89. Številka._Ljubljana, v soboto 18. aprila 1896. XXIX. leto.
SLOVENSKI MOR
fabAja vsak dan »veter, izimfti nedelje in prazniko, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-ogerske dežele ca leto 15 g!d., ea pol leta 8 gld. ca Četrt leta 4 gld., za jede« Bueo 1 g'«- 40 kr.— Za Lj ubijano brea pošiljanja na dom za vbb leto 18 gld., »a ćetrt leta 8 gld 30 kr., ea joden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leU. — Za tuje de telo toliko v A kolikor poštnina zaa&a. Za ozn&nila plačuje_a* od iririntopne petit-vrste po H kr., če Be oznanilo jedenkrar tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi s« ne vračajo. — Dredni&tvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. U pravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminisrxativne utvari.
Častiti gospodje volilci!
Prihodnji teden izbrati Vam bode v občinski svet desetero mož Bvojega zaupanj«. Izvrševalni odbor narodne stranke, posvetovavši se z zaupnimi možmi in Vami samimi na volilnih shodih, priporoma Vam v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnosti delovati za Vašo bi h gi njo.
Letošnje dopolnilne volitve imajo neizmerno važnost; kajti občinskemu svetu je nastala neizogibna in nujna dolžnost, da z vsemi silami in neu-trudljivo deluje v prenovi je nje in po v z d igo naše, vsem nam tako mile bele Ljubljane. Vsakemu, kdor se zaveda, k a k o š n o ulogo je poklicana igrati prvostolnica naša v življenju slovenskega naroda, mora po usode-polnem udarcu lanskega leta biti geslo: Ljubljana postani lepša in večja! In to mora postati, ako bode m o resno hoteli in za to tudi porabili vsako priliko, k a ko i snih se zlasti današnji čas ponuja.
Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidate, katere Vam priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo.
Volite jih toraj soglasno! V Ljubljani, dne 17. aprila 189G.
Za izvrševalni odbor narodne stranke: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteni6ki
predsednik.
K a n d i d a t j e narodne stranko so:
Za III. volilni razred,
ki VOH flll€; tO. 4.  III. t
Jakob Dimnik p učiuij na drugi
mestni šoli;
Oroslav Dolence, svečar in hišni posestnik;
Fran   Mallv«   izdelovalec   usnja in
hišni posestnik ; Josip    Turk ,    izvošček   in hišni
posestnik;
Jakob Zabukovcc, c. kr. višji računski svetnik t pokoju.
Za II. "violi]ni razred,
ki voli fine **. t. m. t
Jan Vladimir Hrasky, deželni inžener;
dr. Lovro Požar, c. kr. gimnazijski profesor; dr. Ivan Tavčar, odvetnik in hišni
posesmik.
Za I. volini razred,
ki voli dne 91 t. m.s
dr. Karol vitez Đleiweis-Tr S t eni siti, pnmarij in hišni posestnik ;
Vaso Petrioio, trgovec in hišni posestnik.
-!~~' " —————————
Ljubljanska nie&ina hranilnica.
M» strv« hranilnica ljubljanska je ravnokar razposlala svoj, od obe nekega sveta v zadnji seji potrjeni računski zaključek in bilanco za leto 1895. pravzaprav za šesto upravno dobo, odkar peslu e ta, za bodočnost zelo pomembni domači denarni zavod.
Kt r Dam kaže ta računski zaključek oziroma bilanca že dokaj znatne uspehe, spregovorimo naj n kaj več besed o dosedanjem delovanju mestne hranilnice ljubljanske.
Sklep občinskega sveta, da se ustanovi v Ljubljani mestna hranilnica, sega precej daleč nazaj. Bilo je 31. marca 1882. 1 , torej kmalu potem, ko je v mestnem zastopu dobila večino oziroma nasto-stopila uarodna stranka, da •» je stavil in z navdušenjem vzprejel dot i" ni predlog. Ta predlog stavil je tačasni občinski svetnik dr. Ali hm Mosche. A obravnave, ki ho sltdile N-mn sklepu in provzročile
občinskemu svetniku gospoda Ivanu Hribarju, kot poznejšemu poročevalcu v tej zadevi, mnsgo truda in napora, trajale so dolgo vrsto let. Načrt hranil-ničnih pravil vračal se je opetovano pred forum občinskega sveta in sele, ko eo se vsa določila v načrt jasno in po obstoječih zakonih vzprejela in je občina izpolnila vse pogoje, je deželna viada vsled ministerskega pooblastila dne 25. decembra 1888. I. potrdila pravila. Vender pa hranilnica takoj po potrditvi teb pravil ni pričela s svojim poslovanjem. Treba jo bilo k pravilom ustvariti še izviševalne določbe. Te je potrdila deželna vlada dne 10. febru-varja 1889. 1. Dalje je bilo poskrbeti vse potrebno za nastanitev hrauiluičnega urada, voliti upravni odbor in ravnateljstvo, poiskati si utadnikov in pri* praviti pisarniška orodja.
Dne 1 oktobra 1889. I., potem, ko je položila mestna občina ljubljanska v avstrijski zlati icnti 20.000 gld jamčevine za ulogo in obresti, so se otvorile duri tako dolgo zaželene mestue hranilnice v Ljubljani in se je pod predsedstvom veletržea g. Fr. K • Souvana v njej pričelo poslovanje.
Takoj v prvem letu so jo pokazalo, da je občinstvo težko pričakovalo domačega hranilnega zavoda, kajti prvi računski zaključek, ki ga je položila hranilnica za dobo l. oktobra 1889. do 31. decembra 1890. leta izkazal jo denarnega prometa skoro že o' milijonov gold , uplačanib ulog pa skoro 1 milijon gold., danih hipotečnib, občinskih, založnih in meničnih posojil pa tudi precej nad 1 a milijona gold. Istotako je že v tem letu hranilnica investovala nad 200 00O gld. v vrednostnih listinah. Vziic temu živahnemu prometu zaključila je hranilnica prvo svojo poslovno dobo z nedostatkom 1651 gld S2Vi kr. v bilanci in to iz dv< rWazlogov Na jedni Btrani povzročili so treski za uradne potrebščine, mej njimi udi gi, ki se ne daio subsuoiirati niti mej ustanovne treske, niti ne spadajo v račun inventarja, hranilnici občutno obremetije; na drugi strani pa je bilo tačas upeljano dnevno obratovanje hranilnih ulog za hranilnico želu neugodno. Ta, dasi z ozirom ca zgodovinsko izkušnjo pri ustanovljenju sličnih de-nami!) zavodov, ne ravno nepričakovani iezultat je dal povod, da se je upravni odbor takoj lotil pre-osnove pravil ter so sn na njegov predlog premtnile
vemu sosedu. Norčujoče se .dohtnrsku" omizje, ta družba blazirancev, ki je celo trdila, da so na-vzoCni klerikalci, ker so prišli na shod narodne stranke, s tem tudi tej strauki pristopili in ki se je upala brez respekta govoriti o potresnih darovih, o katerih ški tijstvo ne da računa, me ni nič bolj zanimalo, kakor neslano govorjenje šeuklavakih agentov, moj novi sosed pa se mi je s svojimi be-8* dami koj predstavil kot t'p i u moja specijaliteta so že od nekdaj tisti volilci, katerih ni uvrstiti v nobeno obstoječih kategorij.
Jaz   sploh   ne  volim   nikdar,   je  rekel moj
sosed.
Kako da ne, sem ga vprašal. Kaj nimate volilne i h., vue?
Pogledal me je tako srepu, da sem se ga skoro ustrašil, potem pa rekel jako slovesno:
Klerikalcev ne volim za nič na svetu; jaz sem bil se pri rajnkem Ivanetiču v šoli in izobražen človek so s klerikalno atranko ne moro družiti. Pomislite samo, v Čamernikovi Aupi so postavljali kandidate! Takih vender ne voli neodvisen meščan in obrtnik.
Pa volite liberalce, som svetoval sosedu, saj niso napačni ljudje.
Kronika.
Tudi jaz sem bil na volilnem dnin 'n odkritosrčno priznam, da sem se dosti dobro zabaval. Ko sem prišel v čitalnično kavarno, je bilo še jako malo volilcev zbranih. Kar jih je bilo, sedeli so pri treh mizah. V jediuun kotu so mogočno sedeli sirokopleči možje in se silno togotili. Kadili so Črne viržinke ali kratke sniodke, da je dim v gostih oblakih nad njimi plaval, dočim jim je natakar neprenehoma nosil piva in vina. Zabavljali so, zmerjali „dohtarje" in „Pemce" in se neizmerno jezili, da Be na nasprotni strani sodeč«.»nsobrt niki" za vse to niso menili, nego m veselo smejali, prav kakor <•* niso na velevaineni volilskem shodu, kjer gre s* življenje in smrt tint b ljubljanskih obrtnikov, ki atoje pod okriljem klerikalnu stranke.
Jaz sem zabavljajo*im klerikalcem popolnoma pritrjal. Saj pa je bilo res provokatorično, kakor so •* obnašali tisti, ki so sedili pri „dobtaraki* mizi. Kadili bo trabnke in havane ter vonjavi dim pihali mej oblake dima, prišle is demokratičnih viržink in portorlk, celo  „čin" si je jeden naročil, kar je
I nekega klerikalca tako razlogotilo, da je udaril ob I mizo in svojemu tovarišu zašepetal na uho: Hudič, ko bi saj vedel, kaka pijača je to. In tovariš mu je odgovoril: Jaz sem bil daleč po svetu, sem pil že različue „šuopBe*1, o „činu" pa nisem Se nikdar nič slišal.
Hi In je očitno, da so tisti, ki so sedeli pri „dohtarski mizi" nalašč uganjali take reči. Hoteli so naglojeze varovance klerikalcev dražiti. Kar me je posebno neugodno zadelo, je bilo to, da se niso menili o resnih občinski rečeh, o kandidatih in davkih, nego se pogovarjali o gledališču, o dekletih in drugih posvetnih rečeh, ki ne morejo zanimati tiste, ki že več dnij ne morejo spati zgol iz skrbi, da bi ne bili voljeni v občinski svet pravi možje, namreč oni sami.
Sedel sem k mizi, kjer ni bilo še nikogar, in poslušal, kako jo tekla debata. Po pravici povem — nič mi ni ugajala. Tisti klerikalni obrtniki, ki bi radi vsi bili občinski svetniki ljubljanski, dasi bi bili prav primerni za občinski zaatop vrh Urin tovca, so se tako obnašali, da sem že mislil uiti, ko začujem poleg sebe glas: Jaz pa sploh ne volim!
Z zanimanjem sem se obrnil k svojemu no-
določbe glede obrestovanja hranilnih ulog. Od začetka leta 1892. se obrestujejo uloge polamesečno.
Dasi pa v leta 1891. obrestovanje ulog se ni bilo polumesečno, nego dnevno, vender je zaključila hranilnica že to leto z dobičkom in sicer v čistem zneskn 895 gld. 65 kr. Tak je bil torej prvi dobiček. Bil je majhen, a pozdravili smo ga z nado, da bode rasel in nekdaj dosegel impozantno svoto — kakor zrase is malega drevesca veliko košato drevo.
L. 1892. so se v upravnem odbora in ravnateljstva, dogodile precejšnje spremembe. V istem leta potekla j - namreč prva poslovna doba hranilničnih mandatarjev. Začetkom 1. 1893. pa je tudi izstopil iz predsedstva gospod Souvan ter prepustil svoje mesto veletržea gosp Vasu Petričiču, katerega je upravni odbor dne 29. marca 1893. 1. z vzklikom volil svojim načelnikom upajoč, da posveti svoje spretne moči mlademu zavodu, ki potrebuje skrbnega voditelja ravno tako, kakor potrebuje nežna cvetlica dobrega vrtnarja. Kako se je odzval novi predsednik svoji prevzeti nalogi, ne govore samo uspehi, ki so se dosedaj dosegli v hranilnici, govori marveč to, da se je hranilnični organizem tačas popolnoma konsolidira!, da je tako v upravi, kakor v izvrše-valnem uradovanju nastopilo sistematično urejeno poslovanje. Toda namen tem vrsticam ni, slaviti zaslužne može, nego ob kratkem narisati zgodovinske črtice iz poslovanja in napredka mestne hranilnice ljahlianeke. Napredek pri denarnih zavodih, kakor so hranilnice, pa se izraža vedno najbolj v številkah, zlasti v onih, ki se nahajajo v letnih zaključkih.
Računski zaključek mestne hranilnice ljubljanske za I (o 1892 izkazuje denarnega prometa že ekroglo 7.000 000 g'd., uplačanih hranilnih ulog 2,313 055 gl., hipoteČnih in drugih posojil 1,535.003 gl., čistega dobička za isto leto pa 8276 gl. V tem letu ustanovili sta se splošna in posebna rezervna zaklada. V istem razmerju rasel je denarni promet v letih 1893., 1891, 1895 Ravno tako so se množile hrandne uloge, posojila in se je zvišal dobiček. Zadnje leto 1895. je imela hranilnica denarnega gibanja nič manj kakor 9,161.'.'57 gld. 32 kr. Bilauca njena pa izkazuje koncem istega leta 4 030 843 gl. 82 kr. uplačanih hraniluih ulog, potem 2,593.342 gl. 52 kr. hipotečnih, 225 906 gld. 10 kr. občinskih in deželnih in 48 G14 gld. 31 kr založnih in meničnih posojil, v contocorrentu 730 203 gld. 72 kr in v vrednostnih listinah investiranega kapitala 829*681 gl. 50 kr., letnega dobička skupaj 17 000 gld. 55 kr. in lastnega premoženja v obeh rezervnih zakiadah pa 51 716 gld. 42 kr., torej za dobo šestih let znamenit dobiček. V letih 1892.—189."). je hranilnica odpisala od vredaosti inventarja znatno svoto 1694 gl. 12 kr. ter račun ustanovnih troškov, ki je znašli v bilančnih, aktivih 990 gld. 41l/» fcr. popolnoma
odstranila •
Iz navedenih podatkov razvidi se, da so uspehi, ki to se .!••-. -1 v mestni hranilnici ljubljanski tekom prvih šestih let, zelo ugodni. To dalo je tudi v zadnji seji občinskega sveta, gospodu ravnatelju Ivana Hribarju povod, da je dokazal, za koliko bi bila danes  mestna hranilnica  ljubljanska na višji
Zopet me je zadel srep pogled in čul sem rezki odgovor:
Ti mi pa ne ugajajo. liberalcev jaz sploh ne maram, ker hočejo zapreti cerkve in odpraviti sveto mašo, kakor mi je pravila moja žena. To je vender preveč. S:eer pa jaz sploh ne volim. Že dvajset let sen davkojdačevalec, bil sem še na vsakem volilnem shodu in dasi je zanimanje za volitve čedalje večje, dasi bi bil že lahko prišel v ob\ h vet, vender še nisem nikdar volil. Vsako leto grem k volitvam in pazim, kdo voli in prepričal sem se, da nas je v Ljubljani komaj trideset, ki niso se nikdar volili in jaz sem najstarejši mej njimi. Jiz sploh ne velim.
