» Tečaj . i* gs li L. * « » kA ospoda, Ke obrtniške in narodne -M' • Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj tiskarnici jemane po posti p celo leto 4 gold. 60 kr za pol 9 4 gold., za pol leta 2 gold. 40 kr., 9 gold za četrt za četrt 1 gold. 30 kr 1 gold v POSllj Ljubljani v sredo 25. junija 1873. O b s e g : Kam hočejo naši svilorejci pridelane kokone prodati ? Navadna kalina ali kostanjičevje najbolja pomoc, da se drevje more zasaditi na goličavah gorá. Odgovor na vabilo k pristopu v društvo za umno čbelarstvo. Go- spodarske novice. šolah. skem. Postava veljavna za Kranjsko , ktera določuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih Odgovor na dr. Vošnjakove intrige v Celjskem shodu. Stan uravnave zemljiškega davka na Stajar- Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari Kam hočejo naši svilorejci pridelane kokone prodati? blagovoljni odgovor gosp. prof. Povše-tu. To važno vprašanje nastalo je zopet letos. e so iz navadne kaline, kteri po nekterih krajih tudi kostanjičevje ali zimo lez, ali samolezga pravijo in se po nemški „Rainweide" ali „gemeiner Hart-riegel" latinsko „ligustrum vulgare" imenuje. To grmovje je tudi skor nabolje za žive plote. Vsako leto naredi prav veliko na metlicah rastočih črnih jagod, ktere strpijo skor celo zimo in jih tici radi zobljejo. *) To grmovje služi za pogozdenje golih gorá se nekteri kmetje obrnili do družbe kmetijske, naj jim in hribov ali za pogozdenje goličav v borštih in to iz pove 9 kam naj gredó s svojim pridelkom? Odbor sledocih vzrokov : družbe seje obrnil do gosp. Treo-ta, ki je pretekla To grmovje strpi najhujši mraz in raste na suhi leta nakupaval kokone (mešiČke) ; al zvedel je od njega, kameniti zemlji. Seme druzega grmovja leží celo leto v da jih letos ne bode; dal nam je pa adreso nekega tr- zemlj i, predno kaliti začne, in potřebuje še marsikakega . govca v Gorici, ki jih utegne kupavati. Vprašani za to druzega obdelovanja, ki je večkrat težavno. 7 ki nam pa m neznani nam trgovec dal je odgovor dosti jasen Misliti bi se smelo, da bi neka Metliška svilo-r ej ska družba morala najbolj svojo skrb za to imeti Vse to pa ni pri kostanj iče vj i. Zrele jagode njegove, jeseni v zemljo dane, kalijo že prvo spomlad tako rade kakor grah. Grmovje to zraste do čevljev visoko in okoli x ci o rva ux uůua uiui aia uaj uuij ovujy oívj. u zjc* iv i lu cli, wiuiwjg maoiiu u kj vovijov v íouívu iju. da bi kmetu ali kakemu drugemu malemu svilorejcu sebe naredi precej sence po perji na svojih vejah. posredovala prodaj njegovega pridelka; žalibog ! da tega ne stori. Ce pride la svilorejec kakih 5, 10 ali 15 Med tem in pod tem grmovjem raste vsaka gozdna rastlina, ker je zavarovana solnčnega pripeka in druzih funtov kokonov, vsaj ne more ž njimi po svetu hauzi- vremenskih nezgod. Sicer pa potem gozdni les zatare 7 rati, da jih prodá! Revež je v veliki zadregi 7 kam s to grmovje, zato ni treba ga pozneje iztrebiti. Nasproti pridelkom svojega truda. In taka zadrega vzame mu pa kostanjičevje ne zatira mladih gozdnih sadik naposled vse veselje do lepe sviloreje. Ker na Kranjskem nimamo filand in ker drugod stanjicevja, in sicer za to - - > Pa tudi se ne zaduši kalece gozdno seme pod listjem ko- ne poznamo zanesljivih trgovcev, ki bi za pošteno ceno kupovali kokone, zato se obrnemo s tem odprtim pi- in rahlo leži. ne, ker je njegovo perje ozko e se je gospodarju posrećilo na tistih krajih, ktere semcem do gosp. Po vše-ta, profesorja kmetijstva v želi pogozditi, da so v jeseni vsejane jagode kostanji Gorici, naj bi on nam dal dober svèt, še bolje pa bi da čevja prijele potem je namen že na pol dosegel po svojem, mnogokrat skušenem domoljubji po do- kajti potem ni treba druzega, kakor da v jeseni, predno govoru s Goriškimi trgovci učinil kratko in dobro listje odpade, gozdno seme vsejati, ktero perje pokrije, pot da bi naši svilorejci mogli spečati svoj pridelek. da spomladi kaliti začne. Hvaležni mu bodo njegovi rojaki in hvaležna mu bode naša družba kmetijska. Dr. Jan. Bleiweis. Po tej poti je prav lahko mogoče, golicave na hribih in drugod v gozdih pripraviti v to, da se zopet z lesom zarastejo. „Prakt. Landw." Navadna kalina ali kostanjičevje najbolja pomoč, da se drevje more zasaditi na goličavah gorá Vsak le nekoliko izveden gospodar vé, da po golih , do- * V „prirodopisu rastlinstva", izdanem po Matici slovenski je kalina popisana tako-le: „Kalina (Ligustrum vul-gáre, Rainweide) je jako vejnat grm z nasprotnimi, sulicastimi, celorobimi, nekoliko usnjatimi listi. Beli močno dišeči cveti in kamnitih gorah vsejano gozdno seme se pogubi kler se ne zaraste kaj grmovja, ki zdržuje peščico prstí izrastó vrh vej v gostih kitah; imajo lijast cvetni venec