 252 matjaz.lesjak@amis.net Kulturi na pot Praznik pod Reško planino Poleg osrednje občinske proslave v Žalcu so v začetku februarja pripravili prireditve v počastitev kulturnega praznika tudi v ostalih lokalnih okoljih. V Petrovčah je bila proslava v znamenju slovenskega filma. Z Zdravljico so prireditev začele pevke VS Candela, slavnostna govornica pa je bila tokrat domačinka in podžupanja Občine Žalec Hana Šuster Erjavec. V svojem govoru je poudarila, kako pomembna je vez med lokalno skupnostjo in krajani. Dejala je, da je študirala v velikih mestih in tudi v tujini, kjer je bilo dogodkov na pretek, kulturno dogajanje pa ni bilo prepuščeno toliko iniciativi posameznih kulturnih zanesenjakov, zato je pozabila, koliko je kulturno dogajanje v manjšem kraju v pretežni meri odvisno od posameznikov, ki tvorijo to skupnost. Danes, ko z družino zopet živi v manjšem kraju, pa ponovno spoznava, da prostovoljstvo, povezanost, društveni duh, ki jih je kot otrok občutila v svojem domačem kraju, še vedno obstajajo. Nekaj besed je namenila tudi osrednji tematiki - slovenskemu filmu. V kulturnem programu so poleg pevk VS Candela nastopili učenci OŠ Petrovče, ki so s pesmijo, plesom, z igro in lepo slovensko besedo počastili praznik kulture in izkazali skromno zahvalo vsem kulturnim ustvarjalcem. Občinstvo je ta večer uživalo ob ogledu posameznih odlomkov iz slovenskih filmov Kekec, Gremo mi po svoje, Prisluhni školjki, Cvetje v jeseni in Sreča na vrvici in posamezni prizori iz filmov so zaživeli tudi na odru. V Šempetru so po nekaj le- Grifenovci so soustvarili kulturni program v Šempetru tih končno pripravili proslavo v ogrevani dvorani. Po sestanku s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in Zadrugo, ki je lastnica doma, ter KD Grifon in strokovnjaki so namreč pregledali peč in centralno napeljavo, prizadevni člani KD Grifon pa so se odločili dvorano tudi prepleskati. Seveda bi bilo potrebno še veliko postoriti, da bi dvorana zagotavljala dobre pogoje za delovanje kulture, o čemer je ta večer govorila tudi slavnostna govornica Lidija Koceli z ZKŠT Žalec, ki je svoj govor začela z Zdravljico, nato pa je spregovorila tudi o ljubiteljski kulturi, ki je osnova kulturnega delovanja in tudi za marsikoga odskočna deska v višje sfere kulturnega delovanja. Kulturni program so bogatili učenci OŠ Šempeter, Moški pevski zbor Savinjski zvon, Folklorna skupina Grifon Šempeter in Mešani pevski zbor DU Šempeter. Zbranim sta ob tej priložnosti spregovorila tudi predsednica KS Šempeter Zdenka Jan in žalski župan Janko Kos. D. Naraglav X { % V Mariji Reki so tudi letos s proslavo obeležili slovenski kulturni praznik. Na prireditev, ki so jo pripravili na sam praznik, 8. februarja, v Domu pod Reško planino, so povabili likovnico in avtorico knjige Preboldska kultura v ogledalu časa Anico Trivan, ki je prostor ob tej priložnosti okrasila s svojimi likovnimi deli, v pogovoru z voditeljico prireditve Jožico Zupan pa je predstavila vsebino svoje knjige. Kulturni program so s svojim nastopom obogatili tudi ljudski pevci Reški slavčki. D. N. Jožica Zupan v pogovoru z gostjo Anico Trivan Slavnostna govornica, domačinka in podžupanja Občine Žalec Hana Šuster Erjavec VS Candela in voditeljici proslave v Petrovčah Reški slavčki zapeli pod Prešernovo sliko Novosti s področja folklore Likovni pogledi S seminarja v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu Zadnjo januarsko soboto je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu potekal peti folklorni seminar, ki ga je tudi tokrat organizirala žalska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, vodil pa ga je priznani folklorist Branko Fuchs. Brezplačnega seminarja se je udeležilo triindvajset plesalk in plesalcev iz šestih folklornih skupin z žalskega območja JSKD. Seminar je bil namenjen tako plesalkam in plesalcem kot tudi vodjem folklornih skupin, saj je ponujal določene novosti s področja folkloristike. To je bil v tem letu prvi v sklopu brezplačnih seminarjev pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Naslednji bo 14. marca na temo zborovodstva, vodil pa ga bo Robert Feguš. T. Tavčar V avli Doma II. slovenskega tabora je bila na ogled razstava del dijakov Gimnazije Celje - Center, programa umetniške gimnazije likovne smeri. Pri delu so jih vodili mentorji Tanja Bračun, Andrej Kamnik, Ana Pečnik, Maja Rak in Mojca Šmid. Ob odprtju je zbrane v imenu ZKŠT Žalec pozdravil Uroš Govek, o razstavi pa je spregovorila dijakinja Klementina Zavšek in poudarila, da je progam umetniške gimnazije pester, zanimiv, bogat in odpira možnosti za nadaljevanje študija v najrazličnejših programih. Dijaki zapuščajo umetniško gimnazijo likovne smeri obogateni z znanjem slovenščine, matematike, tujih jezikov, naravoslovja in družboslovja. Nekakšna dodana vrednost vsemu temu pa so znanja, ki jih pridobijo pri strokovnih predmetih, na primer pri risanju in slikanju, likovni teoriji, bivalni kulturi, osnovah varovanja dediščine, umetnostni zgodovini Z razstave in plastičnem oblikovanju. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja se je zahvalil razstavljavcem in mentorjem, posebno zahvalo pa je izrekel Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki jim vsako leto ponudi prostor, kjer lahko na ogled postavijo svoja dela. Umetniški dogodek so svojim nastopom popestrile dijakinje omenjene gimnazije. T. Tavčar *~ljbt/VLfp/ KULTURA februar 2015 Dotiki in prepleti Družbeno kritična oče in sin Teršek V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je do sobote, 28. februarja, odprta razstava z naslovom Dotiki in prepleti - glasba kot inspiracija v prostoru vizualne umetnosti. Ob odprtju razstave je v imenu ZKŠT Žalec zbrane pozdravila Lidija Koceli, avtorje in njihova dela pa je predstavila kustosinja razstave Alenka Domjan. Med drugim je poudarila, da film, fotografija, video, glasba, performans, internet in drugi alternativni mehanizmi soustvarjajo umetnost. Kot pravi Domjanova, premišljanje tokrat ne sega v ekonomsko naravo in v od kapitala izprijene spekulacije, ki smo jim danes priča tudi v prostoru umetniške produkcije, temveč v polje razširjenih umetniški praks, tokrat v ustvarjalno - parti-cipativno razmerje vizualne umetnosti do mednarodnega glasbenega festivala BUMfest. Slednji je letos namreč prvič odprl prostor za nove umetni- ške dogodke. Iz slovenskega prostora se na razstavi predstavljata Sašo Vrabič in Dalibor Bori Zupančič, iz avstralsko-avstrijskega pa Tamara Friebel. Poleg del iz njihovih obstoječih opusov so v Savinov salon naselili tudi nova, glasbeno inspirirana dela. Poleg večmedijskega jezika, ki omogoča široke glasbene in vizualne poudarke, pomeni tokratna razstava tudi zanimivo potovanje od zgodbe do zgodbe, od resnično slišnih glasbenih nastavkov v zvočni pokrajini (video) do z barvo V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v nedeljo, 8. februarja, v Savinovem likovnem salonu prisluhnili glasbenemu performansu Saša Vrabiča in akustičnemu recitalu Daliborja Borija Zupančiča. Glasbenika, ki kot slikarja v tem času v galeriji tudi razstavljata, sta nastopila s svojim avtorskim delom. Oba popolnoma različna in samosvoja, a enako občutljiva pa sta prinašala podobno sporočilo: vsak mora vzeti svojo usodo v svoje roke in sam pospravljati sobane svojega doma. V sklopu razstave Dotiki in prepleti napovedujejo februarja še en dogodek, in sicer danes, 25. februarja, ob 18. uri vabijo na predavanje dr. Leva Krefta z naslovom Davidov pozni slog: Marsa raz-orožijo Venera in tri Gracije. in risbo položenih gest v sliko. Tako na primer Tamara Friebel svojo zvočno pokrajino uteleša v haiku poeziji, glasbi in videu pejsažu, Sašo Vrabič v brezpro-storju slike kodira izrisane besedne igre in osamele podobe figur, vzete iz sodobnega urbanega vrveža, Dalibor Zupančič pa nas zgolj z risbo fantazij-sko-grotesknih likov povleče v svet glasbe. T. Tavčar V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so številni obiskovalci prisluhnili zanimivemu razmišljanju očeta in sina, Silva Terška in dr. Andraža Ter-ška. Gosta je predstavila knjižničarka Andreja Hutinski. Silvo Teršek je upokojeni novinar in priljubljeni radijski in televizijski moderator žametnega glasu in prodornih misli, mojster besede in slikarskega čopiča, iskalec resnic in lepote. V knjižnici so ga že srečali ob predstavitvi knjige Iskanja. Dr. Andraž Teršek je ustavnik in univerzitetni učitelj, borec za človekove pravice, predstavnik pravne avantgarde v javnih intelektualnih prizadevanjih, brez zadržkov, zavezan odgovornosti, pravičnosti in etiki. Oba sta pred kratkim izdala knjigo, Silvo Teršek biografijo Preobrazbe, ki je pravzaprav niz esejev, k^ prerastejo v trdno povezano celoto esejističnega romana, dr. Andraž Teršek pa roman Butalci, za katerega je Marcel Štefančič zapisal, da je potopis, esej, reportaža, politična grozljivka, teater krutosti, posebno poročilo, traktat, recenzija, satirikom Knjigi sta bili ozadje njunega pogovora, družbeno kritičnega, v katerem so obiskovalci zelo uživali. T. Tavčar Valentinovo v znamenju plesov S pogovora v knjižnici Razstava 160 m pod zemljo Alenka Domjan in Dalibor Borj Zupančič ob odprtju razstave Valentinovo je praznik, ki je v različnih kulturah znan kot dan, ko si zaljubljenci izkazujejo ljubezen z različnimi posvetili in darili. Praznik svetega Valentina je v zgodovini zapisan kot rimskokatoliški praznik, ki so se mu verniki poklonili z dnevom posta, v visokem srednjem veku pa se je uveljavila misel o romantični ljubezni in praznovanju, kot ga poznamo danes. Slovenci smo ta praznik povzeli po zahodnem svetu. Na ta dan si običajno trgovci in cvetličarji manejo roke, saj je to eden izmed praznikov, ki prinese v njihove blagajne zajeten kup denarja. Podatki kažejo, da 85 odstotkov vseh daril kupijo in pripravijo ženske, med najpogostejšimi darili pa so rdeče vrtnice in čokoladni bomboni. V Taboru iz leta v leto navdušujejo z organizacijo Valentinovega plesa. Tamkajšnje društvo podeželske mladine je tudi letos poskrbelo za plesno prireditev, že sedemnajsto po vrsti. Društvo podeželske mladine Tabor, ki mu predseduje Simon Stiplovšek, se je tudi tokrat izkazalo za dobrega organizatorja, ki zna in zmore narediti res pravo zabavo. Za glasbeno razpoloženje pa je tokrat poskrbel narodno-zabavni ansambel Vikend. Valentinov ples so drugo leto zapored pripravili tudi v Pre- boldu, kjer so uživali ob zvokih dalmatinske glasbe. Sveti Valentin je v športno dvorano na Vranskem privabil vsaj 1300 udeležencev, tradicionalni Va- lentinov koncert s pevko Tanjo Žagar in z njenimi gosti pa je bil tudi tokrat v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. D. Naraglav Z Valentinovega plesa v Taboru Ciril Hočevar iz Kaplje vasi pri Preboldu je že večkrat postregel z zanimivimi razstavami v svoji vrtni galeriji Gaj v Kaplji vasi. Pred leti je med drugim poskrbel za razstavo kiparskih del za slepe in slabovidne, tokrat pa je svoj razstavni prostor našel v globinah velenjskega rudarskega muzeja v Škalah, kjer so postavljene tudi nove muzejske skulpture - lutke rudarjev v naravni velikosti. Njegova tokratna razstava v Starem jašku z naslovom Jamske vile, ki so jo odprli v sredo, 11. februarja, bo delala družbo jamskemu škratu Razstavni prostor 160 m pod zemljo Perkmadeljcu. V kulturnem programu ob odprtju razstave se je predstavil jazz izvajalec na kitari Uroš Planinc iz Petrovč. Razstavo je odprl vodja muzeja Stojan Špegelj, na ogled pa bo do 25. marca. D. Naraglav Ciril Hočevar v svojem ateljeju Uspešno po atletski poti Državno prvenstvo v jiu-jitsu Državni prvak Tilen Hadolin na zmagovalnih stopničkah Sedmošolka Kaja Štravs Mičić, učenka preboldske osnovne šole, je uspešna mlada atletinja celjskega AD Kla-divar. Prejšnji mesec je na državnem tekmovanju v atletiki za pionirke in pionirje U14, ki je potekalo v Ljubljani, postala državna podprvakinja v skoku v daljino. Njen skok je meril 4,89 metra in bil le za centimeter krajši od skoka prvouvršče-ne. Kaja si je isti dan pritekla tudi bronasto medaljo na 60 m in tako z dvema medaljama obogatila svoje vitrine, v katerih je že kar nekaj medalj, poleg njih tudi tri plakete za ekipno uvrstitev in šolski pokal. 