ST. 21. V CELJU, TOREK II. MA RCA 1919 LETO I. Izhaja vsak torek, ftttrtelr i* soboto. — CanaiZaceloleU'-M K, za pol leta 12 kron, za čctrt leiv * V. 2a 1 mesfc 2 kroni. Posamtfiu iteviltiss otant 30 vina»i*>*. Napismenc naročbe brez poSiV^rv-* «ienarja se ne nieremo »./ir*.li. Naročniki naj pešiljaj* nareüniu» po poštni nakaznici. Reklamacijt flede lista so poštnine proste Nt- frankirani depisi at ne sprejc,Ti&j»- Na dopise brez podpisa se ne »zir?. Uradnifttvo in upravnf&tvo st nahaja y Zvezni tiskarni v Ctfto, S«hiHerj«va cesta Atev. 3. Oglasi se računajo po porabljenejn profltoru in sicer 1 mm visok t«r 63 mm širok prostor za enkrat 18 v^ za večkrat popust, Mali oglasi stanejo pri enkratrti objavi 3 K« — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgov#r dopisnico ali znamko. — Rokop»f se ne vračajo. — Telefon štev. C5. IZDAJA IN TISKA ZtfEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK ^EKOSLAV SPINDLER *r. V. Kukovec: Vprašanje avstrijske denarne veljave (Dalje.) Sanacija (rešilno postopsmj«). Zmanjšanje denarne v«ljav* bode v zvezi seveda z nekateritni nosebno žalostnimi prikaznimi, ksterih n* mo- rejno kratkomalo usodi pr*pa\oh za ne- katere zavode, ki bodo pf« Uj zmeSnjavi | trpeli. Država ne bode sn^l* präpustiti, da bi ti zavodi propali, ke; vsjirn uasproti ima moralno obveznost n äo x vzdr- levanjcm javno - pravnih korporacij spoieni veliki državni iuteiesi, kakor jt tudi na korist celtj* narodnega gospodarstva, da se ohrani sir. vilo vseh denarnih zavodov nesk:rÄJ>ano. Toda plačati nominalno vrednust (vr*dnost, kakor jo izražajo številke :,va p*jn;natem denarju), vračati zgubljei ¦¦•> ni niogoče, ampak edino mogoče je •/. rr.^valnim postopsmjem sanirati s,-.i t^ciravljati pojedincp, korporaeije in j'.vtvode in padiim pomagati, da se-xopat dvignejo in začnejo novo življenje. Za tako obsežno .r-niücijo bode treba ustvariti velik zaklari. Todu odkod naj se vy.ame za to denar? To .-<> daljna vprašanja, ki ne spadajo v okvir t« razprave. Toda če se baviino s tem vprašanjem, baviti se momno tudi z nadaljnim ugovorom zoper zajconifo zmanjSanje denarne veljave, ki s* glasi: Kako pride p«št*ni in nctlolžni človek do tega, da zgubi svoj ;!«i)ar, da pa nič ne zgubi previdni in xvin moŽ, ki je vnaprej preračunal, xsj se bode zgodilo, ter sl ie za otJeruSki denar nakupil his" in blaga? Zniinj§*üje de" name veljave je vrvica, s katero so zvezana vsa gospodarslu vprašanja. Če se za to vrvico potegrif, premaknejo se vsa ta vpraš«»nja in z&htevajo svojo reSitev. Za koliko se naj znlža derraina ve- ljava zakonitim fvotcm? To je pač glavno vpr«&mje. Katere narodno-gospodarske in fim»nčno-poli- ticne razloge je treba tu vzeti za pod- lago, da bode razmerjr soglašalo s stanjem našegagospodarskcjra življenja, in da pripeljemo naše jwvno življenj« brez prehudih potresov Vt. sedanjega nevarnega položaja. \z zgodovine vidimo, tis j« bila največja devaluacija (zni2a«je denarne veljave) avstrijska devaluacija Icta 1811. Takrat se je vzel za podlago zakonl- tega zmanjšanja denarne vcljave kuri" papirnatega denarja v tem ča?n, ki je znašal 818 do 819 goldinarj>v papirja za 100 goldinarjev'kovaney,K" denarja. Ta kurz se je nekako na spodaj zao- krožil na 500 goldinarjev proti 100 - goldinarjem in se je izvcdla zakonita devaluacija na 1/5. Devalnaciia toraj ni bila v popolnem soglasju s kurzom, ker bi se v razmerju istega bila morala izvržiti v resnici na 1/8. Te zakonifce devaluaeije h leta 1811. pa ne moremo sprejeti za podlago za današnje zmanjšanje denarne veljave, kajti krona danes nima nikake^a kurza. Prisiljeni kurzi so samo izraz državne moči in ne finančnega in gospodarskega položaja in mi imamo danes prisilen kurz. Ona četrtinka milijarde zlata pri avstro-ogerski banki je ie kapljica v morju. To ni nikako pokritje za 46 milijard papiniate^a denarja; kajti to kritje bi ne znaSalo nili 1%. Tudi o ažiju zlata se pri nas ne more ijovoriti. Preostalo bi nam toraj samo eno: do- loci t i k u p 11 o vrednost p a p i r- n a t e g" a d e n a r j a i z c e u e . k i s e v resnici p I a č ii j e z a b I a «; o in z a s I u 2 b « (d e I o ). Pravijo, da bi taka podlaga bila praktiüna, todk pravi se tudi, da je nfmogoče, naiti pri vt-liki raznovrstnosti cen v raznih Icrajih povpreüno ceno. Podatki Statistike v tern oziru tudi niso zanesljivi. Koliko sr je v.t grešilo na podlagi