Političen list za slovenski narod.
f* »»Iti fNjeaM	Zk oelo leto predplačan 1& (Id., sa pol leU 8 rld., ta leta
4 fld., xa en mesec 1 irld. 40 kr. T Umiiiitneljl prsjemmn reiJA: Za oelo leto 12 rld., za pel leta 6 fld., za {etrt leU I (li., 1» en aioeM 1 tld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gU. 20 kr. več na leto.
PoMoezne številke veljajo 7 kr. RareŽBino prejema opraTuitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške uliee it. 2, U , 28.
X»<n»nlla (ineerati) le iprejemajo In velji tristopna petit-vrita: 8 kr., 3e se tiika enkrat; IS kr ii se tiska dvakrat; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša
Bokopiil M ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo.
Tredniitro je ▼ Semeniških ulicah h. it. t, L, 17.
Iihaja TMk Aan, iiviemii nedelje in praznike, ob ari popoludne.
^tev. lOO.
7 Ljubljani, v torek 1.']. maja 1890.
LetiiiU XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 12. maja.
Budgetna razprava.
(23. dan.)
Kazenski zakon in češko - nemška sprava ste bile glavni točki, okoli katerih se je danes sukala razprava o centrala justičnega ministerstva. Prva reč je 8 pravosodjem v tesni zvezi, ter jo je že v soboto prvi govornik Bareutber obširno razpravljal; druga ima z njo samo toliko dotike, kolikor zadeva novo vredbo sodišč; zato je poslanec dr. Zucker, ki je danes prvi prišel k besedi, v začetku svojega govora predsedništvo prosil, da bi smel govoriti tudi o posameznih točkah češko - nemške sprave. Podpredsednik je molčal in dr. Zucker se je držal znane prislovice: ,Qui tacet, consentire videtur", ter je molčanje predsednikovo tolmačil kot uslišanje svoje prošnje.
Eo je pa začel razpravljati to reč, seže mu podpredsednik baron Chlumecky v besedo, češ, da to ne spada k stvari, ter mu je pustil govoriti še le potem, ko se je dr. Zucker skliceval na svojo prošnjo in na molčečo pritrditev njegovo.
Drugi govornik je bil zoani židovski odvetnik dr. Jaques, ki je vladi očital, da je morala po jednajstletnem poskusu premeniti pol-tična načela, da pa tudi v pravosodnem oziru ni ničesar storila. Potem govori obširno o kazenskem zakona, ki ga je sestavil židovsko-liberalni minister tilaser, in o civilno-sodnem zakonu ministra Pražaka, ki se ni mogel roditi.
Za njim se je oglasil justični minister grof Schonborn, ki Je v dolgem govoru razpravljal češko-nemško spravo in opravičeval svoje in justič-nih gospodsk odredbe v tej zadevi, ter obetal, da pojde njegovo prizadevanje, dokler ostane minister.
vedno na to, da ustreza željam in potrebam prebivalstva.
Naslednji govornik je bil poslanec Vošnjak, ki je omenjal kaznilnic, v katerih je lepše stanovati, kakor v kmetskih hišah, ter priporočal vladi, naj skrbi za napravo kazenskih kolonij. Tudi je ugovarjal preselitvi kresijske sodnije iz Celja v Maribor, ki ima že sam po sebi več prednosti pred dragimi mesti, ker so tam delavnice južne železnice, sedež škofijstva itd. Dalje je tožil, da je še zdaj na Spodnjem Stajarskem več uradnikov, ki ne znajo slovensko, ki s slovenskimi strankami nemško občujejo itd. Omenjal je pravde slovenske hranilnice proti listu „Deutsche Wacbt'', in konečno zavračal napade predsednika Heinricherja na njega zaradi njegovih govorov o nedolžno obsojenih.
Po nasvetu poslanca Jahna je bila razprava sklenjena in sta bila kot glavna govornika izbrana baron Scharschmidt in grof Pininski. Prvi razpravlja češko nemško spravo; drugi utegne govoriti o kazenskem zakonu, ker je bil ud dotičnega odseka in se jako zanima, da bi ta zakon skoro obveljal. Razven centrala bode danes težko še kaj druzega rešeno, ker gre ura sedaj že na tri. Potrebščina za centralo znaša 207.100 gld.
i\agovor gosp. O. Detele
na lil. shodu „Katoliškega političnega društva".
,Slavni zbor!
Čast mi Je, v imenu društvenega odbora srčno pozdraviti tukaj zbrane častite društvenike in goste.
Konstatujem, da je zbor v smislu društvenih pravil sklepčen; otvarjam obravnavo ter predstavljam gesp. magistratnega olicijala Robido kot zastopnika političnega obiastva pri današnjem zborovanju.
Bavili se bodemo danes s predmeti, tikajočimi se takozvanega delalskega vprašanja.
„Katoliško politično društvo" ima gotovo nalog, razpravljati to v katoliškem, narodnem in političnem oziru velevažno vprašanje, ker je iskreno želeti, da se reši na korist delalskega stanu in človeške družbe v smislu kristijanske ljubezni in pravičnosti. (Dobro! Dobro!)
Liberalci sicer trdijo, da krščanstvo nima ničesar opraviti ni s politiko, ni z delalskim vprašanjem. A to je krivi nauk, kar vsakdo izprevidi, kdor je vaj en samostalno misliti in razsojati, ter se ne da slepiti z liberalnimi frazami, katere so v nasprotji z dejanjskimi razmerami. (Dobro!)
Ali ni vsakemu znano, kdor je v krščanstvu podučen, da je ravno krščanstvo oprostilo človeški rod; da je odpravilo sužnjost ia prižgalo svetu nebeško luč duševnega razsvetljenja.
Aii ni poglavitna zapoved krščanstva: ljubezen do bližnjega, iz katere izvira usmiljenje, pravičnost in družbeni mir? (Dobro! Dobro!)
če bi se človeštvo ravnalo po tej zapovedi, bilo bi srečno in nehali bi prepiri in vojske.
Zato je pa gotovo, da je le mogoče srečno vrediti razmere delalskega stanu po načelih krščanstva. (Dobro!)
Tembolj je obžalovati, da liberalci tega ne izprevidijo ali izprevideti nočejo.
To se je vnovič jasno pokazalo pri obravnavi državnega zbora dne 9. maja, pri kateri je prišlo na vrsto tudi delalsko vprašanje. Minister grof Fal-kenha^n govoril je o tem v konservativnem smislu ter pri tej priliki izustil zlate besede, katere živo odmevajo v srcih vseh vernih domoljubov.