Vedel sem zdaj, kake vrste mož je moj sosed, tiBtih jeden, ki so ponosni, da jih ne zapelje nobena sita, da bi se udeležili volitve. lUd bi se bil z možem rio dalje pogovarjal, a čul sem glas predsednika, ki je apeloval na zbranih volilcev zavednost in priporočale jim, naj volijo postavljene kandidate soglasno, zaključil zborovanje z besedami: Hodite značajni!
Odhajaje iz dvorane rekel je neki klerikalec jed-nemu najglasnejših rogoviležev: Ali si slišal? Bodimo značajni!
Rogovilež pa se je srdito odrezal: Jaz že ne! Nikoli I Domino.
stopinji, če bi začela s svojim poslovanjem vsaj že takrat, ko je občinski svet sklenil nje ustanovitev. Matematična verojetnost, kakor je imenovani obč. svet. navajal, kaže na podlagi zadnjega zaključka in bilance, da M dandanes mestna hranilnica ljubljanska razpolagala gotovo že čez 250.000 gld. v rezervnih zakiadah in bila tndi v prijetnem položaja v smisla § 5. hrsnilmških pravil svoje prebitke posvetiti v občekoristne namene, kar bi zlasti mesta Ljubljani, ki potrebuje sedaj po potresa velike denarne pomoči, jako dobro došlo. 2*1 tudi iz drugih ozirov, da se ta hranilnica ni prsj ustanovila. Bili so časi in ne ravno daleč nazaj v preteklosti, ki so bili mnogo ugodnejši za hranilnice, nego so sedaj. Denarni trg takrat bil je ugoden za dobro in vesto -vanje razpoh žn» ga kapitala. Dandanes na primer nalagajo hranilnice denar kaj težko na vrednostne listine, ker lete* vsled visokih kurzuih cen, komaj toliko obrestij donašajo, kik >r jih mora plačevati hranilnica na hranilne uloge. Iz t"ga sledi, da morajo hranilnice obračati večjo pozornost nego prej na hipotečna posojila. Toda tudi tukaj gre to le do gotove meje. Ta meja obrisana je po razmerju ulog in hipotečnih posojil. Hipotečna posojila smejo nor malno znašati od 50—60% vplačanih ulog, da je razmerje zdravo, kajti denar izplačan na hipotečna posojila je vezan denar, katerega se ne more v vsakem hipu mobilizovati; hranilnica pa mora biti vselej v položaju, da zahtevam strank pri vzdign ulog zadosti in zato mora imeti veduo dovelj denarja na razpolaganje in če je ta naložen, mora biti tako na lož*-n, da se ga ima v hipu pri roki, ako se ga potrebuje. Sledi pa iz tega, da zamore hranilnica dobro in hitro prospevati le, če hitro naraščajo hranilne nloge.
K s je, da je v tem oziru mestna hranilnica ljubljanska vrlo napredovala in če sa pogleda v statistiko starejših hranilnic, se vidi, da so v preteklih časih le te potrebovale mnogo več časa, da so štele toliko hranilnih nlog, kakor mestna hranilnica ljubljanska po šestletnem delovanju, in ta faktum priča, da so se rodoljubi ogreli za to hranilnico. Še bolj napredovala pa bode mestna hranilnica ljubljanska, če se jo oklenejo vsi, katerim je ona pri srcu, torej tudi tisti, ki dosedaj svojih prihrankov še niso plodonosno naložili v mes:ni hranilnici ljubljanski.
Državni zbor.
Na Danaji, 17. aprila.
Razprava o penzijskem zakona je prouzročila precej velik boj, kateri se je dobojeval v današnji seji in sicer razmeroma še dosti ugodno. Vprašanje o pokojnini vdov uradnikov najvišjih činovnih razredov je duhove močno razburilo. Vlada je predlagala, naj se vdovam uradnikov prvih treh činovnih razredov določi pokojnina po 5000, 4000 in 3000 gld., prav kakor da ima država n ilogo skrbeti, da bi take dame tudi po smrti svojih soprogov mogle kaj reprezentovati, dočim je namen pokojnin, zagotoviti jim primerno eksistenco. Ker se js v odseku odklonil premiujevalni predlog, se je boj prenesel v zbornico. Poslanci Menger, KI bi in Nitsche so predlagali, naj se penzije vdov za rečena t. j. najvišje činovne lazrede znižajo na 3\)0J, 2600 in 2200 gld., posl. Fuchs pa je predlagal penzije po 2000, 1800 in 1600 gld. in se skliceval na to, da se je za te številke izrekel sam uradniški shod.
V današnji seji se je po daljših govorih dr. Mongerja in dr. Heera glasovalo najprej o Fuchsovom jiredlogu in sicer imenoma. Za Fuchsov predlog so glasovali Mladočehi, nacijonalci, protiseinitje in slovenski poslanec Koblar, zoper ta predlog pa vse druge stranko in tudi slovenski poslanci llohen-\vart, k I u n , Kušar, Pfeifer, Povše, V i š-nikar, dočiin so se dr. Ferjančič, dr. Gregoree, dr. Gregorčič, grof Alfred Coronini, Nabeigoj, llobič in Vošnjak glasovanja vzdržali.
Fuchsov predlog je bil odklonjen, pač pa se je vzprejel preminjevalni predlog Mengerjev.
Živahna razprava se je unela pri točki o vzgo-jevalnih prispevkih za uradniške sirote. Poslanec Tschernigg je rohnel zoper uradnike in predlagal, naj se odkloni načrtov predlog, da se plačujejo vzgojevalni prispevki do 24. leta, ter naj se določi, da se plačujejo za dekleta do 18. leta, za dečke pa do 20. leta. Poslanec Noske je predlagal resolucijo, naj vlada predloži zakon, po katerem bo ta določba veljavna tudi za tiste sirote, katerih očetje so umrli, predno je ta zakon zadobil veljavo.
Tscherniggov predlog se je po daljši debati odklonil, Noskejeva resolucija pa se je vzprejela.
Tndi o določbi glede prispevkov uradnikov penzijskemu zakladu je bilo nekaj debate. Scheicher Kraus in Hofman so govorili sa to, naj se nižjim uradnikom zmanjša prispevek. Zoper te nasvete bq govorili finančni minister dr. Bil i nek i ter pove. dal, da zakon vsled storjenih prememb ni primeren za predložitev v najvišjo sankcijo.
Ostali paragrafi so se vsprejeli in takisto predlog Koppov, naj samomor kakega uradnika ne tangira pravic njega rodbine in naj ločena žena n« izgubi pravic do pokojnine, če ni dokazano, da je  bila ona kriva ločitve.
Prihodnja seja bo v ponedeljek.
V LJubljani, 18. aprila.
v
Župansko vprašanje na Dunaju Danes j« na Dunaju volitev novega župana. Voljen bode zopet dr. Lueger. Protisemitje se ga trdno držo. Pomenljivo je pa, da bi mnogi protisemitje vendar bili zadovoljni, da prevzame vodstvo mestne uprave takoj prvi podžupan. Noben protisemitski list ni naravnost proti tema, jeden pa celo to priporoča, da le protisemitje dobe mestno upravo hitro v roke. Če se stvar tako uravna, vlada pač ne bode hitela s potrjenjem župana, temveč bode počakala, kako se razmere v mestnem zastopu razvijo. Či se protisemitje vsaj nekaj razcepijo, pa dr. Lueger,• volitve ne bode predložila v potrjenje, ker bode imela upanje, da bode pri drugi volitvi voljen kdo drugi. Dolgo protisemitje ne bodo složni, ko mestni zastop svoje delovanje začne. Klerikalci se najbrž ne bodo vzdržali, da ne bi prišli s kakimi svojimi zahtevami, čemur se pa nekateri protisemitje gotovo upro.
Poslanec Lewakowski je bil v nedeljo sklical shod volilcev v Levovu Pojasnil je svojim volil- - u, zakaj da je bil izključen iz poljskega kluba. Rekel je, da nikdar več ne vstopi v klub, dokler bodo v njem gospodarili visoki plememtaši, ki sedaj gospodujejo nad vsem političnim življenjem v Galiciji. Lewakcwski je z ostrimi besedami obsojal politiko poljskega kluba. Volilci so Lewak vvskerau živahno pritrjevali. Izrekli so svojemu poslancu zaupnico ia ostro grajo politiki poljskega klubi. Vladi in poljskim konservativcem ni izid tega shoda nič kaj všeč, Delali so novo kripljo, da bi pregovorili vo-lilce, naj mu izrečejo nezaupnico, a se jim ni posrečilo, Zarad* tega so pa poljski konservativni in vladni listi kar molčali o tem shodu.
Priprave za vojno a Francijo 1870 leta. Sedaj je izdal veliki pruski generalni štab prvi zvezek Moltkejeve vojae korespondence. Iz tega zvezka je vidno, da je Moltke že 1857. leta, takoj ko je bil postal načelnik generalnemu štabu, bil izdelal neko spomenico, kako se morajo nemške čete bojevati, ako pride do vojne s Francijo. Tedaj je Moltke še na to računal, da bo Prusom pomagala Avstrija. Pozneje je do 1870. 1. Moltke isdft« lal še dvajset takih s lomenic in je v njih nsjvefi že v poštev jemal tudi slučaj, da Avstrija pjmagl Franciji Iz povedanega je vidno, da so prizne govorice da je Francija prouzročila vojno 1870- leta. Prouzročili so jo Nemci, ki so se zanjo pripravljali že več kakor deset let. Zato je tudi naravno, da so Nemci bdi vse bolje za boj pripravljeni, in ni čuda, da so zmagali Francoze. Kakor je M > delal priprave za vojno v vojaškem, tako jih je kne: Bismark v diplomatičnem oziru.
Bolgarska oerkev. Ne le Bolgari temveč I udi sultan in Visoka porta so odgovarjali kneza Ferdinanda, naj nikar se ne spravlja z grško cerkvijo Naslikali so mu dobro Grke, kakšni da so. Turki jih jako dobro poznajo in so imeli zaradi njih ž* mnogo neprijetnosti. Turkom samim je že namreč presedalo, da so Grki vedno prihajali druge narod' nosti ovajati. Seveda Turkom je pa tudi ljub--, da pravoslavni v Makedoniji niso jedrni, ker grskt patrijarh ima vsled tega manjši vpliv.
Misijonarji v Armeniji. Turčija se je premislila iu ne bode iztirala vseh tujih misijonarjev iz Armenije. Najbrž so nekatere vlasti v Carigrada o tej stvari že kaj odločno govorile. Samo to prA-vico si hoče TnrČija pridržati, da bode smela izti-rati posamične misijonarje, ki bi morda prebivalstvo hujskuli k vstaji. Tako pravico ima vsaka država. Do iztiranja bode pač v malokaterem slučaju prišlo, ker se bode gotovo za misijonarje vselej kaka vela-
fj9~ Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemo Narodu" §t. 89, dne 18. aprila 1896.
vlast potegnila, posebno za protestante. Katoliki pa tako Turčiji ne delajo nobenih ovir, ker nimajo trdne zaslombe v nobeni državi. Francija je varuhinja katolikov v orijentn, a že zaradi Rusije nič več posebno ne pospešuje katoličanstva. Pravoslavni misijonarji bodo pa že našli pomoč Rusije, katera ima sedaj največji vpliv v Carigradu.
Volitve na Španskem so za konservativce jako ugodno izpale, kar je bilo pričakovati, ker na Španskem vsaka vlada pri volilcih dobi vsekako večino. Voljenih je 318 konservativcev, 87 liberalcev, 10 karlistov, 5 konservativnih decedentov in 3 republiČani. Volitve pa ne izražajo pravega mnenja dežele, ker so se vršile pod vladnim pritiskom. Da se je svobodno volilo, bi zlasti republiČani bili dobili dosti več mandatov.
Dopisi.
Iz Pazili*, 14. aprila. (Bertoša oproščen.) Iz Pazina se nam piše: C. kr. najvišje sodišče na Dunaju je a razsodbo z dne 3. marca 1896, 1809, razveljavilo razsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju, s katero je bil, kakor sem Vam o svojem času poročal, g. Bertoša, prvi občinski svetovalec in trgovec v Pazinu, obsojen na 6 tednov ječe, ker je pred oknom svoje štacune razobesil rolet-zastor, na katerem je bila naslikana ženska podoba, držeča v desnici hrvatsko trobojnico z napisom : Živela Hrvatska! C. kr. okrožno sodišče je spoznalo g. Bertošo krivega prestopka po § 305. kaz. zak. ter ga z uporabo § 260. obsodilo na šest-tedensko ječo poostreno z jednim postom ter na poplačanje sodnih stroškov. Najvišje sodišče ga ie pa vsled pritožbe popolnoma oprostilo od obtožbe v smislu § 362. pr. v., ker je popolnoma nedosta jalo dejanskih okolnosti], po katerih bi se moglo sklepati, da je bilo g. Bertoši do kaj drugega, nego do politično-narodnega pojava osobito, ker je vender nemogoče dognati, h kakim nepostavnostim bi g Bertoša svoje somišljenike hujskal s tem, da je razobesil zgorej omenjeni rolet zastor ter je še manj domnevno, da bi g. Bertoša svoje nasprotnike k izgredom izzval, ki bi bilo njemu samemu na kvar. (N. pr. da mu pobijejo okna. Op dop.) Mi smo bili ob svojem času ravno tega mnenja, ka-koršnega je najvišje sodišče. No, rovinjsko okrožno sodišče je bilo drugačnega mnenja. Mi pa ne rečemo drugega, nego da nas jako veseli, da se je mnenje najvišjega sodiša strinjalo z našim mnenjem, ter da je to zadnje mnenje obveljalo. Zahmo pa odkritosrčno, da so mnenja prvih sodnih instaucij v Istri tako pogosto ma navskrii mnenju višjih in-stancij, posebno tedaj, ko gre za koristi hrvatskih ali slovenskih strank. J - li to slučaj ali ne, o tem nečemo, pa tudi ne smemo soditi. Da pa konsta-tnjemo, da trpe radi tega velike gmotne škode, tega nam ne more nobeden braniti, kakor tudi tega ne, da izrečemo željo, da bi se v tem pogledu skoraj kmalo zboljšalo.
Dr. Vatroslav Oblak f
Včeraj je bil v Celji pokopan mlad slovenski učenjak, dr. Vatroslav Oblak, jeden najnadarjenejših in najmarljivejših slovenskih jezikoslovcev.
Pokojnik se je rodil v Celju kot sin gorenj-sk ega podobarja in slikarja Ignacija Oblaka. Zvršil je z najboljšim uspehom celjsko gimnazijo, petem pa so posvetil filogiji. /.•- na gimnaziji se je z vzghdno marljivostjo in vztrajnostjo bavil 8 sla-vistiko in ko je odšel na Dunaj, ponesel je s seboj že temeljito jezikoslovno znanje. Pa še nekaj je ponesel s seboj — kal sušici, katera ga je sedaj, ko še ni bil star 32 let, pahnila v zgodnji grob. Imel je navado, da je šel vsako leto k svojemu prijatelju župniku Antonu Gabroun na Koroško in vselej se je tam okrepčal, letos ni šel — in vzela ga je smrt.
Na Dunaji si je Oblak v šoli Miklošiča in Jagič* pridobil toliko jezikoslovnega znanja, da je zamogel v primeroma mladih letih stopiti kot samostojno etvarjajoč učenjak v javnost. Pridobil si je mnogo priznanja, toliko, da je dobil od cesarske akademije podporo za potovanje v Makedonijo v evrho proučevanja makedonske bolgarščine.