Statistik« ! (Dalje prihodnjič.) POLäTICNE VESTI. Priznanjc Švice. Zvezni svet žvi- carski je pozdravil ujedinjenje SHS in priznal kraljestvo Srbov Hivatov in Slovencev. Deputacija ptekmurskih Sioven- cev je odpotovala iz Ljubljane v Beograd. da vUdi zagotovi neoiuajno zvestobo jugoslovanski kraljevini in zaprosi, naj jugoslovanske čete čimprej reSijo Prek- murje madžarskega suženjstva. Iz demokratskega kluba. Due 5. tm. je imel sejo klubov aprovizacij- ski odsek. Slovenski člani so odločno povdanli potrcbo dovoza živeža za Slovenijo. Osnova' se je poseben odsek za slovenske zadeve. Predsedn k mu je dr. Novak, tajnik prof. Voglar. Demokratski klub je 6. tm. posre- doval pri min. preds. Protiču ter mu sporočil svoj sklep, da se ima agrar- na reforma lakoj izvesti. Boj za Dalmacljo — končan? Zaderski ..Narodni List" priobčuje pismo \z Pariza, v katerem čitamo: ToŽba je dobliena in sicer brezprizivno. Odločitev je padla v dveurnem pogovoru med Wilsonom in Orlandom. Vem iz naj- kompetentnejše strani, da je Orlando opustil Dalmacijo popoinoma in Reko deloma. Po Wilsonoverru. povratku se zadeva končno reši. ltalijani v Dalma- ciji dobe jako obsežne koncesije. Neki italijanski časnikar, s katerim sem govoril, je dejal: To je najbolj§a reži- tev in v Italiji bodo. vsi zadovoljni, tudi oni, ki sedaj še toliko ropočejo. Na vprašanje, <:akaj se politiki in časniki še vedno ogrevajo za Dalma- cijo, je odgovoril: To so zadnje pra- ske, treba se je umakniti častno in zato fingirati boj, Laškl izbruhl proti narn. Ame- rika stavi Italiji ultimat. — Vprašanje naših zapadnih mej bo kmalu rešeno. lz Ženeve poročajo 8. tm.: Laško časo- pisje bruha ogenj in žveplo proti Jugo- slaviji. Psuje regenta Aleksandra zaradi njegovega govora v Toulonu, kjer je izjavil, da obali Adrije ne bomo pustili Lahom. Zahteva, da se odstranij:, s konference Slovenci in Hrvati, češ da so nasprotniki entente. Posebno ruje proti slovenskemu delegatu dr. Žolgerju. — Združene Države Severne Amerike so potom svojih zastopnikov v Parizu v pismeni noti, ki nosi značaj ultimata, zahtevali od Italije, naj takoj odpremejo z Jugo.-.lavijo za izvoz živil v Jugosla- vijo in Češko, ker bo sicer Amerika takoj prenehala dobavljati živila za ltalijo. Zahtevajo tudi, da takoj preneha pomorska blokada Italije proti Jugo- slaviji. — Kakor pišejo francoski in laSki listi, pride italijansko-jugoslovan- ski spor ter odločitev glede mej na zapadii Že t.e dni v mzpravo pred »od- • orom desetorice«. • Dr. Žolger pri mnrsalu Fochu. 1/. Pari/.a poročajo, da je maršai Foch sprejel slovenskega delegata dr. Žol- gerja na daljši raz:;ovor. Razpravljala sta prcdvsem o koroSkem vprašanju ter se je diil maršal podrobno infor- mirati. Obsodba Lahov. „Odbor deseto- rice" na pariški konferenci je obsodil postopanje Lahov v zadevi takozvanih Ijubljanskih dogodkov ter je zahteval, da Lahi meje napram Jugoslaviji v in- teresu prehrane zopet odpro. Laški ipetit. V Italiji jeizšlaknjiga znauega i.-kega nacijonalca Sinonija, v kateri zahteva, da mora švica odsto- piti Italiji kanton Craubünden in Tessin. Razen tc.^a hočeio Lahi celo severno Tirolsko in Predarelsko. V nemško - avstrijski narodnl skupšcini je izvoljcn za predsedniKa soc. dem. Seitz, za prve^a podpred- sedn ka !:r5č. socijalist prelat Hauser. Celo Madžarsko zasede — kakor poročajo iz Beograda — francoska ar- mada, cia vzpostavi red in mir. Rusija mobilizira? Angleški list »Times« poroča, da je sovjetska vlada odredila spložno mobilizacijo vseh mo- Skih do 47. leta ter častnikov do 55. leta. Proti komu? Nove volitve v italijanski državnl zber se vrše 6. junija. fZ KOROTANA. Nevarnost na severnimeji? Do- pisnik „Jugoslavije" poroča dne 9. tin., da so se Nemci na Koroškem pripravili na napad na našo koroško fronto. Po- m^gati iim nameravajo tudi Tirolci. Upamo, da so nafie vojaSke oblasti vse potrebno ukrenile. Zopetno kršenjc premirja. Pri Borovljah so Nemci 8. t. m. prekoračili nevtralni pas in napadli naše predstraže pri Sv. Marjeti. S protinapadom smo jih odbili do Kočuhe. MARIBORSKE NOVICE Nove slovenske trgovine. V Graj- ski ulici 16 je otvoril Slovenec Vladimir Pavlšek trgovino mešanega blaga. Ima- mo zdaj dve slov. posojilnici in hranil- nici, slov. banko, slov. gostilne, slov. kavarne, slov. mesarja, slov. trgovine vseh strok, urarja, brivce itd. Manjka le še odločno naroden manufakturist in železninar. Nemcem torej ni več treba nosici denarja! ?