izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, «efon 60824. Pošt. pred. (ca «Ua postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst. 13978341 Poštnina plačana v gotovini D N I NOVI LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1697 TRST, ČETRTEK 22. JUNIJA 1989 LET. XXXIX. Deželni tajnik Slovenske skupnosti o volilnih izidih Slovenska skupnost je z volilnimi izidi Za obnovitev evropskega parlamenta zelo z.ad°voljna. Lista manjšin »Federalizem« Vonovno izvolila svojega predstavnika v Evropski parlament v Strassburgu. Po °ssdanjih podatkih bo to v prvem delu ^andata sardinski politik Mario Melis. O-rarLili smo 0,6 odstotka v vsedržavnem perilu, kljub nižji udeležbi pa smo številč- 0 še napredovali. Pred petimi leti je ime-,a Usta manjšin 190.879 glasov, zdaj pa jih Prejela 207.607. V okrožju severovzhod-Italije se je odstotek vovečal od 0.2 va ’®» tako da je to okrožje drugo najmoč-^jše v Italiji. Kar zadeva vsedržavne izi-e> srno zadovoljni tudi s prodornim uspe-0rn referenduma, za katerega smo tudi mi 'jVl?tovali volivcem, naj glasujejo »da«. V Furlaniji - Julijski krajini smo v od-t?tkih izboljšali prejšnje izide, čeprav je delež furlanskih glasov skromen. Pri Parlamentarnih volitvah leta 1987 je ime-a Usta manjšin 0,7 odstotka, na prejšnjih evropskih 0,9 odstotka, zdaj pa točno en ° včerajšnje Evrope, protimanjšinstva, uPni kandidat socialistov in Liste za Trst °du- Camber. Predsednik Socialistične zveze delov-ljudstva Slovenije Jože Smole se je j aeležil v nedeljo, 18. t.m., prireditve ob jftošnjem občnem zboru Narodnega sveta °roških Slovencev in počastitve spomina gr- Jožka Tischlerja ob 10-letnici smrti. vm9le je v Celovcu dejal, da so v Slonji po vojni napačno ocenili delo in , ališča dr. Tischlerja, kasneje pa se je izdalo, da so bila ta stališča pravilna. EVROPSKE VOLITVE 1989 EVROPSKE VOLITVE 1984 Stranke sedeži sedeži razlika KD 27 26 + 1 KPI 22 27 —5 PSI 12 9 + 3 PRI-PLI 4 5 —1 MSI 4 S —1 PSDI 2 3 —1 ZELENI 3 ZELENI MAVRICA 2 LOMBARDSKA LIGA 2 DP 1 1 - ANTIPROHIBICIONISTI 1 1 FEDERALIZEM * 1 1 Skupno 81 1 Lista manjšin, pri kateri sodeluje tudi Slovenska skupnost. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 25. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik: 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9 45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Beneški lev« (Dimitrij Kralj); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srečko Kosovel: »Pisma domačim.« Pripoveduje Vladimir Jurc; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 17.00 Pavel Lužan: »Novo življenje.« Radijska komedija; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 26. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročilo in deželna kronika; 8.10 »Mal' položi dar domu na oltar«; 9.15 Otroški kc-tiček: »Vitez na obisku« (Miroslav Košuta); 10.C0 Poročila in pregled tiska; 12.00 Atilij Kralj: »Mogočne sanje«; 12.40 Mešani zbor Citta di Parma vodi Mario Fulgoni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.00 Roman v nadaljevanjih. Alojz Rebula: »Duh Velikih jezer«; 15.30 »Utrinki«; 16.00 In ti, kam poj-deš v soboto zvečer?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 27. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: »Vitez na obisku« (Miroslav Košuta); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 2enski zbor Citta di Parma; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poroči a in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!«; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanje za današnji čas; 16.00 »Kulturnopolitiki« v kuhinji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jožko Lukeš: »Neverjetna zgodba«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 28. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: »Vitez na obisku« (Miroslav Košuta); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapijv, 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radjski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Iz zemlje gre v trto — o poeziji; 16 03 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Spomini Staneta Kavčiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 29. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: »Deček Kristjan in mornar brez glave« (Bruna Pertot); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 12.40 Komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.03 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 »Utrinki«; 16.00 Koroški portreti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Muzejstvo na Slovenskem; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 30. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: »Deček Kristjan in mornar brez glave« (Bruna Pertot); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Film in njegova vloga v raši družbi; 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Poroči'a in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 1. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Deček Kristjan in mornar brez glave« (Bruna Pertot); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in dežeina kronika; 15.00 Sobotni razmislek; 16.30 France Bučar: Problemi sodobre družbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.C0 Sonatina za glas in klavir v interpretaciji Adrijana Rustje; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Volitve po drug V ostalih državah članicah Evropske skupnosti so evropske volitve, ob potrjeni splošno zelo nizki udeležbi, prinesle več velikih pretresov. V Veliki Britaniji je konservativna stranka ministrske predsednice Thatcherjeve izgubila volitve, močno pa so napredovali laburisti, ki imajo glede evropskega združevanja bolj odprta stališča. Tzidi niso dokončni. Po dosedanjih podatkih so konservativci dosegli naj slabši rezultat v tem stoletju, in sicer 34%, laburisti pa so poskočili na 39%. Na tretje mesto so se prepričljivo uvrstili zeleni s 14%, medtem ko so socialni in liberalni demokrati odnesli 6%. V Grčiji, kjer so bile evropske in parlamentarne volitve, je bil po osmih letih poražen socialistični ministrski predsednik Papandreu. Njegovo stranko so med drugim hudo oškodovali nekateri škandali vidnih predstavnikov. Vseh glasovnic še niso prešteli. Na evropskih volitvah je po dosedanjih podatkih socialistična stranka, ki je imela obsolutno večino, padla na 38,6 odstotka, konservativci pa so prejeli 45,2 odstotka. Na tretjem mestu je levičarska koalicija s komunisti, kar zagotavlja levici večino. V Franciji je prepričljivo zmagala sre-dinsko-desničarska koalicija, ki jo je vodil bivši predsednik, liberalec Giscard d’E-staing, ki je prehitel socialiste s 26 sedeži proti 22. Socialisti so vsekakor napredovali glede na lastne izide izpred petih let. Nanovo so si devet sedežev priborili zeleni. Komunisti so padli od 10 na 7 sedežev. Na- I cionalna fronta je ohranila 10 mest, cen-i tristi Simone Veilove so dobili 7 sedežev. Za Zahodno Nemčijo je značilna uveljavitev skrajno desničarskih republikancev, ki so prodrli v evropski parlament s sedmimi odstotki glasov in protiintegracij-skim programom. To je vzbudilo splošno zaskrbljenost. Kohlova krščansko demokratska stranka je krepko nazadovala ta- lko glede na prejšnje evropske kot glede na zadnje parlamentarne volitve. Zdaj i-ma knaclerjeva stranka 29,6 odstotka gla-sov, medtem ko so ohranili socialisti