1. februarja je nastopila tudi na državnem prvenstvu U14 in v štirih disciplinah (tek na 60 m, skok v daljino, suvanje težke žoge in tek na 600 m) skupno osvojila 5. mesto. Skupaj s sotekmovalkama, Ano Kendo (8. mesto) in Zalo Kotnik (14. mesto), pa je osvojila ekipno 3. mesto in bronasto plaketo. Kajina atletska pot se je začela leta 2012. Na šolskih tekmovanjih so jo opazili kot zelo talentirano športnico in njenim staršem svetovali, naj jo vključijo v atletsko društvo. Postala je članica AD Kladivar Celje in pod trenerskim vodstvom Borisa Podpečana trikrat na teden trenira po dve uri, doma pa izvaja gimnastične vaje in vaje za moč. Rezultat njene zavzetosti so izvrstni dosežki. Vse čestitke in tako naprej, Kaja z medaljama z državnega prvenstva Kaja, saj si postala nova svetla točke preboldske atletike, ki je bila nekoč zelo uspešna »valilnica« dobrih atletinj in atletov. D. Naraglav V Šempetru je zadnjo januarsko soboto potekalo državno prvenstvo v jiu-jitsu. Tekmovanje je v sodelovanju z Jiu-jitsu zvezo Slovenije organiziral Klub borilnih veščin Fudoshin Šempeter. Šempetrska športna dvorana je ta dan gostila tekmovalce iz raznih slovenskih klubov, tekmovanja pa so se udeležili tudi organizatorji. Naslov državnega prvaka si je priboril Tilen Hadolin, ki je zmagal v kategoriji članov do 77 kg. Z medaljami so se okitili tudi Anja Laznik (2. mesto, članice do 70 kg), Lena KostajnŠek (2. mesto, kadetinje do 48 kg), Beni Pirnat (2. . mesto, kadeti do 55 kg), Iva Posedel (2. mesto, kadetinje do 52 kg), Uroš Posedel (2. mesto, člani do 69 kg), Ta- deju Vrbek (2. mesto, člani do 85 kg), Marina Cokan (3. mesto, kadetinje do 57 kg) in Nejc Zorec (3. mesto, kadeti do 46 kg). Poleg dobitnikov medalj so barve kluba zastopali tudi Barbara Budiš (4. mesto, ka- detinje do 57 kg), Miha Verdev (5. mesto, kadeti do 66 kg) in Žan Artelj (7. mesto, člani do 77 kg). Kot trenerja pa sta na tekmovanju sodelovala Primož Muho,vic in Rok Šuster. D. N. Veterani ZWS ekipno tretji Lokostrelci za dvoranski pokal Udeleženci letošnjega veteranskega državnega prvenstva v veleslalomu Zadnjo januarsko soboto se je na 11. prvenstvu veteranov vojne za Slovenijo v veleslalomu, ki je potekalo na smučišču Smučarskega centra Cerkno, zbralo 136 veterank in veteranov iz dvajsetih območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Tudi tokrat so bili zelo uspešni veterani Območnega združenja ZWS Spodnje Savinjske doline, ki so ekipno osvojili tretje mesto. Na najvišjo stopničko so stopili domači veterani iz Idrije in Cerknega, drugo mesto pa so zasedli veterani ZWS Mežiška dolina. Za ekipo savinjskih veteranov so v starostni kategoriji do 1951 in starejši nastopili Tomaž Vozlič (6. mesto), Adi Vidmajer, Jože Hlade in Štefan Golobič, v kategoriji od 1951 do 1961 Miran Adrinek (4. mesto), Franc Škra- be, Zdenko Terpin in Milan Vogrinc, v kategoriji 1962 in mlajši pa Joško Kumer (2. mesto) in Boštjan Lesjak. D. N. Lokostrelski klub Žalec in Lokostrelska zveza Slovenije sta v dvorani I. OŠ Žalec pripravila lokostrelsko tekmovanje za slovenski dvoranski pokal. Tekmovanja se je iz 25 lokostrelskih klubov udeležilo 112 tekmovalcev, ki so se pomerili v vseh lokostrelskih slogih in starostnih kategorijah. LK Žalec sta zastopala veterana Nenad Aleksander, ki je v slogu goli lok osvojil tretje mesto, in Zlatko Ulaga z dolgim lokom, ki je pristal na drugem mestu. T. T. Ustanovili tekaško društvo Prvi predsednik Boris Podpečan Občina Žalec je bogatejša za še eno športno društvo, in sicer Tekaško društvo Savinjčan. Na ustanovnem zboru so izvolili upravni in nadzorni odbor, sprejeli statut, program dela in finančni načrt, za prvega predsednika pa izvolili Borisa Podpečana. Več o novem društvu nam je predsednik Boris Podpečan povedal: »Namen novoustanovljenega Tekaškega društva Savinjčan je razvijanje mladih tekaških talentov Savinjske do- line, prav tako pa bo društvo delovalo tudi na področju rekreacije in nudilo rekreativnim tekačem organizirano vadbo. Trenerja Boris Podpečan in Jernej Škorja bova skrbela za podmladek tekačev, ki se želijo uveljaviti v teku na tekmovalnem državnem nivoju. Pri organizirani vadbi bo poudarek na zdravem gibanju (tek, funkcionalna vadba za krepitev celotnega telesa, ABC-šola teka ...). Na razpolago bomo tudi vsem tistim, ki bodo želeli doseči kakršenkoli cilj, pa naj bo to izguba odvečnih kilogramov, doseči boljši rezultat v teku, in tudi staršem, ki bodo otroke pripeljali na trening in bi ta čas morda zapolnili z vadbo pod strokovnim nadzorom. Treningi bodo potekali na žalskem stadionu in v okolici dva do trikrat tedensko od marca naprej. Točne termine, pogoje udeležbe in ostalo bomo objavili na naši spletni strani www. tdsavinjčan.eu, lahko pa boste poklicali tudi na telefonsko številko 041 208 822.« T. Tavčar ŠK Žalec na 15. mestu Šahovska zveza Slovenije je objavila končno razvrstitev v tekmovanju za najboljši šahovski klub v letu 2014. Šahovski klub Žalec je zasedel 15. mesto. V Sloveniji je registriranih 94 šahovskih klubov z 18.240 registriranimi igralci. Za končno uvrstitev štejejo ekipni rezultati vseh uradnih ekipnih tekmovanj ŠZS. Šahovski klub Žalec je v preteklem letu zasedel v članski kategoriji 5. mesto v 1. slovenski ligi vzhod, 11. mesto v enotni ženski ligi in 5. mesto v državni mladinski ligi. Šahovski klub Žalec je v letu 2014 organiziral deset mesečnih hitropoteznih tekmovanj, ki se jih je udeležilo trideset tekmovalcev. V končnem vrstnem redu je zmagal Gregor Goršek (ŠK Velenje), 2. do 3. mesto sta si delila David Brinovec in Dušan Brinovec (oba ŠK Žalec), 4. mesto si je priigral Hinko Jazbec (ŠK Zagorje), 5. pa Štefan Šincek (ŠD Savinjčan). T. Tavčar Memorialna turnirja Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je v društvenih prostorih pripravilo memorialni hitropotezni šahovski turnir v spomin na svoja odlična šahista, Stanka Skoka in Martina Štormana. Na turnirju, na katerem je nastopilo 22 šahistov iz raznih krajev Savinjske doline, so igrali po švicarskem sistemu, zmagal pa je Dušan Brinovec, drugo mesto je zasedel David Brinovec, tretje pa Tomo Stu-dnička (vsi člani ŠD Žalec). Najboljši domačin, član ŠD Savinjčan Franc Škorjanc, je pristal na šestem mestu. T. Tavčar S tekmovanja v dvorani I. OS Žalec Smučarski skoki v Brišah Dobitniki medalj in pokalov Na Vranskem, kjer deluje tudi Športno društvo Tana Briše, so 15. februarja pripravili zanimivo tekmovanje v smučarskih skokih. Društvo že od leta 1980 prireja tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici, seveda če jim to omogočajo snežne razmere. Na tokratnem tekmovanju je v štirih starostnih kategorijah nastopilo 24 tekmovalcev. Poleg domačih iz omenjenega športnega društva so se tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz Motnika, Tuhinja, Radomelj, Tabora, Matk, Griž, Liboj, Kaplje vasi pri Preboldu, Laz v Tuhinjski dolini, Marije Reke, člani ŠD Lipje iz Velenja in skakalci z Bleda. V kategoriji dečki do 15 let je brez konkurence nastopil Lovro Leskovšek, pri mlajših članih od 16 do 25 let je bil najboljši Gregor Klopčič iz Radomelj, drugi je bil njegov sokrajan Aljaž Klopčič, tretji pa Jani Cencelj iz Laz v Tuhinjski dolini. V kategoriji člani od 26 do 35 let je prvo mesto zasedel Gregor Glušič, na drugem je pristal Damjan Le-mež iz velenjskega ŠD Lipje, tretje mesto pa je osvojil domačin Jan Maloprav iz Brodov. V kategoriji nad 36 let si je prvo mesto priskočil Robert Vrankar iz Laz, drugi je bil Tomaž Leskovšek iz Tabora, tretji pa Robert Justin z Bleda. D. N. Rokometašice trenutno četrte Poraz in zmaga Članska ekipa Rokometnega kluba Zelene Doline Žalec pod vodstvom Jerneja Rantaha je po 14. krogih na četrtem mestu lestvice 1. A državne rokometne lige za ženske, s točko zaostanka za ekipo ŽRK Celje Celjske mesnine na tretjem mestu in za vodečima RK Krim Mercator in RK GEN-I Zagorje. V preteklem mesecu so imele nekoliko slabši izkupiček kot običajno, saj so zabeležile eno zmago in en poraz v domači dvorani ter poraz v gosteh. V soboto, 31. januarja, so z rezultatom 25 :21 (14:9) doma premagale ŽRK Mlinotest Ajdovščina, potem so 6. februarja v Zagorju izgubile proti ekipi RK GEN-I Zagorje z rezultatom 36 : 25 (17 : 10) in nazadnje na pustno soboto še doma z ekipo ŽRK Krka (rezultat 22 : 31, Domačo tekmo rokometašic v Žalcu so obiskali tudi kurenti iz Kidričevega; v ozadju trener članske ekipe Jernej Rantah in pomočnik trenerja Srečko Stepišnik polčas 14:15). Rokometašice RK Zelene Doline Žalec se bodo v 15. krogu 1. ADRL že to soboto v Velenju pomerile z ŽRK Velenje, prihodnjo soboto, 7. marca, pa v domači dvorani v Žalcu z ekipo Ž.U.R.D Koper. T.T. Starejše deklice prve na vzhodu Starejše deklice RK Zelene Doline Žalec, ki so sredi februarja v Ormožu pod vodstvom trenerja Danila Kovačiča s prepričljivo zmago proti RK Ormož 22 : 32 (8 : 16) uspešno zaključile prvi del ligaških rokometnih tekmovanj, so še potrdile vodstvo na lestvici vzhod. Žalske starejše deklice A so v 18 krogih te sezone dosegle 16 zmag in skupen rezultat 506 : 300, kar pomeni, da so zadele dvesto šest golov več, kot so jih dobile. V dveh porazih pa so izgubile skupaj le za štiri gole, enkrat za enega, drugič za tri. Starejše deklice A se bodo že 7. marca pomerile v prvi tekmi polfinalnih tekmovanj, ki bodo imela šest krogov in bodo trajala do 18. aprila. Pomerile se bodo s tremi ekipami z zahoda in centra, ki v prvem delu tekmovanj zasedajo od 2. do 4. mesta. Najprej se bodo 7. marca pomerile s četrtouvrščeno ekipo na lestvici center, to je z ekipo RK Litija. Od uspešnosti v tem delu tekmovanj je odvisno, za katero mesto (od 1. do 12.) se bodo borile v končnici. Med ostalimi mlajšimi selekcijami TK Zelene Doline Žalec so kadetinje trenutno na četrtem mestu lestvice vzhod, do konca prvega dela ligaških tekmovanj pa jih čakajo še tri marčevske tekme. Mlajše deklice A so trenutno tretje na lestvici vzhod, mlajše deklice B pa prepričljivo vodijo za zdaj brez poraza v letošnji sezoni. T.T. 24. in 26. aprilom sodelovale vaške in iz Črne gore. ekipe iz Srbije, Slovenije, s Hr- K. R. V Preboldu matineja košarke Lani oktobra ustanovljen Košarkarski klub Prebold 2014 tudi med zimskimi počitnicami ni miroval. K »počitniški košarki« je poleg članov kluba povabil vse preboldske osnovnošolce. Počitniška košarka je od ponedeljka do četrtka po dve dopoldanski uri potekala v športni dvorani preboldske šole in je bila za udeležence brezplačna. Glede na to, da so počitniško košarko organizirali prvič, so z udeležbo otrok zadovoljni. Že zdaj tudi vpisujejo nove člane za starostne kategorije Ull, U13, U15, U17 in U19 ter se pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Poleg tega v klubu potekajo priprave na mednarodni košarkarski turnir v Beogradu, ki ga bo organiziral KK Plava Zvezda. Na 4. memorialu Vu-kašina Kovačeviča bodo med V soboto se je nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v I. slovenski državni ligi za odbojkarice. Ekipa Braslovč, ki tekmuje v modri skupini, je v dvorani OŠ Braslovče v 6. kolu 2 : 3 izgubila srečanje proti koprski ekipi. Kljub vodstvu Braslovčank 2 : 0 v nizih so Koprčanke najprej izenačile (2 : 2), nato pa v petem, odločilnem nizu prišle do zmage. Pri Braslovčankah je bila s 26 točkami najuspešnejša Nika Markovič. S tem porazom so Braslovčanke trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice v modri skupini, v kateri tekmujejo štiri ekipe, ki so v prvem delu 1. DOL zasedle prva štiri mesta. Ekipa Alianse, ki nastopa v zeleni skupini (ekipe, ki so v prvem delu 1. DOL zasedle od 5. do 8. mesta), pa je na gostovanju proti ekipi Kemo Puconci slavila zmago (1:3) in je na lestvici modre skupine trenutno na drugem mestu. Zmage so se veselili tudi igralci SIP Šempetra, ki nastopajo v 2. DOL. V 14. krogu so v gosteh premagali ekipo SEP Mokronog (3 : 1) in so na lestvici na drugem mestu. T. Tavčar V Savinjski košarkarski ligi so se srečanja vil. krogu končala z naslednjimi izidi: Str. ključ. Urankar Gomilsko - Lev zavarovanje 75 : 80, Young Boys - Instalacije Verho-všek Šentjur 33:83, Ap. Hotel Barbara - River Kingz 70:73, Gradnje Tojnko - Vrtine Palir 56 : 91, Košarkarska šola Žalec - Zlatorog Laško 77 : 75, Tiferiji Laško - Brglez com 68:99. Po 11. krogu na lestvici vodi ekipa Vrtine Palir pred ekipama Instalacije Verhovšek Šentjur in Brglez.com, vse tri ekipe imajo po 19 točk, na četrtem mestu je ekipa Košarkarska šola Žalec, na petem ekipa Zlatorog Laško, ki imata po 17 točk. Zaključek lige bo 21. marca. T.T. Žalske starejše deklice (oz. zaradi pustne nedelje Pike) so z zmago v Ormožu na pustno nedeljo potrdile končno vodstvo na vzhodu: (v prvi vrsti z leve) Tjaša Žener, Lina Kruleč, Saša Golavšek; (v drugi vrsti z leve) fizioterapevtka Simona Kovačič, Larisa Grebovšek, Neja Žejn, Pina Držan, Sara Koprivec; (v zadnji vrsti z leve) trener Danilo Kovačič, Kaja Kolar, Katarina Stepišnik, Zala Koprivec, Kaja Leskovšek in pomočnik trenerja Srečko Stepišnik; na fotografiji manjkajo Neža Herodež, Živa Kumperger in Kaja Seles. Vodi ekipa Vrtine Palir VAB Mi: NI K VPISU v KOŠARKARSKI KUJB PRI-BOI.I) 2014! ŠPORTNA DVORANA PREBOLI) ŠOLA KOŠARKE (rojeni 1.ZOM in mlajši), SREÖA ih PIT 1K med 14» in 17.00 Vpis »stalili kandidatov za selekcije (J Ki, (115,1117 iti (110 vsak PONEDKMRK in CtTRTI.K med 17.00 in 18.30 iNpOi kbim'bokJ^Ol "»n* KOŠARKA V ŽIVI! Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. UTRIPOV HOROSKOP OVEN Marec, prvi pomladanski mesec, je že tradicionalno vaše našal obilico energije, zato boste lahko ogromno naredili. Do 17. v svojega finančnega stanja več kot odlične. Zanimivo bo tudi na čusi 20. marca, tik pred polnočjo, in tako najavilo tudi uradni začetek pom! bdobje. Vaš vladar Mars bo ves mesec potoval po vašem znaku in vam prikovala po vašem znaku tudi Venera, zato bodo možnosti za izboljšanje področju, od strasti bo kar prasketalo.Tokrat bo Sonce vstopilo v Ovna že rološko leto. Tik pred tem bosta nastopila Lunin mlaj na zadnji stopinji Ribi in popolni sončni mrk. Uvajanje večjih sprememb in novosti vam v tem času odsvetujemo! BIK Vaša vladarica Venera bo 17. vstopila v vaše znamenje in obeta se izboljšanje na delovnem, finančnem in družabnem področju. Energije boste impli rlnvnli tiirli nKnitlri vüc knijn nrovrilrwv rrMili -riln tim nriclnk/iial ___J----„ z___________a___I: J_:___z____1 _ J rr.__ imeli dovolj, tudi občutki vas bodo pravilno vodili, zato jim prisluhne! Svoj poli vas bo vidno polepšala, zato bo cvetelo tudi ljubezensko in romantično razpolož Lune, in okoli 20. ob mlaju, ki se bo zgodil v obliki popolnega sončnega mrka. in investicije. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo prvo polovico marca potoval misli, kako ravnati, da boste čim uspešneje uresničevali svoje nač: v retrogradno smer, zato boste postopno občutili olajšanje v zve: gibanja in večjo disciplino prav na vseh področjih, tudi pri prehri Lune in mlaja ter popolnega sončnega mrka, ki se bosta zgodila 5. in lahko izboljšate, nadgradite in si s tem tudi dvignete ugled. Venera ije. Nekaj več previdnosti ne bo odveč okoli 5. v mesecu, v času polne tem času ne uvajajte sprememb, ne odločajte se za finančna vlaganja iem znamenju, kar vam bo ustrezalo in dalo nekaj dobrih idej in za-enjuje rojene v prvi dekadi Dvojčka, se bo v sredini meseca obrnil iliščinami. Višek energije morate obvezno sproščati z več fizičnega zvadah.Tudi za vas veljajo splošni previdnosti ukrepi v času polne DEVICA Znamenje Rib, po katerem bo potovalo Sonce v prvih treh tei vladar Merkur bo v drugi polovici meseca potoval v opoziciji z vašim zn; bodo videti na prvi pogled nezdružljiva. Še pred tem velja previdnost časui Device pa bodite še posebej previdni okoli 20., ko bosta sončni mrk in mlaj mi zadnji stopinji Ribi in ponovno v opoziciji z vašim Soncem. * KOZOROG Vaš planet vladar Saturn se bo 14. marca obrnil v retrogradno «! dne poti se bo iz znaka Strelca celo vrnil v Škorpijona. Saturn, ki slovi da boste v luči novih dogodkov ponovno proučili okoliščine in opravili moreb: večjega števila planetov v ognjenih znakih bo želja po prehitrem del in mlaja ter sončnega mrka. VODNAR Vaš vladar Uran, ki potuje po znamenju Ovna, bo ob začetku j polne Lune 5. marca in mlaja, ki bo v vašem znaku 20. hkrati s popej prav tako vaš vladar Neptun. Poslušajte, kaj vam pripoveduje vaša pe V pomlad boste vstopili radovedni, kaj vam prinaša. NIKI VEDEŽEVANJE, s. />., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 AS I ROl.OGINJA DOLORES, 041 519 265, 090 64 30 in Eacebook Dolores Astro RAK Vladavina sorodnega vodnega znaka Ribi v prvih treh tednih vam bo selo naklonjena. S pravo rahločutnostjo in občutkom boste zaznali svoje priložnosti, zato ne bodite neodločni, ampak posezite v dogajanje. \tel’oapori se bodo lepo obrestovali in z rezultati boste lahko zadovoljni. Intuicija bo odlična vodnica tudi v celotni drugi polovici marca.Previdnost velja y času pojritf jline 5. in mlaja ter sončnega mrka 20. v mesecu. Ta čas bo dober za zaključevanje starih zadev in projektov, pospravljanje in dajanje t. i. pike na I, nikakor pa ne za uvajanje večjih novosti. LEV Jupiter, veliki dobrotnik, ki bo potoval prav po vašem znaku.bo obizačetku meseca sestavljal pozitiven aspekt s planetom Uranom, kar bo vplivalo na izboljšanje vašega položaja. Povsem idealno ne bo, saj bo Jupiter še vse dbfgve tretjine aprila retrograden, zato lahko pričakujete, da bodo marčevski dogodki uvertura za kasnejše dogajanje.Večje število planetov v ognjenih znakih (fcejaživahno dogajanje, dinamiko in strast v odnosih ter partnerskih : vidnost velja ob polni Luni in mlaju, ko bo vaš vladar Sonček razmerjih. Energije bo več kot dovolj, zato razmislite, kako jo najmodrej« »mrknil«. , nasprotuje vašemu, zato bo marec čas dokazovanj in potrjevanj. Vaš , zato boste deležni kar nekaj izzivov, usklajevali boste tudi nasprotja, ki olni Luni, ki bo 5. marca prav v vašem znamenju. Rojeni v zadnjih dneh TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo v prvi polovici marca potovala po vam nasprotnem znaku Ovna. Občutek, da vsi preveč zahtevajo od vas, se bo lahko stopnjeval, šk zlasti zaradi položaja Marsa, ki bo prav tako pÄoral'JÄi'ulli®. Vaša prirojena potreba po harmoničnih odnosih bo vsekakor lažje dosegljiva v drugi polovici marca, ko bo Venera prestopila v enega od svojih sedežev, v znak Bika. Takrat boste sproščeno uživali v vseh radostih, ki jih nudi življenje. V času okoli polne Lune 5. v mesecu ter 20. ob mlaju in popolnem senčnem mrku velja kar največja previdnost prav na vseh področjih. ŠKORPIJON Vladavina vodnega znamenja Ribi vam bo v prvih treh tednih marca zelo naklonjena. Več kot odlično vas bo intuicija vodila v drugi polovici meseca, zato ne zanemarite namigov, ki vam jih bo prišepetavala. Odgovore boste dobili, če si boste le zastavili pravilna vprašanja. Previdnost velja v času okoli polne Lune 5. v mesecu ter ob mlaju 20., ko bo sočasno nastoj^ttfdi popolni sončni mrk. Disciplina, ki ste jo uvedli v preteklosti, naj ostaja stalnica tudi v prihodnosti, le tako vam bo uspevalo nizati uspeh za uspehom in osvajati cilj za ciljem. STRELEC Vaš vladar Jupiter bo ob začetku meseca v skladnem trigonu z Uranom, zato bodo prišle na plan njegove najboljše karakteristike. Popolnoma le ne bo mogel zasvetiti, saj bo ves marec še retrograden, vendar bi najavil zadetek odvijanja načrtov, ki bodo imeli dolgoročen vpliv. Večje število planetov v ognjenih znakih vam bo dalo zanos, moč in pogum, zato boste zelo energični. Ko se bo ob sredini meseca Saturn, ki bo potoval po vašem znamenju, obrnil retrogradno, se bo začelo obdobje, ko boste morah ponovno proučiti svojo strategijo, okoliščine ali zunanje situacije. Previdno v času polne Lune in mlaja ter spnčnega mrka. r, po kateri bo potoval vse do prvih avgustovskih dni. Zaradi retrogra-ki zahteva, da osvojimo njegove lekcije, bo s tem ponudil možnost, Ltni ipopravni izpit« ali si zastavili drugačno strategijo delovanja. Zaradi zato bo potrebno umiriti telo in duha. Previdnost v času polne Lune daden z Jupitrom, kar obeta lep napredek, mogoče tudi kakšno po- zitivno presenečenje. Idej ne bo primanjkovalo, komunikativni in zanimivjibostftyìsrokolico, saj vas bo v prvi polovici marca spremljal ugodno položen |r sončnega mrka 20. v mesecu. Veliko število planetov v elementu ognja Merkur v vašem znaku. Previdnost velja v času okoli polne Lune Si lahko naredi vaše življenje v tem času precej nemirno, nenavadno, RIBI V prvih treh tednih bo vladalo vaše znamenje. Vitalna energiji bo dobrtf^zato bo tudi počutje odlično. Malce previdnosti ne bo odveč v času kom. V drugi polovici meseca bo Merkur potoval po vašem znaku, ae mešajte domišljije z intuicijo - to sta dva popolnoma različna svetova. Mala šola smučanja Prejšnji mesec je na smučišču Celjska koča potekal smučarski tečaj za otroke preboldskega vrtca. Petdnevnega tečaja se je udeležilo štirideset otrok, ki bodo jeseni prestopili prag osnovne šole. Otroci so se vsako jutro v 'spremstvu strokovnih delavk z avtobusom odpeljali na Celjsko kočo, kjer so pod vodstvom smučarskih učiteljev usvajali smučarske veščine. Nekateri so že imeli nekaj znanja, za večino je bilo to novo doživetje, a tudi ti so se kar hitro učili in ob koncu tečaja so se že veselo in brez strahu spuščali in vijugali po strmini med količki. Zadnji dan so se skupaj z njimi veselili doseženega znanja in priznanj tudi njihovi starši, babice in dedki. D. N. Zadnji dan tečaja — organizira začetni, nadaljevalni tečaj šolanja psov in tečaj v agilitiju. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 2. marca 2015. ob 18. uri na vadišču društva na Ložnici pri Žalcu. Dodatne informacije: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si, tel.: 041 405 079 (Ivek), 041 842 954 (Radovan). KD PLUTON, Šolska ulica 11, 3311 Šempeter v Sav. dolini MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700 Prodam BUKOVA DRVA, suha, razžagana. Dostavim na dom. Cena za lm3 60 €. Info.: 041 522 560 Prodam KOSMODISK (ledveni in hrbtni), še zapakiran. Cena po dogovoru. Info.: 031 488 684 Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim. Info.: 041 821 218 V okolici Prebolda ali Šempetra (lahko tudi poplavno območje) najamem njivo ali travnik. Informacije: 051 367 723. RANK MOŠKA COPATA Petek, 27. 3. 2015, ob 20.00 Dom II. slov. tabora Žalec KO KO KOMEDIJA Nedelja, 8. marec 2015, ob 18.00 in 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si •wwùw' četrtek, 19. 3. 2015, ob 20.00 Dom li. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34. in www.zkst-zalec.kupikarto.si Športno plezanje v griški telovadnici Počitnice s SK Prebold Planinsko društvo K2 iz Šempetra v Savinjski dolini je v našem okolju začetnik športnega plezanja, ki je v Sloveniji čedalje bolj popularno, od ustanovitve društva leta 2012 pa dosegljivo tudi odraslim in otrokom v naši dolini. Treninge športnega plezanja, ki potekajo v telovadnicah v Grižah in na Vranskem, vodi trener Gerard Krebs - Geri, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, pomagajo pa mu tudi pomočniki, ki tako kot on skrbijo za varnost vadečih. PD K2 je društvo, ki se je začelo uveljavljati tudi na tekmovalnem nivoju, saj se njegovi najmlajši člani redno udeležujejo tekmovanj v okviru vzhodne slovenske lige. Trener Geri je povedal, da so v društvu K2 za razliko od nekaterih slovenskih društev, ki stremijo k hitremu vzponu rezultatov pri najmlajših udeležencih, usmerjeni bolj k dolgoročnemu delu z mladimi, ki ima za posledico zdrav psiho fizični razvoj otrok ob razvijanju športne panoge, ohranjanje motivacije in veselja do plezanja ter doseganje najboljših rezultatov po koncu razvoja mladostnikov. T. T. Cicibanke in cicibani ter deklice in dečki, trener Gerard Krebs - Geri ter pomočniki Uroš Ramšak, Stojan Krajšek in Matjaž Čulk pri plezalni steni v griški telovadnici Pravljice za otrokov razvoj Pravljice so pomembne v razvoju otrok, saj jih spodbudijo, da se učijo preko ustvarjalnosti in domišljije ter jih pripravljajo na poznejše izzive v življenju. Knjižničarka šolske knjižnice na OŠ Šempeter Natalija Knez je na pravljičnem večeru s pripovedovanjem ogrela trideset otroških in dvajset odraslih src in povedala, da ima pripovedovanje pravljic pomembno težo v razvoju otroka. S svojim pripovedovanjem je predramila marsikatero od pravljic pozabljeno srce. Ponovno je oživela tudi Zvezdica Zaspanka Frana Milčinskega -Ježka. V svoji pravljici je Ježek večkrat zapisal, da mora biti kazen vzgojna, knjižničarka Knezova pa dodala: »Nagrada pa sladka!« Vse, ki so ji prisluhnili, je povabila na domače pecivo in na naslednje potovanje v svet pravljic. Že nekoč so si ljudje ob ognju pripovedovali različne zgodbe. Navadno je šlo za mračne zgodbe, v katerih so nastopali škratje, govoreče živali, vile in ostala čudežna bitja. Potem je zgodbe nekdo zbral in zapisal. Veliko so jih tudi uprizorili. Ob tem se postavlja vprašanje, ah niso nekatere zgodbe preveč krute za naše malčke? Pette Kelley, vodja otroškega oddelka v knjižnici v Pittsburghu, pravi, da so starši navadno tisti, ki lahko najbolje ocenijo, kako bo njihov otrok dojel in prenesel določeno zgodbo. Veliko staršev otrokom na primer ne bere več Med najlepšimi tudi pravljice bratov Grimm Sneguljčice in sedmih palčkov, saj jih skrbi, da tako ustvarjajo neke stereotipe. A razvojna psihologinja Sally Goddard Blythe meni, da sta tako Zlatolaska kot Pepelka zelo pomembna lika, ki bi ju morali otroci spoznati. Te pravljice namreč spodbujajo moralno vedenje in otrokom kažejo kreposti in šibkosti človeške narave tako, da primerjajo dobro in slabo, revščino in bogastvo ter domišljavost in hrabrost. Sally Goddard Blythe še dodaja, da te pravljice otroke pripravijo tudi na resnični svet. Na posreden način jim pomagajo ločiti dobro od slabega. Poleg tega pravljice pomagajo razvijati otrokovo domišljijo in ustvarjalnost. Prav je, da se otroci tudi naučijo, da človeško vedenje ni vedno v redu, in da začnejo sprejemati svoje lastne strahove in občutja. Otroci morajo spoznati, da življenje ni vedno lahko in da bodo doživeli vse, od veselja, žalosti, ljubezni, izgube in rasti do propada. Profesorici Goddard Blythe se zdi neprimerno, da starši na tak način ščitijo svoje otroke pred neprijetnimi dogodki, saj jim s tem ne delajo nobene usluge. D. N. I VSTOPNICE 7re"ko"ŠpLEt7 1 zkst-zalec. kupikarto.si n Preboldski otroci so uživali v snežnih radostih na Rogli Otroci ob kulturnem prazniku Ob osrednjem kulturnem prazniku smo tudi v šempetrski enoti vrtcev žalske občine želeli otrokom približati umetnost kot sredstvo, ki človeka bogati, razveseljuje, navdihuje in širi njegovo ustvarjalnost. Otroci so se seznanili z različnimi zvrstmi umetnosti. V besedi, sliki in glasbi so spozriavali največjega slovenskega pesnika, poslušali Zdravljico in širili svoje vedenje o državnih simbolih - zastavi, grbu in himni. Ob pisani besedi so širili svoj besedni žaklad, razvijali domišljijo in pridobivah nove informacije. Ob dnevu kulture pa smo pripravili proslavi za prvo in drugo starostno obdobje ter razstavo otroških izdelkov. Veseli nas, da tudi obiskovalci našega vrtca postojijo ob njej in da otroci podoživljajo ponujene vsebine. Za Vrtce Občine Žalec Irena Lesjak in Karmen Četina Poučno in zabavno ZKŠT Žalec je tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organiziral otroške ustvarjalnice. V »Učilnicah štirih letnih časov« v 1. nadstropju muzeja je skupina učencev prve triade pod vodstvom mentoric vsak dan med 9. in 11. uro ustvarjala na različno tematiko. Ustvarjalnice so bile poučne, otroci pa so se ob tem zabavah in spoznavah. T. Tavčar Smučarski klub Prebold je v sodelovanju s Športno zvezo Prebold med zimskimi počitnicami organiziral smučarski tečaj na Rogli. Med šolarji OŠ Prebold in tudi sosednjimi šolami je vladalo veliko zanimanje za tečaj, saj se ga je udeležilo kar 57 otrok, ki so jih glede na smučarsko predznanje razporedih v skupine. Zanje je skrbela skupina desetih učiteljev smučanja in spremljevalcev pod vodstvom Katje Debelak. Na Roglo so se vsako jutro izpred preboldske osnovne šole odpeljali z avtobusom in minibusom, na katerem je bilo prostora za še nekaj staršev in ostale, željne smučanja. Zadnji dan tečaja, v petek, 20. februarja, pa so tečajniki prejeli priznanje in spominsko majico. D. N. Trdo delo na kmetiji Po šestdesetih še cerkvena poroka Cvetka in Anton Mešič Z zahvalno sveto mašo, ki jo je v župnijski cerkvi na Polzeli bral dekan in šempetrski župnik Mirko Škoflek, sta se Cvetka in Anton Mešič s Polzele zahvalila za svojih skupnih 60 let. Anton jih šteje 91, Cvetka pa 83 let. Izhajata iz trdnih kmečkih družin. Cvetka se je rodila kot predzadnja med sedmimi otroki na Koščevi, po domače Brinšekovi domačiji, v Ločici ob Savinji. Imeli so tudi mlin in žago, tako da je bilo dela za vse več kot dovolj. Anton se je rodil v trdni kmečki družini na Polzeli, kjer so imeli prav tako poleg kmetije še mlin in žago ter celo svojo elektrarno. Na obeh kmetijah so skrbno gospodarili, vodila pa so jih stroga krščanska načela. Šestdeset let je dolga doba, v tem času je bilo več kot dovolj prostora za srečo in veselje pa tudi za bridkejše stvari, ki sta jih premagovala s skupnimi močmi. V zakonu sta se jima rodila sinova Tone in Marjan, Mešičevo kmetijo pa je zdaj prevzela