¦¦- 'Leljlšče(ncniško)ostane zaprto, ¦<¦•¦- t.(.treba ncmških učiteljic ni več puuana in s tern odpade tudi poireba zavocia. Maribor. Za ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda je imenovan g. Emil Gerbac. — NemSkutarji v Krče- vini Še vedno pobirajo podpise proti Jup:oslaviji, tako trgovec Stoff, ki živi izklJLČno od slovenskih žJjev, ter nadsprevodnik Alojz lieber, ki je bil cilo »bolan«, da je lahko letal od hiSe do hiše in hujskal. — Na posledicah nemških demenstracij dne 27. Jan. je umrl v tukajšnji bolnišnici uslužbenec j. ž. Franc Walcher. — Sestanek starejšln akad. tehn. društva »Triglav« je 5. t. m. v Mari- boru. V zbirki za »žrtve« nemških demonstracij z dne 27. jan. opazim« med darovalci, ki jih objavlja „Mar- burger Zeitung'' dne 6. tm., tudi razna slovenska imena, kakor: R. Novak, Kaučič in Vinko Kralj. Res zanimivo, kako smo Še globoko v nezavednostit CELJSKE NOVICE. Ob pogrebu ntmške gimnazije v Cclju. Od dne 8. tm. naprej ni več nemške gimnazije v Celju, ker je — kakor smo že poročali — višji šolski svet v Ljubljani sklenü, da se nem- ške paralelke na državni gimnaziji v Celju vsled premalega števila uüencev razpuste. GraSka „TaRespost" z dne 6. tm. javka: „S tem je celjske Nemce zadel trd udarec. Otroci iz Gelja bod« odslej mogü študirati le z velikimi gmotnimi žrtvami staršev (kakor doslej in odslej otroci naših ljudi izven Celjaü Op. ur.) Upati pa treba, da se viharno valovje pozneje poleže in da st b« tudi narodnemu nasprotniku (!) dala priložnost za kulturna vzgojna sred- stva". — Torej to strunico ste sedaj napeli? Ko smo pa mi uprav.čeno (ker smo imeli stotine svojih dijakov!) prosili skozi desetletja za lastno gimnazijo, pa ste nas v odgovor za- smehovali in psovali, čeS le učite se nemSki, če hočete priti v državne službe. In mi pravimo : „Narodnemu nasprotniku" ne damo ničesar, lojal- nemu nemškemu sodržavljanu pa tudi v bodoče, kolikor mu po pravici gre. Le učite se slovensko, če hočete v naSi državi službe imeti. Ali niste čitali, da bodo morala tudi vsa pri- vatna podjetja slovensko uradovati?! Če pa hočete vzgojo v nemškem jeziku za službe v Nemški Avstriji, pa imate tarn dovolj zavodov v to svrho! Da bomo pa dali vzgajati v nemških za- vodih na naših tleh mladino od ljudi, ki imajo pri nas samo Se ulogo ipi- jonaže in se še povrh norčujejo iz naše dobrosrčnosti, — r«s, na glavo bi morali pasti! — G. V., slovenski iupan največje občine severno od Drave na Koroškem, je moral tudi zbežati pred nemškimi tolovaji. Te dni dobi obve- stilo, da so njegovega sina s celovške gimnazije kratkomalo vrgli na cesto. PiSe svoji 2eni, naj pripelje dečka v Ljubljano, da tarn nadaljuje študije. Namesto žene in sina pa prejme lupan pismo, da koroška nemška oblast ne da potrebnega potnega lista. No, fo- spodje pri „Deutsche Wacht", morda pa najdete tu snov za opevanje nem- ške pravičnosti. Pripornnimo, da je na celovški gimnaziji bilo število sloven- skih koroških dijakov že od nekdaj stalno večje nego žtevilo nemških učencev iz naše države na gimna2iji v Celju. Ali se bo morda „D. W.u ali „Tagespost" potegnila za ustanovitev slovenskih paralelk na tej gimnaziji? Potrpimo, morda to doživimo! Iz Celja. (Posnemanja in hval« vredno.) Stražna stotnija Celjskega pe- Spolka v Cclju deluje res vse hvale vredno. Moštvo se ne izobražuje samo v vojaškem smislu, temveC se vrie dnevno predavanja o naši, srbski in hrvaški zgodovini, o sedajni politiki, o lepem vedenju itd. itd. Kot sem čul, se je dosegel že lep uspeh. Stotnija je naročena na 10 istisov »Nove dobe«, 5 iztisov »Slovenskega Naroda«,5 iztisov arar S »N 0 V A DCS Ac stev. 21 »Slovenca«, 5 iztisov »Straže«, 5 »Slo- venskega gospodarja«. 2 iztisa »Jugosla- vije« in 2 iztisa »Kurenta«. Nadalje so časlniki, podčastniki in moštvo omen- jene stotnije že jako lepe svote v do- brodelne namene darovali kot napri- mer: Za srbsko siročad 540 kron, za ranjene in bolue vojake v nado- mestni bolnici v Celju, da si naročijo slovenske časopise, 120 kron, za spo- menik na Koroškem padlih vojakov Celjskega peSpolka 740 kron. — Kot se govori, se urejuje soba, v kateri se otvori stotnijska čitalnica, v kateri se bode gojilo tudi petje, godba, domače igre, predavanja itd. Za knjige in časo- pise se je pri imenovani stotniji že nabrala lepa svota: 250 kron. Človek, ki je v stari Avstriji okušai sladkosti vojaškega življenja, se mora nad tem lepim činom nad vse razveseliti, ker je prepričan, da se ne bode naša mla- dina pri vojakih kot nekdaj okuževala, temveč izobraževala. Kaj pa drugi slo- venski polki, bataljoni in stotnije? Se že povsod za izobrazbo našega vojaštva poskrbelo? Poveljniku omenjene stotnije jre pač javna zahvala. »V doHni.