dobrih 37%. Krščanski socialci so stabilni pri dobrih osmih odstotkih, ravno tako zeleni, ki so prejeli 8,4% z rahlim napredovanjem-Liberalci so izboljšali evropske izide, a so krepko padli z ozirom na parlamentarne volitve pred dvema letoma. Zdaj imajo 5,6 odstotka in se torej s prebitjem omejitve 5% spet vračajo v evropski parlament. Sedeži v Zahodni Nemčiji so tako porazdeljeni; Krščanski demokrati in krščanski socialci 32 mest (prej 41), socialdemokrati 31 (prej 33), zeleni 8 (prej 7), republikanci na novo 6, liberalci na novo 4. Španija je potrdila premoč socialistov ministrskega predsednika Gonzalesa, na čeprav so izgubili en sedež. Imajo jih 28-Od 17 na 15 sedežev so šli desno usmerjeni predstavniki ljudske stranke, od 7 na 5 združeni demokratski center, združena levica s komunisti je napredovala od treh na 4 sedeže. Regionalistične skupine so P°' trdile ali utrdile pozicije. Na Portugalskem so volivci kaznovali vladno socialnodemokratsko stranko in nagradili opozicijske socialiste. Ob še nedo-končnih izidih so socialni demokrati padli od dobrih 37 na skoraj 33 odstotkov, izgubili so eno mesto v evropskem parlamentu, kjer jih bodo imeli 9, socialisti so pridobili šest odstotkov in bodo imeli 7 ali 8 sedežev v Strassburgu (prej 6). Ostali dve skupini sta ostali pri svojem. Na Nizozemskem so zmagali krščanski socialci ministrskega predsednika Lubber-sa, pa čeprav je njegova vlada v krizi. 6-septembra bodo namreč predčasne volitve-Krščanski socialci imajo 10 mest, socialisti 8, liberalci, ki so nazadovali, 3. Sledijo manjše skupine. V Belgiji so po nedokončnih podatkih izgubili socialisti eno mesto in jih imajo dalje na 8. strani ® Mnogo presenečenj, nobenih... Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani in ima v novem evropskem parlamentu tri poslance več kot doslej. Tretje presenečenje je neuspeh volilnega zavezništva med republikanci, liberalci in radikalcem Panello. Verjetno je prav prisotnost takšne politične osebnosti, kot je radikalni prvak, odvrnila lepo število konservativnih volivcev od novega volilnega zavezništva. Veliko presenečenje vsekakor predstavlja uspeh obeh zelenih list, ki imata v novem parlamentu v Strasbourgu skupno kar pet poslancev. Uveljavitev zelenih | morda predstavlja edino veliko novost v | italijanskem političnem življenju, zlasti v smislu opozorila italijanskim tradicionalnim strankam, da morajo posvečati mnogo več pozornosti problemom, ki so pri srcu »zelenim«, predvsem ekološkim problemom. Krščanska demokracija ostaja tudi po I teh volitvah stranka relativne večine. V primerjavi z volitvami leta 1984 ima zdaj v Strasbourgu enega poslanca več, a je nazadovala tako v odstotkih kot številu prejetih glasov. Na koncu omenimo še listo »Federali-zem«, na kateri so bili tudi kandidati slovenske narodnosti, ki jih je predlagala Slovenska skupnost. Lista je dosegla svoj cilj in izvolila svojega evropskega poslanca. To je jamstvo, da bo v zboru v Strasbourgu prisotna tudi problematika slovenske narodne skupnosti v Italiji. (Na te] strani objavljamo na drugem mestu uradno izjavo deželnega tajnika Ssk Jevnikar-ja o izidu evropskih volitev). Na referendumu se je ogromna večina volilnega zbora izrekla za priznanje večje pristojnosti evropskemu parlamentu. V deželni upravi Furlanije Julijske krajine se začenja kriza. Sprožili so jo socialisti. Stanje na Kitajskem Kitajskemu partijskemu tajniku Zhau Zijangu ne grozi proces zaradi protirevolucionarnih dejanj, temveč le izguba mesta in partijski disciplinski ukrep. Tako je dal vsaj razumeti glasnik kitajske vlade v intervjuju za ameriško televizijsko omrežil Tajnikovega imena sicer ni izrekel, pač Pa je dejal, da je nekaj najvišjih partijskih Predstavnikov storilo napako s tem, da so Podprli manifestacije, zaradi česar jih bo Partija podvrgla svoji presoji. Zhao in nekateri drugi partijski voditelji so izginili |2 javnosti, odkar sta predsednik Šangkun ministrski predsednik Li Peng 19. maja proglasila obsedno stanje. Kanadski zunanji minister Clark je v Parlamentarni razpravi poudaril, da bo Kanada nudila zatočišče vsem kitajskim r^plomatom in funkcionarjem, ki so v tu-zaprosili za politično zatočišče oziroma zaščito, če se bodo obrnili do kanadskih predstavnikov. Slovenska ustavna komisija Socialistična republika Slovenija je v sMopu jugoslovanske federacije na osnovi celovite, trajne in neodtujljive pravice slo-yenskega naroda do samoodločbe, ki vklju-Cuje tudi pravico do odcepitve in združenja. Tako se glasi eden najpomembnei-m Popravkov k republiški ustavi, ki ga je sprejela ustavna komisija slovenske skupine. Ob koncu tridnevnega dela se je ko-1 trdi, da bi deželna vlada morala preklicati svoje fisija lotila družbeno-političnega dela spre-! pismo Sz Bor. ^emb in dopolnil k ustavi. Člani konusre Iz delovanja deželnega svetovalca Slovenske skupnosti B. Brezigarja RABA SLOVENSKEGA JEZIKA V ODNOSIH Z DEŽELO Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je naslovil na deželno vlado vprašanje o rabi slovenskega jezika v odnosih z deželno upravo. Svetovalec ugotavlja, da je Služba za rekreativne in športne dejavnosti povabila dne 12. junija 1989 pravnega zastopnika Športnega združenja BOR v Trstu, naj se zglasi v njenih uradih zaradi prispevka, ki ga je za leto 1988 prejelo Združenje po deželnem zakonu 42/80, čl. 18 a). Računski dvor je namreč imel v tej zvezi pripombe, ki so bile v prepisu tudi priložene vabilu. Rečeno je tudi bilo, da bo morebitna odsotnost predstavnika Združenja srna-trana za pooblastilo, naj se začne postopek za izterjatev vsote, ki jo je Združenje že prejelo, pri čemer bo treba upoštevati še obresti. Svetovalec Brezigar je poudaril, da je Računski dvor zavzel takšno stališče, ker je bila prošnja za prispevek napisana v slovenskem jeziku. Zato svetovalec vprašuje deželni odbor, ali ne namerava vztrajati pri stališču, ki ga je bila zavzela deželna vlada glede pripombe v slovenskem jeziku v zvezi z izvršilnim načrtom za gradnjo sinhrotrona. To pomeni, pravi svetovalec Slovenske skupnosti, da je deželna vlada tedaj smatrala za zakonite spise in listine, ki so bili sestavljeni v slovenskem jeziku. Zato sprašuje, ali ne namerava odgovoriti na pripombe Računskega dvora z zahtevo, naj ta celotno zadevo ponovno prouči, pri čemer naj vztraja pri : stališču, da je prošnja v slovenskem jeziku po-I vsem zakonita. Na koncu slovenski svetovalec So se tudi odločili za novo slovensko him- tl°- ki bo Prešernova »Zdravica«, za kate-Fj3 se je izrekla večina med javno razpravo. pa se tiče samoupravnih določil delav-?ev. ki so veljala samo za družbena Dodaja, so sklenili, da pritičeio tudi de^v-ostalih oblik lastnine. V zvezi z izbir-sistemom so določili, da mora edina Jugova oblika postati neposredni izbor, ar Domeni konec delegatskega sistema, /deloma je treba tudi ostati pri odprtih *arididatnih listah. 