Poudarjal je, naj se nikar verski čut iu vera t Boga ne izpodkopava in spoštujejo naj se božje zapovedi. Le tako se bode ohranila tudi državna avtoriteta, da jej bode
LISTEK.
Knjige
„Matice Slovenske" za 1. 1889.
I.
Ce tudi je že davno pretekel čas, ko so izšle Matičine knjige in bi bila njih kritika »post festum", prepozna, hoče vendar-le naš list svojim čitateljem podati kratko poročilo o lanskih knjigah, in sicer iz tega namena, da bi se vzbudilo med njimi večje zanimanje za naš prvi slovstveni zavod. Iz tega poročila bodo blagovoljni čitatelji, kateri knjig morda še niso čitali, videli, kako skuša „Ma-tica Slovenska" delovati vsestranski in ustreči vsakemu svojih udov. Drugi namen pa je še bolj praktičen, da bi namreč letos pristopili kot udje še vsi tisti, ki se zanimajo za razvoj zdrave vede med Slovenci, pa še niso matičnjaki.
L Prva knjiga je: Letopis ,.Matice Slovenske- za I. 1889. Vredil dr. Lovro Požar. Gosp. vredniku moramo priznati, da se je vestno potrudil in dobro izvršil nalogo svojo. Takoj v začetku Letopisa stoji: ,Spominski list petindvajsetletnice ,Matice Slovenske," pesen katero je zložil znani slov, pesnik Jos. Cimperman. Ž njim tudi mi kličemo Matici:
Zbiraj ljubeča tedaj sinove delele domače. Niti jim plamen srci, biidi jih k delu za rod: Njemu prosvete naj lui odseva iz tvojega doma. Preko Slovenije tal žarke bogato sejoč.
1. Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. Spisal prof. Simon Butar. (Str. 1 — 63.)
Zelo hvaležnega dela se je g. pisatelj s tem spisom lotil. Kakor sam pravi, »pisalo se je o tem predmetu do sedaj še malo v našem Jeziku in le malokdo bode znal naše starine po dobah razvrstiti." Zato „ima razprava namen čitatelje vpeljati v stari-narsko vedo, seznaniti jih z njeno metodo iu z njenimi dosedanjimi rezultati". Tej razpravi bodo kot uvodu »sledili v prihodnjih letnikih natančnejši spisi vseh onih mest po Slovenskem, kjer se je kaj prazgodovinskega našlo".
Ves spis se deli v pripomnjo, štiri oddelke in T sklep.
V	pripomnji razlaga g. pisatelj namen tega spisa, omenja, da zavzema Kranjsko med vsemi avstrijskimi deželami prvo mesto glede na izvanredno bogastvo prazgodovinskih selišč in grobišč in izreče mnenje, da je vse, kar se Je pisalo o Keltih, gola izmišljotina. (Sic!)
V	prvem oddelku govori o najstarejših sledovih človeškega bivanja po srednji Evropi. V 2. oddelku pripoveduje, da Je to neolithično ljudstvo arij-skega plemena, in popisuje življenje tega naroda.
V	3. oddelku nam riše isto ljudstvo, ki se je pa povspelo do višje naobraženosti, ko je pričelo vporabljati kovine mesto kamna pri orodji in orožji.
V	4. oddelku govori o hallstadtski in latenski
dobi.
V	»sklepu" izvaja g. pisatelj na podlagi omenjenih točk, da Je prav isto ljudstvo preživelo vse te dobe. To ljudstvo so bržkone Illyri. In niso-li Illjri Slovani?
V	drugem spisu: Prazgodovinska in rimska razkoparanja po Slovenskem 1. 1888 navaja isti g. pisatelj, kar so 1. 1888 starin izkopali po Slovenskem. Iz tega kratkega pregleda spozna častiti bralec, da je spis ne le zanimiv, ampak tudi zelo poučen.
2. Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev. Sp. Janko B. — Pod tem naslovom podaje nam mlad g. pisatelj kaj lepo in zanimivo sliko ženitvanjskih običajev milih nam brato? ob motnej Kolpi. Pokazal je g, pisatelj s tem .spisom, kako neopravičena je trditev Kraussova: »Ueber die neu-slovenischen Hochzeitsgebriiuche ist fast nichts vou Belang zu melden;" pokazal nam je, koliko lepega in dragocenega blaga se še nahaja mej našim narodom in kako treba skrbno čarati, da se ue po-gubi.
Res žal, da se opuščajo ti lepi običaji! Menda so k temu pripomogle tudi žalostne razmere, revščina in stiska, ki tare bolj in bolj tudi ta narod.
Spis poživljajo krasne narodne pesnice, katere je g. pisatelj kot odlomke lepo vplel posameznim oddelkom.
Gladka in lepa slovenščina prav v belokranjskem duha dela opis kaj prijeten.
mogoče braaiti pr&Tice in imetje drŽATijanoT. (Dobro! Dobro!)
Ta izjava provtroiila je pa hudo nasprotstro liberalne stranke, in nje vodja, poslanec Plener, je načela ministra Falkenbajna straatno spodbijal, ter rekel, da spadajo t staro, i« davno minulo kulturno ddbo. Cela liberalna stranka je tej izjavi z burnim ploskanjem pritrjevala.
Ta dogodek jasno kaže, kam meri liberalna stranka, katera hoče delalsko vprašanje rešiti brez ozirov na krščanska načela.
Zato je pa treba, da konservativna stranka vse sile napne v srečno izvršitev svojega programa.
Da se bode to zgodilo, zanašamo se na božjo pomoč.
Avstrijci pa se smemo zaupljivo ozirati tudi na našega presvetlega, preljubljenega cesarja Franca Jožefa, vzornega katoličana, kateremu pri današnjem zborovanji iz globočine srca navdušeno kličemo: „Slava! Slava! Slava!'
Vsi navzoči, glasno odobravaje besede govor-n.kove, navdušeno trikrat zakličejo: ^Slava!".
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. maja.
:K^otran]e deiel«.
JDriavni zbor. Danes je bila, kakor se poroča z Dunaja, proračunska debata končana. Jutri dopoludne se poslanci vdeleže slovesnega otvorjenja poljedelske in gozdarske razstave; seja se bode pričela popoldne ob 2. uri.
Dr. Plener in poljedelski minister. Kakor znano, bil je pri debati o poljedelskem ministerstvu nekak beseden dvoboj med poljedelskim ministrom grofom Falkenhajnom in voditeljem levice dr. Plenerjem. Ta je namreč ministra sumničil, da je nasprotnik sploh kapitalu, na kar mu je minister odgovoril, kakor je nemški veljak tudi zaslužil.