vnukinja, Marjanova hči Andreja. Danes imajo Mešičevi piščančjo farmo, redijo pa tudi krave molznice in skrbno obdelujejo svojo zemljo. Anton in Cvetka imata poleg Andreje še tri vnuke in tri pravnuke. Jesen življenja je za biseroporočenca spokojna, sta dokaj zdrava, čeprav so mnoga leta trdega dela pustila sledi. Zadovoljna sta, ko vidita, da kmetija sledi tradiciji modrega in sodobnega gospodarjenja. Zdaj imata čas tudi zase in Cvetka lahko občuduje in neguje svoje kaktuse, ki jih je zbirala mnogo let. T. Tavčar Za petdeset let skupnega življenja Visok zakonski jubilej je običajno prijeten in vesel dogodek, še zlasti, če se zakonca in njuni najbližji odločijo to obeležiti s ponovno poročno zaobljubo. To sta storila tudi zakonca Antonija in Stjepan Podgorski iz Prebolda, ki sta praznovala zlato poroko. Poročni obred ponovne zaobljube je potekal v njunem domačem kraju. Civilnega je v preboldskem hotelu opravil preboldski župan Vinko Debelak, cerkvenega pa v cerkvi sv. Pavla domači župnik Damjan Ratajc. Njuni priči sta bila hčerka Snežana in vnuk Mišek Žena Antonija se je rodila očetu Slovencu Nikolaju Mazuri in materi Anki Mikulič v kraju Ljubija v Bosni nekaj mesecev po II. svetovni vojni. Njen oče je bil v času Avstro-Ogrske žandar (policist). Ko je velik del slovenskega ozemlja po I. svetovni vojni prišel pod Italijo, je odšel v Bosno, kjer je spoznal svojo ženo Anko, s katero sta imela potem trinajst otrok. Antonija, Tončka, kot jo kličejo, je bila zadnja med njimi. Mož Stjepan Podgorski se je rodil dobro leto prej v Slavonski Požegi očetu Stjepanu in materi Anki Hostič. Izučil se je za peka in leta 1963 poiskal delo v Sloveniji. Najprej je delal v Velenju, nato v pekarni na Ljubnem ob Savinji, kamor je leta 1966 prišla tudi njegova izvoljenka Antonija, s katero sta se dve leti prej, v njenem domačem kraju v Ljubiji, tudi poročila. Njuno družinsko gnezdo je najprej (1968) obogatil sin Anton, zatem še sin Zoran in nato še hčerka Snežana. Družina je nekaj časa živela v Zabukovici, leta 1974 pa se je preselila v Dolenjo vas in se nato ustalila v Preboldu. Antonija je bila vse do upokojitve zaposlena v Tekstilni tovarni Prebold, Stjepan pa je bil pek pri ljubenskem oziroma preboldskem peku Edvardu Peternelu, od leta 1989 pa zaposlen v pekarni Jager v Šentjurju, od koder je po 23 letih dela v tej pekarni odšel v pokoj. Že pred upokojitvijo je svoj prosti čas posvečal delu na vrtu, gojenju kuncev in se ukvarjal s kmetijskimi deli. Žena Antonija je že dolgo predana humanitarnemu delu in društvenemu življenju v občini. Srečujemo jo lahko na raznih prireditvah in dogodkih, kjer pomaga s svojim znanjem in z izkušnjami. Zelo dejavna je pri župnijski Karitas, deluje med starejšimi v preboldskem domu, vsako leto sodeluje na festivalu potic, sodeluje pa tudi v društvu Hospic, kjer pomaga lajšati zadnje trenutke umirajočim ali sorodnikom umirajočih. Poleg tega je zelo vešča raznih ročnih del, od izdelav rož iz krep papirja do idrijskih čipk, svoje znanje pa z veseljem prenaša na mlajše in prav v tem času izvaja delavnice v stari sejni sobi preboldske občine. Življenje zakoncev Podgorski, še zlasti Tončkino, je zelo pestro in zanimivo. Danes ju razveseljujejo tudi štirje vnuki. Naj bo še dolgo tako, pravijo njuni domači in mnogi, ki jima čestitajo ob zakonskem jubileju. D. Naraglav Zakonca s svojimi otroki in njunimi družinami ter z županom Zakonca Besednjak, 81-letna Pavla in 85-letni Alfonz, sta po šestdesetih letih skupnega življenja svoj civilni zakon kronala še s cerkveno poroko. In tako so se uresničile dolgoletne želje žene Pavle, ki si je želela z možem stopiti tudi pred oltar. Pred obredom cerkvene poroke v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Mariji Reki sta zakonca pred pričama, vnukinjo Ines in vnukom Aljošem, ter ostalimi svati v poročni sobi lovskega dvorca Gradič v Trbovljah ponovno izrekla poročno zaobljubo. Obred biserne poroke je ob prisotnosti matičarke opravila županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič, nato pa so slovesno nazdravili njunemu visokemu zakonskemu jubileju. Mož Alfonz je zbrane seznanil, da s tem še ni konec praznovanja, saj bosta v cerkvi v Marija Reki svoj jubilej kronala tudi s cerkveno poroko. Zakonca Besednjak je ob prihodu sprejel preboldski župnik Damjan Ratajc, poročni obred pa so polepšali marijere-ški cerkveni pevci. Njuni življenjski zgodbi Žena Pavla, rojena Čretnik, se je rodila 25. januarja 1934 v Šmartnem ob Paki v družini s tremi otroki, mož Alfonz pa 19. januarja 1930 v Trbovljah v družini petih otrok. Za nobenega življenje v mladosti ni bilo lahko. Alfonza so med vojno skupaj s starši izselili na Hrvaško in v izgnanstvu je preživel štiri leta, za posledicami vojne pa je družina kmalu izgubila očeta. Izučil se je za ključavničarja in odslužil vojaški rok v šoli za rezervne avtomobilske oficirje v Mariboru. Zaposlil se je v Cementarni Trbovlje, kjer je dočakal upokojitev. Zakonca sta se leta 1953 spoznala v Celju, kjer je bil Alfonz kot rezervni oficir na vojaški dolžnosti, Pavla pa je bila zaposlena v celjski bolnišnici kot strežnica. Iskrica med njima je preskočila, postala sta par in januarja leta 1955 sta se poročila. Najprej sta se želela poročiti v Celju, pa jima je žal to preprečila velika povodenj. Nekoliko kasneje sta si usodni »da« izrekla v Trbovljah, kjer sta si spletla tudi družinsko gnezdo, ki sta ga obogatila hči Jolanda in sin Dušan. Pavla je bila po rojstvu otrok nekaj let doma, nato pa se je zaposlila kot strežnica v trboveljski bolnišnici, kjer je delala vse do upokojitve. Jesen' svojega življenja zdaj preživljata v svoji hiši v Mariji Reki, v naselju Smrekovina nad Preboldom in Trbovljami. Tu sta si najprej zgradila vikend, po preureditvi pa je to postal njun dom. V neposredni bližini živi tudi vnuk Aljoša z družino, ki jo je pred dobrimi šestimi meseci obogatila hčerka Lija, Pavlina in Alfonzova pravnukinja. Sta čila starostnika, ki svojih let nikakor ne kažeta. Vsak dan hodita na sprehode s psom, sicer pa ju veseli delo okoli hiše. Živita prijetno življenje, ki ga bogatijo vsi njuni in prijatelji, ki so radi v njuni družbi. Alfonz zelo rad vozi avto, je velik ljubitelj zgodovine, rad bere in spremlja dnevnopolitične dogodke, pri tem je marsikdaj tudi slabe volje, saj je po njegovem prepričanju njegova domovina vse bolj mačeha svojim državljanom. D. Naraglav Svoj zakon kronala s cerkveno poroko Pred petdesetimi leti na trgatvi Neža in Franc Ožir s Polzele sta praznovala zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Poročni obred s sv. mašo je ob pristnosti številnih sorodnikov in prijateljev v domači župnijski cerkvi opravil župnik Jože Kovačec. Zlatoporočenca, 72-letna Neža in 75-letni Franc, sta po rodu iz Andraža nad Polzelo, kar vedno s ponosom tudi povesta'. Spoznala sta se dve leti pred poroko na vinski trgatvi v Andražu. Sta zelo vesele narave in že več desetletij člana cerkvenih pevskih zborov, kar jima veliko pomeni. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Matjaž, Tatjana in Tomaž, ki so ju razveselili s tre- mi vnuki. Vsi zelo radi prihaja- so z druženjem nadaljevali v jo k svojima starima staršema, veselem družabnem vzdušju v ki sta jih vedno zelo vesela. Po bližnjem gostišču, prisrčnem obredu zlate poroke T. Tavčar POSTANITE NAROČNIK UTRIPA SAVINJSKE DOLINE! Vabimo vse občane, gospodinjstva, organizacije in podjetja, ki Utripa Savinjske doline ne prejemate brezplačno, da postanete naš naročnik in si zagotovite 11 številk Utripa Savinjske doline za letno naročnino, ki znaša samo 13,14 evrov. Ponudba in naročilnica na str. 7. Tek za življenjem, ki bi kmalu ugasnilo Mitja v preboldski knjižnici brez dlake razkril svoje življenje V preboldski knjižnici so na tokratnem pogovornem Večeru na zofi gostili zanimivega sogovornika, ki ima za sabo pestro življenjsko zgodbo. Iz povsem zavoženega življenja, ki ga je pripeljalo na rob smrti, se je dvignil kot Feniks iz pepela in postal spoštovan državljan, dobrotnik, tekač maratonec in ultramaratonec, predavatelj, terapevt, trener, pisec... Zdaj 36-letni Mitja Duh iz Trbovelj je lani novembra izdal knjigo Tek za življenjem. Pred tem je v dobrodelne namene na stadionu v Trbovljah pretekel 100 km in s tem podvigom je za otroke iz socialno šibkih družin zbral kar nekaj tisoč evrov. Danes je ugleden Zasavec, nekoč pa je bil narkoman, užival najtrše droge in se znašel tudi v zaporu na Dobu, kjer je bil skoraj pet let. V zaporu je končal srednjo šolo in po odpustu na novo zaživel. Ujel je življenje in je, kot sam pravi, zdaj najsrečnejši človek na svetu. Z njim se je pogovarjal Janez Vedenik. Od pridnega otroka do razgrajača in narkomana »Rojen sem bil v času socializma, ko je, kot radi pravimo, bilo še blagostanje. Družine so bile med sabo bolj povezane, hodili smo na obiske k sorodnikom ali oni k nam. Bil sem zadnji otrok v družini in zaradi tega morda deležen večje pozornosti in ljubezni pri starših, starih starših in drugem sorodstvu. To je bil zelo dober poligon, dobro okolje za lepo in prijetno otroštvo,« pravi Mitja, ki je bil v šoli dober športnik in odličen učenec. »S sovrstniki iz okolja sem vse dneve že pred odhodom v osnovno šolo igral košarko, nogomet, tenis, odbojko in sem bil kot zagnan športnik tak tudi v šoli. Bil sem zelo perspektiven in v samem vrhu tako rekoč v vseh športih. Hkrati sem. bil tudi odličnjak in po konstrukciji najmočnejši na šoli, kar je v tistih časih predstavljalo še dodatno prednost pred ostalimi fanti. Manjkalo tudi ni otroške zaljubljenosti in vse je bilo v najlepšem redu. Lahko bi rekel lep obet za prihodnost.« Njegova prva izkušnja z drogami sega že v peti razred osnovne šole. Najprej alkohol, potem kmalu že trava, v srednji šoli heroin,/LSD, kokain, metadon in halucinogene gobe. V šoli so se ga učitelji bali. Svoboda ga je strašno privlačila. Ko so ga zaradi neprimernega vedenja izključili, mu sploh ni bilo hudo. Nasprotno, končno se je počutil svoboden kot ptica. Končno je lahko delal samo to, kar se mu je v danem trenutku zahotelo. Dneve je prespal, noči prežuriral. In tako iz dneva v dan. Takrat še ni vedel, da je biti Mitja Duh zmogel premagati samega sebe in se iz pogube vrniti v življenje svoboden, pogumen, naiven in neodgovoren preprosto eksplozivna mešanica za samouničenje. Bil je škodljiv do sebe in okolice. Pa vendar je bil globoko v sebi dober fant. Ampak to, da je dober, je bilo skrito nekje pregloboko. Takrat mu je veliko več pomenilo to, da je nad drugimi, da se nikogar in ničesar ne boji. Tisti, ki niso jemali droge, so bili zanj strahopetci in nevedneži. Imeti “božanski” uvid v življenje s pomočjo drog mu je ustvarjalo občutek večvrednosti. Življenje v omami je trajalo dolgo. Temelji njegove zdrave pameti pa so se skozi čas vedno bolj majali. Neuspeh, kronan z alkoholno omamo »Na prehodu iz petega v šesti razred, ko smo se združili z učenci ostalih podružničnih šol, je rivalstvo med nami postalo bolj očitno. Če smo se prej trudili biti čim bolj pridni in všečni staršem, učiteljem in okolici, smo zdaj v novi sredini želeli čim bolj izstopati. Tekmovali smo med sabo, kdo si upa učiteljem čim bolj ugovarjati, prezirati njihovo avtoriteto in jim nasploh parati živce. S takim početjem je padal tudi učni uspeh. Šesti razred sem izdelal z dobrim uspehom, kar je bilo zame, prej odličnjaka, kot bi bil nezadosten. Takrat sem se prvič tudi napil in to je bilo konec starega Mitja, ki je bil prej športnik, velik up in ljubitelj cele družine. Ta je v meni umrl in prišel ven kot drugi Mitja, ki je bil bolj nagnjen k ekscesom. Mitja, ki je rad izzival, bil poreden, ki je mislil, da mu nihče nič ne more ... To se je stopnjevalo in me kmalu pripeljalo v svet drog in problematičnih državljanov,« je s kančkom žalosti na obrazu dejal Mitja, ki je od alkohola prešel na marihuano, pri šestnajstih pa mu je kolega že vbrizgal heroin in njegova pot v propad se je nezadržno nadaljevala. »Starša sta se v tistem času ločila, a to ni imelo neposredne zveze z mojim nadaljnjim drogiranjem. S kolegi smo se drogirali zato, ker smo v tem videli nekaj privlačnega, nekaj posebnega za nas, ki smo se imeli za nekaj več, ker smo bili uporniški in izzivalni. Nisem se začel »špikat« zaradi tega, ker bi imel kakšne strahove ali komplekse, zato tudi nisem tako hitro postal odvisen od heroina. Štiri leta sem si le občasno vbrizgal to drogo, sicer pa sem se posluževal kakšne druge, ki je bila takrat na voljo v pankovski subkulturi. Moje takratno dojemanje sveta in ostalih kolegov v pank subkulturi je bilo, da nas čim prej vržejo iz šole, da se nam ne bo treba učiti, da nam ni treba nič delati oziroma delamo tisto, kar nam paše, da lahko pijemo, kadimo marihuano, teroriziramo vse v mestu, se pretepamo s policisti ... To je bilo za nas takrat višek svobode, ker nam itak nobeden ni nič mogel. S tem pankerstvom sem tako zabredel, da sem pri devetnajstih letih šel od doma. Nisem več trpel starševske avtoritete, zato sem šel živet k prijatelju, kjer so se na veliko drogirali s trdo drogo. Zdelo se mi je, kot da sem prišel v Disneyland, in kaj kmalu sem se predal temu življenju tudi sam. Hitro sem postal odvisen, saj, če to vsak dan prakticiraš, si v roku enega do dveh mesecev že tako zasvojen, da brez tega ne moreš več funkcionirati. Ko ni bilo heroina, sem to nadomeščal z metadonom. Da bi kradel in si tako prislužil denar za heroin, nisem hotel. Nekako je v meni še bilo tisto malo dobre vzgoje iz rane mladosti in tudi strah me je bilo to početi, zato sem se znašel in si v Ljubljani priskrbel vzdrževalno terapijo z metadonom. Po nekaj mesecih ti ta odmerek ne zadostuje, potrebuješ čedalje več in prideš od enega gospodarja svojega življenja (heroina) na drugega (metadon).