in je gozdnemu semenu zavetje. Po obilih mojih skušnjah ni nobenega grmovja, 7 2 ki bi bilo v ta namen prašnika in 1 prost pestic, kteri se razvije v crno, za grah debelo jagodo. tako dobro, kakor Po grmovji ia kraj gozdov. Cvete junija, 7 ki se naredi julija meseca 202 Odgovor na vabilo k pristopu v društvo za umno čbelarstvo. Na Trati v Ljublj. okolici 21. junija. —a— Prijazno vabilo naših „Novic" k pristopu v društvo za umno čbelarstvo je gospodarjem na Ljubljanskem polji posebno všeč in prav radi so pripravljeni v prid in veselje čbelarjem postreči s pristopom. Že danes pristopijo v društvo sledeči: J. Stirmož iz Polhovgradca, Janez Kun o var iz Dolnic, Jože Strukel iz Brežanj, Valentin Florjančič iz Podgore, Janez Žan iz Trate,v BoŠtjan Tomec iz St. Vida, Janez Sever iz Vižmarjev, Jernej Rožman iz St. Vida, Lovrenc Florjančič iz Póljan, Miha Kunovar iz Dravelj, Franc Ježek- Pikec iz Polján, Janez Cešnovar iz Dobravske doline. Vsi ti so gospodarji kmetje in srečni prijatelji pridnih živalic, kterih imajo že zdaj okoli 80J polnih panjev. Kakor se do sedaj kaže, bode se letos čbeloreja z dobrim dobičkom poplačala ; rojev je mnogo, čbele so zdrave, in satovje je polno medů, da se res cedí; plavíce je letos po žitih preveč, in smereka je te dni tudi solzila. Gospodarske novice, * JSviloreja kaže letos boljo letino memo lanske ; posebno vesela poročila dohajajo od tistih svilorejcev, ki so čelično seme si naroČili od kmetijske družbe v Tridentu na laškem Tirolskem. — Tako piše Dunajski „Handels- und Gewerbe-Journal". * Gozdi v Evropi obsegajo 52.537 kvadratnih milj, tako, da na vsacih 100 kvadratnih milj pride nekaj čez 28 kvad. milj gozda (boršta). Največ gozdov ima Rusija (32.860 kv. milj), za njo Švedsko 4812, Norveško 4345, Avstrija z Ogersko 3324, Nem čij a 2503, Turčija 1249, Francosko 1150, Italija 1054, Španjska 644, Angleška 229, Švica 132, Grško 127, Portugalij a 84, Nizozemlja 45, Dansko 42 in Belgija 37. — Skušnje kažejo, da čedalje bolj obožajo vse dežele, kjer so posekali gozde, in Hum bold je pravo rekel: „kjer drevje nespametno sekajo goram, ondi pripravljajo ljudjé svojim naslednikom dvojno nadlogo: pomanjkanja drv za kurjavo in pomanjkanje vode". bolske stvari. Postava veljavna za Kranjsko, ktera določuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. ") L Oddelek. O postavljan ji učiteljev. §. 1. Vsako izpraznjeno učiteljsko službo na javni ljudski šoli naznani krajna šolska oblast precej okrajni šolski oblasti, ktera razpiše službo. §. 2. V razpisu službe naj se zraven vrste in služ-benega kraja za vsako razpisano službo naznani njena najniža letna plača in določba, kako se ta priboljšuje, *) Potrjena z najvišim sklepom 29. dne aprila t. 1. kakor tudi priloge, ki naj se prinesejo in prosilcem naj se naroči, da svoje prošnje oddajo pri dotični krajni šolski oblasti. §. 3. Službe se razpisujejo v uradnem deželnem listu in v enem ali v več drugih zlasti strokovnih javnih listih, kakor okrajna šolska oblast po svojem pre-videnji to določi. §. 4. Cas za vložbo proŠinj naj se določi naj manj na šest tednov. Prošnje tistih učiteljev, ki so že v službi, naj se izročajo po predpostavljeni okrajni šolski oblasti, ktera naj jim koj dostavlja svoje mnenje. §. 5. Krajna šolska oblast nabira prošnje in v štirih tednih predlaga, komu naj se oddá izpraznjena služba. §. 6. Kjer pri kaki šoli pravice, postavljati učitelja s kakim še veljavnim šolskim patronstvom združene — ni, ima pravico postavljati (imenovati) učitelja šolska občina in gledé nameščanske šole pa šolski okraj, in storé to tisti, kterim je oskrbovati gospodarske zadeve ljudskih šol (§§. 34. in 35. deželne postave, kako naj se uravná napravljanje, zdrževanje in obisko-vanje javnih ljudskih šol). §. 7. Ako kako šolo ne zdržuje šolska občina ali šolski okraj, ima pravico postavljati (imenovati) učitelja tisti, ki šolo zdržuje. §. 8. Pravico postavljati učitelja, ktero ima kdo, ki ni zavezan opravljati patronovih dolžnosti, jenja, kedar pričujoča postava v moč pride. §. 9. Ako pravica postavljanja (imenovanja) nima kaka taka oblast, od ktere je okrajni šolski nadzornik, mora okrajna šolska oblast temu, ki ima pravico postavljanja , o vsakem prosilcu naznaniti svoje mnenje, ktero naj se dodá postavljenomu pismu (§. 10). §. 10. Tisti, ki ima pravico postavljati (imenovanja) učitelja, izvoli v štirih tednih izmed prosilcev tistega, ki se mu zdi najbolj pripraven, in ni navezan na predlog krajne šolske oblasti in na vrsto, ki jo je ta pri prosilcih postavila (§. 5.) in tudi ne oziroma na mnenje okrajne šolske oblasti (§. 9.), ter ga, přiloživši zadevna pisma nemudoma naznaniti deželni šolski oblasti* §. 