Fr. Presse" je to večinoma zamolčala. „Deutsche Ztg." piše, da si minister ni preveč belil glave s svojim govorom in da je večina ministrov njegovega prepričanja. »Vaterland" naglaša odkritosrčno prepričanje ministrovo, in da že vsled tega vlada zasluži podporo nemških konservativcev. Oficijozna ,Presse" pa ima čudne nazore rekoč: Minister je govoril, kar je v slabi zvezi s stvarjo, katero zastopa. Njegovo prepričanje ne zasluži splošne pohvale. — Temu smemo dostaviti, da tudi mnogi listi ne zaslužijo podpore, ki jo dobivaje od vlade.
Tnai^e dršar«.
Bolgarija. Tožbo proti Panici in tovarišem je sostavil vojaški upravitelj poročnik Markov in vojni minister potrdil. Pisana je na 80 strani. Glavne točke so te-le: Častniki : Konštantin Panica, Aleksander Ricov, Demeter Tatev, Demeter Aba-lanskj, Krištof Čavdarov, Nikolaj Nojarov, Demeter Stamenov, Ivan Štefanov; stotnika: Molov in Eisi-nov; sofijski meščanje: Teodor Ardavnov, Demeter Ricov, Štefan Matcev, Pantalej Kesinov, in konečno ruski podložnik Porfirij Kalobkov, rezervni častnik, zatoženi so zaradi zarote proti prinčevi osebi in nekaterim ministrom. Kalobkov je pisal celo vrsto te-
legramov ID pisem Panici, izmej d.ugih te-le: a) Telegram: .Denar pride takoj c revolucjo. Busija bode podpirala Bolgarijo. Agitnjte med poslaaei. Glejte, da se osvobodite Stambulova. Bržkone se pop ne bode vdeležil. Odgovorite, ali se sporazum-Ijate s tem." b) Pismo: .Denarja je mnogo; glejte, da pričnete revolucijo sami. To je vsekako preprosto in se bode gotovo posrečilo. Dovolj je, da se prične revolucija v mnogih krajih. Kar se tiče Busije, po-v^m Vam lahko, da naj se izbere moment, ko boda nastopila v Bolgariji. Busija hoče Bolgariji dobro, in Bolgarija naj zaupa Busiji brez strabii. V svojem telegramu sem jo prosil, uaj se osvobodi Stambulova, ker m^nim, da se ž njim ne dd ničesar narediti. Sploh moramo skrbeti, da se razpusti narodno sobranje. Ne zabite agitovati med poslanci, dasiravno se jih bodete morali osvoboditi. Špomnite se, da bode Panica lahko deloval in da je sedanji položaj ugoden za tako operacijo, kakor hitro se vzbudi nemiri v Bolgariji. Za prihodnjost bolgarsko se ne bojim. S previdnim dejanjem in s pomočjo Busije se bode Bolgarija povzdignila. Le pop ni zanesljiv; pred njim se je treba paziti. Pričakujem Vašega odgovora. Tu je dovolj privržencev, in če bi bilo treba, dobimo jih lahko še več." — Telegram 30. dn6 novembra 1888. leta: .Poslal sem dokazilne spise in pooblastila. Jedino sredstvo, da se Bolgarija reši, je zveza z Busijo. Pričakujem denarja." — Na to je odgovoril Panica s posredovanjem Bonija Geor-ghijeva to-le: .Mi se popolnoma vjemamo. Med poslanci agitujemo, toda brez vspeba, ker jih večina ni za to. Stambulov ima velik vpliv in pri sedanjem položaji bi ga težko odstranili." — Pismo 30. novembra 1888. leta: Poskušal sem vsa sredstva za revolucijo. Celo med zastopniki sem agitoval; vendar kaj sem mogel storiti brez denarja? Mar ne veste, da je sedaj pri nas pomanjkanje denarja?* — Leta 1889 je pisal Kalubkov direktno Panici naslednje pismo 8. junija: .Le natanko se spomni, česar vedno omenjam. Nekoč si rekel, da Te hočemo jaz in moji prijatelji ob ves denar spraviti. Vendar zelo se motiš; marveč vedno mi je bilo ležeče na tem, da si bil srečen Ti in družina Tvoja. Želel sem, da si začel to, kar drugi delajo, in si na ta način pridobiš zahvalo dežele. Stambulov daje dobro upanje, ki se bode kmalu izpolnilo. Vse je pripravljeno in treba je le brž začeti operacije, katere bodo i za prodajalce i za kupce srečonosne. Kmalu bodem imel priložnost, natančneje poročati o operacijah. Celo vprašanje tiči v tem, da se Stambulov osami in potem ž njim pogaja. Vspeh je očividen in zagotovljen. Poslušaj moj svet in ne gubi priložnosti. Bolgarija se bode vzdignila, denar in orožje bode došlo." Pismo se končuje z besedami: .Prosim Te, poroči mi takoj o Stambulovu, da lahko nadalje delam, ne da bi pokvaril interese." — V pismu 26. junija 1889. leta pravi Kalubkov, da bode kmalu prišel v Sofijo, ter prosi odgovora na pismo z 8. dne junija, da bi vedel, kako stvari stoje. Kalubkov je prišel v istini v Sofijo, ter se sešel s Panico meseca junija preteklega leta. Tedaj sta določila novo znamko, katero so nosila odslej pisma iu telegrami. — Telegram 5. dne oktobra se glasi: .Izpolnite brž, kar ste obljubili Kosti, sicer bode vse prepozno in razrušeno." — Telegram z 22. decembra 1889. leta se glasi: .Povejte Kosti, da je bankerot neizogiben, ako se ne prične takoj kupčija. Pošljite agenta tovarne generalnega depota v Belemgradu." — Telegram 24. dne decembra m. I.: .Denarja preveč izdaje, nespametna barantija! Nikdo ne prevzame, likvidacija se bliža." — Telegram 30. decembra m. I.: .Tovarna sprejema vsako pogodbo. Operacije
takoj lahko pričnete." — Vsi telegrami in pisma 80 priloženi aktom v izvirniku.
Švica. Liberalni mettni svdt laoernski je ape-loval na zavezno sodiUo v Bernn, ker je bila dala lucernska vlada tamošnjim katolikom nasaj cerkev Marije Pomagaj. Dasiravno jim je ta cerkev po vsej pravici tikala, vender jim je bila odvseta in podeljena nStarokatoIičanom*. Imenovano sodišče je pa zavrnilo pritožbo rekoč: Neosnovana je pritožba, katero je vložil mestni sv^t Inceroski protr tamošnji kantonski vladi, ker je prepovedala, da se ne sme imenovana cerkev prepustiti v nporabo .starokato-ličanom". To je zopet enkrat vesela zmaga pravice.