« To lepo dramo iz španskega ljudskega Življenja, polno tragike, so nam v soboto in v nedeljo obekrat pred polno dvorano mestnega gledališča, ki grozi vedno bolj biti premajhna za naše prireditve! — pred- očili vrli člani — diletanti našega dra- matičnega društva. Brez laskanja mo- ramo reči, da so bili tokrat vsi igralci v poini meri na svojem mestu in bi bili res v zadregi pri vprašanju, komu naj damo prvenstvo. Igralci so se z vse hvale vredno vnemo vglobili v svoie uloge. le proti koncu so nekateri prizori pri čakanju in oziranju na su- flerja nekoliko trpeli. V ostalem pa je bila podana drama v ceioti tako pla- stično-realistično, da bi tudi pravi, rutinirani igralci težko kaj boljšega iz nje ustvarili. Naše vrle diletante bi si želeli kmalu zopet na odru. —občinstvo je bilo oba večera s predstavo izredno uzadovoljeno ter samo pričakuje, da bo naše dram, društvo skrbelo za to, da se mestno gledališče, kolikor največ možno, posveti samo gledališkim pred- stavam. Dramatično društvo v Celju opo- zarja, naj se vsi računi, tičoči se dru- štva, predložijo tekom 48 ur po vsako- kratni predstavi društvenernu blagaj- niku g. Mirku Megliču v Posojilnici v irplačilo. — Odbor. Na koncertu celjskega pevskega društva v soboto 15. in nedeljo 16. tm. sodelujeta tudi na glasbenem polju dobro znani umetnici sopranistka ga. Pavla Lovšetova iz Novega mesta ter pia- nistka gdč.DanaKoblerjeva izLjubljane. V zadevl tatvine na celjskem kolodvoru, o kateri smo zadnjič poro- čali, je preiskava dozdaj dognala to- Jiko, da je danes že brezdvomno, da je tat osumljeni in v zapor djani S., brat okradene. Zasačeni vohun. Te dni je tu- kajšnja policija zasačila nekega vojaka, ki se je v celjski javni hiši,razveselje- val ter plačeval osobju te hiše na na- čin, kakor da je milijonar. Naročil si je v hišo celo cigansko godbo in vse se je po nebeško radovalo. Policija pa je moža aretirala in dognala, da je opravičen sum, da vohuni za tujo, nam neprijateljsko državo. Oddan je bil vo- jaškemu poveljstvu v Mariboru v na- daljno postopanje. Dognalo se je, da je mož, ki je danes četovodja in je bil nekdaj nadporočnik, poneveril v Mari- boru tudi večjo svoto denarja. Nemškutar Slovencu še vode ne- voščijiv. Znani nemškutar na Ljubljan- ski cesti kovač Gregl v svoji nemško- naciionalni nadutosti svojim slovenskim strankam v hiši iz nevoščljivosti zapira vodo iz mestnega vcdovoda. Da ga ni 1 sram! Z možem so borno morali obšir- nejše pečati »Opazovalec Iz clnkarne« vidi v »Napreju«, kako trava raste. Za zaupni shod NSZ se je baje agitiralo z oblju- bami pijače, cigar itd. Samo tega ni slišal opazovalec, da se je vsnkemu obi- skovalcu oblJLibila povrh še zlata ura, vsled tega njegovo netočno poročilo v tej smeri popravljamo. Posestnikom zlatih in srebrnih hrabrostnih svetinj. Mestni urad v Celju nam piše: Ker se namerava z oziroin na spremenjene ustavne razmere spremeniti doklade posestnikbv zlatih in srebrnih hrabrostnih svetinj v en- kratne odpravnine, se vse v Celju sta- nujoče posestnike svetinj pozivlja, naj prijavijo svoje zahteve pri mestnem uradu. Za te prijave je določen rok do 15. marca t. l. Priložiti j? kot dokaz dotično legitimacijo. Preuredba celjskega prehranje- valnega okollša. Mestni urad v Celju sporoča: DeŽelna vlada, oddelek za prehrano, je odobrila zmanjšanje tu- kajšnjega prehranjevalnega okraja. S 15. suScem t. !. preneha mestni aprovi- zacijski okraj v sedanjem obsegu, od 16. marca t. I. so vse okoliške občine prideljene v prehranjevalnem pogledu gospodarskemu uradu okrajnega gla- varstva, izvzemši občino okolico Celje ki tvori z mestom en prehranjevalni okraj, podrejen mestnemu magistratu celjskemu. Vse ostale občine dobivajo odslej vsa živila in ostale domnče po- trebščine izključno le pri gospodarskem uradu okrajnega glavarstva. Državnim uslužbencem v Celju in okolici — vseh kategorij — bi pred- lagali v premislek, bi li ne bilo umestno prirediti družaben večer v svrho med- sebojnega osebnega