Dasi vedno bolehen, je pokojnik vedno marljivo deloval. V Jagićnvem „Archiv fiir slavisehe Philologie" v letopisih „Slovenske Matice" in drugod J" priobčil^mnogo korenitih jezikoslovnih in literarno-zgodovinskih razprav. Oblak je poleg Škrabca prvi 88 bavil z zgodovino slovenskega jez ka in položil temelj zgodovinski slovnici našega jezika.
Pred nekaj leti se je dr. Oblak habilitiral na graškem vseučilišči kot privatni docent za jugo-*lovan«ke jezike. Naučno ministerstvo ga je imeno-v»lo lektorjem za slovenski jezik in slovensko lite-
raturo. Sedaj mu je bilo pričakovati, da postane izredni prof* sor. Akademični senat ga je že predlagal, ministerstvo je obljubilo, da ga imenuje — tu je posegla -vmes neizprosna smrt in tega mladega, talentiranega, vrlega moža položila v grob.
Kdor je pokojnika poznal, vsak ga je ljubil m čislal. Bil je ljubezniv značaj in idealen mož. Grda zavist mu je prouzročila mnogo bridkosti) a Oblak je molčal, dasi bi se bil v vsakem oziru lahko meril z vsakim tekmecem.
Z Oblakom je slovenistika izgubila jednega najboljših svojih zastopnikov in nikogar nimamo, da bi ga postavili na njegovo mesto.
S svojimi deli si je pokojnik postavil neraz-rušen spomenik in si za vse čase zagotovil časten spomin.
»Glasbena Matica1'.
(Poročilo tajnika „Glasbene Matice" dr. Vlad. P o c r s t e rj a, podano slavnostnemu občnemu zboru r. dno 15, aprila t. 1.) (Dalje.)
Prve te priprave in eklepi našli so pri društvenem odboru .Glasbene Matice" popolnega soglasja in je odobril poslednji pri redni seji z dne 13. novembra 1896. projekt prireditve koncertov na Dunaji v imeuu .Glasbene Matice" v dobrodelne namene. Odbor pevskega zbora stopil je pa nemudoma z rodoljubi, živečimi na Dunaji v dopisovanje in naprosil je v prvi vrsti gosp. dvornega svetnika Fr. Šnklje, naj blagovoli poročati, je-li namera z ozi-rom na tamošnje razmere izvedljiva in priporočljiva. Odgovor je bil nepričakovano ugoden; društveno naznanilo vzbudilo je pri dnnajskih rodoljubih neprisiljeno navdušenje in soglasno odobravanje in občudovanje vzletnosti ideja. Konstituiral se je takoj dunajski komite izmej članov pomožnega dunajskega odbora, ki je storil lansko leto toli koristnega v pomoč Ljubljani.
Predsedoval je g. c. kr. dvorni svetnik Fran Šuklje z namestnikoma trg. grofom Frwinom A u er-sper go m in dr. Andrej Ferjančičem, državnima poslancema za Kranjsko; denaruičarstvo prevzel je ces. svetnik Flori jan H o 8 t n i k, tajništvo ministe-rialni svetnik dr. Edvard Urb»ntschitsch, gospodarstvo odvetnik dr. Ho man.
Izmej odbornikov imenovati je posebno gospode ministerijalnega svetnika Ludovika Dim it za, ban kirja Leon Bou c bala, c. kr. ammanuensis dvorne knjižnice dr. Josip Mantuanija, vladnega svet nika Fel x N i ts c h a, hotelijerja L opold Seilerja, prof Josip Sturma. Pričele jc živahno kore-spondovanje mej dunajskim in ljubljanskim odborom in bila sta oba odbora v trajnem mejsebojnem kontaktu vedno jedrjako vneta za dosego visokega cilja, koji sta si postavila.
Brez odloga jelo se je tu kakor tam delovati in skrbeti neumorno za vsestranski prospeh stvari.
Sedaj še le po dokončanem delu, da se pre sodit>, koliko trnda iu žilavosti da je trt-balo, predno je dospela „Glasbena Matica" pred forum javnosti. Da se ni ohladila navdušenost tekom trndapolnih priprav, da je marveč vedno bolj in bolj rasla in da je vztrajal posebno zbor polnoŠtevilno in neustrašeno pri delu, svedoči, da je bila ideja, koja je bila vsemu voditeljica, resnična in zdrava, vsakega dre meča in povsbojajote
Svest si je bil zbor „Glasbene Matice*, da prevzema veliko odgovornost napram celemu slovenskemu narodu, če hoče reprezentirati pred strogo tujino slovenski narod, predvajajoč njega pesem; prešinila je vsakega posameznika zavest o visokosti težke naloge, priboriti narodu pred širjim glasbenim svetom, če drugo ne, vsaj priznanje, da stoji tudi mali naš narod na kulturelno visoki stopnji in da se goji tudi v Slovencih prava umetnost. Zbirati je bilo mej proizvodi domače glasbene literature, da se sestavi primaren program, ki bi predvedel tujini bisere slovenske produkcije in ki bi zajedno podal zboru priliko pokazati svojo zmožnost tako v vokalnih kakor tudi v orkestralnih kompozicijah.
Znan je pač vsakemu srečno izbrani v/porod dunajskih koncertov; vsebuje proizvode velikuna— rojaka Jakoba Ga I i a, narodne pesmi, bisere vokalu.* domače kompozicije Antona Foersterja in Ant. Medveda in orkestralno reške literature in pa Tedeum mojstra-skladatelja Dunajčana Ant. Bruck-n e r j a.
Visoka umetniška vrednost vseh posameznih točk vzbudila je opravičeno splošno odobravanje tudi najstrožjo kritike in pridobila je „ Glasben i Matici" neomejeno spoštovanje vseh glasbenikov. Z veseljem in trdno voljo lotil se je zbor studija liva ležneg* tega programa. Priznati je, da je dokazal zbor vzorno disciplino in resnost mišljenja, ker je vztrajal do zadnjega neomahljivo, prost vsakega lahkomišlja, kot trden steber, kojemu sme društvo s ponosom in brez strahu zaupati. Znano je vsa kemu visoko in neomejeno priznanje, kakoršno je naklonila dunajska kritika zboru in njega vzornemu vodji gosp. koncertnemu vodji Mateju Hubadu; priznanje to je bil zasluženi sad trndoljubnega napora in idealne vneme za naprednjaštvo na glasbenem polji, ki je karakterističen znak zbora „Glasbene Matice" in njegovega vodje.
Sprožila se je tudi misel, da naj nastopi zbor v dunajskih koncertih v narodni kranjski noši, No,
dano je bilo s tem zboru vprašanje, s kojem se je dolgo bavil. Končni izsledek je bil sklep, da nastopi zgolj ženski zbor v narodni noši. Jelo se je skrbeti za pridobitev zadostnega materijala; in kmalu bilo je zbrano potrebno število pristnih originalnih noš, kojih večina pohaja iz Blejskega in Kamniškega deloma tudi Škofjeloškega okraja; tudi Krakovo odprlo je radovoljno škrinje rodbinskih svojih znamenitosti j. Bodi izročena tu vsem onim, ki so ljubeznjivo postregli društvu ter mu posodili dragocene starine nekdanje narodne noše, prisrčna zahvala. Izrečena bodi zahvala pred vsem gospema Juliji dr. Ferjančičevi in Tereziji dr. Jenkovi, ki sta žrtvovale največ truda poizvedbi in preskr-bitvi narodnih noš. (Daljo pri.h.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. aprila.
— (Tretji ponavljeni koncert „Glasbene Matico*, t zadnji letošnje sezone, je včeraj sklenil s sijajnim vsestranskim uspehom vrsto znamenitih letošnjih koncertov, ki ostanejo z zlatimi črkami zabeležini v kroniki društva. V kratki dobi jednega meseca sedem koncertov (d v a pripravljalna v Ljubljani, dva dunajska in trije ponavljalni v Ljubljani), in vsi tako izborno obiskani in izvedeni, to je nekaka „tour de foree", s kakoršno se do sedaj še ni moglo ponašati nobeno ljubljansko glasbeno društvo. Pripomniti jo namreč, da je tudi pri obeh dunajskih koncertih bilo toliko ljubljanskih poslušalcev navzočih, kakor jih v prejšnjih letih marsikaterikrat niti doma ni bilo pri kakem ljubljanskem koncertu. Kakšno splošno zanimanje pa so povsod vzbujali ponavljalni koncerti, dokaz temu je bil tudi včerajšnji zadnji. Vsi prostori obsežne dvorane Sokolove so bili zopet zasedeni do zadnjega prostorčka, navdušenost občinstva za vse izvršujoče ista, kakor pri prejšnjih koncertih. Nadobudni solietinji gdčui. Miri De v-ovi se je uročila krasna košarica cvetk in zlata naročnica. Po končanem koncertu so se zbrali pevke in pevci in nekateri prijatelji „Glasbene Matice" v salonu pri Maliču, kjer se je govorilo nekoliko krepkih zdravic, moški zbor pa je zapel nekatere pesmice. Končuje svoje kratko poročilo, mislimo, da govorimo gotovo vsem prijateljem domače glasbe iz srca, ako izrečemo željo, naj nam dični mojster Hubad skoro pokloni drago šestorico prekrasnih narodnih pesmi v isti divni harmonizaciji in izvršitvi, kakor je prva. (vhiod est in votis ! —i.
— (»Glasbena Matica") je zgradbo svojih dvth hiš v Gospodskih ulicah in v Vegovih ulicah konkurenčnim potem oddala stavbenemu mojstru gospodu Viljemu T reo-tu, kateri je predložil najcenejšo ponudbo. Zgradba obeh hiš, ki bodeta dvonadstropni, se začne takoj. Vse načrte je napravil odbornik „Glashene Matice" mastni inžener gosp. Ivan Sbrisaj.
— (Člani pevskega zbora . Glasbene Matice",) moškega in ženskega, se tem potom opozarjajo, da se bode v slučaji ugodnega vremena skupno slikanje vršilo jutri, v nedeljo, dne 1 i), t. m. točno ob 2 p o p o 1 u d n e na dvorišču tukajšnjega gimnazijskega poslopja.   Prosi se pohioštevilne in točne udeležbe.
— (Intendanca slovenskega gledališča) nas je pooblasHa izjaviti, da se gospodični Iieščmski iz društvene blagajnice ni nikdar priredila nobena ovacija in noben „ Hluraenregen". Ako je „Sloven-Čevemu" poročevalcu to res kdo 8 častno besedo potrdil, naj ga imenuje.
— (Značilno.) Gospod dr. Ivan Šušteršič se je za-se in za svojo soprogo oglasil za pristop pri nemškem bicikliškem društvu v Ljubljani.
(Novi gimnazijski poslopji.) Staro gimnazijsko poslopje jo vsled potresa bilo tako poškodovano, da se more le deloma in le za silo rabiti. Izvedenci so izrekli, da bodo k večjemu še tri leta porabno. Vlada je vsled tega primorana poskrbeti druga poslopja. Poslopje za višjo gimnazijo se bo zidalo na prostoru za Narodnim Domom in Koli-zejem — kdaj, tega nihče ne ve, dasi je denar Že dovoden. Slovenska mala gimnazija, ki je sedaj nastanjena v hiši dra. Waldhorrja, dobi, kakor čujemo, tudi svoje poslopje. Vlada je baje sklenila sezidati to novo poslopje na mestu sedanjega gimnazijskega poslopja. Najprej se podere trakt proti Mahrovi hiši in se sezida tam nov trakt M licealno knjižnico, potem pa se bodo zidali trakti za gimnazijo, poslopje bo tako prostorno, da bode dovolj prostora za popolno gimnazijo, kar se nam zdi prav umestno, zakaj proj ali sloj se bo mala gimnazija gotovo razširila v popolno gimnazijo.
— („Narodni dom" v Ljubljani.) Po dolgem prestanku poročati nam je danes o nadaljevanju del v „Narodnom domu". Električna razsvetljava je, izvzemši veliko dvorano in stopnišče, že montirana. Stekleni strop nad stopniščem, kateri je slikal sobni slikar Str nad, je bil početkom pomladi dovršen in je pravi kras za stopnišče. Pleskarska dela tvrdka Eberl pridno nadaljnje in je večji del vrat in oken že pleskan. Sobni slikar Stare je jako okusno dovršil spodnje gostilniške prostore, tvrdka Winter pa prične te dni s slikanjem dvoran v prvem nadstropju in stopnišča. Železna vrata na sprednji fasadi so bila minoli teden postavljena. Tndi znotraj je dobilo stopnišče od vseh stranij vrata, da bode mogoče za časa kurjave ves prostor topel ohraniti. Kakor čujemo, namerava se v razdelitvi prostorov neka prememba in najbrže se bode čitalniška kavarna preselila v sprednjo malo dvorano in stranska rizalita, ker so sedanji prostori vsled obilnega obiska skoraj že pretesni postali. S tem bi dobila čitalnica kavarniški lokal, ki se bode lahko primerjal z najlepšimi takimi prostori v velikih mestih. Na vrtu se dela, žal, letos še niso mogla pričeti, ker se prostor še rabi za razni stavbinski materijal. Upati je tudi, da dobimo v kratkem spretnega gostilničarja, katerega potrebo narodna družba od dne do dne bolj občuti.
— (Telovadba v novi Sokolovi telovadnici)
se je začela — kakor se nam piše — prav lepo razvijati in se je nadejati, da bode zanimanje članov vedno bolj živahno postajalo. Posebno ugodno priliko podajajo proste vaje, katere se vrše vsako sredo zvečer od 8—10 ure. Teh naj bi se v prvi vrsti udeleževali vsaj vsi oni člani, ki javno nastopajo v društveni obleki. A tudi drugim bodo te vaje gotovo ugajale, ako se jih začno udeleževati. Ob jednem pa se ravno pri teh vajah podaje najlepša prilika, da se člani vnpoznavajo mej seboj.
— („Pedagogiškega društva") občni zbor bode dne 26. apnla 1896 ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani v Ljubljani.
— (Novo poštno poslopje.) Vsled ugodnega vremena in vzglednega vodstva in nadzorovanja delavcev napredujejo dela pri tej zgradbi nad vse urno. Streha s stolpi in nasadki je skoro že izjemno dovršena, zidovje pa se znotraj in zunaj ometava. O Vseh svetih, če ne prej, bo zgradba dovršena do cela.
— (Napredek pri zgradbah.) Stavbinski mojster Val. Accetto je dovršil svojo jednonad* stropno hišo do strešnega stola, na Krakovskem nasipu se gradi novo hišno poslopje krčmarice g. Bergantove in koplje temelj za novo hišo po-sestnice Ivane Kovač št. 4, na Poljanskem nasipu kopljejo temelj za novo Kumovo  hišo v novi črti.
— (Vrborejni nasadi.) Tukajšnja ces. kr. obrtna strokovna šola je na onem svetu, katerega jej je mestna občina v ta namen odstopila in sicer mej mestno drevesnico in tirom južne železnice napravila vrborejne nasade, ki obsegajo približno 1-1 ono vrbovih sadik, večinoma iz vrst salix viminalis, salix rubra, sahx purpurea, sahx amjgdalina in salix caspica, poleg teh pa še za šolske demonstracije v posebnem oddelku 25 raznih drugih vrst. Nasadi so z žično mrežo obdani in bodo, ko sadike obzekne, VBekako v olepšavo Tivolskemu sprehajališču.