« Boj med dvema Mitjema Mitj a je iz uporništva in pank scene, vrtinca najrazličnejših drog in manjših kriminalnih deliktov pristal v zaporu, kjer je prestajal kazen v povezavi s psihiatričnim oddelkom. Že precej prej sta se v njegovi glavi začela oglašati dva Mitja, tisti dobri, ki ga je želel spraviti na dobro pot, in drugi, ki ga je od tega odvračal. Odločil se je, da ne bo več jemal metadona in da se bo očistil. Nekaj časa mu je to uspevalo, a ob neki priložnosti in zabavi pri prijatelju, ki je bil na trdih drogah, se je znova zlomil in si vbrizgal heroin in vse se je začelo znova. Ob nenehnem bojevanju dveh glasov v njegovi glavi je postal shizofrenik in bil tudi psihično povsem na dnu. V času bolj zbranih misli mu je glas dobrega Mitja govoril, naj vendarle nekaj naredi za rešitev iz tega brezna. »Prišel sem na idejo narediti nekaj, kar bi me pripeljalo v zapor in posledično do tega, da se rešim odvisnosti od drog. Sredi belega dne sem odšel v lekarno in začel s polic in predalov jemati najrazličnejše tablete. Prišla je policija, ki me je hotela umiriti in nadeti lisice. Nekaj časa sva se s policistom prerivala, nato pa so me odpeljali, a še isti dan tudi izpustili. Takrat sem bil bolj jezen kot vesel, saj se mi ni posrečilo priti v zapor. Se je pa to zgodilo nekoliko kasneje, ko smo oropali bližnja soseda, starejša zakonca. Čez pet dni so na moja vrata potrkali policisti in me odpeljali v preiskovalni zapor. Sram me je bilo pred samim seboj, da sem to naredil, saj je bil v meni še kanček vesti in vzgoje iz let, ko sem bil še priden fant,« razlaga Mitja in dodaja, da je nato zapadel še v hujšo shizofrenijo -duševno motnjo, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost. Pogosti simptomi so med drugim neurejenost misli in preganjalne oziroma paranoidne blodnje, prisluhi, otopela čustva in pomanjkanje motivacije. Glasovi so mu govorili, da ga bodo na psihiatričnem oddelku ubili, v zaporu zaporniki pretepli in da bo umrl. Življenje ni imelo nikakršnega smisla več. Nad njim so vsi obupali, razen mame, ki ga je zvesto obiskovala v zaporu in ga brezpogojno podpirala. Fizično je propadel, duševno še bolj. Vse je izgubilo svoj smisel in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo zgodil tudi dejanski konec. Hotel se je še pobrati, a nikakor ni šlo. Težka pot do razuma in svobode »Bil je hladen in deževen jesenski dan, ko so me iz zapora peljali v psihiatrično bolnišnico. Skozi okno zaporniškega kombija sem vklenjen gledal ven, na svobodo. Življenje zunaj se je odvijalo naprej in je bilo kot privid, kot da gledam domišljijski film. Globoko v sebi sem se počutil že skoraj mrtvega. Deževalo je. Ljudje na ulici, svobodni, živi ljudje, pa so vsi po vrsti nosili mrke obraze. To me je do kosti zmrazilo. Le zakaj so takšni? Ali res ne vidijo, da so svobodni, ali res ne vedo, kaj imajo, da lahko živijo? Nekako sem se zgrozil nad njihovim pomanjkanjem hvaležnosti. In to jaz, ki sem vrsto let tako nehvaležno ravnal s svojim življenjem in življenji drugih, sem to sprevidel. A zame je bilo to skoraj prepozno. Strašljivo malo je manjkalo, pa bi umrl. Notranji glasovi, ki niso in niso hoteli utihniti, so me že popolnoma uničili. Tega nisem več zdržal. Nihče mi ni znal pomagati in edino rešitev sem videl v samomoru. Na srečo so me vedno znova rešili. Bilo je res nepopisno hudo, a naenkrat sem sprejel ključno odločitev. Uprl sem se z zadnjo trohico zdrave pameti, uprl svojim strašljivim glasovom, smrtnemu strahu, ki me je popolnoma hromil. Iz njih sem se začel norčevati in v mislih dejal: »Kar strašite me s smrtjo, da me bo tisti zapornik zdaj zdaj ubil, saj mi je čisto vseeno!« In nato: »Ne, ne bojim se smrti, a vendar si bolj želim živeti!« Pot od teh besed do njihove uresničitve je bila še dolga, a velik uspeh je bil že to, da se je sploh začela. Tek in športno udejstvovanje, vpis v šolo in ponovno obnavljanje možganov pa so ga korak za korakom vodili v svobodo telesa in duha, nazadnje pa tudi na predčasno prostost in v novo življenje. »Minilo je že polnih pet let od trenutka, ko sem se odločil startati na vse ali nič. Nehal sem poslušati zlobne glasove iz ozadja, ki so mi želeli slabo, in v ospredje postavil glas zmagoslavja. Bitka do te odločitve je bila kruta in polna padcev, solza, nemoči in razočaranj, toda na koncu lahko rečem, da sem zmagovalec. Še danes ne morem verjeti, da mi je to uspelo.« S tekom ujel novo življenje Po prihodu iz zapora je bil Mitja zdrav, postaven in sproščen. Takoj po prihodu domov v rojstno Trbovlje je nadaljeval s tekom. Vsak dan je pretekel 13 km in vadil z utežmi. S samodisciplino in z materino pomočjo, ki mu je poleg sestre vedno stala ob strani, je uspel preživeti prve mesece na prostosti. Ljudje so opazili njegova prizadevanja in mu na razne načine želeli tudi pomagati. Postal je prostovoljec v zasavskem društvu UP, na občini so zaznali njegovo prizadevnost in mu dodelili novo stanovanje v garsonjeri. Humanitarna dejavnost in tek sta postala njegov način novega življenja. Začelo se je s prostovoljnim in z enostavnim treningom teka, nadaljevalo pa z udeležbo na tekmovanjih. Udeležil se je maratona v Radencih, Chemnitza v Nemčiji, ultramaratona Celje-Logarska dolina, podal se je na solistični 100-kilometrski tek, namesto švicarskega Biela, na relaciji Hrastnik-Radeče pa mu je s 119 kg in 185 cm višine uspelo v manj kot štirinajstih urah desetkrat preteči to daljavo. Udeležil se je tudi enega najtežjih gorskih tekov v Evropi, na Grintavec, in na vrh prišel v eni uri in šestnajstih minutah. Lotil se je tudi teka na tri trboveljske vrhove (Kum, Sveto planino, Mrzlico). Njegov naj-večji podvig pa je bil ultrama-raton v Istri na 100 milj oziroma 164 km. Nekaj posebnega je lanski 100-kilometrski dobrodelni tek na trboveljskem stadionu, namenjen pomoči potrebnim otrokom iz socialno šibkih družin. Bil je motor socialnega podjetništva v Zasavju in je precej pripomogel k samemu zagonu Zveze socialnih podjetij, v pravno obliko pa je pomagal postaviti Športno humanitarno društvo Človek. Končuje tudi izobraževanje za vaditelja športne rekreacije 2. stopnje, poskusil seje tudi kot planinski vodnik in mnoge ljudi prvikrat popeljal na Triglav. Je motor in motivator mnogih na socialnih omrežjih, terapevtsko deluje tudi izven skupine UP in pomaga mnogim, ki se obrnejo nanj. Skozi njegovo življenjsko zgodbo lahko spoznamo, kako kratka in enostavna je pot v svet omame in kako brezmejno lahko človek v njej tava oziroma se tudi razčloveči. V poduk je lahko mladim, ki jih mika, da bi izkusili razsežnost omame, in tistim, ki so na tej poti. Večina zgodb se ne konča tako, kot se je Mitjeva. To zgovorno potrjuje tudi pogosto izrečeni stavek, ki ga je Mitja izrekel tudi ob predstavitvi knjige v Preboldu: »Več mojih nekdanjih prijateljev je na pokopališču, kot pa jih je ozdravljenih od drog.« D. Naraglav Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 10., 17. in 24. 3. 2015 NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2015 ŽE V NAŠI OPTIKI! Gasilci imajo v Preboldu skoraj 140-letno tradicijo Ustanovitev društva je bila v tesni povezavi s preboldsko tekstilno tovarno, ki jo je leta 1842 zgradil podjetni tržaški trgovec Ulrich in zaposlil marljive in pridne ljudi iz bližnje okolice, s tem pa temeljito spremenil tedanjo socialno ureditev kraja Št. Pavel. Ob začetku proizvodnje je tovarna zaposlovala približno 400 ljudi in postala prvi večji industrijski obrat v tem delu Avstro-Ogrske. Požar je leta 1866 uničil skoraj celotno tovarno. Vodstvo tovarne se je odločilo za organizirano varstvo pred požari in tako leta 1873 ustanovilo gasilno društvo z imenom Prostovoljna požarna hramba predilnice Prebold. Delavcem, ki so že prej sodelovali pri gašenju požarov v tovarni in izven nje, so kupili za tisti čas moderno opremo in uvedli posebne požarnovarnostne ukrepe. Pravila najstarejše požarne brambe v Savinjski dolini nosijo datum 1. oktober 1873 in zajemajo društveno organiziranost, naloge in dolžnosti članov ter odnos med direkcijo tovarne in gasilnim društvom. Tovarniški gasilci so bili včlanjeni v zvezo deželnih gasilnih društev s sedežem v Gradcu, bili so zelo dobro organizirani, upravljali so z orodjem in opremo, se izurili v gašenju požarov ne samo v tovarni, ampak tudi v bližnji in daljni okolici. Iz leta 1893 je znan prvi tovarniški delovni red, imenovan Delavski red za predilnico drevesne volne v Preboldu, ki v 17. členu pravi, da je k tovarniški požarni brambi zavezan pristopiti vsak zdrav in za delo sposoben moški. Poleg ročne prevozne črpalke, ki je potrebovala dobro izurjeno moštvo, je bila zaradi boljše požarne varnosti leta 1911 v tovarni nameščena najmodernejša samodejna gasilna naprava, imenovana Sprinkler. Društvo po I. in II. svetovni vojni Po prvi svetovni vojni je društvo ponovno oživelo in v Kraljevini Jugoslaviji nadaljevalo z delom v tovarni. V okolici so po vzoru gasilcev v tovarni nastajala nova društva. Leta 1919 se je društvo preimenovalo v Prostovoljno gasilsko društvo tkalnice Prebold in se včlanilo v Gasilsko župo Žalec, čez dve leti pa tudi v jugoslovansko gasilsko zvezo. Ob proslavitvi 50-letnice je društvo izdalo publikacijo Jubilejni list, pozdravne verze na naslovnici pa je napisal književnik Franjo Roš. Društvo je bilo zelo naklonjeno prebivalstvu na Šentpavelskem in tudi vez med društvom in vodstvom tovarne je bila zelo tesna. Investicije v tovarni in smele načrte v tovarniškem gasilskem društvu je preprečila vojna vihra. Delo društva je med vojno zamrlo, med padlimi v vojni pa je bilo tudi sedem tovarniških gasilcev. Po drugi svetovni vojni je delo tovarniških gasilcev ponovno oživelo. Kupili so novo motorno brizgalno, uredili nov gasilski hram, leta 1955 nabavili tudi nov gasilski prapor, tovarna pa se je preimenovala v Tekstilno tovarno Prebold, tovarniško društvo pa v Industrijsko gasilsko društvo Tekstilne tovarne Prebold. Omeniti velja tudi dva velika požara v tovarni, ki sta povzročila veliko gmotno škodo. Maja leta 1969 je nastal požar v skladišču barv in kemikalij, leta 1972 pa so ognjeni zublji zajeli predilnico. Leta 1969 je društvo dobilo nov gasilski avto, starega pucha in še starejšo ročno brizgalno pa podarilo Tehničnemu muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Na začetku sedemdesetih let so v tovarni veliko investirali, predvsem v proizvodne hale. Vsi novozgrajeni objekti so zdaj ' opremljeni z najmodernejšimi javljalniki požarov, ki omogočajo hitro odkrivanje začetnih požarov. Poleg tega so objekti prepredeni tudi z mrežami hidrantov in s številnimi ročnimi in prevoznimi gasilnimi aparati. Tovarniški gasilci nastopajo s svojimi tekmovalnimi enotami po vsej Sloveniji in dosegajo dobre rezultate, predvsem na tekmovanjih tekstilne industrije. V osemdesetih letih je začela tovarna z izdelavo zaščitnega programa za gasilce - delovnih oblek, ki služijo za varnejše približevanje ognju in ščitijo pred visokimi temperaturami. Prav tovarniški gasilci so zaščitna oblačila uspešno predstavljali v jugoslovanskem prostoru, V tem času so želeli v tovarni v gasilske vrste vključiti čim večje število žena, kar jim je uspelo ob 110-letnici društva, saj je društvo sprejelo 110 novih gasilk. Osamosvojitev, propad tovarne in društva V osamosvojitvenih devetdesetih letih so se posvečali Tovarniški dimnik edini spomin na nekdanjo tekstilno tovarno v Preboldu predvsem izobraževanju gasilskega kadra. Poleg rednega operativnega delovanja je bila glavna naloga gasilcev seznaniti se z novimi proizvodnimi tehnologijami in njihovimi nevarnostmi. Nevarnost niso predstavljali le požari, ampak tudi eksplozije, zadušitve, zastrupitve, radioaktivnosti in poplave. Društvene moške in ženske tekmovalne ekipe so v tem času še vedno dosegale dobre rezultate na tekmovanjih žalske gasilske zveze. Ob 125-letnici je društvo prevzelo nov gasilski prapor. Leta 1999 so na področju bivšega sektorja ustanovili Gasilsko zvezo Prebold in s sklepom občnega zbora se je društvo polnopravno vključilo v delovanje te zveze. Gospodarska situacija v tovarni se je po osamosvojitvi Slovenije in izgubi jugoslovanskih trgov slabšala in no- vembra leta 2004 se je zgodil stečaj Tekstilne tovarne Prebold. Občni zbor PIGD TTP je marca 2005 sprejel sklep o prenehanju z delom operativnega dela društva, medtem ko je administrativni del še naprej deloval v okviru Gasilske zveze Prebold z namenom ohraniti skoraj 140-letno tradicijo industrijskega gasilstva v Preboldu. Ostali člani tovarniškega društva so v zadnjem obdobju sodelovali pri delu Gasilske zveze Prebold, se v okviru zveze udeleževali raznih prireditev in aktivno sodelovali pri nastajanju publikacije 140 let gasilstva v Preboldu ter izvedbi praznovanja. Vsako leto so na občnem zboru obujali spomine na pretekla leta ter tako ohranjali tradicijo industrijskega gasilstva v kraju pod Žvajgo. Z oživitvijo društva v okviru podjetja Odelo bodo gasilci nadaljevali s svojim poslanstvom tudi v prihodnje. D. Naraglav Predstavitev ob obletnici prenove Savinjski hram Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! Pričakujemo vas: ponedeljek-petek: 8.00-16.00, sobota: 8.00-12.00 Tel.: 03 572 06 26, E-pošta: savinjski.hram@siol.net Braslovče so slikovit trg pod Dobrovljami, obkrožen v ravninskem delu s hmeljišči, na zahodnem z gozdovi, Braslovškim in Žovneškim jezerom ter gradom Žovnek, prvim domovanjem kasnejših celjskih knezov. Z zasnovo trga so ena osrednjih znamenitosti Spodnje Savinjske doline. Kraj je bil skupaj s faro prvič omenjen že pred letom 1140. Trške pravice sta Braslovčam leta 1360 podelila grofa Herman I. Celjski in Viljem Celjski. V ponedeljek, 2. februarja, se je na Utripu domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavilo Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek Braslovče. Kot je uvodoma povedala Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, so veseli, da so se člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče odzvali povabilu. Januarja je minilo 20 let od ustanovitve društva. Pogovor z gostoma, predsednikom dru- S prireditve v knjižnici štva Francijem Kraljem in članom Iztokom Omladičem, sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih, k besedi pa sta povabili tudi župana Občine Braslovče Branimirja Strojanška. Sogovornika sta na zanimiv način predstavila delovanje društva, potek obnove gradu Žovnek in njihove načrte za prihodnost. Prireditev je popestrila skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe Galiarda Kultur-no-umetniškega društva Celje. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo z naslovom Grad Žovnek: zgodbe o transformaciji prostora. T. Tavčar PAROLE, PAROLE Glasbeno-kriminalna komedija, Gledališče Koper, za gledališka abonmaja in izven 9. in 10. marec 2015 ob 19.30 giSQP Dom II. slovenskega tabora Žalec r53” Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, in kupi karto, si Revija za književnost in kulturo Vpogled, ki je področja objavljanja razširila z leposlovja na vso humanistiko, vabi pisce Prispevke pošljite do 31. marca 2015 na naslov uredništva: zkst.proaram@siol.net Obvezno pripišete svoj domači naslov in telefonsko številko. rT Naročnik oglasa: Pohištvo Matis, Andraž nad Polzelo 6 c, Polzela VELIČASTNA! GROBNICA ALI MAVZOLEJ PRI MUSLIMANIHl |D0LG0 REPA PAPIGA JAPONSKA KERAMIKA r%': 'fl 3. vseslovenska razstaya rožlz krep papirja Vransko 21. in 22. marca od 10. do 18. ure. KRAJ NA DUGEM OTOKU i AZIJSKA DRŽAVA, BANGKOK GOROVJE NA MEJI MED EVROPO IN AZIJO, RUSIJA sestavil Boris >|9§!ieyj MESTO POVEZAVE LESENIH DELOV ITALIJANSKA OPERNA PEVKA RENATA STAR GERMAN LEPOTNA KRALJICA, MISS DRUŽINA ZVERI VULKAN NA SICILIJI NAJETA ŽENSKA ZA DELO NA KMETIJI REKA NA SLOVAŠKEM PANIČNI BEG NAJVIŠJA GORA V MAKEDONIJI (2601 M) PASMA AFRIŠKIH KRATKO- DLAKIH -MAČK NOETOV NAJMLAJŠI SIN, PRAOČE HAMITOV JUTI PODOBNO VLAKNO IZ LIČJA SLEZOVCEV ZEMLJA, KOPNO IN MORJE GER. BOG, ALF REKA V ARIZONI RIBIŠKA VRVICA GESLO^ ANTON AŠKERC STANJE BREZ VOJNE NEŽA (LJUBKOVAL.) U SORAZMERNI, PRIPADAJOČI DEL SLOVENSKI ZDRAVNIK PETER ODGOVOR NA KONTRO SLOVENSKA NARODNA JED KRILATI LEV, BAJESLOVNO BITJE, GRIFON PRIPRAVA ZA PISANJE STAROGRŠ. OBREDNA PESEM GROB, GROBNICA (ZAST.) ANGLEŠKA IGRA Z 52 KARTAMI, PODOBNA VISTU ŽELEZ. DEL KONJSKE UZDE SKANDINAV. PBOBIŽ STROJNI ELEMENT, LOPUTNICA INDIJSKI MEČ ERIKA AMBROŽIČ PRIPADNIK AKADEMIJE IGOR VIDMAR DEL TRBOVELJ IGRALEC SHARIF SRBSKO MOŠKO IME GOSTINSKI PROSTOR LIDIJA IVANČIČ MOČVIRSKA PTICA, VIVEK ANTON NANUT KRAJ PRI ČRNEM KALU KIS (STAR.) INDIJSKO NARODNO ŽENSKO OBLAČILO OTOK V EGEJSKEM MORJU, V KIKLADIH, GRČUA TELESNA AKTIVNOST CESTA V MESTU NARKOZA, OPOJ (MED.) AZIJSKO ŽITO ANTIČNO RAČUNALO PODSTAVEK ZA TRSKE MUSLIMAN. SODNIK, KI SODI PO KORANU, KADIJA GRŠKI BOG MRAKA ŠČUKI PODOBNA RIBA, UMBRA TONE, ZVIŠAN ZA POLTON LJUDSTVO V NIGERIJI & ODSTAVEK, ODLOMEK SPISA, SKLADBE VISOKO STENSKO OGLEDALO LOVEC Z MREŽO POKRAJINA V VIETNAMU PETER TOŠ GORAN IVANIŠEVIČ KITAJSKA (STAR.) KATJA TRATNIK MESTO V KAZAHSTANU VZDEVEK HINKA BRATOŽA AMERIŠKI IGRALEC MINEO SIN ANTON VODNIK GRŠKI OTOK UMAZANA ŽENSKA VELIKA RIBA SMUČARSKI CENTER V KOLORADU ATEK, OČKA Že tretjič zapovrstjo bo na Vranskem it na 3. Vseslovenski razstavi rož iz krep papirja zacvetelo na tisnèejpvétov, ki nastajajo . pod spretnimi prsti |70 ustvarjalk I -V iz vse Slovenije. $1 _ v* '"jeL I Odprtje razstave s kulturnim programom bo v soboto, 21. marca, ob 10. uri ^ v Športni dvorani Vrana Vransko. Razstavo si bo mogoče ogledati tudi v nedeljo od 10. do 18. ure. ; / V /v, 'M X, l$' /,f ’. \ ,v \ K Prisrčno vabljeni! TURBE: grobnica, mavzolej ORAVA: slovaška reka KENAF: juti podobno vlakno GRIF: krilati lev NOM: starogrška pesem ŠTOBER: podstavek za trske OMAR: igralec Sharif Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke »Brglez«, objavljene v januarski številki Utripa: PUST-MASTNIH-UST-IN-BRGLEZOVI-KROFI. Izžrebani nagrajenci: I. Boštjan Levar, Ponikva 41, Žalec; 2. Marija Mohorič, Graščinska cesta 15, Prebold; 3. Ivan Skok, Šentrupert 18, Gomilsko. Nagrajence bodo o nagradi obvestili iz podjetja Brglez d.o.o., Vransko 17, Vransko, ki je tudi pokrovitelj tokratne križanke. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 3.2015. PE Polzela, Savjmsko nabrežje 13$ Akcijska ponudba 10, 20 cli30%P°P^»a na določene ixdeUc- tii Občuti razliko v cen. m kak POSTANITE NAROČNIK UTRIPA SAVINJSKE DOLINE! Vabimo vse občane, gospodinjstva, organizacije in podjetja, ki Utripa Savinjske doline ne prejemate brezplačno, da postanete naš naročnik in si zagotovite 11 številk Utripa Savinjske doline za letno naročnino, ki znaša samo 13,14 evrov. Ponudba in naročilnica na str. 7.______________________________ AVTODELI Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9.-13. in 14.-17. ure, sobota 8.-12. ure BREZPLAČNO PARKIRANJE DO 2 URI. POPUST DO -30 % (rezervni deli za vsa vozila) P| REPUBLIKA MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA W SLOVENIJA OKOUE IN PROSTOR INFRASTRUKTURO Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja in Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo s tem JAVNIM NAZNANILOM obveščata javnost o javni razgrnitvi študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo-Vodice I. Javna razgrnitev bo potekala od 9. marca 2015 do 9. aprila 2015: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 47, Ljubljana - na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor na naslovu: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitvejn_seznanitve/ - na sedežih občin: Kidričevo, Majšperk, Makole, Rogatec, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Poljčane, Slovenske Konjice, Dobrna, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Vojnik, Mestne občine Celje, Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Moravče, Kamnik, Lukovica, Domžale, Mengeš, Komenda in Vodice. II. Javne obravnave bodo potekale: - 17. marca 2015 z začetkom ob 16.00 v sejni sobi dvorca Sternthal, Kopališka ulica 14, Kidričevo, za občini Kidričevo in Majšperk - 17. marca 2015 z začetkom ob 19.00 v veliki sejni dvorani Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina, za občine Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina - 18. marca 2015 z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Slovenska Bistrica za občine Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica - 18. marca 2015 z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur - 19, marca 2015 z začetkom ob 16.00 v veliki avli splošne knjižnice Slovenske Konjice, Mestni trg 4, Slovenske Konjice - 19. marca 2015 z začetkom ob 19.00 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9, za Občino Vojnik in Mestno občino Celje - 24. marca 2015 z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec za občini Dobrna in Žalec - 24. marca 2015 z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22, za občine Polzela, Prebold in Braslovče - 25. marca 2015 z začetkom ob 16.00 v predavalnici inovacijskega centra Vransko, Vransko 66 a, Vransko za občini Tabor in Vransko - 25. marca 2015 z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9, avgusta 5, Zagorje ob Savi - 26. marca 2015 z začetkom ob 16.00 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg 1, Lukovica, za občini Lukovica in Moravče - 26. marca 2015 z začetkom ob 19.00 v veliki sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik - 31. marca 2015 z začetkom ob 16.00 v Kulturnem domu Radomlje, Prešernova 43, Radomlje - 31. marca 2015 z začetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Mengeš, 1. nadstropje, Slovenska cesta 30, Mengeš - 2. aprila 2015 z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda - 2. aprila 2015 z začetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice lil. Javnost ima v času javne razgrnitve, do 9. aprila 2015, možnost podati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: - pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe) - po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 47, Ljubljana, s pripisom »DPN Kidričevo-Vodice« - elektronsko na naslov: gp.mop@gov.si, s pripisom »DPN Kidričevo-Vodice« Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta v roku 60 dni preučili pripombe in predloge in do njih zavzeli stališče, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva za okolje in prostor in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in njihov priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti. Barbara RADOVAN, Danijel LEVIČAR, V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA PROSTOR, DIREKTORATA ZA ENERGIJO GRADITEV IN STANOVANJA Pisani svet kačjih pastirjev Za njive manj, za travnike več Matjaž Bedjanič iz Braslovč je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predaval o pisanem svetu kačjih pastirjev ribnika v Vrbju. Elegantno letajočega kačjega pastirja lahko v toplih poletnih mesecih sprehajalci in ljubitelji narave opazimo ob potokih, rekah, jezerih in močvirjih, obraslih z rastlinstvom. V Sloveniji so doslej odkrili 74 različnih vrst in podvrst kačjih pastirjev, več kot 30 vrst pa lahko opazujemo tudi ob ribniku v Vrbju in njegovi bližnji okolici. Za mnoge ljubitelje narave je kačji pastir okras poletja. To je ena najhitrejših žuželk. Velikokrat je videti, kot da negibno stoji v zraku, drugič se vrti okoli svoje osi, potem pa se požene naprej, se vertikalno na smer leta dvigne za nekaj metrov navzgor ali se spusti navzdol in tik ob vodni gladini v cikcakasti črti poleti z nepojmljivo hitrostjo. Tako se poigrava ure in ure. In vendar, s tem opravlja življenjsko pomembno opravilo: med letenjem lovi razne leteče žuželke, s katerimi se hrani, predvsem muhe, komarje, obade in druge dvokrilce, ki v velikih množicah letajo nad vodo in so kačjim pastirjem odlična hrana. Čebel in stenic ne napadajo, ker so strupene. Ne napadajo niti hroščev - zaradi njihovega trdnega oklepa. Kačji pastir manjši plen razkosa in ga poje že v zraku, z večjim plenom pa se spusti na kakšno rastlino, kjer ga počasi zaužije. Tako kačji pastirji koristijo človeku, saj uničujejo zanj škodljive žuželke. V svetu ima ta žuželka različna imena. Slovensko ime kačji pastir pa je najbrž nastalo zaradi zadrževanja na krajih, kjer v goščavi ob vodi živijo tudi kače. T. T. Natura 2000 priložnost namesto ovira Te dni je javno razgrnjen osnutek programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020. Program pomeni strokovno in tudi finančno podlago za regijski projektni predlog Naravna pestrost in zelena doživetja Savinjske regije, ki ga v zvezi z upravljanjem območij Natura 2000 pripravlja Razvojna agencija Savinjske regije v sodelovanju z območnimi razvojnimi agencijami in celjsko enoto Zavoda za varstvo narave. Na Razvojni agenciji Savinjske regije pričakujejo pripombe vseh zainteresiranih v zvezi s programom upravljanja območij Natura 2000 do 17. marca, nato pa jih bodo posredovali na ministrstvo za okolje in prostor. Mnoga območja Natura bodo v obdobju 2015-2020 upravičena do ukrepov za njihovo ohranjanje in kakovostno interpretacijo, zato si velja dokumente pogledati in se do njih opredeliti, še pravijo na razvojni agenciji. K. R. POZIV ZA VSTOP OZIROMA ČLANSTVO V LOKALNI AKCIJSKI SKUPINI (LAS) SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Občina Žalec vabi skupaj z drugimi občinami Spodnje Savinjske doline in z Lokalno akcijsko skupino Spodnje Savinjske doline (LAS SSD), da postanete v novem programskem obdobju 2014-2020 član Lokalne akcijske skupine (LAS) Spodnje Savinjske doline. Povabilo velja tako za obstoječe člane iz obdobja 2007-2013 kot za nove člane. LAS Spodnje Savinjske doline se organizira kot lokalno pogodbeno partnerstvo, ustanovljeno z namenom uresničevanja usmeritev lokalnega trajnostnega razvoja na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost LEADER - CLLD, se bo izvajal po pristopu »od spodaj navzgor«. Ta omogoča lokalnemu prebivalstvu, da samo določi prioritete in razvojne usmeritve. Glavni izziv lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je s skupnim ukrepanjem pospešiti razvoj lokalnih območij in tako ustvariti možnosti za nastanek novih delovnih mest, višjo kakovost bivanja, boljšo dostopnost, ohranjanje kulturnih in krajinskih značilnosti ter obvladovanje demografskih sprememb. Partnerstvo v LAS bo sestavljeno po tripartitnem načelu, in sicer iz: - javnega sektorja (občine, javni zavodi in druge javne institucije), - ekonomskega sektorja (podjetniki, podjetja, kmetje podjetniki in druge ekonomske institucije) ter - zasebnega sektorja (zainteresirani posamezniki, kmetje, kmečke žene in mladi, predstavniki nevladnih organizacij in drugi predstavniki civilne družbe). Članstvo v LAS je prostovoljno in odprtega tipa, dostopno vsem pod enakimi pogoji. Vključitev v LAS predpostavlja odgovorno in aktivno delovanje v prid celostnemu in trajnostnemu razvoju območja. Pravice članov so: - da sodelujejo pri pripravi strategije lokalnega razvoja za programsko obdobje 2014-2020, - da volijo in so izvoljeni v organe LAS, - da so seznanjeni z letnimi programi dela in poslovanjem LAS, - da uresničujejo osebne in javne interese, povezane s cilji LAS. Dodatne informacije v zvezi s članstvom v LAS SSD in pristopne izjave lahko dobite na Razvojni agenciji Savinja, na telefonski številki 03/713 68 60 ali na elektronskem naslovu las.ssd@ra-savinja.si. Kmetje morajo letos vloge za kmetijske subvencije oddati med 2. marcem in 6. majem. Kot so povedali na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, jih opozarja, da tega roka ni vredno zamuditi. Zamudniki, ki bodo vloge oddali med 7. majem in 1. junijem, bodo namreč za vsak delovni dan zamude iz naslova neposrednih plačil dobili za 3 odstotke nižjo subvencijo. Tisti torej, ki bodo vloge oddali 1. julija, kar je 20 delovnih dni po roku, bodo dobili 60 odstotkov