40-LETNICA NSKS ^ Narodni svet Koroških Slovencev je 18. •tti. praznoval v Celovcu 40-le+nico ns+a-^vitve. Na slavnostni akademiii v Slom-°vem domu so se spomnili tudi 10-1 etniji strirti ustanovitelja in prvega nredsed-NSKS dr. Jožka Tischleria. Akademi-J0 so oblikovali tamburaški ansambel Je- ' Baško jezero, otroški pevski zbor Š1ro- 11 an, mešani pevski zbor Jakob Petelin aHUs jn megani pevski zbor Podjuna iz Uberka. Slavnostna govornika st=i bila Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž ^rilc in predsednik Krščanske kulturne Veze Janko Zerzer. Pred tem je bil v istih prostorih red-1 °bčni zbor te krovne organizacije. Med so volili novo predsedstvo, osredji in nadzorni odbor ter odobrili resolu-lje o aktualnih vprašanjih koroških Slojev. NESTRPNOST IN NASILJE NAD MLADOLETNIKI Svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezi- | kar srednje starosti z žaljivimi izrazi napadel I mladinki, ki sta govorili slovensko. Svetovalec j Brezigar ugotavlja, da gre za primer nestrpnosti, ki je tudi posledica politične napetosti, katero povzročajo nekatere krajevne politične sile. Takšna dejanja so v kričečem nasprotju s splošnimi človečanskimi pravicami, zlasti v nasprotju z mednarodno konvencijo o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije, ki jo je ratificiral italijanski parlament dne 13. oktobra 1975, z zakonom štev. 654. Poslanec Brezigar zato poziva deželno vlado, | naj odločno obsodi primere politične nestrpnosti in naj poskrbi, da bo širša javnost seznanjena z vsebino mednarodnih pogodb in sporazumov, ki jih je potrdil italijanski parlament in ki se tičejo vprašanj človekovih pravic, s posebnim ozirom na pravico do rabe materinskega jezika. ČESTITKE NOVOIZVOLJENEMU EVROPSKEMU POSLANCU Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar in deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar sta naslovila na novoizvoljenega evropskega poslanca Maria Melisa, kandidata na listi »Federalizem«, iskrene čestitke. Lista manjšin je povečala število glasov v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami, kar pomeni, da manjšine potrjujejo svojo voljo po ohranitvi predstavništva v evropskem parlamentu. Predstavnika Slovenske skupnosti izražata prepričanje, da bo prisotnost Maria Melisa v evropskem parlamentu prispevala k večjemu zanimanju evropskih institucij za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Poverjeni ministrski predsednik De Mita je začel s posveti za sestavo nove vlade. De Mita in njegova vlada sta odstopila gar je naslovil na deželno vlado vprašanje v zve- 18. maja. Reševanje krize se dejansko za-zi z dogodkom, ki se je pripetil 31. maja ob 13.40 čenja, kot vidimo, šele po evropskih vo-na tržaškem mestnem avtobusu. Tedaj je moža- | litvah. Slovensko javno mnenje Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je objavil prve rezultate letošnje raziskave »Slovensko javno mnenje«. Ker je skupščina naročila Centru, naj tokrat razišče tudi poglede na spreminjanje ustave in nekatera politična vprašanja, so najprej predstavili ta del poizvedbe. Osnovno spoznanje ekipe sociologov, ki jo sestavljajo Niko Toš, Zdenko Roter, Peter Klinar, Boštjan Markič in sodelavci, je, da so Slovenci čedalje bolj kritični, osveščeni in angažirani. Mednarodne primerjave kažejo, da je v ključkih točkah zavest povprečnega Slovenca usklajena z zavestjo državljanov Zahodne Evrope. Pokazalo se ie tudi, da kar 85 odstotkov Slovencev podpira formalni vstop Jugoslavije v Evropsko skupnost. Kar zadeva življenje v Jugoslaviji, je 90 odstotkov vprašanih izjavilo, da si želi, da vsak narod v Jugoslaviji oblikuje svojo lastno ureditev političnega življenja in gospodarstva. Dobra polovica zahteva drugačen sociali- zem s tržnim gospodarstvom in svobodnim političnim življenjem. Skoro petina pa je brez pomislekov za preosnovo družbe po zahodnem modelu. Kar 70 odstotkov vprašanih podpira slovensko politično vodstvo v prizadevanjih za razvoj Slovenije v jugoslovanski federaciji. Kaki nasilni zamenjavi političnega vrha v Sloveniji bi se uprle tri četrtine. Javno mnenje pa se od političnega vodstva distancira, kar zadeva ljublianski proces proti Janši in tovarišem. Polovica Slovencev ne odobrava prepovedi protestnega zborovanja na Kongresnem trgu. Skoraj toliko jih podpira tam sprejete predloge Odbora za varstvo človekovih pravic. 37 odstotkov vprašanih snrejema tudi poziv k državljanski nepokorščini. Kar zadeva ustavo, je za večino jezik predlagateljev preveč zapleten in nerazumljiv. Večinsko mnenje podpira izvirno formuliranje slovenske ustave in hoče o tem soodločati. Dobra tretjina želi referendum dalje na 8. strani ■ GOSTOVANJE MOŠKEGA ZBORA VALENTIN VODNIK IZ DOLINE V NEMČIJI V nedeljo, 18. t.m., se je moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline vrnil z lepega gostovanja v Zahodni Nemčiji. Na pot je skoraj 40 pevcev z dirigentom Bogdanom Kraljem in nekaj spremljevalci odšlo v sredo, 14. junija. Četrtek je bil posvečen ogledu Miinchna, v petek zjutraj pa je bilo pomenljivo srečanje pri Ingol-stadtu na Bavarskem, do koder vodi naftovod, ki ima svoj terminal v Tržaškem zalivu, rezervoarje pa pretežno v dolinski občini. Zbor je zapel med slovesnostjo, ki je želela utrditi stike med krajema, ki ju povezuje naftovod, ko sta spregovorila še domači župan in župan Edvin Švab iz Doline. Glavna točka potovanja pa je bilo mesto Giessen pri Frankfurtu. S tamkajšnjo mešano pevsko skupino Bauerscher Ge-sangverein, ki praznuje letos 125-letnico obstoja, imajo dolinski pevci že vrsto let dobre stike. Leta 1981 je nemška skupina gostovala v Dolini, naslednjega leta je o-bisk vrnil moški zbor Valentin Vodnik. Za praznovanje 125-letnice pa so pevci iz Gies-sna priredili v petek, 16., zvečer slavnostni koncert z revijo 16 zborov. Najprej je nastopil zbor gostiteljev, zvrstili so se zbori iz številnih bližnjih krajev, kot častni gost pa dolinski moški zbor. Izvedel je štiri slovenske pesmi. V soboto, 17. t.m., pa so bili dolinski pevci gostje moškega zbora »Teutonia« iz bližnjega kraja Villmar. Ta zbor praznuje letos 153-letnico. Pripravil je svoj celovečerni koncert s točkami, ki so jih izvedli tudi solisti s spremljavo klavirja in klarineta. Na oder pa je stopil še moški zbor Valentin Vodnik in predstavil številnemu občinstvu polurni spored slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter nekaj polifon-skih in drugih skladb. »PESEM V ZALIVU« V DEVINU V Devinu so v teku še zadnje priprave na pevsko revijo »Pesem v zalivu«, ki bo v petek, 23. t.m., pred vaško cerkvijo. Revijo prirejata pevska zbora »Fantje izpod Grmade« in »Dekliški zbor Devin«, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela občina Devin - Nabrežina. Nastopili bodo mešani zbor »Milan Pertot« iz Bar-kovelj, moški zbor »Ermes Grion« iz Tržiča in mešani zbor »Obala« iz Kopra. Nastop doberdobskega pevskega zbora 'Hrast’ pa bo odpadel zaradi zadržanosti številnih pevcev in samega pevovodje Hilarija Lavrenčiča. V petek pod večer se torej v Devinu o-beta zanimivo pevsko doživetje, saj se bodo zbori predstavili s skrbno izbranim sporedom. Začetek je predviden za 20.30. V primeru slabega vremena pa bo revija v prostorih nove osnovne šole v Devinu. VOLITVE PO DRUGIH DRŽAVAH ■ nadaljevanje z 2. strani sedem. Krščanski socialci ostajajo pri šestih sedežih, liberalci pri petih, zeleni imajo tudi pet mest (eno so pridobili), flamska stranka pa bi morala ohraniti svoj sedež. Dr. Sardoč počiva v rojstnem Slivneoi Znani slovenski rodoljub, veliki borec za slovenske pravice in obsojenec na drugem tržaškem procesu, zobozdravnik, doktor Dorče Sardoč, ki je umrl pred letom ni, od 17. t.m. počiva na slivenskem pokopališču. Izpolnjena mu je bila tako želja, da bi bil pokopan v rojstni vasi. Poleg sorodnikov in znancev se je od njega poslovila tudi vaška skupnost. V cerkvi svete Magdalene in ob odprtem grobu mu je v slovo zapel moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«. Njihov pevovodja Ivo Kralj pa je kot domačin obudil vrsto osebnih spominov na pokojnega, ki se je vedno čutil tesno povezanega s slivensko stvarnostjo. Takole je dejal: »Pred letom dni, to je 17. junija 1988, je širšo slovensko javnost prizadela vest, da je v Gorici umrl dr. Dorče Sardoč. Kdo ni poznal prijaznega in vedno nasmejanega dr. Sardoča? Imel sem čast in srečo, da sva večkrat skupaj kramljala in si pri kozarcu dobre kaplje nazdravila. Torej, prav kot dva pristna Slivenca. Danes pa, ko ga sprejemamo v svojo rojstno vas, čutim dolžnost, da ob tej priložnosti preberem nekaj vrstic v spomin in znak spoštovanja do pokojnega. Slivenci pozdravljamo dragega sovaščana! Ponosni smo, da si je želel biti pokopan v svoji rojstni vasi, še posebno, če pomislimo na njegovo dolgo življenje, v kate-j rem. je marsikaj neprijetnega okusil. Vsi poznamo njegovo zgodovino^ vendar dovolite mi, da omenim samo nekaj važnejših letnic. Rodil se je v Slivnem leta 1898. Leta 1928 so ga fašistične oblasti konfinirale na otok Lipari, leta 1940 so ga zaprli in ga z drugimi postavili pred sodnike drugega tržaškega procesa. Obsodili so ga na smrt, nato pa pomilostili na dosmrtno ječo skupaj s Čermeljem, Kavsom in ščuko. P°' slali so ga na otok Santo Stefano, kjer so ga leta 1943 zavezniki osvobodili. Leta 1980 je svoje spomine pripovedoval po radiu Trst A in po posnetkih je Li-da Turk pripravila knjigo "Tigrova sled • S svojim prizadevnim in bogatim delovanjem je torej veliko prispeval na poetičnem in narodnem polju. Slivenci vemo, da mu je njegova rojstna vas veliko pomenila. Znan je njegov šaljivi odgovor na vprašanje: ”Kje pa ie. Slivno?”, ko je odgovoril "Trst je Prl Slivnem!” Zanimivo je tudi, kar nam je sam pri' povedoval, da si je vedno snel klobuk z glave v znak spoštovanja do svoje rojstne vasi, ko se je vozil iz Trsta proti Gorici ali v obratni smeri mimo Slivnega. v Povedal je tudi, da je šel večkrat peS iz Trsta mimo Slivnega v Gorico ali pa bratno. Spominjal se je celo ledinskih l' men, na primer: Skrla, Dol, Vršič, Skrru-ca itd. Ta imena so mu ostala v spominu izza časa študentovskih počitnic, ko je pa-stiroval s prijatelji iz Slivnega. Vsakokrat, ko sva se srečala, je z zani-mnajem povpraševal po Slivencih in kaj da je novega v vasi. Zadnjikrat pa, ko sva se srečala v So-vodnjah pri Gorici, mi je rekel: "Ja, Kralj, ko bom jaz umrl, boste pa zapeli ’Oj, Triglav moj dom’. Mislil sem, da se šali, pa 111 bilo tako! Dragi dr. Sardoč. Zal mi je, da dalje na 8. strani ® 90 let Janeza Martinčevga Prav zadnjo nedeljo (18. t.m.) je v krogu svojih dragih v Nabrežini praznoval svojo devetdesetletnico Janez Gruden (Martinčev), ribič in še vedno dovolj pri zdravju, da ni nikomur v napoto. Nasprotno, še vedno kaj dela doma in se od časa do časa še vrača v svoj Breg, k svojemu morju. Da, morje je bil eden smislov njegovega dolgega življenja. 2e kot mlad fant, potem ko se je udeležil bojev v prvi svetovni vojni, kjer je bil tudi zajet, je vzljubil morje, kateremu se je dokončno posvetil, ko je v eni noči izgubil v viharju brata in očeta. Spominjam se ga, ko je z urnim korakom, z ribiško kapo na glavi in s suknjičem pod pazduho hitel večkrat na dan v Breg. Nikoli truden, vedno dobre volje je često vzel na svojo ščifo tudi nas »mularijo« in s krepkimi zamahi lahkotno veslal po našem lepem morju. Seveda, takrat še ni bilo portiča v nabrežinskem Bregu in treba je bilo vsak večer spraviti ščifo na suho: eden, močnejši je vrtel škripec, drugi so postavljali valje pod barko, da je lepše drsela, večina otrok pa je bila bolj v napoto. Tako se ga spominjam iz svojih otroških let in prav tak je še danes, tudi če mu leta ne dovoljujejo več takih naporov, kot jih je bil vajen. Njegov um pa je še vedn° bister in se zanima prav za vse delovanje v vasi in širši okolici, zlasti ko to zadeva našo skupnost. V svojem življenju je naš Janez veliko prestal, saj je poleg že omenjene družin-ske nesreče, zgubil še sina, ki je prezgodaj v zrelih letih na hitro zapustil vdovo in dva otroka. Vse to pa mu ni odvzelo tiste prirojene prijaznosti in dobrote. Njegova največja skrb je, ko prideš mimo njegO' vega doma, da te povabi na kozarec domačega in največkrat ti ponudi še komaj Pe' čeno, svežo ribo ali domači narezek. Še na mnoga leta Janez! Antek Orgelski večer v Podgori Slovenski center za glasbeno vzgojo iz i stili trije ugledni glasbeniki: Komel, Branice, ki se je lani poimenoval po glasbe-j tuž in Filej. Posrečena je bila zato tudi iz- juku in skladatelju Emilu Komelu, je tudi etos ob zaključnih nastopih učencev do-azal, da postaja pomemben oblikovalec § asbene vzgoje na Goriškem. Zadnji tak nastop je bil v župnijski Cerkvi v Podgori v četrtek, 15. junija, ko bira podgorskih orgel, saj so to dejansko bile orgle, pri katerih je igral Lojze Bratuž, med drugim tudi nadzornik cerkvenih pevskih zborov na Goriškem ter vzgojitelj številnih organistov pretekle generacije. Podgorske orgle so še kar zadovoljive tu- ®e.je zvrstilo°pet gojencev orgelskega te-jdi ™ glasbenega vidika in so omogočile aJa. Ze to dejstvo, da je šola uvedla tudi gelski tečaj, je izrednega pomena za na-s° stvarnost, saj je znano, da opravljajo or-§anisti pomembno družbeno službo v ko-rist župnijskih skupnosti. - V Podgori uči mlade organiste prof. tefan Mauri, v Gorici pa prof. Dimitrij ttejc. V j • c t' i vladanje orgelske tehnike in tudi smisel v uvodnem pozdravu ie prof. Franka i_t ■ -n • - i pr._ 1 «11. -7 o nnnrnhhnnin hor*Trnih i ri 7irnnnih 7mnrr. sdvec v imenu glasbene šole »Emil Ko- nastopajočim primerno izbiro registrov Kot prvi se je predstavil Michele To-masin. Sledil je nastop Mitje Bandellija ter Emanuele Barbangela. Vse tri uči prof. Mauri. V drugem delu sporeda sta nastopili Tanja Rebula in Olga Tavčar, ki ju uči prof. Rejc. Nastopajoči so pokazali dokajšnje ob- 2, ftiel« poudarila, da hoče center nadaljeva- za uporabljanje barvnih in zvočnih zmogljivosti podgorskih orgel. Izvajani spore- 2 dediščino, ki so jo na Goriškem žapu- ? s° bili dokaj zahtevni. Slišali smo sklad-> j | be Bungarta, Mozarta, Stanka Premrla, ki '' ------------------------------------ je bil žal tudi edini izvajani slovenski skla- * ewn datelj, ter še Giazotta. Na sporedu pa so S TU O kjie tudi skladbe slavnih piscev orgelske glasbe, kot so J. S. Bach, Zipoli, Pachel-bel, Galuppi, Frescobaldi in Mendelssohn. Bil je to prijeten večer, ki se je zaključil j v bližnjem župnišču, kjer je domači dušni ! pastir Beletti pripravil zakusko in počastil pRijetno vzdušje na seji ssš — tajnistvo gorica sk letos soriški odbor Sindikata sloven-® šole z veseljem sprejel že tradicionalno po-^ »o Saverija Rožiča in njegove gospe ter skle- j nastopajoče ter občinstvo. svoje delovanje do novega šolskega leta na 0triu gostiteljev v Podgori. Na ppijat seji, ki je bila 15. junija v neformalnem oljskem razgovoru, je bil prisoten tudi ju- da bi ‘rebe Vanski vicekonzul v Trstu Bogdan Pengo, otipljivejše spoznal naše delovanje in po- da ^°trjeno in poglobljeno je bilo stališče SSS, Je nujno skrbeti za uveljavljanje angleščine slovenskih šolah. Potem ko bodo zbrani vsi j. a^i o dejanskem stanju in potrebah po uve-v*tvi tega predmeta na slovenskih in italijan-** šolah ^osti o administrativnih ukrepih ter mož- eksperimentacije, bo Sindikat sprožil širšo keijo skim a'i b0 vseh ^°vi