Španija. Minoli petek je imel senat sejo. Senator Marcoarto je predlagal, da se uvede mejnarodno sodišče. Pobijal je organizacijo evropskega kongresa, v katerem vlada šest velikih držav deset držav druge vrste, da ni petdeset milijonov Evropejcev zastopanih. Ko se je nedavno sprožila misel, da bi vzeli tudi Španijo v kongres, ugovarjala je le Anglija. Potem je predlagal, da bi se usUnovila mirovna zaveza med Španijo in drugorednimi državami, katera naj bi zahtevala, da se sprejme vstop evropskih držav druge vrste v kupčijsko pogodbo za 1892. leto kot pogoj. Nadalje zahteva petletno pomirje, da se zmanjšajo armade in troški, reši socijalno vprašanje ter določijo načrti mejnarodnega zakonika. Minister vnanjih zadev je tudi poudarjal potrebo mejnarodnega razsodišča, katero naj bi bilo za vse evropske države. Konečno obžaluje, da Španija ne zavzema mesta, katero ji tiče po njeni zgo-dovini in politiki.
Izvirni dopisi.
Iz Novega Mesta. 11. maja. Tandem aliquando vendar enkrat! Dolenjsko železnico bodemo kmalu čuli! Željno smo pričakovali, mnogo upali, ali po dosedanjih britkih skušinjah vendar-le bili še nekako maloverni, vsaj tega nikakor nismo pričakovali, da se nam bode železnica privolila tako hitro. Tembolj smo hvaležni našim poslancem, zlasti še g. Sukljeju za trud i neumorno delavnost v prospeh naše železnice.
V petek, 9. t m., nam je prinesel brzojav pre-veselo vest, da je državni zbor sprejel predlog za zidanje dolenjske železnice. Gosp. župan dr. Poznik je takoj sklical sejo mestnega zastopstva, da ma sporoči preveselo novico. Gg. odborniki so hoteli pokazati svojo radost in hvaležnost s tem, da so vsklikoma izvolili za železnico najbolj zaslužna gg. poslanca Šukljeja in barona Schwegel-a ter gospoda ministra Taaffeja in Bacquehema častnimi meščani. .Storimo, kolikor moremo, je govoril gospod župan, druge plače ne moremo dati, dajmo, kar more storiti kakov zastop." In brez dvoma je govoril iz src naših vrlih meščanov.
Gosp. ravnatelj Senekovič temu predlogu pritrjuje poudarjajo, kolike pomembe bode železnica ter koliko so storili za-njo ravno omenjeni gospodje; pa tudi kolike važnosti je, da si tudi še dalje ohranimo naklonjeno Taafiejevo vlado, pod katero dasi počasno — vendar-le res naprednjemo. Predlaga dalje, naj se izreče zahvala mestnega zastopa tudi vsem deželnim in državnim poslancem, ki so pripomogli, da se je pospešila zadeva dolenjske že-
3. Herbart Turjaški. Spisal Ivan Steklasa. — Zivotopise nekdanjih kranjskih junakov nam imenovani g. pisatelj že nekaj let priobčuje v .Letopisih". Jeden prvih teh kranjskih velmož pa je Herbart Turjaški. Bil je sin Trojana I in se je porodil I. 1528.; vzgojeval se je na Dunaji in v Cleve ob Reuu. Tu se je do dobra sprijaznil z luteransko vero, katerej so bili Turjačani na Kranjskem do konca najstalnejši zaščitniki. Z 18. letom je postal vojak in strah turškim četam, ki so leto za letom prihajale v deželo plenit in morit. Za svoje jnnaške čine je bil večkrat odlikovan. L. 1548. je postal senjski stotnik in 1. 1566. deželni glavar kranjski. Bil je ud mnogim imenitnim poslanstvom in vrl svetovalec cesarju v vojnih zadevah. Po mnogih srečnih bojih in zmagah je umrl z mnogimi tovariši junaške smrti v bitki pri Budačkem 22. septembra 1575. 1. Pal je, žal Bog, v najlepši ddbi, ie-le 47 let star. Njegovo glavo hranijo še sedaj v Turjaku. — Gosp. pisatelj je jako spreten v sestavljanji posameznih zgodovinskih podatkov v lepo celoto. In to ui bad lehko, ker so dotični viri zelo raztrošeni. Na str. 89. pravi g. pisatelj, da je Viljem Turjaški leta 1491 nvel red &v. Frančiška v Ljubljani. Toda frančiškani 80 prišli v Ljubljano že 1.18.83 na poziv koroškega vojvode Brnarda; okolu 1. 1491. so vsprejeli le strožje redovno pravilo. Na str. 91 piše, da naui pismo papeža Aleksandra VI. pojaanjnje, kako se je Herbartov oče Trojan I. vrlo ponašal v turikih bojih
I. 1511. A to je nemogoče, ker Aleksander VI. je umrl že I. 1503., ko je bil Trojan komaj pet let star. Na str. 120 pravi, da je bilo Herbartovo telo pokopano .v sedanji protestantski cerkvi (poprejšnji cerkvi sv. Elizabete)" v Ljubljani. Toda sedanji lu-teranski tempelj je bil sezidan še-le I. 1850, po-preje ga ni bilo. Cerkev sv. Elizabete, katere so se v 16. veku luterani polastili, pa je stala v sedanji špitalski ulici. — Obširen spis o Herbartu Turjaškem je priobčilo lani tudi izvestje muzejskega društva. Primerjaj: .Herbart von Auersperg nnd die Veldeser Herrschaft", von Julius "VVallner. Mit-theilungen des Musealvereines filr Krain. II. 1889. S. 149 — 262.
4. Starejši slovenski teksti. Sp. Vatro-slav Oblak. Str. 122 — 202. V dokaj obsežni razpravi razlaga in objavlja g. pisatelj jezikovne posebnosti treh starih slovenskih spiskov: I. Očitnih spovedi (2); II. III. Prevodov vinograškega zakona it let 1582 in 1683.
I.	Po kratkem uvodu pričenja pri očitnih spovedih iz leta 1430. Pridejana jim je velikonočna pesen (torej prva slovenska pesen, pismeno ohranjena. Pozneje jo je objavil tndi Trubar.)
Za razlago sledi tekst sam s kratkimi opombami pod črto in način, kako je pisan na listih.