11. Peatavljenje (imenovanje) ne sme zvezano biti z nikakoršnim pogojem; vsaka tej določbi nasprotna zaveza, s ktero bi se bil zavezal kak prosilec, je neve-ljavna in brez pravne moči. §. 12. Ako deželna šolska oblast postavljenja (imenovanja) ne odobri (§. 50. ali 4. državne postave od 14. maja 1869.), naj se razprava z dostavkom postavnih vzrokov, ki postavljenju nasprotujejp, pošlje temu, ki ima pravico postavljanja (imenovanja); temu pa je na voljo dano, da v štirnajstih dneh druzega prosilca postavi (imenuje), ali pa se pritoži pri ministerstvu za bogočastje in nauk. §. 13. Ako deželna šolska oblast odobri postavljenje (imenovanje), naredi sklicevaje se na postavljenje vslužbilno pismo (dekret), dá imenovanemu njegove službene dohodke nakazati ter okrajni šolski oblasti ukaže, da pooblasti kterega izmed sebe ali pa prvosednika krajne šolske oblasti, da imenovanega v prisego vzame, in ga v šolsko službo vpelje. §. 14. Tisti, ki ima pravico postavljanja (imenovanja), naj se povabi, da se pri prisegi in vpeljevanji imenovanega v šolsko službo dá namestovati po kakem poslanců. §. 15. Ako ta, ki ima pravico postavljanja (imenovanja) v postavnem času (§§. 10. in 12.), nikogar ne postavi (ne imenuje), deželna šolska oblast stopi za ta pot v njegove pravice. §. 16. Vsak učitelj in podučitelj , ki ima sprice-valo učiteljske pripravnosti, in ki je postavljen po §§. 1—15, je za trdno postavljen. Vendar mora se vsak 203 tavlj telj pođv přestaví, ki jo okraj ali deželna šolska oblast ukaže iz službenega ozira, ako se mu pri tem ne krati njegova plača. . 17. Tudi pri takih prestavah se je ozirati na obstoječe pravice predlaganja in imenovanja J istem listu odgovarja narodni poštenjak župan Vivod iz Gornjega Doliča f ki Je tudi o onem )) odličnem" Celjskem shodu bil, dr. Vošnjaku tako le lo. yj pomikanji po sami službeni vrsti z niže u^u* „-. ^ * &vi«, ( ^ na višo plačo ali o podeljenji službene doklade po sta- nosti jih je) me pri moraj o, da se očitno v „Slov. Go rošti sklepa okrajna šolska oblast brez razpisa službe, spodarju" oglasim, da, če mene gospod dr. Vošnjak II. Došli meni „Politični listi I" gold vred Ako se pomikanje ne godi samo po službeni v svoji prečudni taktiki s par vrsticami med J vrsti^ temuč tako, da se stopi na stopinjo z višo plačo, govornike hinavsko in svojevoljno^ prišteva, jaz njemu mora se ravnati tako, kakor pri postavljanji izpraznje- in njegovim tovarišem v Celj* 25 maja t izrečene nega službenega mesta 15) 20 Imenovanje učitelj za povedane učne P kdar ne prekličem predmete kakor tudi imenovanje učiteljic za ženska ročna delà v primerljejih, zaznamovanih v 15. ali naj m 15 državne postave od 14. maja 1869. leta, tako. kakor ime dotične šolske oblasti upravljajo novanja drugih učiteljev, vendar brez razpisa službe (Dalje prihodnjič.) Mnogovrstne novice, g' - ' * Stan uravnave zemljiskega davka na Štajarskern. Deželna komisija Štajerske je tarife zemlji-škega davka, kakor so bili od okrajnih cenilnih ? ter jih raz- Národiie stvari. Odgovora na dr. Vošnjakove spletke v Celjskem shodu. komisi j izdelani, presodila in popravila poslala županskim uradom in dotičnim okrajnim ce-nilnim komisijam, da se posestniki sami lahko pre-pričajo, kako da so tarifi za vsak okraj postavljeni in kako se je to določilo. — Proti tarifom se smejo in sicer do 12. julija t. 1. pritožiti pismeno pri cenilnih ki Slov. u Gospodar* je v poslednjem listu prinesel sledečo objavo velecenjenega deželnega poslanca Sta-jarskega gosp. M. H er m ana, ki ne potřebuje nika-koršnega komentara; jasna je sama po sebi in se tako glasi : komisijah : cele srenje, kakor tudi taki posestniki sicer ne stanuj ej o v srenji, plačujejo pa vendar od zem-ljišČa v dotični srenji vsaj šestinko vsega svojega zemljiškega davka. obče Je tarife kakor so jih okraj ne komisije izdelale ter popravil poročevalec ali deželni inšpektor, deželna komisija z niž a la. u Častitim volilcem kmetskih občin: Ptujskega, Or- * muškega, Šentlenarškega, Rogačkega, Šmarskega ijuugivc^ci, kjuuncuai orvc^ci, xtugctv^tvc^o/, kjjllicii orvc^a, LjU- * vlw j »v* «. tomerskega in Gornje-Radgonskega okraja! Zastopniki 1 milijona in 380.022 obiskovalcev je vstopnino plačalo Vstopnina v Dunajsko razstavo je iz začetka (2. maja) do 19. junija znesla 499.870 gld., ker izmed skoro vseh omenjenih sodnijskih okrájev so mene pri volilnem shodu v Ptuj u dne 11. majnika za kandi- data v državni zbor postavili. Dolžnost mi je , da se nice (dobil jih je že 17), je zmirom zagotavljal, da 708.580 ljudi. Ko bar. Schwarz, alpha in omega razstave, nikoli ni dosti milijonov dobil iz državne blagaj- vsi za to zaupanje častitim volilcem zahvalim, pa tudi na potrošeni ali raztrošeni milijoni se bodo povrnili po do- ta častni