spoznanja. Kakor s stanovskega, bi bil morda tudi s splošno državnega stališča tak sestanek zelo potreben. Iz celjske okolice. (S I i k a naše zavednosti). Piše se nam: Poznam ženo, ki se je ponašala, da je celo njena 3-letna hčerka podpisala dekla- racijo, ko pa se je pričela sola, je dala tretjega izmed 4 otrok vpisati v nem- ško šolo, dasi sama Tie zne nič nem- ško, njen mož pa je v službi dižave SliS. Iz Celja nam pišejo: Pri tukajšnji sodnji ie v službi oficijal Prelog, gotovo pristen Nemec od Ljutomera. Njegova žena govori okrog, da so ujenega moža prosili, naj ostane pri nas v službi, ker je hotel v Nemško Avstrijo. Njemu pa da je itak vseeno, samo da plačo vleče. Te dni je čula, da ga ho- čejo premestiti na Kranjsko, pa je dejala: „ich werde nicht meine deutsche Seele nach Krain tragen" (ne born svoje nemške duše na Kranjsko nesla), ter da pojde rajše v Gradec ali Ljubno. Otroci so seveda nemško vzgojeni, dasi je tudi ona Poljčan doma in njena duša, ko je še služila v trafiki v Na- rodnem Domu, Se ni bila tako nem- ška. — Res ne vemo, zakaj se take ljudi naravnost po sili drži v naši službi. Če čistimo drugod, pa izčistimo še tul Ven z nemškutarsko ljuliko! V narodni rog ne bodo več tro- bili celjski želei,ničarji, ker so vsi organizirani v mednarodni socijalni demokraciji, tako pišejo v „Napreju". Tega zatrdila nismo rabili, zakaj v narodni rog pač večina naših želez- ničarjev ni nikdar trobila, nasprotno bila je narodno zelo mlačna. „Medna- rodnost" je žal vedno umevala tako, da je bila bolj nemškega ko sloven- skega duha. To so kazale in še kažejo skoro vse njene prireditve. Žalostno — pa resnično! Komur je ljubša tuja beseda nego ona, katero ga }e mati učila, ki bi morala biti vsakomur naj- ciražje bitje na sveiu, ta pač ni „med- naroden" v pravem pomenu besede. Bivšl Narodni Straži v Celju Se do da-es niso vse osebe, ki so spre- jele od nje kako vojaško «premo, sied- nje vrnile. Prizadete opozarjam tem po- tom poslednjič, tiaj prinesejo vso še nevrnjeno opremo 12. ali 13. marca med 2. in 3. uro popoldan v Čitalnico v Na- rodnem domu. Kdor se temu pozivu ne odzove, bodisi 7. opremo samo bodisi s potr- dfiom, da jo je že kakemu drugemu poklicanemu mestu izročil, se bo proti njemu policijsko oz. kazensko-sodno postopalo. — Dr. Ogrizek, bivši tajnik. DNEVNE NOVICE. Javne ali tolerančne hiše na Slo- venskem — odpravljene. Deželna vla- da zaSIovenijo je v seji 7. tm. soglasno sklenila, da se odpravijo na slovenskem ozemlju vse javne ali tolerančne hiše, torej v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju. Iz šolske službe. Odslovljeni so iz službe SHS: učitelja Ahorner in Schiestl v Slov. Bi.irici, učiteljice Leop. Novak, St.aub, Salvador, Lercher in Fekonja istotam. — Na okoliški deški šoli v Celju sta .''ameščena kot učitelja Ciril Pregeij (doslej v Ljubečni) in Fr. Srebrnič (do- slej v Zabukovju). — Na mešČanski šoli v Žalcu je imenovan začasno,za stro- kovnega učitelja Fr. Pristovšek. Begunske slrote s Prlmorskega. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo na- znanja vsem onim, ki so se zadnja dva meseca priglasili, da sprejmejo begun- ske sirote, sledeče: Vrnitev begunskih sirot iz Brucka v domovino se je ne- koliko zavlekla, zato ni moglo pover- jeništvo ustreči prošnjam prigla^enih družin v tislem roku, kakor je prvotno nameravalo. Sedaj so sirote že v do- movini in sicer v tabori^ču v Strnišču pri Ptuju. Kakor hitro bodo sirotezdrav- niško preiskane. dobe priglašenci otroke, in sicer v prvi vrsti oni, ki so izjaviü, da vzamejo sircte za svoje. Vsaki po- samezni družini bo sporočilo poverje- ništvo, kdaj in kje dobi otroka. Nova deželna vlada v Ljubijanl je sestavljena sledeče: Dr. Janko Brejc, predsednik; dr. Gregor Žerjav, podpred- sednik; poverjeniki: za notranje zadeve Gustav Golja, za nauk in bogočastje dr. K. Verstovšek, za pravosodje dr. VI. Ravnihar, za nar. gospodarstvo Anton Kristan, za socijalno skrbstvo Albin Prepeluh. Uradna zdravnlška mesta pri okr. glavarstvih v Celju, Mariboru, Slovenj- gradcu in Brežicah so razpisana. Omejen železniški promet. Od 6. marca naprej sta izpadla na progi Južne železniceDunaj—Ljubljana nočna osebna vlaka 31 in 34, Gradec—Maribor vlaka 41 in 46. Torej so ostali lednevni vlaki, kar b'o osebni promet jako ovi- ralo. Pravijo, da je to nastalo vsled pomanjkanja premoga v nemški Avstriji. A mi