II.	Z isto podrobnostjo in isto vtporedbo razpravlja potem g. pisatelj prvi prevod vinogradskega zakona, jedini rokopis iz 16. stoletja. Vsaka točka
posebe je zanimiva in značilna za jezik one dobe. Starosl. a odgovarja e, m. starosl. ^ je tiskoven pre-grešek. Telikaj m. tulikaj morda ni tiskovna hiba, ker se po Gorenjskem sliši tudi telk' m. tolk\ Pisatelj m^ni, da je tekst gorenjski. Da je mnogo dolenjskih svojstev v rokopisu, razlagamo si lahko odtod, ker vinogradstvo bolj zadeva poslednjo plat. Zanimiv je ta jezik tudi vsled tega, ker je jednak današnji izreki.
III. Drugi prevod s sličnimi posebnostmi spada po g. pisatelja sodbi tudi mej gorenjske spise, ker kriteriji še bolj govori za to mnenje. V vsej razpravi se nam kaže pisateljevo obširno znanje, jasno in trezno mišljenje, vzlasti pa vse hvalevredna marljivost. Z veliko trudoljubivostjo in natančnostjo podaje vse zanimive drobce seštete.
5. Kosovo polje. Zemljepisno-zgodovinska črtica. Spisal Simon Butar. (Str. 203—219). To je drugi spis marljivega g. prof. Bntarja v tem .Letopisu". Povod je jasen, kdor primerja leto 1889 z letom 1389, in v^, kaj se je takrat godilo na Ko>-sovem.
Zelo je ustregel gosp. pisatelj s tem sestavkom vsakemu, ki se bavi kaj s slovstvom bratskega naroda srbskega. In takih, m4nim, je vendar nekaj. Kako rad bode gledal in iskal po zemljevidu (stran 204) Kosovo polje, mesta in kraje, kjer so živeli in trpeli slavni junaki srbski: kraljevič Marko, car Dušan i. dr.; zanimalo bode vsakega, kdor je kedaj
leznice. Predlog se sprejme ter dotičnim sporoči telegrafično.
Ix tega pač lahko vidite, koliko je zanimanje za našo železnico, zlasti pa, da Novomeščani vedo oeniti zasloge njih, ki jim delajo v korist za boljšo bodočnost.
Pa tudi tukajšnje občinstvo je pač dostojno izrazilo svojo radost; kajti zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno — od prve do zadnje hiše — nihče ni botel zaostati. Isto tako je bilo t Kandiji. Skozi mesto i Kandijo pa je ponosno korakala naša mestna godba na čelu bakljade, koje so se vdeležila tu-'kajšnja društva. Po bakljadi seje zbralo lepo število tokajfinje gospode v gostilni g. Tačka, med njimi je bil tudi obče čislani naš gosp. okrajni glavar. Zbrani so se radovali veselega dogodka pri kapljici dobrega vinca med izbornimi napitnicami ter igranjem naše godbe do pozne ure. Pred vsem drugim 80 se gospodje prav posebno hvaležno spominjali izvrstnega našega g. poslanca Sukljeja, ki si je brez dvoma stekel za dolenjsko železnico največ zaslug. Da, vrli naš poslanec ga nima v svojem volilnem okraju nasprotnika; prepričan sme biti, da bode bodoča njegova izvolitev — enoglasna.
Iz Št. Petra na Notranjskem, 10. maja. »Slov. Narod" je pisal dn^ 9. t. m. med domačimi stvarmi: „Iz Št. Petra na Krasu poroča se nam žalosten filučaj. Tamošnji župnik g. A. Verbajs je zakonskega moža in njegovo ženo na leci napal. Žena bila je vsled tega tako huda, da je g. župnika napala in da je bil mej njima boj. K sreči je dež posegel vmes in napravil konec čudnemu boju."
Podpisani si usojam dotičnega poročevalca vpra-Sati: Cemu trosite laži po časnikih, ker imate ravno sedaj dovolj gradiva za resnična poročila. Hoteli ste bržčas ustreči „Narodu", da bi zopet črnil duhovnika. Resnica je, da je naš č. g. kurat na leci ljudem pojasnil, da je »zakonski mož", to je prejšnji cerkvenik samovoljno prepustil — svojo cerkveno službo, ker je imel prepi(''o plačo. Žena njegova še imenovana ni bila. Ta je g. duhovnika res napala, in sicer v moji in več drugih navzočnosti. Bilo je dn^ 37. aprila popoldne. Šlo je nas nekaj na sprehod na šentpeterski pašnik. Mimogrede povabimo tudi č. g. kurata, ki stopi še v sobo po daljnogled. Ko mi ostali gremo mimo čuvajnice ob železnici, napade najprvo mene Frančiška Penko, žena prejš-nega cerkveoika. Mi se ne zmenimo za njene besede. Mej tem pride za nami č. g. kurat. Žena stopi tudi pred gospoda ter mu preti s pestmi in kriči. Jaz jo primem, da gospod odide domov. Mene in vseh navzočih je bilo groza, ko smo videli razjarjeno žensko, kateri pa g. duhovnik ni storil nič žalega. To je torej dogodek. »Narodov" poročevalec pa vidi tudi travo rasti, ako trdi, da je deževalo, ker ga ni bilo ne kaplje tisti čas. Vsa ta stvar pa pride pred sodišče v Postojini dne 12. t. m.
V. Kraševec.
Iz Celja, 7. maja. (Blagoslo vljenje preč. gosp. opata Ogradi j a.) [Dalje.] V ponedeljek 5. t. m. vže ob 8. uri zjutraj peljali so se premilostljivi knezoškof Mihael, spremljani od že omenjenih pre-
občutil lepoto srbskih narodnih pesmij, katere tako milo opevajo tragično usodo Srbov na tem polju; kako je sedaj tam, kaka ljudstva prebivajo, kako je s trgovino, kaka je v obče lega njegova itd. Vse to mu spis kaže natančno in zanesljivo.
6.	Za tem sledi Šubičev sestavek o fotografiji. Spis je prav praktično pisan ter bode gotovo zanimal ne le naŠe amater-fotografe, katerim je v prvi vrsti namenjen, temveč vsakega, ki bi se rad natančneje poučil o tej prekoristni iznajdbi. Pisatelj nam podaje mali zgodovinski pregled fotografske umetnosti, kratek opis za fotografovanje potrebnih aparatov, in navod, kako moramo ravnati, da dobimo čedne podobe. Jezik je lahko umljiv; česar ne mure dopovedati beseda, pojasni pridejana slika. Kdor se hoče naučiti fotografovanja in mu razprava ne zadostuje, ozr^ se lahko po kaki obSir-Dejši strokovni knjigi, kakoršnih navaja g. pisatelj f začetku celo kdpo.