— (Potres) Nocojšnjo noč ob dveh in 35 minut čutil se je v Ljubljani srednje močan s podzemeljskim grmenjem združeni sunek, ki je trajal kaki dve sekundi in ob katerem so zaječali zidovi in zaškripala vrata. Škode menda ni prouzročil nikake.
— vOpustitev kavarnarskega obrta) Vsled podiranja Frischeve hiše, katero se prične prihodnje dni, preneha dozdanja kavarna „Valvazor". Nje lastnik se preseli iz Ljubljane, ker ne more dobiti primernega lokala.
— (Tatvina) Računskemu uradniku Francu T a v z e s u bila je včeraj popoludne iz njegovega stanovanja ukradena zlata ura z verižico, vredna 45 gld. Kakor se je dognalo, prodal je dosedaj neznani tat verižico pri urarju Černetu v Gledaliških ulicah za 12 gld. ter se zvečer s sekundarnim vlakom odpeljal proti Celju.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljansko od 5. do 11. aprila kaže, daje bilo novorojencev 16 (=2G°/0o), umrlih 15 (=24.44 °/o0)» moj njimi jih je umrlo za jetiko 4, za vnetjem so-pilnih organov 2, vsled mttvouda 1, za različnimi
boleznimi 8. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, za škarlatico 8, za vra-tioo 7 oseb.
— (Rimski grobje v Šmarji.) Veliki teden so zravnavali vrt gostilne Antona Škrjanca v Šmarji pod Ljubljano. Pri tem delu so našli šest žarnih grobov iz rimske dobe (II. stoletje); jedna žara je bila pokrita s ploščo. Večino posod so nevedni kopači razbili. Dobro ohranjene so izkopali tri steklene posode, velik novec cesarja Trajana in dve lončeni svetilki, a še te so dali otrokom za igračo, da so jih razbili. Kako potreben je pač „Pouk, kako ravnati pri starinskih najdbah", kateri se tiska sedaj na Dunaju tudi v slovenskem jeziku. Naj si ga omisli vsaka Šola, vsak cerkven in občinski uradi — Pohvalno je omeniti gosp. Škrjanca, da je najdene stvari izročil na pristojno mesto.
— (Narodna čitalnioa v Novem mestu) imela bode 25. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v čital-niških prostorih svoj občni zbor. Na dnevnem redn je volitev novega predsednika, blagajnika ia odsto-pivših odbornikov.
— (Dolenjsko pevsko društvo) priredi v eoboto dne 18. aprila 1896 v prostorih „Narodnoga doma" v Novem mesta pomladanski koncert, i. Vspored: 1. Hladnik Ig.: „ Bloškemu jezeru". Mešan zbor. 2. Mozart \V. A.: Dvospev iz opere „Titus" za sopran in bariton s spremljanjem na glasovirju. Pojeta gospica Milka Dolenc in gospod Metod Dolenc. Spremlja gospod pevovodja. 3. Weber K. M.: „Cavatina* iz opere „Čarostrelec". Poje gospica Milka Dolenc. Spremlja gospod pevovodja. 4. Vo-larič H. : „Divja rožica". Dvoglasni ženski zbor. Spremlja na glasovirju gospod Metod Dolenc. 5. Hubad M.: „Slovenske narodne pesmi" : a) Je pa davi slanca pala b) Prišla je miška c) Luna sije d)Bratci veseli vsi e) Ljub'ca povej, povej f) Škr-janček poje, žvrgoli. 6. Haydn I.: .Nebesje oznanja mogočnost božjo". Mešan zbor iz oratorija „Stvar-jenje". Spremljata na glasovirju gospa Marija Pin-tar in gosp. Metod Dolenc. II. Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— (Preiskavanje podzemskih votlin in požiralnikov.) V političnem okraju kočevskem, zlasti v ribniški in dobrepoljski dolini, odredila je deželna vlada raziskavama podzemskih jam in kotlin in se bodo ta dela izvrševala po nadzcrovalnem komisarju g. Puticku tekom letošnjega leta.
— (Vodovod ▼ Kočevja) Pričetkom tega meseca pričela so se v Kocevji po deželnem inže nirju gosp. Wiku začetna dela za napeljavo omlet-nega vodovoda, ki bodo trajala še kake 3 tedne, za tem pa se prične 8 kopanjem in drugimi pripravami. Kakor znano, dobi Kočevje za ta vodovod tudi od dežele izdaten prispevek.
— (Iz Rovt) nad Logatcem, 17. aprila: Glede gradnje ceste RovbB-Žiri vam imam poročati, da se nadaljevanje del letos po prisiljencih ne bo vršilo, nego je treba počakati, da odloči o tej zadevi potrebno deželni odbor, ki ima vso stvar sedaj v rokah. Naša šola se bode — kakor znamenja kažejo — v bližnji bodočnosti vendarle razširila. Gospa Vilharjeva. veleposestnica s Kalca darovala je v te svrhe prispevek 250 gld., za kar jej bodi izrečena presrčna zalivala. Domačim občinarjem pa bi bilo priporočiti malo več požrtvovalnosti tako za šoluko kakor za župnijska poslopja, kajti če so ta vsled potresa in starosti tako razdrapana in razbita, da si mora užitkar vsled nujnosti in sile iz lastnega žepa poprave oskrbeti ter do 100 centov zgnit^ga sena na gnojišče vreči in v vlažnih in nezdravih lokalih prebivati, je to kričeča hiba, ki se mora radikalno odpraviti. Drugo pot še kaj!
(Tržiska železnica) Gospod S. Rieger v Tržiču je izdal te dni brošurieo „I)ie Bestrebungen zur Hrlangung einer Babn nach Neumarktl in Ober-krain", v kateri se obširno in temeljito pojasuujejo vsa dosedanja žal, da še vedno neuspešna prizadevanja, pridobiti Tržiču železnico. V brošuri je zbran ves materijal in povedani so tudi vsi koraki, kateri so se storili tudi v najnovejšem času v to svrho.
— (Promooija) Doktorjem prava promoviran bo v četrtek 23. t. m. na vseučilišči v Grade i naš rojak g. Ivo Subelj, c. kr. dež. vlad. konceptni praktikant na KoroAkero, rodom iz Kamnika.
— (Premeščenja.) Notar v Brežicah g. dr. Fran Firbas je premeščen v Maribor, notar v Rogatcu g Kazimir Bra tkovič v Brežice in notar v Tržiču g. Franc Strafella v Rogatec.
— (Trgovsko in obrtno podporno društvo.)
Iz Gorice se nam piše: Uzrok, da so Lahi še vedno gospodarji v naši deželi in da nas Slovence v Gorici tako uezashšano teptajo in preganjajo, je to, da smo vezaui nanje malone v vneli gospodarskih rečeh. Goriški Slovenci žive tukajšnje Lahe. Ves slovenski del kronovine gravituje — izvzemši del sežanskega okraja — v tionco. Tu kupujejo naši ljudje vse, česar ue pridelajo doma. Goriškim Lahom, ki imajo skoro vso trgovino in obrtnost v rokah, se godi prav dobro. Slovenci jih redimo in sicer prav dobro; v zahvalo pa nas t.laoijo in davijo, dasi bi še suhe polente ne mogli otepa vat i, da ne dobe od nas zaslužka. '/." davno so goriški rodoljubi izprevideli, da se razmere ne premene, dokler ne postavimo naših
Lahov na suho, dokler jim ne zapremo vira lepih dohodkov. Goriški Slovenci so zavedni. Tudi v naj-zadnji vasi vedo ljudje, da  morajo podpirati samo domačine, da morajo, kar potrebujejo, kupovati samo pri slovenskih trgovcih in obrtnikih   A kaj, ko jih ni. Slovenec mora kupovati od Laha, mora mu nositi svoj  denar, ker nedostaje slovenskih trgovcev in obrtnikov. Da se pride temu v okom in da se pospeši naravni proces, kateri podeli zdaj še na pol laški Gorici slovensko lice, je treba privabiti v mesto slovenskih trgovcev in obrtnikov in v to svrho se snuje tod „Trgovako in obrtno podporno društvo". Ta zadruga   bode imela namen, ustanavljati v Gorici  novo trgovske in obrtne firme in podpirati z denarjem in moralno slovenske trgovce in obrtnike, kateri J »i se tu naselili, zlasti take, kateri bi se bavili s streho, za kojo nimamo nobenega domačina. Nujno potrebno bi bilo, da se naseli tu kak trgovec z blagom na meter, z manufakturnim  blagom in tkaninami, nadalje bi potrebovali trgovca z norim-berškirn blagom in posebno engrosista s kolonijalnim blagom. Laški trgovci s kolonijalnim blagom delajo velikanske kupčije in zaslužijo tisočake, kateri bi lahko ostali v slovenskih rokah.   Tudi za nekateri; obrte nimamo svojih ljudij. Tu ni nobenega slovenskega  urarja, nobenega  slovenskega  zlatarja, niti brivca  ni slovenskega, dasi bi vsi   ti  obrtniki in trgovci, ako bi nastavljali poštene cene in pošteno blago   prodajali, izvrstno izhajali in imeli najlepšo prihodnjost.   Opozarjamo tiste kranjske trgovce in obrtnike, ki se mislijo etablirati, naj si ogledajo Go rico.   Tu jih čaka lep zaslužek, če so pošteni in delavni, lepši  nego  doma, kjer se  jim  bode brez pomoči boriti  s  konkurenco domačinov, dočim jih bode  tu res narod krepko in solidarno podpiral v konkurenci s tujci. Večji slovenski trgovci kranjski bi lahko v Gorici napravili filijalke in tako koristili sebi in naši narodni stvari. Kdor bi se hotel naseliti v Gorici, se sme zanašati na zavednost goriških Slovencev v mestu in na deželi in sme računati na materijalno in moralno podporo novega društva. Naj bi kranjski trgovci in obrtniki ne zamudili te lepi« prilike.   Kdor želi kakih bližnjih informacij, naj se obrne na novo društvo, katero mu drage volje postreže.
* (57 let v kaznilnici) V graški kaznilnici je umrl zaradi ponarejanja bankovcev obsojeni Jakob Ramelhofor, star 82 let. Bil je najstarejši kaznjenec in prebil 57 let svojega življenja v zaporu.
* (Zgorela) je te dni v Pragi mlada soproga nekega rokovičarja. Pri snaženju rokovic je zapazila, da nima več v redu svojih kodrcev na čelu. Užgala je spiritno svetilko in si začela lase kodrati. Ker pa je imela oblečene od bencinH mokre rokovi so se te nnele in od njih lasje Žena je vsa zbegana drvila sem in tam, vtsled česar se |je unela tudi nje obleka. Opekla se je tako, da je kmalu potem umrla.
* (V blaznosti) je zidar Martin Cbenc v Blizni na GaliŠkem napadel s sekiro svojo taščo in jo ubil, potem je svoje tri otroke pobil in se lotil svoje žene ter jo nevarno ranil.
Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!
I
Darila s
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: SI. posojilnica v Vitanji 10 gld. za velikovsko šolo z obljubo, da kmalu postane pokroviteljica ; si. posojilnica v Marenbergn 10 gld.; rodoljubi v Kočevju 8 gld.; gosp Kancu: v Žalcu 17 gld., katere je nabral v Roblekovi gostilni povodom pogreba nepozabljivega Haueenbicli* lerja; gosp. Božidar Dedič 9 gld., kot darilo mladega kmetijskega bralnega društva v Bočni; slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani po g. Jos. Nolliju 374 gld. 59 kr., kot nabirek od 1. januvarja do 31 marca 1896. — Bog povrni vsem rodoljubnim darovalcem in nabiralcem! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Jelica Čadež v Poljanah pri škotji Loki 12 kron 4 0 vin., nabrane v g. V i d m a r j o v i gostilni v nabiralniku — G. Vinko Ježovnik, župan v Velenji 10 kron, nabranih po Velenjskih rodoljubih naine<itn venca na krsto g. Janeza Hausen-bichlerja v Žalcu. — G. Josip Ti čar, stud. medna Dunaju 3 krone, nabrane v drnžbici Sloveni-janov pri „C«pfu". — Skopaj 2 5 kron 4 0 vin-— Ž'veli rodoljubni darovalci in darovalke in njiu nasledniki!
Zahvala Slavno vodstvo „Družbe sv. Mohorja v Celovcu" je blagoizvohlo šolarski knjižnici na jednorazredui podružnični soli v Ojstrici darovati precejšno Število knjig. Za to veleduano darilo se zahvaljujeta podpisanca v imenu šolske mladine. Bog plati! Sv. Jerij ob Taboru, dne 12. aprila 189G. G Zupančič, načelnik kraj. šol. sveta. Ognje-slav Sijnnec, razredni učitnlj.
|4T DttIJe v prilogi. "^Ml
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 89, đnč 18. aprila 1896.
Književnost.
— „Slovanski Svet" ima v At. 11 naslednjo VBebinO-: Velikoneramja pa avstrijski Slovani; Na trti Moltkijevi; Iz državnega zbora; Iz Hrvatike; Sova; Iz Krčeviuak li potočnio; Poslovici; Literarna pnjrna ; Naši knj i>>\ grohi; Ženske podružnice družbe 8v, Cirila in Metoda, Enketa o ženskih del.h; Ruske drobtinice; Razgled po slovanakem svetu; Književnost
— „Učiteljski Tovariš"   ima v št. 7. na-
slednjo vsebino: Dan vstajenja; V preudarek; Već udov: Pedagogiško društvo v Ljubljano 1 Fr. Orožen: Ustavi tnanstvo ; J. Ravnikar: Martin in Jera; Listek; Naši dop:si; Vestnik; Jradni razpisi učiteljskih služeb. — V številki 8 : Vabilo k občnemu zboru „Pedagogiškega društva" v Ljubljani ; J. Likar: rLnrik Pfstalozzi; Fr. Orožen: U-§tavo?.na»stvo; J. Ravnikar: Martin in Jera; Drd. Iv. Borštnik: K šol ki higijen?; E Gangl: Narodopisna češko-slovanska razstava v Pragi I. 1895.; Književnost; Naši dopisi; Vestnik.
— „Popotnik" ima v št 7. naslednjo vsebino: Poziv; H. Schreiner: Samodelavnost učencev pri pouku; L. Lavtar : Načrt sa računanje na jedno razredni ljudski Šoli; Ptdr>gog-ško društvo v Ljubljani; 1. Druzovič: O lervuznosli; Zborovanje odposlancev Štajerske nčiteijske zaveze v Gradcu; Slovstvo; Društveni vestnik; Di pisi in druge vesti.