nižjo subvencijo, kot bi dobili, če bi vlogo oddali do vključno 6. maja. Po novem so izplačila za njive in travnate površine izenačena. Izplačila za njive se bodo zato nižala, izplačila za travnike pa povišala. Kmetje, ki imajo pretežno njive, lahko letos pričakujejo nekoliko nižje subvencije kot doslej, kmetje, ki imajo pretežno travnike, pa nekoliko višje. Tisti kmetje, ki so bili konec januarja obveščeni, da imajo neusklajene podatke v registru kmetijskih gospodarstev, vloge za subvencijo ne bodo mogli oddati, dokler ne bodo uskladili podatkov v registru. To je še posebej pomembno, ker bo agencija letos na novo razdelila plačilne pravice. T. T. Dišavni križanci hmelja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je pripravil seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo. Hmeljarji in strokovnjaki s področja hmeljarstva so se na 52. seminarju zbrali 12. februarja v Laškem. Delo je tudi letos potekalo v dveh sekcijah, prva se je ukvarjala s kmetijsko politiko in aktualnimi razmerami na področju dišavnih sort hmelja, druga pa s tehnologijo pridelave. Tako so se udeleženci seminarja med drugim seznanili s problematiko varstva hmelja v lanskem letu, z novimi dognanji pri proučevanju virodne zakrnelosti v Sloveniji in praktičnimi izkušnjami z vodili iz naravnih materialov. Predsta- vljena jim je bila tudi pivovarska šola kot mednarodni projekt za vseživljenjsko učenje. Poleg strokovnih predavanj in razprav ter aktualnih tem so pozornost namenili tudi pobu- dam hmeljarjev, prav tako je bilo vsakoletno druženje hmeljarjev priložnost za pokušnjo in oceno piv iz novih slovenskih dišavnih križancev hmelja. K. R. GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO z.o.o. Vransko 16a, 3305 Vransko ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV PO KONKURENČNIH CENAH. PLAČILO TAKOJ! Vse dodatne informacije na tel: (03) 700 k • RazVoina uaenciitt S ut/in in «« i »«ž*. siomi« " V » f lei.: 0yri3 68 60; 713 68 64,- fax: 03rt13 68 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savinja. si; www. ra-savinja. si BiiS.________________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - MAREC 2015 OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE« __________Občina Braslovče, Obilna Polzela, Obilna Prebold, Obilna Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec____ objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj INOVATOR LETA SSD 2014 v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtoiji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec ali fizične osebe - avtoiji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in ki za svojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu "Inovator Občine Žalec" ali na razpisu "Inovator leta SSD". Prijave na razpis sprejema do 27. marca 2015 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3,3310 Žalec. Prijava na razpis mora vsebovati: • ime in priimek ter naslov inovatorja, • naziv in popoln opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje, » • slike, načrte in opis prijavljene inovacije, • stopnjo realizacije inovacije. Prijavitelji oddajo prijavo v obliki kratke pisne vloge s podpisom avtoija in s priloženo elektronsko izvedbo celotne prijave s podrobnim opisom inovacije v PDF-formatu oz. formam, ki ne dopušča spreminjanja vsebine prijave. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«. Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, bo vloge obravnavala najkasneje do 17. aprila 2015. Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel. št. 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si. OSTALI JA VNI RAZPISI V TEKU Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2014/2015 (179. javni razpis). Informacije: http://ww.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-obiave, kadrovske!@1 Sklad-kadri.si. Rok: 31.3. 2015 oziroma do porabe sredstev. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinia@ra-savinia.si. spletna stran: http://www.ra-savinia.si. OBČINA ŽALEC je objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2015 in 2016 Rok za predložitev ponudb je 1. april 2015. Ponudbe oddate osebno ali jih pošljete po pošti na naslov Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Več o drugih pogojih in vsebino razpisa najdete na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite tudi na Uradu za negospodarske javne službe (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30, tel. št. 03/713 64 38, kontaktna oseba Bojan Jereb). Na obeh naslovih je na voljo tudi celotna razpisna dokumentacija. Na podlagi 2. člena Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec (Ur. I. RS, št. 20/12) OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2015 IN 2016. Razpis je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec (www.zalec.si), kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost na področju mladinske dejavnosti skladno s 4. in 5. členom Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec (Ur. I. RS, št. 20/2012). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe pri Mateju Pinterju (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 31, tel. št. 03/713 64 32). Vloge morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, najkasneje do 26. marca 2015. Številka: 152-01-0001/2015 Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (Ur. I. RS, št. 94/05) OBČINA ŽALEC RAZPISUJE FINANČNO POMOČ ZA LETO 2015 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: - dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, - študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, - sodelovanje v mednarodnih projektih. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite na spletni strani www.zalec.si ali po telefonu na št. 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje). Številka: 641-00-0005/2015 OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2015 in 2016 Predmet razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: A - veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in ostalih društev na področju delovanja veteranskih organizacij) in B - drugih posebnih skupin (upokojenska društva žalske občine, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2015 in 2016. Rok za predložitev vlog je 1. 4. 2015. Vloge lahko dostavite osebno ali po pošti na naslov Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Bojanu Jerebu (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 30, tel. št. 03/713 64 38). Razpis je v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec UPRAVNI ODBOR ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "SAVINJA" ŽALEC objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "SAVINJA" ŽALEC ZA LETO 2014 Rok za prijavo je 25. 3. 2015. Vsebina razpisa je na voljo na spletni strani ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si ). Pooblaščena oseba za posredovanje informacij je Uroš Govek (zkst.kultura@siol.net), tel. 03/712 12 66. ' Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec (z dne 21. 6. 2012) OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI, KI JIH BO V LETU 2015 IN 2016 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Rok za prijavo je 25. 3. 2015. Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www. zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si). Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Uroš Govek (zkst.kultura@siol.net), tel. št. 03/712 12 66. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98, 72/02,110/2 in 15/3) OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU ŽALSKE OBČINE ZA LETO 2015 Rok za prijavo je 25. 3. 2015. Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si). Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Matej Sitar (zkst.sport@siol.net, tel. št. 03/712 12 67). POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJA OKOLJA V OBČINI ŽALEC 2015 Občina Žalec bo v sodelovanju z vsemi krajevnimi skupnostmi in Mestno skupnostjo Žalec, društvi, osnovnimi šolami in vrtci organizirala letos že 22. pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. Akcija spada v okvir obeleževanja SVETOVNEGA DNEVA VODA (22. marca) in MEDNARODNEGA LETA TAL 2015. Akcija bo za občane potekala v soboto, 14. 3.2015, med 9. in 12. uro, v primeru dežja pa v soboto, 28. 3. 2015, ob isti uri. Za osnovne šole in vrtce bo akcija v petek, 13.3. 2015, oziroma v primeru dežja v petek, 27. 3. 2015. Namen in cilji akcije so skrb za urejeno, čisto in prijazno okolje ter ozaveščanje in izobraževanje občanov in jih hkrati spodbuditi, da se pridružijo prostovoljcem. Čistili bomo javne površine, divja odlagališča, brežine vodotokov in sprehajalne poti. Ob akciji bomo izdali letak - povabilo k udeležbi z navodili, občina pa bo za vse udeležence zagotovila vreče, rokavice in malico. Odpadke bomo zbirali ločeno. Območja čiščenja, zbirna mesta za udeležence in odgovorne osebe za posamezna območja bodo določili predstavniki krajevnih skupnosti in MS Žalec s pomočjo društev in drugih pobudnikov. Koordinatorica akcije je Marjana Kopitar, Občina Žalec (tel. št. 03/713 64 56, marjana.kopitar@zalec.si). Informacije o akciji in divjih odlagališčih na območju žalske občine so dosegljive na www.zalec.si. Vabljeni k sodelovanju! Janko Kos, župan Spoštovane občanke in spoštovani občani, lastniki stanovanjskih in poslovnih objektov! Obveščamo vas, da je OBČINSKI SVET OBČINE ŽALEC (v nadaljevanju OS) na redni decembrski seji sprejel noveliran OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA (v nadaljevanju OPOČKOV). OS je prenovljeni program sprejel na predlog župana in strokovnih služb, izdelala pa ga je družba ZAVITA, d. o. o. Osnovni cilj prenove programa je za vsak objekt natančno predvideti, kateri sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je zakonit, tehnično izvedljiv in ekonomsko najbolj upravičljiv. Povedano bolj enostavno: ali se bo vaš objekt priključil na v naslednjih treh letih izgrajen kanalizacijski sistem oziroma ali si boste morali za svoj objekt zgraditi individualno malo komunalno čistilno napravo (v nadaljevanju IMKČN) ali nepretočno greznico, katere gradnja je obvezna pri lokaciji objektov znotraj vodovarstvenih območij 1. kategorije. Na nekaterih območjih so mogoče tudi skupinske male komunalne čistilne naprave. Občina Žalec je po sprejetem OPOČKOV iz leta 2005 načrtovala gradnjo kanalizacijskega sistema znotraj aglomeracij, ki jih je leta 2004 za celotno Slovenijo v nacionalnem programu določila država. Prenova je bila potrebna zaradi odgovorov na vprašanja, kje smo in koliko kanalizacijskih sistemov še moramo zgraditi v naši občini, da zadostimo ciljem nacionalnega operativnega programa do leta 2015 oziroma do drugega postavljenega datuma do konca leta 2017. Prenova je bila potrebna tudi zato, ker je prenovljeni nacionalni operativni program nekoliko omilil zahteve iz leta 2004. Kaj je spremenil? Osnovni nacionalni program je aglomeracije (to so površine 1 km2, na katerih se ugotavlja poseljenost in obremenitev z odpadno komunalno vodo s populacijskimi enotami - PE) razdelil na več stopenj: 1. osnovni program (rdeče aglomeracije), 2. dodatni program aglomeracij od 1. do 7. stopnje, le da imamo v naši občini le še aglomeracije iz dodatnega programa 1. stopnje (oranžne barve), aglomeracije 2. stopnje (zelene barve) in aglomeracije 3. stopnje (modre barve). Dèi žalske občine je izven območja aglomeracij in na teh območjih iz nacionalnega operativnega programa izhaja ureditev odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode z gradnjo IMKČN. Za vse objekte, ki se nahajajo izven osnovnega programa, so lastniki dolžni najpozneje do konca leta 2017 zagotoviti ustrezen način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Pri izdelavi preverjanja so bila v skladu z omilitvenimi zahtevami nacionalnega operativnega programa narejena vrednotenja, kaj je smotrneje. V velikem številu naselij z redkejšo poselitvijo se je izkazalo, da so IMKČN ekonomsko bolj upravičene. To pa še ne pomeni, da v nekaterih naseljih (npr. Sp. in Zg. Roje, Podlog in Zg. ter Sp. Grušovlje in še kje) ni mogoče zgraditi kanalizacijskega sistema. To bo mogoče, če bo Občina Žalec uspešna na razpisu, če bodo ti razpisi objavljeni v novi finančni perspektivi EU in RS, in bi o tem odločil tudi občinski svet. Župan je skupaj s strokovnimi službami zavzel stališče, da se v letu 2015 naredijo oziroma dokončajo projekti v zgoraj navedenih naseljih in še enkrat preveri smotrnost izvedbe kanalizacijskega sistema izven cestišč po kmetijskih zemljiščih, kar je bistveno ceneje. Še naprej bodo spremljali razpise in sprejeli dokončno odločitev do konca leta 2016, tako da bo v letu 2017 še čas za gradnjo IMKČN. Občina Žalec si bo, tudi s pomočjo Skupnosti občin Slovenije, prizadevala za podaljšanje roka za gradnjo IMKČN, in sicer vsaj do izteka sedanje nove finančne perspektive, to je do 2020. V letih 2015 in 2016 se bo gradil še manjkajoči kanalizacijski sistem v t. i. rdečih, oranžnih in zelenih aglomeracijah. Modre aglomeracije, v katere sodijo tudi zgoraj navedena naselja, so šele v naslednji prioriteti, ki jo je potrebno spoštovati, saj izhaja iz nacionalnega operativnega programa odvodnjavanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Grafični prikaz, iz katerega je razviden predvideni sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za vsak posamezni objekt, je javno dostopen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Za pomoč se lahko obrnete na kontaktni osebi, ki na Občini Žalec urejata to področje: Borut Sitar (2. nadstropje, soba št. 53, tel. št. 03/713 64 42) in Darja Dobrajc Lukman (2. nadstropje, soba št. 48, tel. št. 03/713 63 90). Za vprašanja glede gradnje IMKČN ali nepretočnih greznic se obrnite na predstavnico podjetja JKP, d. o. o., Žalec Martino Kostanjšek, tel. št. 03/713 67 94. Janko Kos, župan V SPOMIN Mineva deset let žalosti in spomina, kar nas je zapustil naš najdražji TADEJ Ostajajo lepi spomini in globoka bolečina. Živa, mama in oče Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem zimskem jutru nemočna za vedno si ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame in orne CECILIJE ALBIANI z Ločice pri Vranskem (3. 