7.	Na str. 263—281 je skrbno sestavljena bibliografija slovenska od gosp. J. Tomšiča. Ob koncu pa točni . Letopis Matice Slovenske* od gosp. Evg. Laha. Iz poročila posnamemo, da je bilo 1889. leta 1909 udov. Prav umesten je tudi kronologični imenik vseb pokojnih ustanovnikor.
častitih prelator iz Maribora in Ptuja, od prečast. gospodov kanonikov: Herga iz Maribora, Ivanca iz Šmarij, Jeraja iz Žalca, in od mnogo drugih veleč, gg. dekanov, župnikov, kapelanov, misijonarjev in 00. kapncinov v slovesnem obhodu novega gospoda opata T njihovo mestno farno cerkev k blagoslov-Ijenjn. Vkljub delavniku bila je prostorna cerkev že 2 uri poprej vsa napolnjena vernega ljudstva, ki je posebno željno pričakovalo slišati prvokrat novega knezoškofa oznanovati Božjo besedo v tem staro-slavnem mestu. Pred velikim oltarjem bil je postavljen manjši oltar, pri katerem so opat-blagoslov-Ijenec sredi med infulovanima prelatoma ob svojem blagoslovIjenji brali sr. mašo. Bilo je tudi vse za te prelepe obrede tam pripravljeno. Načelnika c. kr. okrajnega glavarstva kakor okrajne sodnije z neka-katerimi c. kr. uradniki zasedli so pred oltarjem odločene prve prostore. Ravno tako častita duhovščina. Premil. knezoškof podali so se pa takoj na leco, da so najpoprej v slovenskem, potem pa tudi v nemškem jetiko, po reku »Psi vobis — Mir z vami" spregovorili nekoliko krepkih in prav do srca segajočih besedij »o trojnem miru", katerega moramo ohraniti a) z Bogom, b) sami seboj, c) s svojim bližnjim. Izmed priprostega ljudstva, kakor iz ust olikanca slišal si le eden glas: »Ta knezoškof jo pa znajo povedati!" Po škofovi pridigi vršili so se pomenljivi obredi blagoslovljenja novega opata med ono tiho sv. mašo, katero s škofom-blagosloviteljem vred bere tudi opat-blagoslovljenec.'*')
Med sv. obredi bilo se je število k tej svečanosti došlih čč. gg. mašnikov na 50 pomnožilo. Razven poprej imenovanih dostojanstvenikov videl si novoimenovanega stolnega župnika in kakonika g. Bohinca, doslej dekana braslovškega, dva nad-župnika in dekana g. Fr. Mikuša iz Konjic in g. J. Žužo iz Laškega, novocerkevškega dekana g. K. Gajšeka z Dobrne, dekana g. Stoklaso iz [Brežic, zlatomašnika in duh. svetovalca Jeretina, župnika teharijskega in še več odličnih gospodov od blizo in daleč. Okoli 10. ure povrnili so se še-le premil. knezoškof v slovesnem sprevodu v opatijo.
Po kratkem oddihljeju peljali so se premil. knezoškof z novim gosp. opatom obiskat one p. n. gospode načelnike, ki so bili prišli ta dan v cerkev ali pa poprejšnji dan premil. knezoškofa na kolodvor pozdravljat. Dopoldne do 1. ure sprejemali so premil. vladika čast. duhovščino pod vodstvom preč. gosp. kanonika Jeraja, večletnega oskrbnika de-kanije celjske, župnika žalskega, potem so sprejeli g. komisarja Taxa, ki je ta dan imel zastopati pri trboveljskih rudokopih zadržanega g. c. kr. okrajnega glavarja dr. Wagnerja, c. kr. okrajnega sodnika g. dr. Emingerja in župana celjskega dr. Neckermanna, c. kr. gimnazijskega ravnatelja in še več drugih odličnih mož, ki so došli se jim poklanjat.
Na dan vmeščenja našega novega opata mil. g. Fr. Ogradija zbralo se je pri njihovi gostoljubni mizi blizo 60 odličnih gostov duhovnega in svetnega stanu. Ob desnici premil. knezoškofa zasedli so prve jim odločene prostore g. komisar Tai kot zastopnik zadržanega g. c. kr. okrajnega glavarja, potem mestni župan, g. ces. svetovalec dr. Necker-mann, poleg njega vojaški poveljnik g. c. in kr. polkovnik Brasseur, potem še g. dr. Gall^. c. kr. državni pravdnik; ob škofovi levici bili so prvi sedeži odbrani za že imenovana gg. c. kr. dvorna svetovalca Heinricherja in Wassit8cha, potem za deželne sodnije svetovalca gosp. dr. Emingerja kot vodjo c. kr. za mesto del. okrajnega sodišča v Celji, potem še za gosp. Končnika, ravnatelja c. kr. višji gimnaziji celjski. Mil. gospodu opatu bila sta prva soseda ob desnici g. prelat Orožen, stolni dekan mariborski in g. Stiger, podžupan celjskega mesta, ob levici pa prelat Modrinjak, prošt ptujski in potem g. dr. Srnec, načelnik celjskemu okrajnemu zastopu. Za temi zavzemali so prve prostore na škofovi strani preč. gg. kanoniki in dekani, a na opatovi strani g. ravnatelj deželne meščanske šole, potem pa gg. ključarji obeh mestnih cerkev. Častiti gg. župniki in kapelani, kakor čč. zastopniki tukajšnjih redoTnih družin, kolikor jih ni našlo prostora t veliki obed-nici, bili so ravno tako bogato pogoščeni v bližnji prostorni dvorani.	(Kodm il^di.)
*) Zaradi premnogega gradiva morali imo obred opu-»titi.	Op. vrod.
Dnevne novice.
(PreriTiioBi (gospod kseMikof Ijnbljaiaki)
bodo delili sakrament sv. birme: Dn^ 7. junija t Ljubnem, 8. junija t Mošnjah in 9. junija r Lešab;
dn4 10. junija v Križih, 11. v Kovorju, 12. Pod-brezjem, 13. v Dupljah, 14. v Naklem, 15. v Go-ričab in popoldne v Trsteniku, 16. t Preddvoru, 17. T Kokri, 18. na Senturški Gori, 19. v Vele-sovem in 20. v Predosljah. Dn6 29. junija v Škofji Loki, 30. v Selcah in Bukovšici, 1. julija v Draž-gošah, 2. julija v Zalem Logu, 3. v Sorici, 4. v St. Lenartu in Javorji, 5. na Trati in v Lučinah, 6. v Leskovci, 7. v Novi Oselici in 8. julija v Stari Oselici; dn^ 7. avgusta v Ribnici, 8. v Gotenici, 9. v Morovcu, 10. v Dolenji Vasi, 11. pri Sv, Gregorju in 12. na Robu; dn^ 19. avgusta v Stranjah in Gozdu, 20. avgusta v Nevljah in na Selih, 21. v Vranji Peči, 22. v Rovini, 23. v Zlatem Polju.