šolski center je namenjen samo sloven- višjim srednjim šolam. Vprašljivo je celo, njegova kapaciteta zadostna za sprejetje akib višjih šol. Sedanje dograjevanje podzemelj- Prostorov in uporaba teh za pouk naj bi bi-^r°ti mednarodnim normam! olsko skrbništvo je na zahtevo Sindikata in koZlVa prizadetih pozitivno rešilo problem toč-Vanja tujih diplom za vključitev prosilcev v one lestvice za namestitve, sv ^azpravljalo se je tudi o vprašanju osarno-zitrJltVe selcc*je 2- Zois, o rabi slovenskega je-113 Sl°V' se^cil' ITI’ ° vloS* slovenskega Sin-1 , ata> ki le s težavo in nehvaležnim trudom *° odgovarja potrebam posameznega člana, o “javljenem pismu v slovenskem dnevniku (lv rjev večera na temo Zunanja podoba °jezičnega mesta. Za razčiščenje posameznih ašanj so se zadolžili posamezni člani odbora. (j0 — Tajništvo Gorica sporoča, da bo od 3. slo- sta julija v Ljubljani tradicionalni seminar Vetiskega jezika in kulture. Za goriške šolnike Ha voljo dve štipendirani mesti. Sindikat tu- fib°P02a^a’ da bo od 20' d0 27' avgusta v Ma' 2a°ru jesenski seminar za učitelje in profesorje. , Soriške šolnike je na razpolago deset mest. ^o^esenti se morajo prijaviti s pismeno proš- OBCINSKI praznik v sovodnjaii V torek, 20. t.m., se je v Sovodnjah na Goriškem začel občinski praznik. Občinska uprava je ob tej priložnosti priredila New Swing Quartet na goriškem gradu Kulturni dom v Gorici v sodelovanju z raznimi goriškimi slovenskimi organizacijami pričenja letošnjo poletno sezono na goriškem gradu s svojevrstno ter kvalitetno pobudo, in sicer z nastopom ene izmed najbolj znanih skupin spi-ritual in gospel petja New Swing Quarteta iz Ljubljane. Prireditev bo na odprtem prireditvenem prostoru goriškega gradu v sredo, 28. junija, ob 20.30. New Swing Quartet je prav gotovo ena izmed najbolj kvalitetnih slovenskih skupin, ki se je z lastnim delom znala uveljaviti širom po svetu. Navdih za petje spiritualov in gospelov so člani dobili ob poslušanju plošč Golden Gate Quarteta in so jim zvesto sledili. Ko so se leta 1972 člani New Swing Quarteta srečali s svojimi velikimi vzorniki, jih je Orlandus Wilson, vodja Golden Gate Quarteta, zelo ugodno ocenil. Poudaril je, da njihova sposobnost aranžiranja znanih pesmi omogoča kvartetu izvirni glasbeni izraz. Nove priredbe so delo umetniškega vodje in mednarodno uveljavljenega pevca in glasbenika Ota Pestnerja, ki sicer poje drugi tenor. Prvi tenorist je Dare Hering, basist pa Marijan Petan. Pred kratkim se je v kvartet vključil novi baritonist Tomaž Kozlevčar, ki je zamenjal dosedanjega člana. Prav Kozlevčar kot vse bolj priznani avtor, aranžer, producent in klaviaturist bo poleg Pestnerja nov vir priredb in skladb za kvartet. V letu 1989 so nastali že prvi posnetki, v katerih je moč slišati novo barvo New Swing Quarteta, še bolj izbrušene glasove in tudi nekaj pesmi, ki ne sodijo med spirituale in gospele, ampak jih odlikujejo bogati vokalni aranžmaji ne glede na glasbeni slog. Razumljivo je, da so člani ansambla v več tudi 9. občinsko razstavo in pokušnjo do-; k0t dveh desetletjih skupnega dela nastopili na mačih vin ter vrsto rekreacijskih prireditev. Razstava vin bo odprta do konca tedna. Osrednja slovesnost bo v soboto, 24. junija, ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Na sporedu bo govor župana Vida Primožiča, podelitev občinskih priznanj kulturnim delavcem in nagrajevanje vinogradnikov. Poskrbeli so tudi za kulturni spored, med katerim bo nastopil tudi novogoriški oktet »Vrtnica«. Vsak večer bo ples. —o— Sosedna Avstrija namerava prepovedati nočno vožnjo tovornjakov z več kot 7,5 tone nosilnosti. Ukrep je v zvezi z bojem proti onesnaževanju okolja. tisočih koncertih po domovini kot tudi v ZRN, Švici, Avstriji, Italiji in vzhodnoevropskih deželah, posebej pa je treba omeniti več daljših turnej po Sovjetski zvezi. Posneli so 17 plošč, tako doma kot v okviru Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Dokumentarna. Vrsta njim posvečenih televizijskih oddaj jih je predstavila domačim, švicarskim in nemškim gledalcem. Ni dvoma, da New Swing Quartet uspešno posreduje izročilo črnske glasbene tradicije širom sveta. Kot je iz zgornjega razvidno, bo prav goriški nastop New Swing Quarteta prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe, oziroma glasbe nasploh. KULTURNI DOM Razstava o antičnem Ogleju in Emoni V novih prostorih občinskega muzeja v Ogleju so v soboto, 17. t.m., odprli razstavo na temo »Oglej - Emona: arheologija dveh dežel od prazgodovine do srednjega veka«. Razstavo, ki bo odprta do 15. oktobra, so pripravili ob sodelovanju z Mestnim muzejem v Ljubljani, ki je urejevalcem dal na razpolago svojo arheološko zbirko. Obiskovalec razstave si ob obisku lahko ustvari zanimivo podobo o tem, kako je nastala antična Emona, saj je bilo mesto zgrajeno sočasno z gradnjo ceste, ki je povezovala Oglej s provinco Panonijo. Del Pri odbornikih SSS najkasneje do 25. junija- razstave je posvečen sedanji Ljubljani. Na- zorno pa je tudi prikazan vpliv Ogleja na širše področje slovenskega ozemlja. Ob odprtju razstave je izšel bogat katalog, ki sta ga napisala urejevalca razstave dr. Maurizio Buora in Ljudmila Plesničar - Gec od Ljubljanskega Mestnega muzeja. Ob odprtju so prisotne pozdravili o-glejski župan Ludovico Nevio Puntin, predsednica skupščine mesta Ljubljana Nuša Kerševan in predsednik deželnega odbora Biasutti. Vsi trije so se pohvalno izrazili o vsestranskem sodelovanju med kulturnimi ustanovami iz Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Vezilo Kosovelovim« Peterlinova dvorana v Trstu je bila 19. t.m. prizorišče doživete prireditve, s katero je Društvo slovenskih izobražencev ob sodelovanju Slovenske prosvete in deželnega sedeža radio-tele-vizijske ustanove RAI končalo letošnjo sezono. Številno občinstvo se je udeležilo večera, ki je hotel biti »Vezilo Kosovelovim« v spomin na pred nekaj meseci umrlo Tončko Kosovel, sestro pesnika Srečka Kosovela, časnikarja ter pesnika Stana, slavistke Anice in pianistke Karmele, ki je kot izreden gost bila prisotna na spominski prireditvi. Spored se je začel z nastopom moškega pevskega zbora od Novega svetega Antona v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Zapel je štiri pesmi, od katerih Mihelčičevo »Jutro na Krasu« na besedilo Srečka Kosovela. Lik pokojne Tončke Kosovel, najstarejše Kosovelovih v Tomaju, je s kleno in jasno besedo orisal skladatelj Ubald Vrabec. Poudaril je, da je bila rajnica pokončna osebnost, ki je znala inteligentno in kritično spremljati dogodke, ki jim je bila priča. Znala je z izredno ljubeznim skrbeti za domačijo in za »Srečkovo sobo« ter njegovo dediščino, prav tako pa je pokojna Tončka bila tudi nekakšen vezni člen, ki je ostale družinske člane vezal na rodni Kras. j O povezanosti Kosovelovih so pričali kratki odlomki iz pisem, ki sta jih prebrala člann Radijskega odra Matejka Peterlin Maver in Marijan Kravos. | Sledilo je pet pesmi Srečka Kosovela, ki jih je uglasbila za alt, flavto in violo da gamba, tržaška skladateljica Dina Slama. Slednja je svoje skladbe tudi zapela ob spremljavi flavtista Mi-I loša Pahorja in Irene Pahor, ki je igrala violo da gamba. Ko je komorna skupina Gallus Con-j sort končala svoj spored, sta Matejka Maver in j Marijan Kravos podala vrsto pesmi in lirik Sreč-I ka Kosovela. Izbrane pesmi so izzvenele kot po- ■ sebno vezilo rajni Tončki. Istočasno so te pesmi zaradi svoje bogate sporočilnosti bile pravi izziv za poslušalce. Večer se je končal še z enim, tokrat glasbe-' nim izzivom. Tržaški skladatelj Fabio Nieder, ki je že velikokrat črpal svoj glasbeni navdih iz slovenske kulturne dediščine, se je hotel oddolžiti spominu Tončke Kosovel, katero je tudi o-sebno poznal, s tremi izvirnimi skladbami, ki so doživele krstno izvedbo. Vokalno instrumentalni ansambel, ki ga je vodil sam skladatelj, je izvedel skladbe »Stele seconda (in memoriam Tončka Kosovel)«, »Clarinetto in si bemolle« ter »Stele p rima«. 