— „Kmetovalec" ima v št. 7. sledečo vsebino: Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov; Poskusi s slsdkorno peso 1. 1895; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice ; Uradne Vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjske
Dunaj 18. aprila.  Danes je na Durifcji živahno gibanje.   Zanimanje za   izvolitev žu pana je bilo velikansko, zlasti, ker se je raz nesla govorica, da se občinski svet zopet takoj razpusti, če bi bil vt Ijen dr. Lueger.  Pr. vo litvi je bil dr. Lueger s 96 glasovi  proti 42 g'asom voljen županom in sicer že Četrtikrat. Lueger je izjavil, da v/prejme volitev. V svojem ogovoril je apostrofira! vlado, naj spoštuje voljo prebivalstva, katera volja se je pokazala pri volitvah.   Da je  protisernitska stranka danes njega volila, je posledica sedaj vladajočih raz mer. Vednim poskusom ogerske vlade, razširiti svoj upliv in se vtikati v avstrijske notranje zadeve, naj se vlada upre, tembolj ker vidi, da se temu prebivalstvo upira z vso odločnostjo. Vprašanje o potrditvi ali nepotrditvi dr. Luegerja ri borba mej Luegerjem in Badenijem, nego borba za osvobojenje kristijanskega prebival Btva, za svobodo in neodvisnost Avstrije. Pro-ti8emitje so Luegerju burno pritrjevali in mu prirejali velike ovacije, dočhn so se mu levi carji rogali.   Po seji občinskega sveta bile so na ulici, kjer se je zbralo na tisoče ljudij, velike demonstracije za Luegerja.
Dunaj 18. apiila. Poslanska zbornica začne v ponedeljek razpravo o volilni reformi. Dasi se je oglasilo mnogo govornikov, upajo vladni krogi, da bedi- debata dosti mirna in kratka.
Dunaj 18. apria. Kot bodoči vojni mi nister namestu Krit ghan merja se imenuj' pod marčal II o 1 d , svoj čas sekcijski šef v vojreni ministiistv u.
Dunaj 18. aprila. Vračsje se iz Petir-burga se ustavi bolgarski knez pač v Bero-liuu, nameravani prihod na Dunaj pa se je opustil, ker je avstrjsko-bolgarsko razmerje zelo neprijazno.
Budimpešta 18. aprila. Finančni mi nifct* r Lukacs je  v  poslanski  zbornici glede avstro ogerske pogodbe povedal, da se je mej avstrijsko in ogersko vlado že skoro glede vseh vprašanj doseglo porazumljenje.
Rini 18. aprila. Ministerski predsednik Rudini in minister Bi in sta glede poročil, da je laška vojska pri Adigratu premagala Abe-since, izjavila, da so ta poročila povsem ne osnovana, ker Baldissera še sploh do Adigrata ni prišel.
Narodno-gospodarsKd stvari.
— Posojilnica v Šmariji pri Jelšah je v
tretjem u prav m-ni letu dostgla jako lep vspeh in napredek Prometa je bilo v tem letu 59 462 gld. U kr., torej več kakor v drugem upravnim It tu *a 27.747 gld. 45 kr., ali več nego skupno v prvem in drugem upravnem Mu za 4355 gld 85 kr. Pristopilo je v letu 1895. novih zadružu kov 80, od teh so vplačali 3 zadružniki glavne deleže 75 gld. 'n 77 zadružnikov opravilnih deležev 468 gld., in doplačalo a sadiuinikov opravilnih deležev 41 gld.,
tor.-j Re ji vplačalo v letu 1895. deležev 534 gld , izstopili so 4 zadružniki in so vzdignili opravilnih deležev 25 gld., število zadružnikov ae je torej pomnožilo za  76  iti   vplačanih deležev zu 559 gld., stanje  koncem leta 1894. jo bilo 172 zadružnikov in deležev 1855 gld., cd teh je in;eio 18 zadružnikov vplačanih  glavnih deležev 450 gld.,   in 154 Zadražnkov vplačanih  opravilnih deležev 903 gld,, torej je bilo koncem leta 1895. zadružu; ko v 248 in vplačanih deležev 1914 gld. V tatu 189a. je prosilo 194 strank za posojilo, naoelstvo je dovolilo 105 etran-kum posojil v znesku 15.G30 gld., vrnilo pa je 166 zadružnikov 1926 gld. 18 kr, torej ae je več izposodilo 13.709 gld. 82 kr , stai je posojil koncem I. 1894. je bilo 16438 gld. 50 kr. Stanje vseh posojil koncem leta 1895. danih 220 zadružnikom je 30 148 gld. 32 kr. ili-minili  vlog  se je leta 1895. vložilo 176ki\it in sicer je novih vložnikov oziroma izdanih knjižic 42 in v istih  naloženi znesek 15.015 grl. 27 kr., na že obstoječe knjiž co doložena svota 8928 gld 45 kr , 23.943 gld. 72 kr., vzdigoilo se je in sicer popolnoma 26Urat in deloma 31krat 11.720 gld. 37 kr., torej se je več vložilo za 12.223 gld. 35 kr., stanje hranilnih vlog koncem leta 1894. je bilo 16.480 gld. 16 kr.,  kapitalizovaue obresti  za 1   189o. znašajo 780 gld. 17 kr., torej je stanje hranilnih vlog koncem   1895.   leta 29 483  gd.   08  kr.    Dr. Hugon Kaitin, odvetniški kandidat in hišni posestnik, usta-uovntk zadrugo  in član uačelstva, je volil v svoji oporoki hišo Št. 23 v trgu Šmarje z vsemi gospo darskimi poslopji KHranilnici m posojilnici v Stnarji", katera je prevzela po zapuščinski obravnavi za vrednost po cenitvi 3500 gld.  Cisti dobiček leta 1895. znuša 334 gld. 83 kr., in se doda vsled sklepi letošnjega občnega zbora posebni rezervi (skladu) za zalihe. Donesek postbni rezervi za leto 18i*5. zneša 63 gld 33 kr., posebna rezerva prejšnjih let znaša 349 gld 79 kr.,  413 gld. 12 kr.,  torej  je stanje i osebne lezerve (nklada) koncem 1895 leta 747 gld. 95 kr. Stanje splošne nzerve (sklada) koncem ley* 1894. je bilo 342 gld., vstopnina leta 1895. znaša IGO gld.,   torej  je  stanje  splošne rezerve (sklada) koocem leta 1895. 502 gld.   Oba  rezervni fonda (sklada) torej znašata skupaj 1249 gld. 95 kr.
— Dražbeni razglas C. in kr. artderjsko t-kladišfr- v Oiomucu bo dne 12. maja 1896 ob 9. ure dopoludue naprej na dražb > ustmeuiru in pismenim p«, tom prodajalo raznovrstno kovinsko, usnjene in papirnato blugo, potem preje, pletenine in r^zno vivarsko blago. Z znam« k prodajnega blaga in dražbeni pogoji se lahko pplid.jj v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
— C. kr. trgovsko ministerstvo javlja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je knežje bulgarsko vojno ministerstvo na 23 spni ti., 10 uro dopoiudne razp.salo ponudbeno obravnavo za dobavo lečil, lekarniških potrebščin iu obveznega blaga, ki se potrebujejo za sanitetna skladišča pehotnih divizij. Soperlicitacija bo na dan po obravnavi. Kavcija znuša 5% < ferirane vrednosti. Dobaviti se ima v 3 mesicih. Zaznamek blaga se je copos.al c. kr. trgovskemu  muzeju na Dunaju.
POftlttllO**) Gos; o lu Vinku Dobrimi v Kamniku.
Dolgo časa se nismo zmenili ta Vaša „Kamniška pisma*4, s katerimi sb parite „F.dmost". lur je odllOOi narodni značaj našega mesta svetu dobro znan, ni se nam zdelo vredno, braniti njega čast pred Vašimi napadi. Vaše XVI. Kamniško pismo, pa je tako nesr.mno, da Vas moramo zavrniti. Vi, plačani dopisnik dunajskega t. »mŠko liberalnega časopisa, se drzn< te nam očitati gennanizovanje! Vi obsojate na smrt našo čitalnico, ki je jedna naj-staiejših in najbolj delavnih na Slovenskom ! Sa] je znano, da ste čitalnice največji nasprotnik, odkar na zadnjem občnem zboru niste bih več iz\oljeni odbornikom. S* daj bi radi uničili društvo, ki s svojimi 78 udi etoji krepktjše kot kedaj poprej. „So-baka laj* t, veter gonit!" Kot napad na čitalnico, osebno je tudi drezanje v podružnice sv. Cirila iu Meti da in slovenskega planinskega društva. Ako se hočete prepričati o njih delovanji, pridite v nedeljo 19. t. m. v Čitalnico, ko podružnici priredita društvu nfl korist veselico. Ce druaega ne, zanimala Vas bo, Ae Pe ne motimo, vsaj 1. točka! Skrajno pobi jo Vaš napad na gospodnino, sedanjo gospo, katera si jo za svojega bivanja v Kamniku za diužbo sv. Cirila in M« toda pridobila največ zaslug Sploh pa je Vaše pismo tako polno neresn;c, da je je nnigtd pisati le človek Vaše vrste. Obžalujemo REdinost", da Vam |e Sedla na lirnanice in v k ljub m«-rodajnim opominom, še vedno sprejema Va^e vrtoglave dopise.
V Kamniku, 17. aprila 1896.
Več K a m o i č a n o v.
*) Zu VBibino tepa spina jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
IN)* 1 o.*) Uredništvu „Delavca" na Dunaji!
V Številki 0, VaScga lista z dno 20. p m očitate na-Pfffiti župniku g. L. llergantu oderuatvo in opisujete, kako je ueus lijeno z lastno roko pobral nekemu rovežu zadnje krajcarje iz žepa za pogTi b njrg..ve žene.
*) Za vsebino tega Kp:aa ju urodnifltvo odgovorno le toliko, kolikor določa nakon,
Resnici na ljubo bodi povedano, da tukaj ne vo nihče O tem dogodku, pa?, pa vemo nasprot.no. di je naS častiti gospod Župnik že dostikrat krSansko usmiljenost proti revežem dejan i ki i izkazal in da jo on sploh mož, s katerim v cerkvenih, kakor tudi v posvetnih zadevah prav lahko shajamo.
Poživljamo toraj uredništvo „Delavca", da naznani ime onega nesrečneža, kateremu so jo opisano prigodilo, drugače je smatrati njegovo poročilo zlobnim obrekovanjem, ki nam ob jednem kaže, koliko verodostojnosti gre sploh temu listu. ' (2-280)
Občinski oćlbor Dolenji Logaški
dne 16. aprila 1H00.
Ivan Siherl. Josip Smole. Adolf Mulley. Martin Petrič. Tomo Tolbizzi. Fran Majdi6. Anton De Cleria.   Fran Gfrđadovnik.   Fran Kobal. Ivan Mihevc. Josip Gostiša Ivan Modic.
mnogostr&nska poraba. Got >vo i i domačega zdravih«, katero so da tako mnogostransko porabiti, nego ,,M<ill «v» francoske žgai.je iu 801", ki jo takisto bolt-sti ut sujtičo, ako t-« nnraažo ž njun, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišici in Sivce krepilno in j« zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica BO kr. Po postnem povzetji pošilja to zdiavilo vsnk dan leknr A. MObb, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlaubcn S*. V zalogah po deželi zahtevat i |u izrecno MObL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iu p idpisom. 6 (1756—5)
MVf perilo lil 11*0 r*4i-v.t r^f n, temn je največ krivo milu. Ali naredi perilo po svoji vsebini raz-jeilaiiićili tvorih prtilo ali pa ima malo t.arin, ki oiljcun-ljajo nesnago \ neiledojen slučaji is jemlje na ptVtotS silila, krem BCev kall-liatron in jednake, perilu uničuj uče novi, ali |.a ne mora krepko drgniti, kar je tudi kvarnu In vrhu tegft še nmlo pomaga, ker se z morniin drpnenjein nesiiiiga li '11 Btttfl spravi neg u pa van.
Dabru nulo ne sme iin< ti ra/ieilajočili t varili in ne-siiiigu odl.ičiti tako, da se da odpraviti h prav lahnim drgncnjein. V tej zadevi »ta ucilosožni H<*li lollt-o v«» pu li-nt no mil • /, ziiamku li luni i-i .*"*<*liic'lit-o VO milu z zna in k 11 i<l.ii<T*. Prvo je uajoeljrte lijevo milo. drugo najbolj" jo«li*n«> milo. Obe mili Nta puvsml impriMlaj. (2215—2)
ti. uradnega lista«
»c »'I eU^«»k«<lr»j<» «s-.<»/»»<■: Josipa Kašteli ca posestvo v Kosezah cenjeno 780 gld., dne 80. aprila in '2'/. maja v Ilunki Bistrici.
Martma J a v orni k a posestvo v Jerovi vnsi, cenjeno 8;M*j gld. in Ane Oregurč posestvo v PSati, cenjeno 1661 gld , oba dne 20, aprila in *j;5. maja v I.jubljaui,
Janezu .S te ta niča posestvo v Znanovcn, cenjeno 4U7(» g'd. 30 kr., dno 21. apr la m 22. mata v Kostanjevici.
Katarino Gaber zemljišča v Akofji Loki, cenjena 8917 gld., dne 2o. aprila in 2i. maja v Škofji Loki.
Jankota Prodov 16a jiosestvo v llrasm. cenjeno L'i70 gld., dne 2.1 aprila in 23. maju v Metliki.
iuirii     v Ljubljani s
14. aprila: Antonija llitenc, dninarjeva hči, 11 mesecev , Sv. Petra nump §t. 51 , plučnica. — Ana Mafiek, uradnega sluge hči, / dni, Rešljiva cesta baraka II., živ-ijcnsku slabost.
15. aprila: Ivanka Ambrož, dnmarjeva hči, H let, Trubcrjeve ulice št. 1, davica. — Henrik« Moos, zaBehnica, 7.'J lit, Cesta na Rožnik, Paruljrsis pulm. — Apolonija Hogler, l-Oitju, 7'J let, .Sv. Fetra cesta It. 18, ostarelost.
Id. aprila; Jernej JerSin, čuvaj, b'7 let, Strmi pot fit. 4, plut nioa.
Meteorologično porodilo.
1 April	Cas opazovanja	Stan k* barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Moknna v mm. v 24 mah
17.	9. zvečer	73J14	60	si. jvzh.	del. jasno	
18.	7 Bjutraj	[400	24	si. vahod	soparno	0-0
n	2. popol.	18» l	Ut)	sr hv/.h.	oblačno	
malom
Sredoj« včerajšnja tempi ratara (»S", sa B*f pod nor-
XD\a.xisš3©l?:a bor
dne 13 aprila 1896.
bikupni državni dolg v notah.....
Skupni držami dolg v srebrn ....
Avstrijska zlata renta.......
avstrijska kronska renta 4° „.....
"h^i-ska zlaia r«*nfa 4°^,.   .   .   .   ,   . .
Ogerska kronska renta 4' /„.....
avstro-ogerske bančno delnice ....
kreditne delnice.........
[jOiidon vibta.   . . .......
MemAki drž. bankovci za 100 mark    . ,
JO mark............
'10 frank«>v...........
Italij.; taki bankovci........
U. kr. cekini...........
Dne 17. aprila 180fi
V ,lr.'..v. ne srečk« iz I. I ^ >\ po v pO gld, Državne srečke iz 1. 18(U po 100 gld.. . Dnuava rog. eročke !i4/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč aVHtr. 4' ,° 0 zlati zast. listi
Kreditne srečke po  IOO gld......
[jjuhljansko srečke........,
lludolfove srefko pet 10 gld......