Jugoslovani upamo, da nam bo železniška uprava vsaj ojačila garniture sedanjih vlakov, sicer bo vsako poto- vanje zve/ano z izrednimi nevarnostmi. Zakon o državljanstvu SHS. Vlada bo predložila narodnemu predstavniSvu tud: načrt zakona 2a državljanstvo SHS. Državljanstvo bo se priznalo vsakomur, ki je rojen na ozemlju SHS in živi na tem ozemlju. Potovanje v Nemčljo. Nemško po- slaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Nemčije, ki imanaslednjelistine: 1.potni list, ki ne sme biti starejši kot eno leto; 2. dovolienje iz Onega kraja v Nemčiji, kjer je dotičnik pred vojno delai, da se sme naseliti v Nemčiji; 3. izkaz, da dobi v resnici službo rudarja v dotič- nem kraju v Nemčiji. Brez teh izkazov obmejne oblasti v Nemčiji nikogar ne puste čez mejo in to radi težkoč v prehrani in prometu. Prvi poStni aeroplan \c priplul 9. tm. iz Beograda v Ljubljano. Pripe- •ljal je pošto. Begunci, ki so morali vsled pri- tiska laških oblasti zapustiti po oku- paciji svoje kraje, naj prijavijo takoj svoje sedanje naslove, dan, ko so mo- rali oditi, in vzrok bega, pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunaj- ska cesta 31. Vojaki in častniki iz po Italijanih zasedenega ozemlja naj prijavijo takoj svoje sedanje naslove pisarni za za- sedeno ozemlje v Ljubljani (Dunajska cesta 31). V prijavi naj natančno nt- vedejo dan, ko so vstopili v jugoslo- vansko armado in v slučaju, da so begunci, naj navedejo vzrok, radi ka- terega so morali zapustiti svoje stalno bivališče. Pisma v Ameriko. Poročajo iz Basla: Cenzura za pisma v Švico je odpravljena, ter lahko sedaj naši r«- jaki Jugoslavije svojcem v Ameriki brez ovir pi^ejo. Pisma naj se zaprto (ako mogoče, v rekomandiranih ali ekspresnih pismih!) pošiljajo na našega rojaka gospoda Albina Kunca, Basel, Centralbahstrasse 21, Schweiz. Vsakemu pismu jerpriložiti za poštnino in stro- 5ke K 4"— (štiri) v bankovcih ter na- tančen naslov naslovnika v Ameriki. Pisma pridejo gotovo in hitro v roke naslovnika. Na drug način ni sedaj mogoče odposlati pisem v Ameriko. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. V Gotovljah se je vršil v nedeljo 9. tm, lepo obiskan shod JDS pod predsedstvom g\ Miha Jošta. O politič- nem položaju in o raznih dnevnih ter gospodarskih vprašanjih je razpravljal g. dr. E. Kalan. — Ustanoviln se je krajevna organizacija JDS za občino Gotovlje. Predsednik je g. Miha Jošt. NARODNO-SDCIJALNA ZVEZA. N. S. Z. podružnica Celje ustanovi svoj lasten pevski in tamburaški zbor, Vabijo se prijatelji, da se posvetovanja v torek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Nar. domu gotovo udeleže, ker se bo takoj pričelo s poučevanjem. Lokal in čas se določi sporazumno na sestanku. OBRT, TRGOVINA IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Sajenje tobaka — prepovedano. Olajšave glede sajenja tobaka so veljale samo za leto 1918. Finančno okr. rav- nateljstvo v Mariboru razglaša, da se bo letos proti vsakomur, ki bi poskusil gojiti tobačne rastline, strogo postopalo; tobačne rastline se bodo izruvale in uniCile, storilec pa kaznoval z globo v izmeri polovične do dvakratne potrošni- ne, ki bi odgovarjala enaki množini tobačnega listja. Pri tem se vpoštevajo tudi korenine. Petrolejska industrija v Galiciji se zopet razvija. Nabralo se je že toliko petroleja, da ga bodo lahko izvažali v Čehoslovaško, Jugoslavijo, Madžarsko in Avstrijo. Gospodarsko enketo veščakov in- dustrijske, trgovske in pravoslovne stro- ke iz Bosne, Hrvatske, Slovenije, Dal- macije in Vojvodine v svrho dogovora za izvedbo novih trgovskih zakonov skliče trgovinsko ministerstvo. H klasifikaclji konj morajo priti letos izjemoma tudi vsi garjevi konji, če tudi bi bili po liradnih živinozdrav- nikih kontumacirani. Pred nakupom vrednostnih pa- plrjev bivše Avstrije svari Švica. Veleposestva na Slovenskem merijo zavsem 400.000 oralov. Všteti št*v. 21 .