(Iz Novega Mesta) smo včeraj prejeli naslednje poročilo: Kakor smo Vam že brzojavno sporočili dne 9. t. m., izvohl je naš mestni zastop soglasno za častne meščane ministerskega predsednika grofa Taaffe-a, trgovinskega ministra Baquehem-a, barona Sehwegel -a in prof. Šuklje-ja. Vsi ti gospodje so sprejeli častno meščanstvo ter obljubili tudi v prihodnje delovati na blagor Dolenjske.
(Iz Postojine) se nam poroča: Zakonska ženska, katero je bil „Slov. Narod" vzel v zaščito, je bila včeraj pri okr. sodišči obsojena na 14dnevni zapor. Opozorimo čitatelje na današnji dopis iz Št. Petra.
(Prvi poskus) instalacijskega zavoda Škr ah ee. Leve in Novotnj pri novem mestnem vodovoda v hiši g. Cernsteina na šentpeterski cesti št. 22 se je, kakor se nam poroča, danes v pričo vodovodnega inženerja g. Hanuša na splošno zadovoljnost obnesel s 16 atmosfer močnim pritiskom.
(Sanatorinm t Iki.) Iz odbora Gorica-Meranske družbe v podporo vzbolelim duhovnikom nas prosijo, naj bi mi obvestili, da se bodo morske kopeli v Iki tik Opatije odprle začetkom junija. Vodstifo želi, naj bi se društveniki, ki nameravajo rečene kopeli rabiti, oglasili kakor najhitreje, da se posameznikom zamore pravočasno naznaniti, kedaj da bodo mogli priti na vrsto. Vstrezalo se bode po redu oglasitve. Kopanje za osebo traja po tri do štiri tjedne. V društveni hiši udje dobivajo stanovanje seveda brezplačno, a za brano in postrežbo in kopeli skupaj plačujejo odškodnine-duevnice po 1 gld. 20 kr., imovitejši po 1 gld. 50 kr, neudje pa po 50 kr. več. Oglasila se pošiljajo vodstvu v Gorico, Ru-dolphinum.
(V Vojnikn) stavijo na deželne troške hiralnico. Zidajo, kakor se nam piše, večinoma tuji delavci., le stregli so domačini. Zidarji so se zadnjih znebili na ta način, da so tote pregovorili, naj si s »straj-kanjem" pomagajo do boljšega plačila. Nezvedenci so šli na limance, delo ustavili, a namesto zboljšanja zaslužka so dobili — slovo. Voditelj je že odpustil vse ter od nekod naročil strežnike-tnjce.
(Poročil) se je včeraj g. Aleksander Hudo-vernik, c. kr. notar v Kranjski Gori, z gospodičino Ano Roblekovo iz Žalca.
linteresantna promocija.) Pod tem naslovom so pisali dne 11. t. m. dunajski listi: Med kandidati obeh prav, ki so bili včeraj v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promovirani za doktorje, je bil tudi sedanji župan mesta Zagreba, medicine dr. Amruš. Gotovo se redko dogaja, da se župan kakega mesta vsede in pripravlja za rigoroze: pri današnjem kandidata pa je tudi to redkost, ker je že doktor vsega zdravilstva, tako da je g. župan Amruš sedaj »universae medicinae et utriusque juris Doctor". To redko promocijo so izvršili rektor Polzi, dekan juristične fakultate Demelius in profesor Pfaff; navzočega je bilo mnogo občinstva."
Telegrami.
Bled, 13. maja. K volitvi župana je prišlo od 18 odbornikov 16. Enoglasno je bil izvoljen za župana Janez Mallner, za svetovalce pa Šoklič, Klinar, Peternel in Šari.
Dunaj, 12. maja. Sovet državnih železnic je sklenil vpeljati krajoarske tarife po zonah in pritrdil dr. Russu, da se zvišajo pri br-zovlakih za 257o, ter 9. in 10. zona razdelite v manjše.
Dunaj, 13. maja. Kazenski odsek je odklonil predlogo o začasnem podaljšanji določbe, da se ustavijo porotne obravnave v sodniškem okrožji kotorskem. Poslanec Kaiser je interpeloval trgovinskega ministra zaradi sposobnostnih spričeval za trgovce, nedelj—
skega počitka trgovskih pomočnikov in ki-oš-njarstva. Kokoschinegg je odgovarjal Vošnjaku zaradi napada na predsednika okrožnega sodišča v Celji, zagovarjal premeščenje okrožnega sodišča v Maribor ter priporočal zboljšanje plač okrajnih sodnikov, uradnih slug in jetničarjev. Pravosodni minister je odgovoril, da se že dolgo vrše obravnave zaradi preraeščenj okrožnega sodišča v Maribor; vprašanje pa še ni rešeno. Glede plač odgovarja, da je pripravljen, toda ovira ga finančni položaj.
Praga, 13. maja. Po noči je bil povsod mir. V Ljubnem (Lieben) so vojaki pred tovarnami.
Kraljevi Dvor, 13. maja. V tovarnah je ustavilo delo do 3000 delavcev, ki tovarišem v okolici branijo delati. Obravnave doslej brez vspeha. Položaj nevaren. Prosili so vojaške pomoči.
Karlovici, 13. maja. Kongres je na cesarjev sklep odložen na nedoločen čas.
LVOV, 12. maja. C«sar bode dne 2. septembra odpotoval v Galicijo k vojaškim vajam.
Budimpešta, 13. maja. Skrajna levica je predložila nasvet o premembi domovinske postave.
Budimpešta, 13. maja. Peki so pričeli delati, ker so pomočniki sprejeli pogoje.
Bruselj, 12. maja. Most pri utrdbah reke Moze pri Namuru se je zrušil. Doslej so našli pet mrtvih, 20 ranjenih. Število nesreč-nežev pa je gotovo večje.
Umrli Mo:
8. maj*. Artur Herriseh, pisarjev sin, 1'', leta. Hrenove nliee 6, bronchitis.
V bolnišnici:
7.	maja. Jakob VerblS, tkalec, 52 let, vsled raka. — Matija Pajk, dniur, 80 let, sarkoma.
8.	maja. Joief Uakiiu, ključariki vajenec, 17. Ut, jetika.