klic odgovorim. hodkih vstopnine; ker pa dozdaj vstopnina še pol mi- Ker sem si svest, da po svojih mnogoletnih skuš- lijona ni donesla, se ostali milijoni bodo povrnili o nj ah in pridobljenih znanostih predragemu volilnemu okraju koristiti zamorem, in ker sem Vam in pravični stvari sploh popolnoma udan, me veže tako rekoc dolžnost, da se Vam tudi v tej reči udam ter kandida- sv. Nikoli. * turo prevzamem. Svojih moči in resne volje ; delati za Vaš Angleski vremenski prerok James Pudlaj je pre-rokoval letošnjemu letu, da bode najroaovitnejše tega stoletja, žita na kupe, vina obilo in še boljega kakor leta 1834. Zdaj smo že tako daleč, da po tem vse- fear slišimo iz mnozih držav in dežel, vidimo ; str an ski blagor, Vam ne ponujam več kot star znanec in zvest prijatelj kot novinec, mar- resničen stari naš slovenski pregovor, da vremenski da Je y ki se Je z Vami boje val in že marsikaj britkega za Vas pretrpel. )) prerok slamo jé" Ne stopim pred Vas z navadnimi nastavnimi (avto besedami: „ornika", „svoboda" m .„samouprava nomija), ker nrvič Vi tako neomikani niste prvic kakor Naši dopisi. Vas nekteri radi razglašajo, drugič pa zato ne lovim ljudi Rusije 26. maja (7. jun.). V * Ruskim libe- s skušnja takimi praznimi besedami, ker se, kakor žalostna v r U Cl 7 ralcem so nadojeli francosko-nemški igrokazi; začeli so za njimi večidel skriva vse kaj dru- predstavljati drame po svoj em okusu sami v živih in mrtvih podobah; glavne role so prevzeli vredniki, podvredniki in sodelavci „Sankt - Peterburgskih Vedomostej" Korš, Žohov, Utin, Gončarov, njegova žena Praskovja kakor te besede same pomenjajo, namreč: du- posilnost zega, ševna vnemarnost, samovoljnost hujskanje, razprtija in splošna zmešnjava. ? SS Sklicujem se pa na svoje 12letno javno de- njena sestra Aleksandra Lavrova in drugi. V pretek- lo van je v prid slovenskemu ljudstvu, ki vé kaj da sem dělal za nj in tudi lahko presodi ali ki ga je v mene stavilo opravičil zaupanje sem še na dalje njegovega zaupanja vreden. ; m sem ali Slednjic še omenim, da nisem nikoli dvomil, ampak še za svojo dolžnost spoznal, sprejeti program „pravne lem letu so oni osnovali v Petrogradu „kružok", v kterem so se po svoje veselili in po svoje kuhali srečo jastreb) je želei podkopati silo „Moskovskih Vedomostej , mislé, narodnega prosveščenja, in narodovo. Njihov glavar g. Korš (korš, koršun u > da s tem bodo razpale vse reforme ministerstva ruski svet bo postal koršun- samo misliti, govoriti in delati bo moral, stranke" v Avstriji, in to zato, ker povdarja ta pro- sko gnjezdo, v kterem bo vsak svoboden, kolikor mu gram enako pravico za vse in tudi narodnemu bo drago, programu Slovencev ni nasproten, marveč je upati, da prav s pomočjo pravne stranke Slovenci svoj narodni program še najbrže doženejo". kakor mu bodo „kružokarji" ukazavali. takih domiš- Obljubljeno radostni pricakujemo. Vred. 204 lj ij ah je začel veliko pravdo z gosp. Katkovim v dovolj veliki, zato se je v zadnjem dnevu naprosil go časopisu m před ovsujLiiju, v>oo , ua jo jjuaicuuji v isvujiu omuiuai xbctxmuuu ívuúci , u.«* jc ovuju uvuittuu u filipikah proti nihilizmu in za učebno reformo razžalil nim Slovencem pravne stranke přepustil ; česar o dnij češ da je poslednji v jih stilničar g. Raimund Kožer, da je svojo dvorano zbra- bi njegovo Čast. Vse je bilo rado vedno pravde ? y kaj bo iz te nijeden drugi krčmar Celjski ne bil storil, je storil on Poredni ljudje menijo Sodnija pa je „jastrebu" peruti pristrigla. in je skrbel za prav lepi red in postrežbo. Hvala! i • 1 ft TT* . t i i è 1 ^ • 1 1 • 1al ft l ft «ft y da na oder je gosp K Za to komedijo predsednika zborovanj a bil je soglasno iz voljen gospod pravil, želee odnesti oči grešnih ljudi od živih deželni poslanec in odbornik M. Herman y za pod podob v njegovi družbici. Ljubeznjiva gospá Gončarova predsednika gosp. prof. dr. J. Ulaga in za zapisni in plameči gospod Žohov sta namreč želela v družbici karja gosp. prof. dr. L. Gregorec. Gosp. predsednik skupaj sedeti, al poti jač gosp. Gončarov jima je bil na- začel je zborovanje ob pol 4. uri s pozdravom pričujo Bog vedi, kako je potem tako pi znano je čim se zahvalivši za mu vnovič skazano čast toliko, da gosp. Gončarov je natisnil nekaj nihilističnih «v ^oy. ^wima lamu^a »a plakatov ter jih sejal po ulicah in zato přejel brezplatno voljo kterih se mi ne moremo strinjati z unimi Slovenci - • T^P i • • • ^ % • rr i t « t # i • i * i -i ft v # • • i i i i y nazna njaje da bo prvi gosp. govornik razložil vzroke za- stanovanj za advokata U t delo G on čar porazumljenji ž njim mu Žoh » kterega tudi poduč y narisa y kako najme ki so 25. maja v Celji svoj shod imeli in je dal besedo naj y kedar ga bo pred sodnij