600-letnica Kosovske bitke V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila Pre<* dnevi proslava ob 600-letnici Kosovske bitke- Organiziralo jo je kulturno društvo »Sava«, ki združuje srbske priseljence v glavnem mesta Slovenije. Kot poroča Tanjug, je udeležence ®® proslavi pozdravil predsednik društva Ank1®' Peran Boškovič je govoril o odmevih kosovske bitke med ljudstvom, dr. Ignacij Voje z ljubljan ske univerze pa o njenem zgodovinskem P0Ilie nu. Voje je med drugim poudaril, da Kosovske bitka še do danes ni bila do dna preučena ifl analizirana, zaradi česar je marsikaj še zakrit® v temo, zaradi česar je prevladal njen legen darni značaj, ki je bil predmet obravnave z®a nih in neznanih piscev. Kosovska bitka je imel8 — kot je še naglasil dr. Ignacij Voje v Cankar jevem domu — porazne posledice na usodo srb skega naroda, saj je zaključila 200-letno zlat® dobo vladanja Nemanjičev in je obenem začel® 500 let srbske podrejenosti Turkom. Kasnejši tur ški napadi na slovensko ozemlje in srbsko up1 ranje Turkom so združili oba naroda v boj® proti skupnemu nasprotniku — je dejal dr. V®Je' V drugem delu proslave so sledile recitacija slovenščini in srbohrvaščini. Tabor slovenskih V Ljubljani predstavljena V hotelu Union v Ljubljani so 15. junija letos predstavili slovensko izdajo knjige o Venetih, ki je lansko leto izšla v nemščini na Dunaju. Slovesno predstavitev je popestril s svojim nastopom akademski pevski zbor Vinko Vodopivec iz Primorske. Udeležba je bila tako številna, da mnogi niso mogli v dvorano. Izdajatelj knjige, Ivan Tomažič, je najprej prikazal pomen te izdaje za sodobno zavest Slovencev, pa tudi odmeve na prejšnjo nemško izdajo. Najnovejša ocena je izšla v listu Deutsche Tagespost v Wiirzburgu. V tej oceni, ki je izredno natančna, se Elisabeth Luber, ki jo je napisala, vprašuje: Ali bo treba zgodnjo zgodovino Nemcev na novo napisati? — Odmev na izvajanja v tej knjigi, ki so bila že prej podana v raz- nih člankih, je bil tudi v slovenskih akademskih krogih izredno oster, tako da so nastale v slovenskem tisku v Ljubljani večmesečne polemike. Zaradi tega pa je knjiga postala v slovenski javnosti skorajda senzacija. Ivan Tomažič je avtor tretjega dela knjige, v katerem so zbrani odmevi nanjo, zlasti kritični, na katere argumentirano odgovarja. Zatem je nastopil Matej Bor in prikazal pionirsko delo, ki ga je opravil z razrešitvijo napisov Venetov iz kulture Este v Benečiji (5. stol. pr. Kr.). Napise je razrešil na slovanski podlagi in s tem potrdil ugotovitve poljskih in čeških raziskovalcev o slovanskosti Venetov, ki so prevladovali v Evropi še pred Kelti. Potrdil je tu- dalje na 7. strani pevskih zborov V Šentvidu pri Stični je bil 18. t.m. jubi>e) ni, 20. tabor slovenskih pevskih zborov. Slavnost ni govor je imel podpredsednik republiške ko® ference Socialistične zveze delovnega ljudst®3 Slovenije Ciril Zlobec, ki je med drugimi d® jal, da predstavljajo tabori zborov Slovenije ze veliko let praznični izraz slovenske kulturne tra dicije in manifestacijo enotne volje naroda. 21° bec je nadalje dejal, da se na žalost soočam® ob- z vse večjim siromaštvom, na katerega je sojena slovenska kultura kot narodna ustvarja Zadnja številka mladinske revije Galeb Pred iztekom šolskega leta je prišla med šolarje in dijake zadnja, dvojna številka mladinske revije Galeb, torej številka 9-10, ki ima skoraj 50 strani bogate in zelo okusno ilustrirane vsebine. Na prvem mestu je natisnjena Vesela pesem Danila Gorinška. Priloga sredi revije ima tudi tokrat 16 slik z razlago. Osem jih primerja sedanji Trst oziroma njegove kotičke z reprodukcijami slik iz prejšnjega stoletja o istih krajih. Ostalih osem fotografij pa je posvečenih jadralnemu klubu Cupa, ki ima sedež v Sesljanskem zalivu. Janez Bitenc objavlja članek in pesmico o žabcu Kukcu. Veliko je krajših zgodb, poezij, sestavkov v kotičku za najmlajše in pa sestavkov rubrik Utrinki iz sedanjosti, Novosti na knjižni polici in pa Šolarji pišejo. Tu je vrsta pisem in sestavkov mladih bralcev. Urednik v svoji beležnici izreka voščilo vsem mladim prijatebem, da bi preživeli vesele počitnice, da bi si nabrali moči, da bodo jeseni, ko se bodo spet odprla šolska vrata, spet zavzeto poprijeli za delo. Obsežna dvojna številka pa jim zdaj lep čas nudi prijetno branje. Uredništvo je tudi že izbralo osem osnutkov med več kot 200 izdelki, ki so bili po-j slani za natečaj za nove naslovnice v prihod-; njem, 36-letniku Galeba. Komisija je izbrala ris-I be naslednjih osnovnošolcev: Petra Verrija, Maje Zobec, Daniele Cebron, Eugenia Chiarleja, Cristiana Cove, Miriam Čermelj, Luke Komav-, lija in Igorja Božiča. Vsi so prejeli v dar knjiž-l ne nagrade. da seje sovraštvo med narodi ter da čaka al- na energija v najglobljem smislu besede. Cin Zlobec je spregovoril tudi o aktualnih družben® političnih vprašanjih. Omenil je, da se že nek®i časa majajo socialistični temelji skupne drža®®, katero Slovenci čutijo v mnogočem kot mačeh®' Po Zlobčevih besedah je Slovenija še vedno s®0-bodno lovišče, za sedaj samo za ideološki boj. a nad njo še vedno visi hipoteka o kontrorevol® ciji in o posebni vojni. Slovenija je trenutno d® žurni krivec. Očitajo ji, da podpira kontrare®® lucijo na Kosovu, da ovira enakopravno konstl tuiranje srbske države, da izkorišča nerazvit®’ n® trenutek, da lahko izda Jugoslavijo in skoči ® objem kapitalističnega sveta. Med drugim Je Zlobec še dejal, da se že več dni v tej skup®} državi bije brezobziren boj, v zadnjem času tud’ krvav, za delitev oblasti in moči. i Ciril Zlobec je v svojem slavnostnem gov®rU j tudi ostro obsodil odnos zveznih organov do Pr' mera četverice in do nepravične obsodbe Pr® i vojaškim sodiščem v Ljubljani. | Med desetinami pevskih zborov so bili tud1 zbori iz Koroške in iz Furlanije-J ulij ske krajine' V švedskem glavnem mestu Stockhpl' mu je v teku 18. kongres socialistične in' ternacionale. Prvič je bila na kongres P°' vabljena kot opazovalka delegacija Kom®1' nistične partije Italije. Vodi jo poslane® Napolitano. Sodobno kmetijstvo Poletna rez sadnega drevja Do 1970 smo rast in rodnost uravnava- 1 2 zimsko rezjo in nekoliko s poletnim u-P°gibanjem. Izkazalo pa se je, da je poseb-a° Pri bujnih sortah, kot so jonagold in pskop, treba preiti k poletni rezi in upo-5'Panju, ker premočna zimska rez podalj-uJe obdobje mladostne nerodovitnosti. Prva so sadjarji imeli pomisleke, ker v Phuh treh letih ta ukrep letno zahteva naj-anj 20 do 40 ur ročnega dela na hektar asada. Malo kasneje pa se je izkazalo, da k to nujen ukrep, ne le za oblikovanje °n mladih dreves, temveč tudi za pospe-,.ev začetka rodnosti, predvsem pri kom-nacijah bujnih sort, kot sta jonagold in glosti taki er, in podlag, ki so bujnejše od M9; Pol bol He e Pa so: M 26, MM 106, MM 111. Poganjke, ki so zrastli na deblu več kot metra od tal, že prvo leto privežemo v •1 vodoravno lego, pregoste in premoč-P°ganjke in voditeljico pa izrezuje- mo JM — “‘““J. (j ' 1 ri privezovanju vej moramo paziti, veziva ne zategnemo preveč in da pumo dovolj prostora za debelitev poganj-^ • Prvo leto upogibamo med vegetacijo, Pec julija, ali avgusta, naslednje leto pa , °mladi. Močnejši poganjek privežemo bol vodoravno kot šibkejšega. S tem ize- l rast, ker je tako končni brst šibkega poganjka više. Izrezujemo vse pre-til?Clle *n PreS0Ste veje, tako da je po pe-, letih drevo oblikovano in rodno, po vi-2U podobno prisekanemu stožcu z enako-®rHo spiralno razporejenimi vodoravni-^Msilci rodnih vej po dolžini podaljška k Prednost poletnega upogibanja poganj-(jJ' v juliju in avgustu je v tem, da gre sj ° hitro od rok, ker so poganjki prožni; v . 