Akcije anglo-a. str. bunko DO 200 gld. , fiamvvrtv-društ. velj. I7v) gld. a. v.   .   , , PaplRiati ruboli........
101	gld. 10		kr.
101	n	10	n
122		80	
101	■	05	•
122	n	—	
99	w	—	
		50	n
367		7:.	i
liiO	v	25	
58	n	80	
11	%	75	1
9	r	55	9
,14		a	a
5	*	H7	n
141»	gld. BO		kr.
1H4	1»	50	•
127	M	—	■
204	■	50	n
ga	■	25 75	■
25	•		■
100	rt	—	*
481	n	50	■
1		26	■
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in rnnncem naznanjamo žalostno vest, da jo nnSa preljubIjena hčerka
donos ob 7. uri zjutraj, po kratki bolezni, ▼ nežni starosti 11, mesecev, umrlu.
Pogreb bode v nedeljo 10, t. m popoludtie.
V Ljubljani, dne 18. aprila 18iHJ,
(2282)      Žalujoča rodbina Predovićeva.
-3
O
a > ~
■
6
>    O s
B'13
N ^ o
9 £
č .S
-n;
MATTONI'5 .GlEvSSHUBLER
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v probek, in na etiketo z rudočim orlom, ker se jako pogostnimi prodajajo ponaredile (16f8—8)
Mattoni'"8 Giesshiibler slatine,
Najlažje prebavljiva ItmeJ \npIi arieno- in žpIozo-driel li m neralslfa \oila. "V*^
Naravno arsen
in
X
felezodržeča
"mineralna voda
""SBEBBENICrl v BOSNI.
HENRIK   IVI ATT OMI
Tnchhubni II — Hi  DUNAJ  M!ixiniiliiinstrassc 5 Wildpretmorkt r>. (22G6—1)
Karlovi vnri, Fraiizpiislnitl. — Muttuni in Wilb\ lliiilirjirešta.
Postranski zaslužek
150—300 gld. mesečno za osobe vseh p lniuli vrst, ki se i ote pečuti s prodajo zakuri to dovoljenih Hrećk. — Ponudbe na , Uauptstadtliohe Woohseletuben-Gesolliobatt Adler & Ooinp. Budupest -. 1927*19) t »ttiiioiljtiut l. IHTI 1*$. yZy^» >t- Jfc^mfa l '
Vse zlomljeno
steklo, porcelan, I. h itd. lepi najbolje elavno znano v Liibecku jedrno preinovano
Pliiss - Stsi/uLfer - lepilo.
Samo  pristno v steklenicah a 20 in 30  kr. pri Franu koilnntmi-ii.       (1652—9)
"O. BELLER. DUNAJ š
rtm < tiua i tmSSm
059T
••(it* .I;.*, t.. • 111 tli i-i «tn
PT«9itlti«14 m —
(0f<8—4)
I A ■
Bubenska tovarna za stroje
železna in kovinska livarna
Berthold Kraus
Dunaj, 3 2 Lčvvengasse 3
I i'iiiij.i svoje 1 nst tit* slovećo izdt-lke
orodja nBtro-j v za poljedelstvo,kme tijstvu. vinar stvo, trombe in vozove. / n si • l»n i ti i v pokrajinah se iščejo. 1l«M 8)
150 centov sena je na proflaj.
Več se izv6 v Gruberjevih ulicah it. I. (2263-2)
C li glavno ravnateljstva m\i đrž. železnic. Izvod iz voznega reda
-> j*j.;:Avaac..i  odi Ti., oictolorsc L69B
ala<rt?pn.j cnien«*?! »riUajal^i In  . . \..|;.1.>1 c*at oanaaaai po » >. v s1 .'.-.)• ..'av..-» /.jiinj.
Odhod lft IJabiJano Ani. kol.)
'.»» IV. uri (i tntft. po '»<--« »<wb:il ▼lak v Trhli, VonUbol, Bolja*, O« ■--.<•, V-.-: n.'iiii'eato, lijulino, faa Helithal # Aumso, Iiuhl, Omiui dan, KjHorfsrjtl, t'lo>r, Lian, Bude/BVloa, ric«aj, Marijina v »m, Hob Xstr!(/v«  tsvo,  Prnjo« th«, Prago, Lilprku, DnnnJ t1i% AmjIctVn
/» C       10 min. ajutraj ra»i»nl .-Iv: i ft-n-tj", Noto mo«to.
tri 7. m>i» iO ffllit. «;«.•./*•• j oaabul rUk t Tibl*, PoUaUel, R«U.<»k, O« Istim, -.'i* •:• .•...;.«««•, TtfuV.ao, Duji a), Asi aUMhBl v BolncgraJ, l»nre tIb A.mptotwn,
05 IV. Mri KS tnin. popoliut** meianj vlak t Noto mnito, Kovcrjp. Oi 11 mt«      mi«*. .j(^wlHii oMbal »luk t i'ii.i*, FonUbal, UeUak
Itjabno, Hcl."i!i.'.l, Dan«J. ■l * ur« v->-\>Uxt**" o««bul Tl»k t Trfei«, B«lJ«k, OaIotm, I.Jnt.no, O«« ReUthftl t 8ofaUfmd, l»cud - G»*t«iu, £«11 nrn |min , lnomoat, BTogonc, Ourlh, U*iimo, 1'n.rlu, RtorT, Uaa, OraTindan, IioM , Uprle J«Tloa,   PlMliJ,   MaiiJt.iB  v»rf,   litih,   Kriiioc.to   Itn,   K»rlore wn' Prt|(Ot I'lp*ki), Oan«) tU Anulott«i». Ob 7. »H VO t»ilt» «f)«VM»r m«*i»nl vlak t KorMJt, Nd\o rnn«t<i-Efttnn tega ob B*doMah ln pramnlklh ob S   ur* VO mimU popoladni oiobnl Tlak * IiC«c«-Bl«d. <
Prihod T Izubijano (ju?., kol.).
(M O. url 3» min. *Jwi- O oa«bm Tlak ■ Dan»J* »'» Ainatatton, Up •kega Pra^a, FrancOTlb taroT, KarloTlb TaroT, Haba, MaiiJ'toh tacot. PUnja, l'.i. ..,,.'v' ?, SolnoirtAda, ltlno«, Stajra, Ontundana, laohla, Aui aoaa,  I.i il m, Oelovca, BaUaka, rr&&Benir»ala, Trblaa
0« V. uri ttf min. •'r-fr.%1 metanj »lak (■ KoAaTJa, Nove;(« maata.
OI uri V3 »*in. đop*lMiftAt oaabnl Tlak ■ Dunaja Tla AmaUttea, Uptkega Prage, Prannov'h r v, KarloTlh tatov, neba, MarilinU: •;voy. i'lrt.i«, \'..\.l:-i.-v..\ BoliiORTadi., l.lnrv, 'lteyrft l'»-ua, OoneT«. Čutih«, Brag^nca, Tnocioita, /.«Ua na ;»«stu, liaud-Oactalna, l,ju> na, OalOTcn, Ponlahlit. TrMAa
06 V. Mri 5V m'«. p:>po«Htfr»a maiaai Tlak is Sooo/I -, NoTaga maala, Oa 4. vrl M min. %>opotndn* oaabnl Tlak • Dunaja, IJabaa, Balatbala,
RalJ-wka, fkjloTaa, Vn ■ »r.iafoite, Poutabla, 'PrMaa Ob 9. uri V.) min. a«»Vwr motani Tlak la Kočarja, Novoga Bfaaaa. 'JO 0. aH 4  min. mvmemr oaabnl Tlak ■ Dunaja preko AruteMena Ir
I^ubocga, Baljalia, OaloToa, PontaMa, Trbiia.
Odhod Is I.JaM, »ne (dr1., koi ,
Ob   t url r» Hal«. *)%*tro)       t Kiunttlk.
,       I,    ,     H       » .'ti f-» :   . #
,      a.    a    50     .      IBfAlf . ,
Prihod v LJubljano idr« kcl.).
Ob   0.        50 Mita. «Ja»{ruj       tn Kantulka
II.
»3.
ta no
(1705-89,
www W WW W    ^ v v
Rokovice
za g-ospode 12^. d.a,m.©
iz sukanca, sv le itd
praške glage-rokovice
izvrsten fabrikat
častniške rokovice
priporoča I. (2054 —7)
lJ>r. l<"rl«lrril4M lii>ny;l«'l-u
BrezoT bal/ain.
Že aam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nj» no dehlo, je od |mmti\eka tnan k< t najizvrstnejse lepotilo, akti se pa ta sok po predpisa izumitelja pripravi kemičnim potem kot halznm, zndobi pa £nd< vit učinek. Wf Ako   se   namaf.e  zvečer 1
^S^BBEnM^^    ujitn obraz ali drugi deli polti, ^*G&ttr loel|«t m«' t*' »ItiihI »Iu • nr-
ItaolaM .uMktiir <mI polti, ki poMliaiie aMl«(l l«i;r. ftUte) lielu lil ■»«**.u.».
Ta halzam zglntli na obraza nastale pnbe in ko-zave piko ttIV mu daje mladostno barv..; polti podeljuje baloto, n«'*nost in čvrstost; odstrani kaj nogo Maja, lol nvoht, ogerce, nosno ndečico, zajedc.e in •liu^e nesnsinosti nx nolti. — dna vrču s navodom vred u I.I. 1.IIO.
I»r. Frhli-riUa I<rnKl«*l-a
BENZOE-RIILO.
Niijm lfjfto in n:i.)dt)br< dojnejse milo ca kolo nalaRč. pripravljano, 1 komad 110 Ur. (1H19—7)
Dobiva se v Ljutil JhiiI  v 1 »». pl.   I 'ni I* Ar *y ■ \n li'k;ui»i in v veh  »Ofijib  lekarnah. — Pofttna naročila vzprejema W. IIimiii, Dihih;, X.
Ljubljana dr.
Breg št. 6
IA*e milno t p«l liialu| za Ljubljano, na Gorenjsko, v Pulj in ii kiio; \vi. nMVHiiulla in a1ne|ilh Itoharlo za tukaj in drugod; Atlrl matukarlee na račun zu tukaj in drugod; več  peatunj  in deklet m rnniM
del» itd. itd. (22TH)
Lepa soba
z oknom na ulico in s posebnim nhndora no o<I«ln m ir*. vnn.fnikom t. 1« — Več se izve" pri uprav-nifitvu „Slov. Narnoa". (1275-1)
xr fužini za sokirne kovače lVi ognja.
Več se poizve pri g. Antoniji Jamar t Nkol<i Loki. (2224
Učenca
vzprejmem v trgovino rnanufaktnrnega in mešanega
blaga.
(2226—:i) Vrh n  lti|»!f v Ahlovsrini
Moderci
izvrstne fapono, najboljši izdelek
(2220—2)    nujccnejc pri
-Alojzij-o. ^ersc»kLŽ
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
Na prodaj jo O*"-*)
hiša z Trtom
na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14.
Proda jo iz preste roke Fnrtunat Cepuder;
več se izvri tam ah pa pri upravnislvu „Slov. Nar.-.
Na najnovejBi in najboljši način £ umetno (1504—44) |
xefee la zobovja:
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- • t.Mitja in  \se mobne  operacije, — odstranjuje » Bobne bolečine % nsrortenjem živca O
j zobozdravnik A. Paichel;
J  poleg čevljarskega mostu, v Kohbrjevi bili, 1. nadslr 9
»♦+♦♦»0 ♦♦♦♦♦♦♦-♦«>♦* e
Prodaja se:
I. Pod najugodnejšimi pogoji biia na najbolj prometnem prostoru v LJubljani, v kateri se nahaja celo obiskana gostilna 4 ostajal Scem in dobro najemseino.
II. Lepa hI4a sredi mosta, z dobro obiskano stilno ter obrtom vred, je  zaradi nastalih okol&čin vsrd bolezni na pnulaj.
III. Hiša a dobro reatavraoljo, *L uro irai j Ljubljane, poleg železicce in lastno postajo, najbolj priljubljen zletni kraj, z okoli 10 oralov zemlje, se pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji odda.
Več poizve so v zavodu za posredovanje pri prodajah posestev g. A. Kalit-a, na Prodorno v o m trgu, v LJubljani.
Največji izbor ^
O*   = E=
k \   '  . • i 'h o.
it 'ti •   i' , I A
^    'f/^ Oi
3uao afziLifefg K
X3Zotel „pri 31a:n.-CL", V soboto dne 18. in v nedeljo dne 19. aprila 1.1.
Večer v deželi sanj"
fantastična demonstrancija slavnega iluzijonista in piestidigitaterja
4:<'?n-^n II »i*, in u mi.
Vnporod. I. 1. Cludovit /.lat, srebra in bankuvčni doz 2. M stm-tjozna kavinn kuhinja. 3. Sprememba goloba in sopeka. 4. Perzijska poskovna vaja. 5. Sknvn stipnlnc naravine moči. 6, Sluvniiut zastav vsidi narodov. II. 7. Potujoče inte. (Velika ročna vaja. M. Zajčji lov v salonu, !». Priljubljeno igre Sultana JonOtskoga 10, čudovite spremen bo s črni om, V(>do in jajcem. II. Soanro |piritiltiqua« 12  Visoči vrtnvi kraljici BtWf amis,
latlrn« ! — Nen«nel|«ka-llnal|a. (2J(»7 Pil ^-Tjalci pr«ca.sta-vi Bpremen]ei\ vopered. Viatopuluia 40 JUr. Mamo ilvo priMUiuvl,
l Aa%a%a«amasaS ama«amaaaaaB%a*ha%a%aB%a%aTaVa%a%aa ■
F. Cassermann I
3
kroja« za civilne obleke in raznovrstne uradnieke uniforme in poverjeni zalagatelj o kr. unif blagajnice drž Železnio uradnikov
tt ILOvit>lJa,xiI,, ^©loia.'bvt.rgro'v© -utllco 6t. -4
ae priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh obisk po najnovejši f-coni in najpiivoljuejiih r.< nah. Anglelko, francosko in tu/emsko robo ima na skladišču.
Nepremočljive haveloke
iz.li-lnje po najnlljl breakonbuienonl oenl. — Oospodom uradnikom se priporoča ra izdolnvnnje vsakovrstnih nnlform ter preskrbuje vse sraven Hpa.laJočB predmete, kakor sabljo, moč*, klobuke za parado itd,   (2PJ1 --•*)
M7HDU
vzprejme tako]
Talcot) Serišja, (2271—1) kolarski mojster v Doba pri Ljubljani.
na deželi, z več let obstoječo, dobro obiskovano gostilno, kateri pripada več oral zemlje, «Ml«lu)n ne v iaaj«aai. — Kje? poizve* se pri F. Kosmaču v Ljubljani, Travniške ulice št. 6. (2276—1)
Zarezna stresna opeka, prešana strešna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike s stroji delana stresna opeka
je za znižane cene
vedno na prodaj
v tovarni cmm-d
Knez & Supančič
i > j u i > i j j «11 j i.
Podpisanec si usnja pripo ročati svoje, na podlagi večletne bolnišniške prakse ligo« tovljeno (2047—3)
pasove za kilove
in se bodo potrudil, da pri vseh, po meri naročenih obvezah in aparat h popolnoma nstrcže individuvelnim zahtevam. Pohvaliti se sme že zdaj z najboljšimi zdravniškimi priporočili.