preč. gosp. kanoniku Fr. Kosar-ju y ki iz vratném, celo uro trajajočem je v svojem govoru narodni program zagovarjal. U tin je narisal^ oba in ž njima vred gospó pravne slovenske stranke temeljito razvijal in dokazal y zato ga je Žohov pozval na dvoboj 9 Gonč kakošnih pravilih sta se strelala ni mi znano so y da Žoh Po oia oo oti^iaia , uli ulii auauu , priCall ov&uujc oxuycuo&uga xi et i uua, j czj i rv, oege iu »oiu .ujogvw je prvi vstřelil in da na njegov strel zagovarjajo in te besede povsod v domovini ohraniti že- đa konservativci so pravi Slovenci, ker oni naj lepše svetinje slovenskega naroda, jezik šege in vero njegovo sta se oba od strahu povalila. Sekundantje so mislili y lijo. Ker so pa nekteri Slovenci brez našega zakriv- da U tin ranjen, ter so mu hiteli na pomoč, al predno ljenja s svojega bandera vero vrgli in narodnost nad so dospěli do njega, ležečeg«, ua tigu, oc; ill vv y l ver tako nesrecno sproži, da na mestu ubije Žoh ki se je ravno s tal kobacal. Ko gospá Gonč tleh se njegov revol vero stavijo, se mi njihovega programa y ki V svojih > nesrečnem iziđu dvoboj nasledkih krivičen katoliški cerkvi in nevařen za ob stanek našega cesarstva, nikakor ne moremo držati. y SI zvé je 5 _ sestra GonČarove, Aleksandra, d godilo preteklo jesen. Letošnjo spomlad pa, 9. aprila Vse to se Mnogi živio-klici med in po končanem govoru so pri- čali, da vsi nazoci bili so govornikovih misel. Drugi vzame revolver od pravi se advokatu Ut sece, v stanovanj y čelo, s tretjim pa ubij govornik gosp. dr. Gregorec je razlagal potrebo vod-presedevšemu svoje me- stva pri volitvah in naznanjal, da se je v Mariboru rani njega z dvakratnim vstrelom v napravil centralni volilni odbor obstoječ iz 12 zanes y samo sebe Epilog drame je le-ta ljivih mož ki bodo v dogovor stopili z odbori v posa mesnih okrajih zato, da se nastavljen kandidat izvoli. Petrogradu na Vaziljevskem ostrovu v hiši pod Tretji govornik g. dr. Ulaga navaja vzroke, zavoljo po Kamski ulici po naročilu pomeščika Semena kterih se duhovni volilne agitacije vdeležujejo in za-JegorjeviČa Lavrova je naredel kamnosek Baronov na- kaj se od poslancev zahtevati mora, da se potezajo za št grobni kamen s sledečim nadpisom Praskovja GonČarova, 22 let Aleksandra Lavrova, 19 let. pravice katol. cerkve ; ker y 77 77 77 goditi začelo, da se kar se je na Nemškem že ona preganja, to se tudi nam bliža ) Okoncili svoje susčestvovanje ( 93 Dve zertvi vljenje) v 1872 1873 77 77 Bezobraznoj Školi nigilizma. * „Sam otec V.. nevedenji svojem předal jih etoj Škole na Pruskem Bismark duhovščino zatira in hoče katoli-čanom žile podrezati s tem, da bi se vprihodnjič mladi duhovni v smislu deželne gosposke izrejali in se sploh vsa svoboda katoliške cerkve zatrla. Ker v našem prihodnjem državnem zboru pridejo gotovo enaki predlogi na dnevni red, gorjé Slovencem „Bože miloserdni, 77 77 77 77 7) 77 77 odpusti) Prosti Ne postavj jim v vinu Gr eh predavŠago jih BoŽe, prosti neŠčastnomu ljubi jih , ako naši poslanci svoje dolžnosti ne storijo, kajti brez prave duhovšeine bo tudi ne stej jima v gr eh) njihova narodnost poginila! Résolueije shoda se glasijo: Slovenci v Celji dne 22. junija 1873. zbrani ) t Bezpečnost jego f nesrecnemu) zanikernost njegovo) sklenejo. Gledé na to, da 1) program pravne stranke po- da na Beliki Bože prosti VovlekŠili jih v prestupljenje i zabluždenj t roštvo daje obstanku in razvoju Avstrije; rodnému slovenskemu programu ne nasprotuje, nego ga še podpira ; 3) da spoštuje pravice in svobodo kato- Slovenci imate velik boj za šole z nekim liberalnim liške cerkve, kakor tudi vseh od države pripoznanih vitezom in še bolj liberalnim Zimo. Morda bi ne bilo verstev 7 se popolnoma skladaj o s progra odveč, ko bi slovenski očetje prečitali privedeni na- mom Avstrij ske pravne stranke, terželijo grobni dp 7 predn je poslati svoje hče se odločijo, v kakošno šolo jim in vabi jo one Slovence, kteri mu še niso pri in sinove. (K Celja 13. junija. (Volilni\ shod državop prih.) stopili, da mu pristopijo. II. Skupščina izreka, da zastran vodstva voiitev na stranke.) Konservativci spodnjega Štajarskega, nezado- slovenskem Štirskem pripoznava v Mariboru že osno volj s JJLV/UUVi Y MU1 V VA VV111J Vj^M) KJ liMJ UJL UiXV^UI J UVUMUV fJiU T V U. U Uk V/JLJJ. MWH U1VVLU J/ i. 1^/V^ULMl ▼ W T JLÏJL CAi A. A W V i klepi liberalnih Slovencev, ki so 25. majnika vani osrednji volilni odbor, kakor tudi v zavezi v Celjski čitalnici zborovali, sklicali so za včerajšnji njim obstoječe okrajne in krajne volilne odbore. dan shod svoje stranke se jih je tudi sešlo, got Mnog 130 mož bilo povabljenih in tako III. Skupščina nastavi kandidata svoje stranke za , da bi kmečke občine in za mesta in trge Celjskega