Tremensko »porodilo.
i J Cas Stanje J g ---—	Vttef	Vrem« S-p« J
j opazovanja	Ž g
I 728-7 1^.»'	il. 8v»h.	obl^Sno"
j 12 2. n. pop. 72.t-3 24 4	«1 vxh.	del. jasno 0 00
9. u. ivee. 725^ 16 6	brezv.	del. jasn. Srednja temperalnra 18-8* za 4.8° nad normalom.
1 I	I
JDunafnka borza.
(TelegraliJno porofilo.) 13. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	89
Srebrna , 5", „ 100 „ „ 16 * ,	90 b% avstr. ilata renta, davka prosta . . .110
Papirna rent«, davka prosta......101
Akcije av»tr.-ogerske banke......948
KreditM akcije ..........300
London • • •..........ug
Srebro .............—
Francoski napoleond.........9
Cesarski oekini...........5
Nemike marke ..........58
gld. 40
„	06
„	2.5
„	^
I	25
"	-
I	40
n	57
kmaoMsbmiciiaM.
Bedni 34. obča« tbor denarnega obrt-nijskega pomoinega druitva, vkojiže-nega tovarištva z omejeno z&vezo, bode v nedeljo dne 18. maja 1890 dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani.
Dnevni red t
1.	Letno poročilo in računski sklep za 1. 1889.
2.	Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega od-
bora za pregled računov.
3.	Volitev 5 udov v ravnateljstvo za tri leta.
4.	Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1890.
(§ 15. pravU).
5.	Posamezni nasveti udov.
Ravnateljstvo obrtnijsko - pomočnega društva
vpisanega tovarištva z omejeno zavezo v LJttblJanL
kerU. Aiis^ilfus&-7n.
Die 34. ordentliebe Generalversammlung des gewerbl. Anehilficaseen-Vereines, registrierte GeDossenschaft mit bescbriinkter Haftang, findetSonntag, den 18. Mal 1890, vormittags nra 11 Ubrim st&dtischen Rath* haui-Saale statt.
Xa|cci!«ortlu>inf( :
1.	Jabresberkht und Rechnungslegung pro 1S89.
2.	Bericht des in der letzten Generalversammlung ge-
w:ihlten Revisions-Aussehusses.
3.	Erg!tnEung6wahl von 5 Mi^gliedern des Vorstandes.
4.	Wahl eines Kevisions-Ausachussee zur Priifung der
Jahrtsreehnung pro 1890 (§ 15 der Statuten)
5.	Allfallige besondere Antrage der Genos.senschafts-
Mitglieder.
Vom Vorstande des gewerblichen Authilfteassen -Vereines
regUtrieite Genossenschaft mit bescbriinkter Haftung in X.albaok.	(1)
Razpis službe.
Pri mestni hranilnici ljubljanski razpisnje se s tem začasno
^^lat&aa slxxžba praMifemfi.
Prositelji morajo izkazati poleg obSne sposobnosti za to slu'žbo tudi popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prošnje vlože naj se do 25. t. m.
Ravnateljstvo
(1)	mestne hranilnice ljubljanske.
št. 435.
Natečaj.
Pri mestni občini Novomesto je izpraznjeno mesto
(3-2)

Jos- Vončina
iz Idrije je prošen, da se v svojo korist takoj oglasi pri g. K. K. v M. in F. V. v J.	(1)
Z letno plačo 500 goldinarjev.
Zahteva se primerna kavcija.
Prošnje so vložiti pri mestnem uradu novomeškem do dn€ 21. maja 1S90.
Mestno žiipaiiJi^tvo Pnovoniesto,
dne 7. maja 1890.
Županov namestnik: PERKO.
Javna dražba.
Pri cerkvi iv. Elizabete v Malem Otoku vršila se bodo popravila ter zidal
m

Razna dela z dotičnim materijalom vred proračunjena so:
1.	Zidarska na .......1140 gl.	—	kr,
2.	Kamnoseika na............90 „	40	„
3.	Tesarska na................430 „	—	„
4.	Mizarska na........130 „	—	„
5.	Kljuiarska in kovaška na . .	150 .	—	„
6.	Steklarska na ...... 6 „	SO	„
7.	Pleskarska na....... 14 „	-	„
8.	Kleparska na.......223 ,	30	„
9.	Razna dela na ... . ■ • •	373 ,	80	,
vkup
2568 gl. 30 kr.
Vsa ta dela oddala se bodo pri javni minnendo licitaciji, katera bode
15« nia|a t. l.uh 4. uri popoldne
pri cerkvi v Malem Otoku. Kdor hoče eno ali tudi vsa ta dela pre-
vzeti, mora 10"'o proračunjenega zneska za tisto delo kot varščino podpisanemu izročiti.
Natančneji pogoji se zvedo pri podpisanemu, kjer se zamorejo videti tudi obrisi.
inpn^ski urad Hrenorie«, dn^ 80. aprila 1890.
Alojzi) PUC, župnik._
Odgovormi vrednik: IfMMii ŽHvlli
IVa protlaj
je dobro ohranjen
VOZ za bolnike ali hrome
(Kr auken - Fahratnhl).
Voz ima blazine in je na peresih, da se v njem lahko sedi ali leži. — Več se izve na Op«kar>ki o««ti it. 33 v Ljubljani.	(3-2)
Lepo stanovanje v posebni hiši, gotove plače okoli 500 gld. — Prosilci naj se skažejo, da so popolnoma zmožni za org^az^e in pelje. Ožei^jeni prosilo! imajo pri enakih zmožnostih prednost. Želi se, da vroče prosilci svoje prošnje podpisanemu osebno.
J. '^t^omaži«*, mestni župnik.
(3-2) Št. 8349.
Hazglas.
(3-3)
V torek 6. dan t. m. je pri tukajšnjem konjaču neki domači njemu v opazovanje poslani pes poginil in sekcija je dokazala, da Je bil stekel.
Vsled tega se na podlagi postave z dne 29. februarja 1880. leta, drž. zak. št. 35, od današnjega dne počenši
tri mesečni pasji kontumac
za oelo mesto vpe\je, in ukaže, da smejo psi v tem časv le s trdno torbo okoli letati, ali pa se morajo zmiaj hiie voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto brez torbe okoli letali, bodo se polovili iu pokončali, proti nemarnim lastnikom pa sc bo postopali^ po dotiSnih postavnih določbah.
Ob jfdnem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolo mesta vpeljalo c. kr. okrajno glavarstvo.
Mestni iua|B;istrat ljubljanski,
dne 8. maja 1890.
IvUjatelj: Matija Kelar,
Tink .KatoUfke TijkMne" v Ljubijaai.
Razpis službe.
v ŠkoQi Loki bo s sv. Mihelom izpraznjena služba meKtno-župnijHkega