Z veleBpoštovanjem
K. Piotrovvski
dobavitelj r* razne boliiiiiiict> in ca-▼odo, član univerzalnoga ilruitva ta Uliimkr pripomočke ra r.Uravil«tvoui>
vnlnont itd.
"Ljubljana, Poljanski nasip 48.
Tožili listki t Sei Ameriko
■
i
(1197—9) pri p
nizozemsko-ameriški * parobrodni družbi.
J_Kolowratrins 9    T^TTNT A T i
IV_WeyriDgergasHe 7' JJ U XI -£xtJ • *
Vnak dati odprara z />«»m/a. &
]*«>)•«. HII i lil  KllMtoiftJ. £
■ m WB ep m aw m»
Občno je pripoznano, da so imajo Redanje dame zali valiti za ono nočno kožno barvo in ono zamolklo in aristokratsko polt, ki je jedino znamenje prave lepote, Pompadcurini pasti. Vodno čista, nikoli raakasta ali razpokana koza, obraa in roke, prosto ogcrcov, mehurjev, ozob-liriBkih in vročinskih peg, vsi U prednosti se vedno dosežejo, ako Be za toaleto rabi pristno Pompa-dourino pasto, Poudre Pompa&ourino in Bix - ovo mib. — Ta himjniiiciie iiiufnmske picdnu ti- cesto pri i oropajo zdravniki, IU. (2119—2)
Da so izogne ponaredbam. prepričaj se, ako ima \sak ilakon t udi pod pil dra. Rlx-a, Dunaj II., Frator-atraase IO, K x Hof.
•I. KlHU<M*-j*^V
kemično Cisti higijonični kranjski
liker iz planinskih zelišč
vpliva v visoki meri osveJ.evalno in o>.ivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevsečno počuti, pospešuje prebavljo-njo in so priporoča kot vsakdanja dij> t učna pijaca.
Zajamčeno cisti izvleček je in se ne sine primerjati * nobenim likerjem, ker dobrodelno in zdravilno upliva ter vse drttga piekoSa.
Ta jedini domaći proizvod te vrste bi se moral povsodi popolno ceniti iu bi no smel manjkati v nobeni nisi, v Bobtai restavraciji in v nobeni kavarni.
Pristnega prodaja (1870—47)
T. nsna/u-er HLij-u-Tolja-r^I.
Kakoulto Envtaroviau.
"•ggngjTL.ntn'iL mair
S sodi cvička
se prav po ceni prodajo.
Več ee izve" v upravništvu „Slov. Nar.u. (2262-2)
Vzprejmem takoj ali s 1. majnikom 1.1.
odvetniškega uradnika
s spretno pisavo, izvežbanega v navadnih pisarniških poslih.    Plača po zmožnosti od 35 — 50 gld.
331°« X>t~**jL*rot in Treo (2244—4) odvetnik v Postojini.
Oslajena ^^JJ1
^   teatra 10
jedini zaresni kavini nadomestek
se od mnogih znamenitih zdravnikov slednjemu toplo priporoča.
L. Koestlin, Brsgenc.
JOS, KPLAU
izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja
Velika zaloga domačih izdelkov.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo liounio Bftlogo
najfinejših britev, žepnih in druzih nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja.
Ogfersko-hrvatsko delniško pomorsko 2222 parobrodno društvo v Reki.    ,2) |!
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (alagantni, z največjim komfortom oprem Ijeni, električno
raasvH ljoni parniki) v
\ m
vožnje:
V noči od sobote na nedeljo ob 1. uri v Kotor preko Zadra - Spljeta in Gruča. Vsak   torok v Spljet-Metko-vič. Vsak petek v L"sinj-/.adar-Spljet.   Vsako sredo postni parniki v Zader-Spljot in na otoke do Kotor«. Voinl redt se nahajalo v Waldhelm-ovem   , Kondukterju"  itev. 693 604.
LCICKTLOSLICHER CACAO
' • A 1 .1 h ' 1 -   .iK*^ t. C TA iS EV •NMbrli.ii; ■
V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti se še odda v najem   (2270—i)
stanovanje
s 4 lepimi sobami in pritiklinami v III. nadstropja. Vprnfia naj ne nit It lisi nI*. I vvst I n*. 16.
Najnovejše aparate
za izdelavanje sodine vode in pivotoč s tekočo
(2198-2)        ogljikovo kislino
obavlja
Alojzij L6wy, Dunaj. II 3, Stefaniehof.
Tekoča ogljikova kislina prav po coni.
!Važno za vsakogar!
Mamo /.n Z fflri. «;«> Kr.
Ker se popolnoma raipustć naša dunajska zaloga blaga iu tudi vse tukajšnjo podru in icc, imam naročilo, da vso BalOgO rasprodam kar najhitreje in najceneje; prodajam torej odslej naslednje lepe iu prav koristne stvari po nezaslišano nizki ceni, kakor še nikdar,
WA\ N H lil O - fC-ll. HiP kr., in eicer: 1 prima uro, iako elegantno in lepo pozlačeno, točno idočo,
za kar se jamči pismeno za jedno leto; 1 jako elegantno, fino potlačeno verižico; 6 parov jako finih, pristnobarvenih skarpet, za pristno barvo
se jamči;
6 parov dvojno-finih moških ovratnikov iz pristnega platna; ti komadov jako tiuih robcev, za katerih  pristno  barvo se jamči;
H komadov krasnih manset, najnovejše facone, iz prist. platna; 1 elegantno pristno svilnato moško kravato;
1 krasno kravatno iglo s sitnili briljant i;
2 komada  krasnih  m »Dietnih gumbov iz imitiranoga zlita s patentno mehaniko iu
2 komada (»vratnih gumbov. Velikost, barva in Štev. po želji.
I uili  (»skrbi naloga prav po ceni:  jako elegantno američansko miEuo hudihio uro z zvoncem iz pristnega nikla, regulirano na minuto (jamči se pismeno *a 2 leti) za samo 1 gld. To kr. (2218—2) Uaepofiilja proti povzetju zaloga blaga
F. Winiisch, Krakov, poštni predal št. 16/A.
NU. Ako se vzame vsaj S garnitur, se pošljejo poštnine prosto. Neugajajočc Be takoj  vzame nazaj in se takoj  denar vrne.
2lniversa(~tBodega
Dunaj     Univerzalna vinska klet Berlin
BV Direktni uvoz! Prva razpoelljevalnlca! WU
priporoča pod jamstvom za čistit in pristnost svoja Jako fina,stara,uležana spanjaka lnportugalska
bolniška in desertna vina
malage, madeiro, (1029-10) shen*y, port, marsalo, lacrimae Christi.
J'rodaja je v      in '/, steklenicah po izvirnih conah
gospod K ran It i c lil t-r
špecerija v Ljubljani, Florijanake ulice št. 10.
Ijni ekstrakt za uho
n
H     H 'c 1,1 kr. sekund, zdravnika tir. Wl|>«<>lc-n.
9 I Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha M Jb več let a* lorinif, ker odpravi vsako priro-^^^Pr KlulioHt.   uklanja  takoj   nlialt poNluli9
u«..si»i t<»u in vsako hm snu :> .!<■/ ■» : dobiva se proti dop fiiljatvi g;'*1« 1'70 v vsej Avstro-Ogorski trHiiloiiHim po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. To m a y a, v loko ni g. Ant. K ogla iu v mestni lekarni % Za|;rel»u s nudalje pri Zanettl-ju v Trulu ; Jožefu C h r i s t «> f o I e 11 i - j u v fBorlell glavna zaloga: c. kr stara vojna lokama 11» I>iiiim|I F. 1'le ha n-h na Štefanovem trgu št. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z ntisnonim napibom: a« iu kr. »fUmiil. E«lrM%nlla dr. So.rU um l»uim|l. (1H7 J —10)
m
f (1Ma) Ljudevit Borovnil
(18)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem S
se priporoča v izdelovanje vMitlaiivrHtulli  |iiiN<»lt J
za lo M In strelce po najnovejših sistemih pod popol- Z
nitn jamstvom. Tudi pred<*iuje stare samo ki osnice, •
vzprojema  VMkovretnn  po|»t*(a\llia  in jih  točno in J
dolini izvršuje. Vse puške so na c. kr proskufiovalnici m
in od mene preskušene. — Ilaetrovani ooniki zaotonj. •
(••••i:o«c»o*tt©««o*4)^iw:.ai»a>«f c^-»«iiS
4111
Kranjsko društvo za varstvo lova
pozivlje vee one gozdarske in lovako-varstvene organe, ki 80 ei za povzdigo lovskih razmer pridobili poaehn« zaaluge, da vpošljejo avoje prošnje za pre movanjo in pohvalo, katere podeluje društvo ad §. 1, točka d) in f), pravil za I. 1395
do d n o 1. in« J li i 1*:» t. 1.
odborn kranjskoga društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prošnje morajo biti overovljene po predstojniku prosilca in obsegati kratko, jatmo ruzloženje dejanj.
(2249-2) Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
St. 9567.
Volitveni razpis.
(2202—3)
V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno atolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da h« bodo letošnje
dcpolnitvene volitve občinskega sveta
vršile kakor običajno V mestni dvorani, in da bode volil: «lii«; *£0. aprila III. volilni razred, «ln«; aorlla    II. volilni raKrcMl,
• aprila      I. volilni riu.rrd.
vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne.
Ako bode treba Ožje volitve, vršila aa bode dan po prvi volitvi, to je duš 21., oziroma 23. in 25« aprila, tudi od 8. do 12. ure dopoludne v mestni dvorani.
Izstopijo letos iz občinskega sveta nastopili gp. občinski svetovalci: tt) od III. volilnega razreda:      b) od II. volilnega razreda:
llnUkv I von Vladimir, dr. Tavrar Ivan. vltei |il. Zltterer Ulatija:
Dolciirr IDrosluv« Hafner I v ti n. Hi <tl io i» Amlrej, l alc-nl liic'ic' IjffiiaciJ« /nlMiUoirr Jakoli:
c) od I. volilnega razreda: dr. »£l<i»\ eis-Tr*!«'niski liarol.
■•rlrlrie Wiino. Voliti bo torej  III. volilnemu  razredu pet, II. tri in I. pa dva Člana občinskega aveta.
V Ljubljani, dne 18. marca 189G.
Župan: G-rasselli s. r.
IfcjjT Naznanilo obrtovanja. ~5fe3J
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 2oletnem delovanju pri najboljših tvrdkah v velicih mestih, mej drugim v (Jradcu, na Dunaju, v Olomucu, sfZ  Zagrebu, v svojo domovino vrnivsi se, pričel samostojno izvršbo
sobnega in dekoracijskega slikarstva
T7- H-i3VL~blja.in.I_
Priporočam so najuljiulneje za naročila del v vsakojakem slogu modernega sobnega, salonskega In dekoraoljakega allkaratva v mestu in na deželi, z zagotovilom tino izvršbe in nizkih cen.
S spoštovanjem udani (19*28—10)
Ivan Terdan
sobni in dekoracijski slikar, -Ljubljana, Križevniške ulice 9.
8
OInteligentni in krepostni osebi, ki zamore gld. 500 — kavcije v gotovini položiti, nemščine in slovenščine zmožni, O katera ljubljanski prostor in njega ok* lico temeljito pozna O in se posredovalni dejalnosti s poudarkom in spretnostjo Q i/.ključljivo odmeniti zamore, ponudi se s prevzetjem
°    službe poslovodje
(gld 600 — stalne plače in stranski dohodki) priložnost trajno, dosmrtno službo doseči. fj Ponudbe  s  prepisi   spričeval   pod „11.496" Gradec, q
poste restante.
(2213—2)
08
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč).
Mno('(. preskočeno imtetevaln« in oUniiiemlmi »redatvo po teikllt hm* por 11«. lr»|iilli |«*xm1i itd. — Najbolje so je ohnestd pri vseh vnanjili boleznih, kakor: protluu, i< »iniiiicii« ni olri»ucu|ii. avllju in pretCKueuJu ali itd.
Karola "Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih,  kakor pri  koujlh. KOfedth, a»vtu>i,  |)i»sli Ih  itd , če  iM'i'»-|«  |«-Hii.  če  Hlabo   prebai i Ja|«», izvrstno Varovalno »rednivo proti kiiinlui boleaulin.
irittm mmvttMm AS §j*S (1224—f>8)
|af -Prem-vanc   W| — Mnogobrojna pismena priznanja.
l>«>l>nu m> v iHHkl lekarni. (-Itoini zaloga pri |r«lluew la«lelovatel|n
IU. "^Tv^olf-ij-, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Oclcl^V
jako lepo stanovanje
s 3 sobami. U u It i njo. Moliieo asa posle In ilru-pilili Nliraiiiliaml. — Več poizve «e pri lastniku, Parne ulice štev. 10, II nadstropje. (2243—3)
Koroški rimski vrelec
pm-1 vsi h postranskih snovij. je čisto alkalična, vino ne črneča planinska kisla voda, JjeV~ ■•»• |ti n#-|»in n »t trn i *. u it % i>«! 11 redko dobrega okusa in labko proi avljivosti in izvrstna zdravilna kisla voda pri vseh kat ara ličnih holeznih, zlasti za otroke, pri vrntulh, selotMiilli, melturiilb in oltlstulli l>ole/.tiili. Zaloge imajo v LJubljani: M. E. Supan, v Kranja: Varstvena znamka J. Doleno, v Radovljtol: Oton Homanu. (2112)
Zdravilišče posta Kotle (Kottelach), post. Prevali, Koroško
«     Fran Stupica
trgovina z železnino £| v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 1 p'
priporoča svojo veliko zalogo y^
M travers, železniških sin, roman- in portland- Yi J| cementa, štorij za obijanje, vsakovrstnega železa ^ M za vezi, štedilnikov (2122-6) J+
TI in vseh k stavbam potrebnih rečij po jako znižanih conah. J|
Učiteljem,  državnim, občinskim   in zasobnim uradnikom, penzijonistom in trgovcem
podaje pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti  si iti v o j vod v
Jožefa stoječa v'
priliko za izdaten postranski zasl UŽCli, organizacijski in ak viziri jski  uradni ki sc vaprejemajo pod
ugodnimi pogoji, lajiki se najbolje pouče.
Krajni zastopniki se iščejo.
Prijazne ponudbe ravnateljstvu, Dunaj I. Franz Josefsquai 1. (2204—n
Pazi oiij bo na varstveno znamko.
Itnapoftllla ae vaak «lwn pa potil.
Zdravilišče Toplice
na IKIrsLnjsfeerM..
Dolenjske železnice postaja Straža.
Akratoterma z 2S—31° It. jo posebno za pitjo in kopanje pripravna in uspešno delujoča pri protlnu, trpanju, lachlaa, novralgtji, kožnih in ženskih boleznin. Kopalni bastnl in poroelanove banje. Udobno opravljene ■obe za tujce, 1(pralno in druzblnake sobo. V najbližji okolici senčnata ■prehajallioa m lgrallaoa.
Dobra Iu rnicna itnIji v racija. Sezona od dne 1. maja do dne 1. oktobra.
Prospekte in razjasnila daje naslonj
(8926—1)
kopališka uprava.