•N o v a r»' j r- i.r $\T3T) 3. so tu pašniki. plodna zemlja, gozdovi in pustinje. V smislu zakona o s&rarni reformi se bo ta zemlja razdelila med kmete, gozdovi bodo podržavljeni. Izvažanje srbskega denarja in denarnih nakaznk srbske narodne blinke iz ožjega ozemija kraljevine Srbiie ie glasoni odredbe finančnega ministra dovoljeno v vse kraljestvo SHS. Izvoz srbskega denaria preko mt] kraljestva SHS je slejkoprej prepovedan. »Mlinar«, strokovni list hrvatskih miinarjev, je pričel v soboto izhajati v Zagrebu. Oddajo premoženja nameravajo uvesti v Nernški Avstriji. Pričela bi se jiri premoženjih od 30.000 K naprej 6 5%-no oddajo, ki se nadaljuje stopnjevaje do 30% pri večjih imetjih. Važna naredba. Iz Zagreba pri- haja vest, da bo trgovinsko minister- stvo izdalo naredbo, da se mora po- slovati v vseh trgovskih in industrij- skih obratih po trgovskih knjigah in administrativno le srbski, hrvatski ali slovenski. Nameščati se smejo le drža- vljani kraljevine SHS. Kdor ravna proti temu, izgubi koncesijo. DOPISL " Šoštanj. OdpuŠčen je nemški notar Josef Hiris. Je čas, da se tudi te smeti jiometejo. Iz BoČne. Naš velezaslužni gosp. nadučitelj Josip Bizjak je premeščen v Celje. Kakor nenadoma, še bolj ne- ljubo nas je presenetila ta novica. Go- spod Bizjak je pri nas devet let ne- umorno marljivo deloval v šo!i, kakor tudi izven šole. Kot najboljSi vzgojitelj mladine je bil tudi duša našega za- družnega in društvenega napredka; prirejal nam je različna zdravstvena in drug-a poučna predavarija, gojil sadje- rejo itd. V polnem obsegu je zadostil besedam: ,,Ne Je, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Ohranili ga bodemo v najboljšem in hvaležnem spominu ter mu želimo vse najboljše na njegovem novem mestu. — Dal Bog nam vrednega naslednika! Iz Trbovelj. Tu se je mudil 5. tm angleški polkovnik Baker, da prouči prehranjevalne razmere. Delavstvo mu je razložilo bedni položaj pudarjev glede place in prehrane. Baker je obljubil odpomoč. Iz Rlmsklh Toplic. K zagovoru našega nadučitelja Koroschetza v Va- šem listu Vas opozarjam na vposlano načelnika našega krajnega šolskega sveta g. P. Tropa v ,,Slov. Narodu" z dne 7. tm., kjer se pravi med drugim: Od l. 1916 je KoroSec vpe'jal nemško molitev. Otroci so morali pozdravljati „Grüss Gottl" — Peti jih je učil nem- ške pesmi „Hoch Oesterreich", Der Lindenbaum, Aus dem Wasser, Die Abendglocken, Morgenlied, Die Wald- andacht, Die Waideruhe, Das Veilchen, Das Vaterland, Andreas Hofer, Die Nacht, An das Vöglein. Slovenske no- bene! Prepovedal je otrokom med od- morom slovensko govoriti; kdor se je pregrešil, je moral pisati do 600 krat: „Sprechen muss ich deutsch'4. — |z- dajal je samo nemška naznanila, omi- slil samo nemški pečat. Svoje ime je podpisoval: „Koroschetz". Zvezke s slo- venskimi napisi tvrdke Goričar-Leskov- šek je prepoveda! in vpeljal one vse- nemške firme Fritz Rasch. Kdor jih ni imel, je bil kaznovan. (In človek s ta- kimi narodnimi grehi na svoji vesti je še tako drzen, da vlači svoje uma- zano perilo sam po listih! Mar bi se bil tiho umaknil na svoje novo mesto in tarn s tihim delom za vzgojo mla- dine skušal oprati svojo Žalostno pre- teklost 1 Op. uredn.) Ivanjkovci. V „Slov. Narodu" St. 53 ponuja tvrdka »Breznik in drug Celje' razücno vino letnika 1917 pod imenom Erlauer (Ljutomerčan) prosto postaja Gyöngyös naravnost od producenta. Vsakdo, ki nekoliko našo ožjo domo- vino pozna, ve, da je to čisto navadna židovska farbarija, s katero si nova „slovenska" tvrdka pač ne bo prido- bila zaupanja. Vendar pa je danes, ko se vse rado verjame, veliko takih, ka- teri takemu oglasu verjamejo in se potem seveda upravičeno razburjajo. Pripomnimo toraj, dafveljajo za Ljuto- merčana naravnost od producenta po- staje Ljutomer, Središče in Ormož, da v ljutomersko-ormoških vinogradih ru- dečega vina sploh ni, da se še tuintam kak sod letnika 1917 dobi, da pa več- jih količin tega izvrstnega letnika pri producentih sploh več ni dobiti. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tu smo si ustanovili kmetijsko podružnico. Predsednik je Pavel Skerbinjek. Sv. Miklavž pri OrmoŽu. Tu je umrl 2. tm. župnik g. Jožef MeSko v 49. letu starosti. Ljutomer. Odpuščen je notar Julij Thurn, vodja tukajšnje nemškutarije, ki je Slovencem prizadjal nešteto kri- vic. Sedaj ima priliko, se udejstvovati med svojimi bratci v Nemški Avstriji. Iz ormoškega okraja. Svoj čas smo se jezili, ko so nam bivši avstrij- ski uradi pošiljali nemške dopise. Zdaj imamo Jugoslavjjo in menili smo, da bo zdaj drugače. Toda naša ormoška davkarija je te dni preplavila okraj z »Zahlungsauftragi«. Samo v bolfensko župnijo jih je prišlo par stotin. Je res naravnost Skandal, kako sami sebe bijemo po zobeh. Ali se hoče na tak način Ijudstvu vtepsti v glavo, da smo v svoji narodni, svobodni državi?! Iz Žfč\ Izvemo, da se naš bivši nadučitelj