volilnega zdajšnji prostori Celjske čitalnice ne bili za zborovanje okraja. — Gledé na to pa, da se je od straní shoda 25. maja v Celji zbranega za kmečko skupščino kan- dr. Vošnjaka, se pre- Ruskega prijatelja sem prašal : zakaj se ruski libe- didat že postavil v osebi gosp ralci zovejo nihilist i; odgovoril mi je: Vot vam „filolog! pušČa centralnemu odboru brž ko mogoče ž njim v do- a potomu , što ničem ne vládej ut ničesa nimajo) 7 daže zdravim razsudkom ne". Po tej definiciji bi se menda ne oči- ali ne. tala preteezija slovenskim liberalcem, ko bi si po primeru stranke preč stranke Ce ne, se podpira edino le kandidat pravne govor stopiti o tem, ali sprejme program pravne kanonik Franc Kosar. svojih Ruskih bratov omislili priimek nihilistov. Pis. Več gospodov je še govorilo, kakor Balon 7 Pol zelski župnik priporočaje g. osarja, Gomilšak iz Radgone, ki je priporočal jako dobro za kmeta pisan list „Slov. Gospodarja". Dr. Klemenčič iz Ljuto- mera in prof. Žitek iz Ptuja, ki sta se zahvalila gosp. M. Hermanu, ga zagotovljaje zaupanja v njegovem volilnem okraji; gosp. prof. Žitek rekel je med drugim, da, ako „Slov. Narod" pravi, nasproti besedám samega g. dr. Ploja, da bi bil on nasprotni kandidat g. Hermana, in da Slovenci se ne bodo nikdar podvrgli programu pravne stranke, ker kri ni voda, naj bi bil pisal, ako bi kdo trdil, da v Ptuji bo g. Ploj izvoljen in ne g. Herman, ki je pri tamošnjem shodu izmed 100 že imel 88 glasov za-se, da ta kri ni voda! Na- znanjali so se še dopisi iz Gornj egr ada, podpisani od župana in 4 odbornikov, ki zahtevajo z dopisom iz Brežic g. kanonika Kasarj a s pričujočimi iz vseh strani za kandidata. Ob pol 7. uri sklene z gromovitimi živio-klici g. predsednik zborovanje se zahvalivši za lepi red s prislovico: „vse za vero, cesarja in domovino". Iz Vipave. — „Sokol" naš praznuje sv. Petra in Pavla dan, to je, 29. dne t. m. blago s lovljenje zastave svoje s sledečim programom: zjutraj sv. masa; govor staroste v telovadnici; v čitalnični gostilni skupen obed in zvečer ples. Odbor. Iz Radoljice. (Naznanilo.) 20. dne t. m. se je od- prla nova brzojavna (telegrafna) postaja z omejeno podnevno službo v Rad o li ci na Gorenskem, ter se iz- ročila občinstvu v porabo. Iz NOYOineŠfce okolice 17. jun. — Binkoštne praznike so imeli nemčurji shod in mastno pojedino v Krškem. Iz Novome8ta jih je bilo 5, namreč: pl. Langer iz Pcganč, Leitmaier, c. kr. svetovalec pri okrajni sodniji, Ulepič, c. kr. adjunkt, pl. Formacher, notár in pa Ogorelc, trgovec. Ker ta petorica ni še nobenega kmeta med seboj imela, hotela je svoje šte-vilo tudi s kmečkim stanom pomnožiti medpotoma ; posebno so jej dišali župani in sploh srenjski zastop-niki. Kje da so si popred že iskali privržencev, to nam ni znano; přišedši pa do vasi Gradišća v Sentjernejski fari, so vabili seboj očeta Kerhin-a, prvega srenj-skega svetovalca, poštenjaka od vrha do tal, kakoršnih je le malo. Al previdni mož ni hotel iti na pojedino v Krško, če bi ga bili v kočijo posadili in zastonj ga ondi gostili. Lepo se je zahvalil nemčurjem za to „čast" m mu pripravljeno veselje. Po takem petorica z dolgim nosom odide, pa se kmalu sopet ustavi, novih tovaršev iskaje. Kakor se tedaj vidi, je na Gradišću nerodo-vitno polje za nemčurje in mavtarje, to je, za danda-našnje nevernike. Lansko leto je gospodar Blaž o vic, tudi iz Gradišća domá, očeta Kerhina pravi brat po duhu in srčnosti, nekemu plemenitemu glavarju nem-Čurjev, kteri ga je bil v svojo vinsko klet na kosilo povabil z druzimi gosti vred, prav možko se ustavljal in duhovščino in vero katoliško zagovarjal zoper surove napade tega neomikanega plemenitaša (imé njegovo za zdaj še zamolčimo, zavoljo visocega spoštovanja do njegovih sorodovincev, kteri niso le samo po imenu, ampak tudi v govorjenji in zadržanji plemeniti in Čislani od vseh vrst ljudstva). Le toliko rečemo, da mi prosti ljudje se čudimo temu, kako plemenitnik, siv in z eno nogo že v grobu, je v stanu tako zarobljeno se vesti in kmete krog sebe zbirati ter jim s svojim neotesanim govorjenjem duhovščino studiti! — Pot pelje, kakor je bilo rečeno, imenovano petorico v Sentjernej, kjer pa je bilo že več žetve za njo. Gosp. Podboj iz Ko-stanjevice je gladko pot nadělal s pismi in osebno že poprej; on ima Jožefa Zagorca že zdavnej na verigi, kakor Lah opico, a to se ve, da ne zastonj ; gosp. Podboj mora to pokorščino na kak način že poplačati, postavimo, da Zagorcu dovoli v svoji c. kr. kanceliji smodko zažgati in da se lepo po „nemško" vpričo druzih tikata, kedar, postavimo, je Zagore kot toženee v pričo tožnika; ali da gresta kam skupaj na dobro voljo, ali da je gosp. Podboj kuhan in pečen pri Zagorcu itd. Za Zagorca se tedaj ne