10.1929-27.1.2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu, romarjem iz Zagorja ob Savi, Društvu upokojencev Griže, Domu upokojencev Polzela, pogrebni službi Morana, skupini M.J.A.V., trobentaču in cvetličarni Bernarde Kotnik iz Levca. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni... V SPOMIN 7. februarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil za vedno naš dragi . ANDREJ ŠUPER iz Studenc 24 b, Žalec (27. 6. 1949-7. 2. 2005) Hvala vsem, ki se ga še radi spominjate in ga obiščete na njegovem grobu, mu prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomin nanj. Njegovi: žena Anica, hči Andreja in sestra Marica z družino Odšel si, a ostal boš v naših srcih. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata VITOMIRJA PENEZIĆA iz Žalca, Ul. bratov Letonja 4 (29. 9.1967-2.1. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno pa dobrim sosedom, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili, darovali sveče in cvetje ter nam finančno pomagali. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in ža darovano sveto mašo. Hvala gospodu Banku za poslovilni govor, gospodu patru Viktorju za lep cerkveni obred in za sveto mašo in hvala pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna MORAMA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115 www.pogreb-morana.si " - ' i ■" 'i-pililml Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 V SPOMIN ERAN SADNIK (24.3.1930-8. 3. 2014) Leto je, kar si odšel, vendar si še vedno med nami s svojimi dejanji, nasveti in voljo, ki si nam jo vsem razdajal. Pogrešamo te! Hvala vsem, katerih korak obstane ob tvojem grobu in se spomnijo nate. Vsi tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ERNESTA RAMŠAKA (6.4.1930-24.12.2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonih v slovo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi fin Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo ž gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 16. marca 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila MARIJA CERAR iz Ojstriške vasi (24.11.1928-31.1.2015) Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, še posebno pa osebju Zdravstvenega doma Vransko, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku. Žalujoči: Vsi njeni Ni res, da sta odšla - nikoli ne bosta! Ujeta sta v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak spremljata v tišini. V SPOMIN Petega marca sta odšla od nas naša draga BOŽKA URŠIČ IN ANTON URŠIČ iz Dolenje vasi (21. 3.1924-5. 3. 2014) (3. 7.1922-5. 3.1981) Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate! Vsi njuni Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očija in dedija JURIJA TOPOLOVCA iz Zg. Grušovelj 11, Šempeter v Savinjski dolini (8.4.1939-23.1.2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Posebna zahvala tudi osebju ZD Žalec in Doma Nine Pokorn ter fizioterapevtki Nataši za skrb, trud in pomoč na domu. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljene molitve in za sveto mašo, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za besede slovesa, pevcem, trobentaču, praporščakoma in JKP Žalec. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žena Kristina, sinova Darko in Damjan z družinama Tiho, tiho srce mi spi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče... V SPOMIN 9 let je minilo, odkar je za vedno zaspala naša ljubljena mama in stara mama ' TEREZIJA VENGUST IzHramš in še vedno jo zelo pogrešamo. Lepi spomini so edino, s čimer se lahko tolažimo. Hvaležni smo vsem, ki kdaj obiščete njen grob, skupaj z nami prižgete svečko in se ji poklonite v mislih. Naj še naprej spokojno spi in tam pod rušo uživa tihi mir... Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki zelo močno boli! ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža IVANA BLATNIKA s Polzele (15.12. 1939-1.1.2015) V najtežjih dnevih nisem bila sama. Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, mi pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem, ČD Polzela in vsem, ki ste mojega dragega moža pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Olga Pravijo, je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je Zapustila naša draga JANJA JURIČ iz Ul. talcev 1, Žalec Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalja. Hvala tudi duhovniku, govornicama in pevcem. Posebna hvala sosedoma, gospe in gospodu Mandelcu, za nesebično pomoč v času njene hude bolezni. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Tisti, ki umrejo, nas nikoli zares ne zapustijo, le v tišino se umaknejo in tiho, tiho v spominu naprej živijo... V SPOMIN Minilo je že 10 let, odkar so nas za vedno zapustili FRANC, MARIJA IN DRAGO LOPAN iz Marije Reke pri Preboldu in MARINKA KELHAR Še vedno so z nami v spominu in srcih, še vedno jih pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj pa kdaj postojite ob grobu, jim posvetite misel, položite cvet ali prižigate svečke. Naj skupaj uživajo večni mir. Sestra Zofka in brat Franci z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi MARIJE OŽIR z Brega pri Polzeli (13.8.1930-15.1.2015) se iskreno zahvaljujemo Bolnišnici Topolšica, Domu upokojencev Polzela, dr. Martini Hrovat, pogrebni službi Morana, župniku Jožetu Kovačcu ter govorniku Bojanu Pustinku. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem s Polzele in iz Letuša za izrečena sožalja in sveče. Sin Alojz z Bernardo in ostalo sorodstvo POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaika 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269,041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA BLAŽ ŽUŽA V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, sošolcem OŠ Griže ter sošolcem Šolskega centra Celje, njegovim učiteljem, šolski svetovalki Vesni Pišek, ravnatelju gospodu Klovarju, Rokometnemu klubu TKI Dol pri Hrastniku in njegovim soigralcem. Zahvala nujni medicinski prvi pomoči ZD Žalec, kadar smo jih klicali, so prišli, in Bolnišnici Topolšica, osebju in dr. Polesu. Hvala osebni zdravnici dr. Poloni Sagadin, sodelavkam in vodstvu Mercatorja, PGD Griže, pevkam M.J.A.V. za lepo odpete pesmi, govorniku Bojanu Pustinku, podjetju Ropotar in vsem, ki so se prišli tako številno poslovit in ga pospremit na njegovi prezgodnji zadnji poti. Hvala vam za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za finančno pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. In ena sama. Za vse življenje... (T. Pavček) ZAHVALA V 100. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA - MICI ARNŠEK iz Migojnic pri Grižah Od nje smo se poslovili 25. januarja 2015 na pokopališču v Grižah. Zavedamo se, da v težkih trenutkih nismo bili sami, zato se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali, izrazih sožalje, sodelujočim v pogrebni svečanosti in ostalim, ki so se ji v tako velikem številu prišli poklonit in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil mož, oče in brat JOŽEF KODRE iz Ločice ob Savinji (1951-2015) S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lep pogrebni obred ter pogrebni službi Morana. Žalujoči: žena Dragica, sinova Sašo in Matej ter sestra Marija z družino O, kam so poniknile tvoje stopinje, kam se razbežale vse tvoje gazi? Kopnijo dnevi, mineva čas za mnoge mnoge stvari. (Lojzka Špacapan) ZAHVALA V trenutkih globoke in neizrekljive žalosti, ko nas je zapustil FELIKS SREČKO STEPIŠNIK iz Latkove vasi 118, Prebold (10. 5.1941-22.1. 2015) nismo ostali sami. Zahvaljujemo se osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, članom Prostovoljnega gasilskega društva Latkova vas, gospodu župniku iz Prebolda, prijateljicama Anki in Jelki za nudeno podporo in pomoč v težkih trenutkih, pogrebnemu podjetju Ropotar in vsem, ki ste ga s tihimi koraki pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremlja te vedno in povsod! (S. Gregorčič) ZAHVALA SILVA CESTNIK (1937-2015) Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar in Godbi Zabukovica. Žalujoči: mož Jože, sin Vojko in hči Tanja z družinama Vsaka mama je prava mama, dana na srečo in za veselje. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA V 98. letu nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, oma, tašča in teta TONČKA HRIBERŠEK iz Prebolda, nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Polzela V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo globoko hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izražali sožalja, darovali, sodelovali v pogrebni svečanosti in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali STANKA JELENA iz Kal 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala PGD Ponikva, hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovane svete maše in sveče, ki mu bodo še dolgo gorele v spomin. Slovo od pusta Snežni boksi za teličke Na pepelnično sredo so se poslovili od pusta tudi v Savinjski dolini. Tradicijo s pokopom in sežigom pusta gojijo v Vrbju in Zabukovici. V Krajevni skupnosti Vrbje za pokop in sežig pusta skrbi Mladinsko društvo Mrhar Vrbje, v Krajevni skupnosti Griže pa se od pusta poslovijo pod okriljem civilne iniciative z Zmagom Oblakom na čelu. Organizatorji poskrbijo za žalno slovesnost z veliko joka (beri smeha) ob žalnem odru in prijetno druženje ob raznih dobrotah. V Zabukovici je pokojnika na njegovi zadnji poti spremljala tudi Peklenska pihalna godba (Godba Zabukovica, op. p.). Od pokojnega Pepija sta se z žalnima nagovoroma poslovila pustna županja, ki je dala vse priznanje pokojniku, pred- vsem pa hvalila sebe in svoja dela oziroma nedela, in pustni duhovnik, ki je s pivom blagoslovil pokojnika in ga v sprevodu pospremil do njegovega zadnjega počivališča. Podoben ceremonial so pripravili tudi v Vrbju, kjer so se od pokojnika poslovili na parkirišču pred tamkajšnjim bifejem, kjer so imeli tudi sedmino in tako zaokrožili letošnji pustni čas. D. N. Zadnje slovo s sežigom v Vrbju Ob slovesu od Pepija so v Zabukovici oravili še blagoslov s pivom. 700 evrov za dobrodelne namene »Letošnja zima nam je postregla z obilico snega. Zato sem se odločil, da izdelam snežne bokse za teleta. Zakaj bi drago kupovali, če lahko izdelamo doma,« nam je V svojem elektronskem pismu zapisal zvesti bralec Utripa Savinjske doline Franci Grobler iz Miklavža pri Taboru. Ob zadnjem obilnem sneženju so z ženo in hčerama pljunili v roke in naredili velik snežni boks, v katerem so bila lahko celo tri teleta. »Malo za šalo, malo zares,« nam je kasneje povedal, ko smo ga vprašali, s kakšnim namenom so se že drugo leto lotili izdelave snežnih boksov. Njihova kmetija leži precej na strmem, a tudi na enem izmed lepših koncev te doline in če so že obdarjeni z darovi narave, čeprav je to sneg, ki je včasih nadloga, potem jih je potrebno izkoristiti tudi za kaj zabavnega. Veliki snežni boksi so, kot nam je povedal gospodar Franci, zbudili veliko zanimanja, morda pa bodo kdaj iz njih zrasli igluji Telička Gitka v sneženem boksu, kjer je prostora za 3 teleta in morda so odlična podjetniška ideja za prihodnost. Bravo, Franci! L. K. Kulturni praznik s pohodom Planinsko društvo Prebold je v nedeljo, 8. februarja, organiziralo 12. zimski pohod v počastitev slovenskega kulturnega praznika na savinj-sko-zasavski Triglav - Mrzlico. Pohoda v snegu se je udeležilo okrog trideset članov preboldskega planinskega društva, ki pa so za pot na Mrzlico izbrali različne smeri. Dobra tretjina se je na pot podala iz Prebolda, preko Golave in Ho-miča, kjer so zagazili v sneg, ki ga je bilo tudi meter na debelo. V pomoč jim je prišla dobra kondicijska pripravljenost in zagrizenost. Cilj so po slabih štirih urah dosegli in v zavetju planinskega doma PD Trbovlje nazdravili svojemu podvigu in Prešernu. Na pot v pravi zimski idili Pot nazaj je bila lažja, po tradiciji pa se je glavnina tudi tokrat ustavila na kmetiji Mr-kulj pod Golavo. Tokrat žal, da bi počastili spomin na pred nekaj meseci tragično umrlega gospodarja Mrkuljeve domačije in člana njihovega društva Andreja Zagožna. Nadaljevali so do Marije Reke in s pohodom zaključili v Preboldu. D. N. Več kot sto maturantov Svetovno znano nemško podjetje Igus iz Kölna praznuje 50. obletnico podjetja in 30. obletnico proizvodov iglidur. S promocijskim smartem so se odpravili na turnejo po vsem svetu, v soboto so bili tudi na Vranskem, v muzeju starodobnih motociklov, kjer so predstavili igusovo vozilo (smart), Igusove izdelke, omogočili brezplačen ogled muzeja motociklov, za konec pa so številnim obiskovalcem ponudili še kosilo s sladico. Turneja vodi preko štirih kontinentov, tri oceane, po avtocestah, mestnih središčih, blatu, skozi tropsko vročino in področje večnega snega in leda. Skupaj bodo v 14 mesecih prevozih 30 držav sveta. Avantura Ljubitelji avtomobilov na Vranskem se je začela v Indiji, se nadaljevala preko Kitajske, Južne Koreje, Tajvana, Japonske ... Smart je že prevozil Ameriko, Azijo in velik del Evrope. Za njim je že več kot 80.000 kilometrov, kar je dva- kratni obseg Zemlje. Dogodek ima tudi dobrodelno noto, saj je podjetje Igus za vsak prevoženi kilometer v Sloveniji v dobrodelne namene doniralo 1 evro, skupaj 700 evrov. T. Tavčar Februarja in v prvi polovici marca je in bo na maturantskih plesih zaplesalo tudi več kot sto maturantov iz Spodnje Savinjske doline. Z njimi so tudi starši, prijatelji in predstavniki šol. Da bi samozavestno vstopali, podobno kot v svečanih oblačilih na plesu, tudi v svet odraslega življenja, jim želimo tudi mi. Na fotografiji: maturantski ples I. gimnazije v Celju; T. T.