'a stran je ta, da se pri bujnih sortah p lQvi upognjenih poganjkov proti koncu si obrnejo navzgor in poženejo na-So pomlad na hrbtni strani nove mla-Te je treba pri letni rezi odstraniti. tP°8ibamo pa enoletne poganjke, po cve-]onJU še posebej skrbno, če so drevesa ma-r°dila in prebujno rastejo. pr J mladih in starih nasadih dajemo ednost upogibanju nosilcev rodnih vej v vodoraven položaj. Podobno kot pri jablanah tudi pri breskvah po dokončni oceni preostalih plodičev opravimo poletno rez. Veje brez plodov skrajšamo na 2 do 3 naj-nižje poganjke, veje s plodovi pa na mladico nad najvišjim plodičem. Tako obrezano drevo bo za prihodnje leto imelo več boljših rodnih vej. Z. T. Nevarnost za pšenico Pri nas se pojavljata dve septoriozi, in sicer septoria nodorum in septoria tri-tici, ki je manj škodljiva, pojavlja pa se pogosteje. Za rjavo pegavost pšeničnih plev (septoria nodorum) lahko rečemo, da je na področjih, kjer se redno pojavlja, ena od najbolj nevarnih bolezni pšenice, saj lahko zmanjša pridelek za tretjino ali celo več. Bolezen napade zelene dele rastline, najbolj pa je škodljiva, ker okuži tudi ple-vice. Zaradi okužbe z gljivo je zmanjšana asimilacija zastavice in plev, kar je glavni razlog, da so zrna lahka, iznakažena, teža 1000 zrn pa se znatno zmanjša. Okužba ne vpliva na pecivost moke, zmanjša pa e-nergijo kalivosti. Okužbe s septorio nodorum težko in ne dovolj zgodaj spoznamo, temveč šele takrat, ko se pojavijo že suhe pege, v katerih pa opazimo črne pike piknidije. Nespolne spore rjave pegavosti pšeničnih plev prenaša predvsem dež, manj rosa in veter. V ugodnih vremenskih pogojih spore izredno hitro okužijo tudi pleve, kjer so bolezenska znamenja okužbe tudi bolj značilna. Najprej opazimo, da so robovi rjavo vijoličasto do črno obarvani, nato se obarva tudi vrh, kmalu nato pege porjavijo in izstopijo piknidije. Gliva prodre tudi do semena in okuži celo perikarp. Bolezen pogojuje toplo in vlažno vreme od razraščanja do klasenja, posebej pa rahel dež med klasenjem in cvetenjem. dalje na 8. strani ■ Pisma uredništvu: ^Rgelbert Besednjak 3 FOSiZGITl Stališče do katoliške Cerkve j; fašizem kaže katoliški Cerkvi prijazno j^e- Mussolini je govoril večkrat v parla-j Mu o duhovni sili katolicizma in pou-sv°je spoštovanje za njegovo kultur-je .Fpslanstvo. Kot ministrski predsednik ta lzJavil v parlamentu, da bo vlada šči-svobodo vseh ver, v prvi vrsti vlada-sjjCe katoliške. Nekateri krogi v Italiji milit0, ^a ko Mussolini rešil spor med Va-aM>m in Italijo. teeToda bilo bi napačno, če bi hoteli iz t0j.a sklepati, da je fašistična stranka ka-g^ska. Fašisti trdijo sicer, da je njihovo V^ariie tudi versko gibanje; toda iz njiho-revij se zrcali glede vere naj večja zmeda hotenja. Njihovi pristaši se morajo n. pr. držati načela: »Oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo, rana za rano, bunka za bunko!« Kdor se proti sovražniku ne drži tega načela, ta je postavljen med »nečiste«. Tudi navdušenje za katoliško Cerkev je postavljeno v službo nacionalizma. Za fašiste je Cerkev tista organizacija, ki je raznesla in raznaša po vsem svetu in med vse narode slavo Rima in latinske kulture. Ce se postavi v daljni deželi kapelica katoliške Cerkve, je s tem postavljen spomenik Rimu in njego- vi kulturi. Duša fašizma je pač le ena, žene ga naprej le ena misel in ena sila, in to je nacionalizem. (Konec) Cenjeno uredništvo! Na okrogli mizi, ki sta jo organizirali mladinski skupini SMReKK in Goriški lok dne 16. maja v Kulturnem domu v Gorici, je tekla beseda o slovenski prisotnosti in zunanjih znakih te prisotnosti. Splošna ugotovitev je bila, da skoraj ni zunanjih znakov naše prisotnosti v tem mestu. Resnici na ljubo ni, da bi bilo stanje v Trstu kaj boljše. V radijskih poročilih dne 17. maja je časnikar Fabio Gergolet poročal o dogodku in zabeležil, da je dr. Svetina med drugim izjavil: »Simbolika zaradi simbolike je le dodaten denar vržen stran«. To izjavo sem med drugimi ujel ob poslušanju poročil ob osmih zjutraj. Isti dan, in sicer ob 14. uri, je slovenski radio oddajal intervju Fabia Gergoleta z dr. Sedmakom. Ta je še enkrat podčrtal, kot že v knjigi »Tiha asimilacija«, važnost simbolov in izrazil upanje, da dr. Svetina ni tako mislil, kot so njegove besede izpadle na okrogli mizi. Pričakoval sem, da bo dr. Svetina po besedah dr. Sedmaka in še posebno po posegu dr. Alda Rupla (glej P. Dk. 18. maja stran 8) poglobil in pojasnil svojo misel, ker dejstvo, da se SDGZ — kateremu predseduje — bori za dvojezično poslovanje, po mojem mnenju, ne zmanjšuje negativnosti na okrogli mizi izrečenih besed. Naj mi dr. Svetina ne zameri, če se mi zdi, da izjava, ki je šla v eter preko radijski valov, meče čudno luč na predsednika tako važnega združenja, kot je SDGZ in na tako visokega bančnega funkcionarja TKB kot je nedvomno dr. Svetina. Na drugi strani me je prijetno presenetila vest, da je župan občine Dolina dal razobesiti na županstvu ob zasedanju občinskega sveta, ki je bilo v petek, 19. maja, poleg italijanske in evropske, tudi slovensko zastavo (glej P. Dk. 21. maja stran 4), in vest, da župan občine Zgonik to počenja že dalj časa. Vsekakor čestitam obema županoma in občinskima svetoma ter vabim tudi druge župare, da se odločijo stopati po poti, ki sta jo na podlagi razsodbe Ustavnega sodišča štev. 189 z dne 21. maja 1987 ubrala župana Budin in Svab. Pino Pečenko V LJUBLJANI PREDSTAVLJENA KNJIGA O VENETIH ■ nadaljevanje s 6. strani di, da so bili slovanskega jezika tudi jadranski Veneti, kar se je doslej zanikalo. Končno je prikazal pomen svojega prispevka še Jožko Savli, ki je v knjigi opisal predzgodovinsko imenoslovje, katerega so nam zapustili Veneti po Evropi, pa tudi namene ideologij, panslovanske in jugoslovanske. V teh so slovenski ljudje iskali neko varnost pred nasilnim nemštvom in italijan-stvom. Danes pa moramo priznati, da moramo moč za obstanek iskati predvsem v nas samih. Knjiga je naprodaj v knjigarnah Mladinske knjige v Sloveniji, ter pri izdajatelju Editiones Veneti, Bennogasse 21, A - 1080 Wien izorima Editiones Veneti, YU - 66281 Sp. Škofije 39 a. V soboto, 17. t.m., je bil na tržaškem velesejmu Dan Jugoslavije. Zvečer je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Li-vij Jakomin priredil sprejem, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki slovenskega političnega in gospodarskega življenja v zamejstvu. Narodna sprava na Madžarskem Na pokopališču v Budimpešti so 16. t.m. položili v grob posmrtne ostanke Imra Na-gyja in štirih njegovih tovarišev, žrtve ma-1 ščevanja po neuspeli ljudski vstaji leta 1956 na Madžarskem. Posmrtni ostanki nekdanjega ministrskega predsednika ležijo prav tam, kjer je bil še do nedavnega prikriti skupni grob Imra Nagyja in številnih drugih žrtev maščevanja. Pogrebnega obreda se je udeležila le manjša skupina ljudi, ki so jih bili izrecno povabili svojci pokojnikov. 