čudimo, da je nemudoma šel z Novomeško petorico v Krško na kosilo k g. Hočevarju. On že tudi vé, da v prihodnjih volitvah ne bo več hodil po gladkem salonu v Kranjskem deželnem zboru, zato je z gosp. Podbojem in druzimi imenitnimi gospodi potegnil in se vstopil na stran nem-čurjev, kajti že pri zadnjih volitvah so se mu pod no-gami tresla tla, in g. Podboj , kteri ga zdaj presrčno ljubi, ni pri tišti volitvi za-nj čisto nič maral, rekel je celó v mestm hiši v Novomestu: „Jest volim pa gosp. Hrvata iz Sentjerneja; on je en prav pošten, dober in spoštovan mož" itd. Neki župnik se je pa takrat za Zagorca vpričo vseh zbranih volilcev potegnil, sicer bi bil že takrat Zagore kot kandidat za deželni zbor se blamirah Tudi je vsakdo vedel, da Zagore sedi le v deželnem zboru, ker nič ne „ferderba" in je že to dobro, da vsaj z nasprotniki ne vleče in se ne dá pod-kupiti. Vsak tadašnjih volilcev se še spominja, kako je Zagore puštabiral pred volitvijo volilne postave, kako je stokal, ko je po volitvi s štirimi besedami se volilcem zahvalil itd. Zdaj je pa tak „izvrsten govornik" postal, kakor so „Tagblattovci" pisali, da so vse nem-čurske luči zatemnile se v Krškem! Zato bode „No-vične" bralce mikalo, zvedeti njegov govor, če tudi ni stenografično zapisan, ^ampak le po poročilih. Cudimo se pa, kako je přišel Sentjernejski g. Lušina, župan do tega, da je šel z nemško procesijo v Krško; nad njim se čudimo! — To naj zadostuje za danes. Nate zdaj Zagorčev govor! Zagorcev govor pri Krski pojedini. Ker tako flétno danes vkup sedimo in ker smo slišali že toliko lepih govorov, do volite mi, gospodje, da tudi jest nekaj povem. (Bravo! bravo! vivat Zagore!) Tako Vam povem, gospodje, da v tako lepi drušini še nisem nikoli puranov jedel in dolenca pil. (Gosp. Podboj : „rejs je to; vivat Zagore!") Pa mi nikar ne zamerite, če ne bom tako lepo govoril kakor drugi gospodje pred menoj in če ne bom po nemški govorit, kakor se spodobi v taki častitljivi družbi; jest nisem v latinske šole hodil, da bi se bii nemški učil in bi zdaj pol pretno-ženja rad dal za to, da bi znal prav lepo po nemško govoriti, v naši šoli smo se pa tudi premalo kranjsko učili, da bi znal tisto novo slovensko špraho, ktero sli-šimo v našem lontogu. In ravno iz tega lontoga Vam morem, gospodje, povedati, da mi je že prav zoperno bilo stati pod komando dohtarja Bleiweisa in dohtarja Co-stata. Zato danes tukaj ocitno povem, da sem v zadnjem lontogu slovó dal Slovencem. Adio Slovenci! (Gromoviti: „Bravo, bravo! Herr Zagore!) Zmirej tište atrese na cesarja, zmirej pritožbe, da jim ni nikoli nič prav, kar je Schmerling naredil ali Jiskra ali pa Auersperg; tega že nisem mogel več prestati, še manj pa to, da bi se po zadnji atresi spet Hohenwart nazaj poklical s tistimi njegovimi funtartikelni, o kterih mi je gospod Svetec tako natanko rajtengo naredil, da niso nič vredni. Pre-sedalo mi je tudi, kakor da bi najhujega čvička pil, zmiraj tisto kričanje za pravice slovenskega jezika ; leta in leta se vlečejo že za jezik, kakor da bi njih slovenski jezik res^kaj bil; mehko kuhan suh jezik s poličkom dobrega Stotpergerja mi je stokrát ljubši kot ves njih šolski jezik. (Gromoviti „bravo, bravo, Zagore! — mu doni od vseh strani, gosp. Podboj skoči iz-za mize in ga objame.) Se moje ljube „Gemeindzeitenge" ne bi mogel brati s tem slovenskim jezikom. Slovenci se sicer bahajo, da, 206 le oni so v lontogu za naso deželo kaj storili, pa ni vse zlato, kar se sveti. Dohtar Toman se je štimal, da je on prvi se potegnil za znižanje prevelikega grunt-nega davka; jest tega ne vem, ker me takrat se ni bilo v lontogu; pa če je to tudi res, koliko pa smo zdaj na boljem? Sicer pa tudi mislim, da tisti katasterski gospodje pred 50 leti, ki so naša zemljišča šacovali, so že vedeli, zakaj so davek tako naredili. Dohtar Toman se je tudi s tem rad^ pobahal, da je železnico Gorensko naredil in se za Sentpetersko potegoval ; pa kaj je nam za Gorence in Notranjce mar, če je mi Dolenci nimamo? (Bravo !) Od druge strani pa tudi dohtar Bleiweis glavo pokonci nosi, da je on dregal tako dolgo v to, da so findelhaus odpravili in da se s tem, kakor pravijo, deželi vsako leto prišpara čez 15.000 gld. Al meni se zdi, da je to prišlo le bolj iz nevošljivosti zato, ker je ledik dekletam hiša odprta bila, kamor so lahko nosile svoje otroke; če bi findelhaus ne bila dobra reč, zakaj pa jo i*e cesar Jožef nekdaj naredil? In še za to so se več-:rat vlekli moji nekdanji komarati v lontogu, da bi so- seske mogle ženitev braniti takim ljudém, ki nič nimajo. Tudi jest sem ž njimi takrat vlekel; al zdaj še le vidim, da ljudem ženiti braniti je neumno in še prav zoper naturo Človeško, in da sta grof Auersperg in Dežman