L Luser-jev obliž za turiste.
in hitro iiph- J**)
edatvo proti   •."'^^   ^/
Dohi v a v lekar^   , c, nab.   >^h " ^
(»otovu II
vaj očo ure
k lir | lili ii<-p|iun>,
auljeiu na pod- ^ . <F
pltttih, petah in >^^ ?r S Vidiki drugim trdim ^/^^J^ • J' priznaliiih praskam      v1^ "V» V*>pisom jo na
koiu j/^^S ^ /glavni ra7.|Misiljalniri:
^J$r L.Schwenk-a lekarna
1850-13 MoldllnK-DunaJ.
Prištini samo, č« imata navod iu oblii varstveno k^auiko in podpio, ki je tu zraven; torej naj »e paai tavrne vso manj vredno ponaredba.
iTmicii * l.)«il»i |anl : .1.
Mayr, Mardctschliiger, U. pl.'l'rnkoczy. ii. PlOOOU, L. Grtičel. v liutlul f oveiu S. pl. Sladović, F. Ilaika; v Kamniku J Močnik;
f < iiioii A. Bnrar, W.
rhuriuwald, J. Bimba-clior; v Hreiah A. Aich-ingor; v Trti u (na Koroškem) 0, Mennor; v lleljnku F. Soholz, Dr. I', kumpt'; v Oorlel Q. li. Pontoni; v VVoiTn-bcricu A. llutli; v Kratil i K Savni k; v Kn«l-K»ui C. E. Andrien; v lilrlji Josip VVarto; v KmU«»vI|IcI A. KohloK; v CelJI K. Gola ; v Cr-
noinl|ut F. Haika.
Uescaiiska pivovarna v Budejevicah na Češkem
ustanovljenu leta 1905
dvorna dobaviteljica Nj. Vel. kralja vviirtemberškega
priporoča svoja od odličnih medicinskih avtoritet kot izborna priznana piva.
G-lavna zaloga:
Gradec, Eggenbergerstrasse 84, Rudolf Specht.
Podrnžna zaloga za Kranjsko: «117-8)
restavrater „Pri Lipi", v Židovskih ulicah št. 5. Oddaja se v sodih in steklenicah (nepasterizovano).
1
JPoslecljvje novosti *~g£JU |
ti
•|«J
»o5 I
Pred škofijo 22
pripo roča (2221—'2)
drašestne novosti v3«-
v
okraskih, gumbih, čipkah, tulih, pajčolanih, trakovih, ovratnicah
%at{or tudi
Svili, slamnikih, cvetlicah in peresih
itd. itd.
Cfc^T JPosladnje irovusti "S^l
M--— .......'
Do I junija in od 1. ttpteglbra stanovanjska tariffl za 251 . znižane.
Zdravi&če
Krapinske Toplice
na Hrvatskem
od zagnrjansko teleSnilks postajo ..Zabok-Krapiiiskc-Tonlicc" oddaljene zajedno uro vožnjo, so odprlo od 1. aprila do konca oktobri. 30 do 35 R. gorko akratoterme, ki eminentno vplivajo pri protinu, živčni ln kolenčni revrai, iu njih posledičnih boleznih, pri lakll, nevralgdjl, kožnih bolesnik i u ranah, kronični Brighitijevl bolezni, otrpnenju. kroničnem materničnem vnetju, eksudatih perinteriualidh ve/.m. Velika basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah m tuš no kopeli, izvrstno urejene potilnioe, masaža, elektrika, svod. zdravilna gimnastika. Priletna stanovanja. Dob rt in nedrair« gostilne; stalna topllska godba, katere oskrbuje godba e. in kr. peepolka nadvojvode Leopolda st. 53. Oblirai Mnftni sprehodi iti. Od l. maja vozijo llednji dan omiiilnisi v Zabok in Polčano Kopsl ski sdravnik dr Pavel pl Oreskovio. Brolurt so dobo v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila poftilja
(8814-8) kopalisčno ravnateljstvo.
Št. 11530.
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samo kol niče, cinkasto in pocinkano ploščevino, vsakovrstna
Razglas.
(2279—1)
V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje na znanj«, da bodo
računi o prejemkih in troških
1. ) mestne klavnice,
2. ) mestnega loterijskega posojila in
3. ) mestnega vodovoda
■a 1895. leto oil danes naprej 11 linij javno razgrnjeni v tukaj inem ekspedita obranom na vpogled.
Pri pretreaovanji in konečni  rešitvi teh  računov vzel  bode občinski svet slnfajue opaske o njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta L,jubijane
dne 14 aprila 1890. Županov namestnik : Vončina
h Otvoritev
8 fntnn
fotoorafskia zaiia Davorina Intti
Prva domača narodna tvrdka.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu, vsem slavnim društvom, dijakom itd.
nasnanj di, da bodom
6. aprilom t. 1.
otvonl svoj popolnoma novi fotografski atelije
na vrtu kamnoseka Vodnika
Atp H' po| olnoina opremljen z najnovejšimi v fotografnko stroko I pa« daj.silili piipravami in dekoracijami.   Na razpolago Bo tudi  sobe za vsprejem
in toaleto,
Bvoj Is bogate iknlnje v tel stroki spopolnil sem 8e na c. kr. učilisfiti /.i f >t".:r iiji> na Dunaju, tuku da bodem z.unngel slavm-mu občinstva postreol rasan z navadnimi slikami tudi s vsomi dragimi najnovejšimi lidelki, tako: ■ fotografijami v rasnih barvah na steklo, porcelan, platno, svilo, lea itd. v platin- in ptgment-tlskn.
Itvrleval bodem tudi vsakovrstne reprodukcije in povečanje slik do naravne velik- sli.
Priporočevajs ■« rn obilen obisk in podpiranje prve narodni fotografske tvrdke, z saopanjam, da me bodi* slavno občinstvo kot sac etnika gotovo pod pi.ilo, z. gutavijem, da bodom Vbc, tudi najsmelejše zalile e točno iu solidno isv lil. (2187 -8) y^
obeno gospodinjstvo
ne bodi brez
Doerifig-ovega mila
s sovo.
V. (1839—a)
Nožno, cisto, nevtralno in jako tolsto
> dosdaj aedreeleni popolnosti js ssiei \"< oeni, ker tra.le se enkrat tako dolgo, kakor hitro se spirajoča druga mila.
Crotov u*|M»h : Lepa polt, svežost in nežnost koža.
Povsod na prodaj za 30 kr.
Le garantirano pristno če ima znak sove.
V Ljublj ni prodajata na debelo Anton Krisper in Vašo Petricić Generalno zastopstvo:  A   MotBch & Co . Dunaj, I, Lugeck Nr. 3.
Važno za vse lastnike voz!
11, dinajiko uoroiaflki Čutibun msU in Icrpetiistftgi ulja.
lovim 7,1 lu&lflOVt pruinmlc in loličftO bli£Q   A ,
Franc pl. Furtenbach '
n Novem MeHtu
Razpošilja a»; tamo v izvirnih  plofičinastih pusica!) po 5 kilogramov.
Cene jedni pušici: (tOM*—i)
V Avstro-Ogerski   poštnino prosto na vsako poA'no poHtujo    rli). 2.50
V Bosno in Hercegovino pošt, prosto na vsako post. postajo     „ 275
V iuoz mstvo  iz razpoAiljalnice v 1 MmajsU-m  Novem M-stu      n 2*25
Sposobnega
solioifatorja
vzprejma  lakoj  advokat dr« Si url Trlllcr ▼
T i» I m i ii II. 2253—'1)
Lepo in dobro se obrestuj oče
posestvo
Ita Bpodll|vm Ši jk Ji-i-^lt«'!«!.   1 '/« urn od Ma-
tibora in l/4 um pe&pota od železniško postaje ,.Bgvdi'Tunnel*, je radi  posestmkove smrti |»o<l
|nliO    Ugodnimi    |>o;.:«»'i    I1.    |inmlc r»ko
liilioj nt*« |>i4»«Ih|. Posestvo! obstoječe iz 56 oral popolnem arandovamga zemljisa (vinograd, p< Ije, travnik in sadni vrt) redne hise, gospodarskega poslopja in 3 vinskih hramov, proda se ob »dnem z živino, krmo in vinom.
Več pove gospod   Verd« Nujovl«*, trgovec v Kranj II« (9958—I)
]>Taijv«mv*J*s. last>ez*
dunajskih klohičnih modelov
18054)    za dame in otroke   vi. (6)
slamnikov brez nakita
Uji —^ v najnovejših oblikah <—
@q cvetlic, trakov in perja itd.
m   Ženski žalni klobuki
j      se v treh urah navede' v modni prodjalnlol
I Karol Recknagel.
Izdelovanje perila
Na debelo!     23 (jOSjlOde, QQSp6 Id Otrokfi.    Na drobno I
3 2
a I
H
T? a
a 3
B
B
o
M
A«
o
ti
H
a
o .M
0) H
,Q
O bo «$
i
e
0
)<nl Hfnn,   fflailka pria, l>,ri '■■vi >■ tri'lc:i    brci llliilllot,
37 vrat, I Itonmrt po kI'1  1 'tO <ln 370 • <ii.ni.id.  n     j,    fiH „13 —
Krnic-«- ni <• T 4  vfiltkoatlll,  It-iliiir r..i,tH) 1  kurami po Kld. I-— <tu 1 '40 6 kuiimil.   „     „    fi*7fi   „ 7*70
H|io«ln|* lilltč« Ki»t«> r.K k<>n|>i>i!<'   fl   Uiil.oi oHiii
t kuril    po (jlrl. — bO do 1 tO A kom.   .     „       I M   „   T BO 19 'i riilitihnv
ifiđ. i -i■» do gid, 9-ao ta pitrov man«■«•«
od fflil   S 80 ilo 4«0 18 hmuMilu« \ Tf lira j uinU 0 v. u.IkI.I 3 it du s
s. *
■ g 3
Ni «d
S < I
p    * a>
n    a H
so    ro K
E 3 i
s £: o
3
r¥ tu
O
o
■a 3 s
S- e
o   s: o
E o
S?    (B S
a i J|
Ž' £■ o" o   « 0 3 O) 9
Za brezhiben kroj iu najsolfdnojso postrežbo jamci Ivrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
/:iln:;ati'lj perila več c. kr. lastniških nniformovaliSč in nni-lormovanja v na&i c. in kr. vojni mornarici.
Srajce za gospode
za kojfl ho tfarantnje, da so do!-nt prilegaj O) iz n-iihnli-ir;;.i materijala, z gladkimi prsi po kjld. 27'f'O, z v frub* nairanimi pr*i po Riti. 2'J"— 12 komadov, prodaja prntuptno i/, zaloge »H pa narejeno po neti kakor tudi Dajflneiie in najpoliiluejo (1831—7)
v ovratnikih in mansetah.
Henrik Kenda, Ljubljana.
Akviziter j a
za življenski oddelek proti plači 1200 gld. jc upravnini vzprejme
g-eneralni zastop banke „Slavije««
V Xa3"U."blja,IlI. i2215>^)
Največje skladišče
raznega semena
n. p : nemške, štajerske, inkaruat, turške in travniške detelje, raznih vrat pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma zg sivino; travnega s6mena za suhe, mokre, pe. mi'i ne in glin ovit* travnika; velika izbira semena za salato, kumare, peteršilj, zeleno, Sladki grah, fižol in vse druge vrste semena, za  zelenjad. —   1'roseč  mnogobrojnepa posets
(2018—8)
Praško domače mazilo
« ■ l HSS   II llaSSajSjesssaas»a*MajaMejBME3Bi
(1700) las lekarne b (8)
l^rn^ner- j«, Pi*Bgl
je staru, najproj v Pragi rabljeno domače zdravih*, kntero ohrani rane čiste in varuje vnetju in hohčino manjia t< r hladi. «- V puticah po 35 in 25 kr. Fo pcštl 6 kr voi. Razpošilja bo vsak dan.
■;X'-^3^SS^ižrv^^a6^        «1** I i t-mhalazo iniiij>> 'vv^v^lKg^^8BKp^rV    zraven »toječn zakonito 4 depoiiovnno var«tvei:o
znamko.
Glavna zaloga:
B. Fragner, lekarna Mpri črnem orlu", v Pragi,
^Mala stran,   ogel Sporner jeve ulice 20;?.
"J-
«»«««««««0««««««««««««««««««
"   D"- E. ŠLA JMER *
naznanja, da ordinnje zopet od dne 20. t. m. *Jr naprej (od 12.—1, ure.). j &
Izvzemši „pro Consilio" druge privatne x ^ prakse do nedoločenega časa ne prevzame. ^
Matija Gerber
(Josip C. Gerber) trgovina s šotakimi knjigami, pisalnim orod;em in papirjem, največja zalogi slovenskih in nemških molitvanikov, galanterijska knjigovezu ca v Ljubljani
8i oso j h prijaviti, da se njfRi.va prr>dajalnica od danes naprej do om- it'MK^ ko brde dogotovljniia DJegoVA nova hiSa na Konpjreain-m
trj^u st. 4, nsbajs
iiiiopi al I Nlttrl IiInI (8199—8)
ter se najtoplije priporoma slavnemu p. n. občinstvu.
V:,+ ^A +  A+   4.       4. 4. -k X A J. J.  J.       4. J. .-.
.*, «r» *?» *t<t <*x* *x* •»*       •••       *t* •* »r» • * »x» »i* '(* k<» »■#       b< ... • • . •*'
4:
*r
- <
• • »
• •, i
■; I ra
Kranjska stavbinski družba.
..._^*o»---.....
S tem dajemo na prijazno znanja, da smo po reorganizaciji in pnmnožitvi tehniškega in administrativnega vod stva pri naši stavbinski družbi mesto nmr ega ravnatelja ^n^()oda Ivlaksa IKZr^nnesi-jst oddali po svoji odiuni strokovnja^ki delavnosti in posebno po v zadmih lftih pod njegovim osobnim vodstvom izvršni zgradbi Impo« zantne finanone in poŠtnn  palače v Trstu  tudi tukaj dobro
gnanemu arhitekta gospodu
Rudolfu Gobel-u
istol.iko smo v svojo službo pridobili kot stavbinskegi mnjHtra in stavbinakega vod telja gospoda Pranca IKZ=-"U.d.®l^, ki jo poprej več let v jednaki lastnosti deloval pri Union-stavbinski družbi na Dunaju /, najboljaun Vspebom. Ker ostare tudi arhitekt in stavbinski mojster gospod Ant:n "^^7"olf v nafii tehniški pisarni, rni si rno, da po združitvi tako izbornih, mejsebnjrto se dopol-nujoi'ib vodilnih mori, zatnoromo ustreči na nas stavljenim sshtevsm glede vsuke viste stnvbinskih del v Ljubljani kakor tuli zunai najtočneje, najceneje in najveatneje.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1890
(_>u-2, Upravni svet.
»
m*
::■::' :::
. . ■
• • *
Občno kot rmjboljši priznani izdelki
oifratriiki,/manšete in srajce
zakonito
in i6 prodajajo
prodajalnicah za moško
v tu iu
našo flSaaaar^
zavarovano
Hi/L.. JOSS & X-OWEU3THXlSr
v najboljših
modno in platneno blago
inozemstvu.
TO
Na dr obuo se pri nas ne prodaja.
B p'^''
Izdajatelj in odgovorni nroduik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".