300 pripadnikov madžarske vojske je, postroj enih. vzdolž osrednje steze pokopališča, izkazalo poslednjo čast Na-gyju in tovarišem. Ob polaganju krst v zemljo so se zvrstili družinski prijatelji s kratkimi nagovori. Poleg krste s posmrtnimi ostanki Imra Nagyja so položili v grob tudi prazno krsto, simbol vseh žrtev madžarske vstaje pred 33 leti. Pred tem zadnjim, intimnim dejanjem na pokopališču v Budimpešti, pa se je nekaj ur prej na Trgu junakov zbralo več sto tisoč ljudi in se poklonilo Imru Nagy-ju in tovarišem pred katafalkom ob vznožju muzejske zgradbe. Preprosti ljudje in ugledne osebnosti, od ministrskega predsednika Nemetha do primasa Paskaia, so se pomikali mimo krst ter prinašali cvetje; ogromno je bilo vencev, ki so jih polagali tudi diplomatski predstavniki skoraj vseh držav, s katerimi ima Madžarska u-radne stike. Veliko je bilo tudi delegacij in posameznikov iz tujine, med njimi mnogo Madžarov, ki od tragičnih dogodkov v letu 1956 živijo na tujem. Ob 12.30 so se oglasili zvonovi in zatulile sirene, pri tem pa se je ogromna množica z mislijo zbrala ob imenu Imra Nagyja in ob vsem, kar je ta osebnost simbolizirala v preteklosti in kar simbolizira tudi za prihodnost. V vsem je bilo čutiti, da veličasten pogreb ni bil doživet z maščevalno misliio, marveč z globoko željo po dokončni narodni spravi v urejenem in svobodnem življenju. Drugi krog volitev na Poljskem Na Poljskem je bil 18. t.m. drugi krog državnozborskih volitev. Zanimivo ie, da se je volitev udeležilo le 25.3 odstotka u-pravičencev. Onazovalci ugotavliaio. da v vsej zgodovini Poljske še niso zabeležili tako nizke udeležbe. V prvem krogu državnozborskih volitev dne 4. junija je vohlna udeležba znašala 62 odstotkov. Dne 18. t. m. so bile pravzaprav ožje volitve in so se tikale zlasti kandidatov komunistične nar-tije in njenih zaveznikov na oblasti. Kandidati Solidarnosti so namreč že 4. juniia dosegli prodoren uspeh. Tedaj si je namreč na volitvah za senat Solidarnost zagotovila 92 od skupnih 100 sedežev, na volitvah za poslansko zbornico pa si je zagotovila 160 od skupnih 161 poslanskih mest, kolikor jih je bilo na razpolago za opozicijo. Kandidati komunistične partije in njenih zaveznikov pa so izvolili samo tri od skupnih 292 poslancev, tako da so morah domala vsi kandidati vladne stranke spet nastopiti v drugem krogu volitev. SLOVENSKO JAVNO MNENJE ■ nadaljevanje s 3. strani o spremembi slovenske ustave, temu pa je treba dodati četrtino, ki zahteva referendum vsaj o bistvenih zadevah. Tri četrtine Slovencev zahtevajo ustavno določilo o posebnih slovenskih parlamentarnih preiskovalnih komisijah, ko gre za zlorabe | javnih funkcij. Kar zadeva Kosovo, 50 odstotkov Slovencev nasprotuje izrednemu stanju, 18 odstotkov ga delno odobrava, le 12 odstotkov pa ga sprejema. Sodbe o politiki srbskega vodstva na Kosovu so povsem negativne. Corriere della Sera o slovenski manjšini na Koroškem Milanski dnevnik »II Corriere della Sera« je v torek, 20. t.m., objavil na 15. strani po obsežnem pregledu evropskih volitev zanimiv dopis Maurizia Chiericija iz Celovca. Gre za nadaljevanje dopisov iz »malih evropskih domovin«, ki se nanaša na manjšine v evropskem okviru. 2e naslov je zanimiv: »Težko življenje za Slovence v pangermanski Koroški«. Chierici v svojem opisu navaja tudi osnovne značilnosti same Slovenije, ki nasprotuje represiji na Kosovu. Koroški Slovenci pa trpijo zaradi neizpolnjenih obljub in sanjajo o drugi realnosti. Si lahko mislimo, kako koroški Slovenci gledajo na to, kar je dosegla avstrijska vlada od rimske na Južnem Tirolskem, pravi italijanski dnevnik. Avtonomija Slovencev na Koroškem se oži iz dneva v dan. Položaj pa se je še toliko bolj poslabšal in se še bo po Haiderjevem nastopu za deželnega glavarja. Na Koroškem lebdi nacistična miselnost pod pretvezo nemškega domoljubja. Vse je osredotočeno pred tako imenovano grožnjo slovenske manjšine. Maurizio Chierici objavlja tudi nekaj izjav slovenskih koroških predstavnikov od Marjana Sturma do Matevža Grilca. Slovencev na Koroškem — piše Chierici — je 60 tisoč, pred nekaj desetletji jih je bilo sto tisoč in so predstavljali petino prebivalstva, sedaj pa se jih pogumno izjavlja za Slovence le 25 tisoč. Chierici se sprašuje, kako bo mogel v okviru sodelovanja z deželami Alpe Jadran lombardski predsednik razpravljati s Haiderjem o gospodarskih odnosih, ne da bi ga spraševal o stranpoteh demokracije na Koroškem. ČESTITAMO! Naš strojni stavec Duško Švab, ki Je tudi znan in priznan športni izvedenec, b° v prihodnji sezoni skrbel za fizično kondj" cijo in atletsko pripravo nogometnih igra*‘ cev »Triestine«. V zadnji sezoni je isto de- lo opravljal pri tržaškem »Stefanelu«. D**’ Škotu Švabu, ki je v športu z dušo in tek' som, iskreno čestitamo za imenovanje in mu želimo veliko uspehov. Kot znano, b3 »Triestina« v prihodnji sezoni spet nastopala v B ligi. JUGOSLAVIJA JE ZA AVSTRIJO NAJPOMEMBNEJŠA SOSEDA Ljubljansko Delo je s poudarkom P°' ročalo o obisku avstrijskega kanclerja Vra' nitzkega v Sloveniji, kjer se je na Brd0 srečal z jugoslovanskim predsednikom vlade Markovičem, potem pa sta se oba udeležila slovesnega proslavljanja prebiti3 Karavank z novim predorom, ki ga bod° uredili za promet v teku leta 1991. Vra" nitzky je časnikarjem dejal, da ima Avstr1" ja Jugoslavijo za najpomembnejšo sosedo, zato želi podpirati njene reforme. Vlad sta podpisali sporazum o naložbah. Ministrska predsednika pa sta se dotaknila še vrste drugih vprašanj. Vranitzkv Je povedal, da je v pogovoru izrazil tudi av strijske pomisleke ob dogajanju na Kos° vu. Dejal je, da ni dovolj le obsojanje k1 tajskih dogodkov. Markovič pa je med drugim povedal, da se s kanclerjem VranitZ' kim ni pogovarjal o slovenski in hrvas^ manjšini v Avstriji. Pred dnevi pa je rav • no on sprejel delegacijo koroških SloveU cev, zaključni del slovesnosti pa je bil zve’ 1 čer v Šentjakobu v Rožu. USPEŠNI ZAKLJUČNI KONCERT ZBORA »M. PERTOT« V evangeličansko-luteranski cerkvi ua Trgu Panfili v Trstu je v sredo, 14. t-111" imel mešani pevski zbor »Milan Pertot" iz Barkovelj zaključni koncert. Zbor, ki vodi Aleksandra Pertot, je tudi tokrat P° trdil svoj sloves. Predstavil se je z zahtO\ nim in dobro pripravljenim sporedom. NaJ omenimo, da je med koncertom doživo* krstno izvedbo pesem »Zgodovina«. Bese dilo Alenke Rebula Tuta je uglasbil l^aI1 Florjane. NEVARNOST ZA PŠENICO B nadaljevanje s 7. strani Moč pojava je močno odvisna od vr° menskih razmer. Na naših vlažnih 0D močjih se rjava pegavost pšeničnih p^e. pojavlja redno in vsako leto bolj ali ma™ zmanjšuje pridelek. Škropljenje pšenice s primernimi ^ gicidi od polnega klasenja do začetka cVe tenja je gospodarsko utemeljen poseg. Z. T. Dr. Sardoč počiva... ■ nadaljevanje s 4. strani se bo to zgodilo točno z enoletno zamud0' Pa še eno bomo zapeli: Vodopivčevo bi rad rudečih rož”, ki Vam je bila vedo0 všeč. Naj Vam ta kraj miru izrazi vso naš° hvaležnost in spoštovanje za vse, kar ste naredili za nas Slivence in za vse zameJ ske Slovence nasploh. Lahka naj Vam bo domača zemlja!«