Tschutschok še vedno potika po Poljčanah ter ima baje celo upanje, da ga bo naša država prevzela v službo. Tschutschek je eden najbolj umazanih značajev med nemškutarskim učitelj- stvom in višji šolski svet si nakoplje grd madež, če te poturice ne odpusti nemugoma iz službe SHS. Dramlje. Zlato poroko sta obha- jala 3. tm. župan Fr. Svetelšek in žena Frančiška. RAZNE VEST). Nov način zdravljenja španske boleznl. Zdravnik Björnson v Stock- nolmu zdravi špansko bolezen na nov način. Bolnikov hrbet izpostavi moč- nemu elektritnemu svetlobnemu toku, kar povzroči močno potenje. Nato se nadaljuje zdravljenje s pomočjo obklad- kov. Od vseh bolnikov, ki jih je zdravil na ta način, ni nobeden umrl, ampak so vsi v dveh do petih dneh ozdraveli. Žldovska konferenca v Curihu, ki se je vršila od 19. do 25. svečana, je zahtevala priznanje Palestine kot posest izraelskega ljudstva. Napad na posestvo madžarskega plemenitaša. V noči od 6. na 7. tm. je prišlo okoli 200 ljudi na dvor grofa Festeticha, ki so oplenili vse, grad zažgali in ga vr;li z dinamitom v zrak. Orožništvo je nekaj udeležencev doslej zaprlo. Telefonska poročila so danes Izostala, ker |e telefonska zveza z Ljubljano pretrgana. Sprejmem deklico brez starSev od 6—12 let staro. Jozefa Brgles, Bovše, p. Vojnik Pri Celju. 360 1 Za pnodajatno in akladišče V Celju se išče 341 2-2 delavec ki je že služil v kaki taki službi. Na- slov pove uprava „Nove Dobe". Prod« se več meterskih stotov sladkorne pese, 1 zofa, 1 oniara, 1 žensko kolo, novi okviri za okna in šipe, malo ponoSeni moški lakasti čevlji št. 42. Poizve se Steinböck, Trnovlje 39. 361 2-1 I5če se maier, oženjen in delaven, pri g. Petriček, Celje-Lisce 23. Nastop takoj. 3593-1 Obvcstilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi mesarski yoz in nekaj desk. Poizve se pri gostilničarju v Narodnem domu. 256 -13 SadieveOf vino in'klslo vodo razpo- Silja A. Oset, p. Guštanj. 336 10-3 Išče se meblovana soba za eno osebo. Ponudbe na upravništvo lista. 344 3—2 Prodajo *e ženski uhani s pravim opalom in safirom ter nekaj drugih stvari. Naslov Leskovšek v hiši Postmihel v Za- vodni. 334 3—3 Treske in drva, na dorn postavljene, ima z;t prodati R. Stermecki v Celju. 328 2-2 ČEVLJARSKA DELAVMICA Bolniška(Špltalska)ulica Štev. 2 (blizu kolodvora) i;:deluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104-16 SetHa^sk.^ in tape- ia^ska del wr«ica ji/.5trclcc jM A& 245 104-18 1 &W& Samostanska %%IJ%A ulica štev 16. špecerijsho blogofer vsahovpstne barve za oblehe, s note- rinil si letitio usohdo barva usöHourstno blago sam. 242 104-20 251 VinHo staVb«3 pcdjetj« its trgo^itta i Usots La«a ltd. 22 pri Celju 52-8 BALKAN priporoča dobro kuliinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. 177 Kosilo za abonirane. 104—0 Kupujte semena le pri tvrdki Ivan Raunte 167 104-17 Celje V zalogi so vsa deteljna, domača in lu- cerna, travna, pesna sladkorna in prava Mamut semena, kakor tudi zeliščna in cvetlična, vsa preiskana od kmetijske družbe v Ljubljana. Gosiiünfl" MBRflniBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilui obisk se 'priporoča 244104-20 A. Robek. Najstarejša in edina slov. 324 pekarna v Cblju 26-i4 Franc E. Vošnak v lastni hiši Gpašha ccsta \\. llf se priporoča cenj. občinstvu. Prodoja se tudi hehs in slodkorM. živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo. da je potem meeo in mast za uživanjc boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša. se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga rilma lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v L j u b I j a n i, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. HOTEL iPRI BELEM YOLU^ CELJE 80 priporoča s toplo in mrzlo kuhinjo in pristnim vinom ter popolnoma na novo urejenimi sob ami 335 2—2 BERNAßDI DßAGO, hotelir Siran 4. »NOVA D O B A« Štev. -21 >;/ Karol Vanič» 1**>©JJ© a vrstno blago, ClHil obleke, T\^t«A vsakovrstno JltUC perilo,poka- tero pošlje brezplačno na doni, svetlolika ovratnike, xapest- nice, srajce. 345 10-2 Dos. Reich Ljubljana Tovarna: Poijanski nasip štev 4 Podružnica: Šelenirurgov« u). št. 3. Po&tna naročila sc toöno izvröujejo I lXX KJL mm*. X JT\- G4 111 ^& 0 ^J : Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno, Prodajalno cevijev v Gelju g tiiši Harodneia doma Mirensho cevlprshs zodrugo !.Gl»je Covlji iz pnivegii usnja v vseh vrstah od t