prav imela, da sta jim nasprotovala; čemu pa je Bog moški in ženski spol ustvaril? Tudi dohtar Costa si veliko domišljuje na to, da je na Dunaji tisto pravdo zoper Tržačane dobil, ki so nekih 100.000 gold, povra-čila tirjali od naše dežele ; al jest vprašam, ali bi je ne bil morebiti tudi kdo drug dobil, ki bi bil šel namést njega ven? In tako vidite, gospodje, da vse to nič ni in jest Vam le to rečem, da mi je prav težák mlinarsk kamen s srca padel, ko sem jim za zmirom slovó dal. Lejte si! celó Solmajerja so hoteli voliti v deželno komisijo za gruntne davke namést bar. Apfalterna. To sem sicer vedel, da se je Solmajer vlekel za kmeta, in sem tudi slišal, da tište nove paragrafe prav dobro pozná ; pa kaj bi Solmajer opravil proti enemu baronu! Če bi baronova beseda kaj več ne zdala kakor kakega druzega člověka, čemu pa je baron? Zato sem jest barona Apfalterna volil z Vami vred. Zdaj pa mislim, gospodje, da sem vam že dost povedal, zakaj sem se za vse svoje žive dni ločil od Bleiweisove komande in se vstopil med Vas, in da hočem, kakor danes sedim med Vami, tako tudi zmirej z Vami hoditi. Holt! še nekaj pa sem vendar pozabil. Ko so v predzadnjem lontogu Slovenci sami bili, ker ste Vi, prečastiti gospodje, ministru Hohen-wartu figo kazali — škoda ! da že takrat nisem z Vami potegnil — nas je dohtar Bleiweis na vso moČ pridušal, naj šolmaštrom po deželi plačo saj na 400 gold, povik-šamo, in res mu je obveljalo — še zdaj se spominjam tistega jutra, ko smo pred sejo v reduti se zbrali in hudo prepirali — da je lontog naredil en kos postave šolmaštrom za boljšo plačo. K sreči da je ministri niso koj potrdili. V zadnjem lontogu ste sicer tudi Vi o tem s Slovenci potegnili, mene je pa to zmirej po vseh udih trgalo. Ce šolmašter ne more živeti s tem, kar je do-zdaj imel, naj bi bil pa kaj druzega ratal, saj ga no-beden ni silil v šolmaštrijo. — No, zdaj pa že vidim, da Vam je, ljubi gospodje, Vaš novi tovarš dost povedal , da sem se kot spokorjen grešnik pred Vami spo-vedal in da, če tudi na sv. pismo nič ne držite, boste vendar po njegovih besedah bolj veseli enega grešnika, ki se je spokoril, kakor 99 tacih, ki pokore ne potre- bujejo.-- In ta „ziindende Rede" — kakor je sama vladna „Laibacherica" povedala, je tako vžgala srca pričujočih, da so Zagorca objemali po vrsti vsi in mu roke stiskali ter pri tej priči sklenili: Zagore bode zastopnik nemške, brezverske, ustavoverske stranke na Dolenskem. Iz Divace 5. junija. (Devet cest iz Senožeč do Divaške meje. — Konec.) Drznemo se tedaj po vsem tem si. c. k. Kranjsko deželno vlado vprašati: ali je nameravana državna cesta iz Senožeč do Primorske meje le dvema soseskama in njunim županom iz državnega žepa namenjena, ali pa za kteri viši namen, namreč za zvezo dveh sosednih dežel? Rekli smo že večkrat dotičnim komisijam , in rečemo tukaj javno, da pravi namen te ceste se po črti čez Senadolski dol nikoli in nikakor ne doseže, in da ves denar za to Črto je in bode zavržen, kajti nikdo ne bo po njej vozil, če bi se naredila, kakor edina vas Dolenjevas. Nasproti ima pa cestna črta od naše meje čez Gabrče vrh že vsega omenjenega še te-le dobre lastnosti: a) je 78 milje kraj ša od une čez dol; b) nima do Gabrč čisto nič snega, c) dobijo vozniki tikoma ceste ob vsakem letnem času med Gabrčani in med našo mejo dovolj vode na kalih za napajanje živine, kar je tukaj na Krasu prav posebne važnosti, d) je med Divačo in Senožečami ena vas, namreč Gabrče, kjer popotnik v slabem vremenu lehko pribežališče dobi, f) je zdanja okrajna cesta od Gabrč do Senožeč tako dobra, da ta z majhnim popravkom lahko namenu državne ceste streže, g) je tudi to, posebno okraju Seno-žeškemu, ugodno, da zgubi okoli 2000 dolgostnih sežnjev okrajne Vremenske ceste, kar je od velike dobrote za okraj Senožeče, in h) bi se ob enem tudi Vremska dolina z omenjeno državno cesto proti Senožečam zve-zala. Stroškov bi ta črta tudi manj prizadjala, ker je deloma cesta že narejena in ker ni nikakih umetnih del treba, nasproti morajo pa čez dol že same škarpe mnogo stroškov prizadeti. Po vsem tem bi se moral res ves svěť čuditi, ako bi se ta cesta čez Senadolski dol zidala in več tav-žentov popolnoma zavrglo. Ganite se tedaj Vi, sosedni Kranjci, kajti Vam mora biti več mar za to, kakor nam , kajti vi boste cesto rabili, mi zeló malo; zato pozor! Iz Rake na Dolenskem 22. junija. (Očitna zahvala). Podpisana si štejeta v sveto dolžnost zahvaliti se v imenu šolske mladine vsem šolskim prijateljem za mi« losrčne doneske, s katerimi so pripomogli, da se je šolska veselica, ki se je sv. Alojzija dan pod milim nebom pri podružnici sv. Petra v Žirovniku na veselje in radost 270tih učencev in učenk pri krásnem vremu v najlepšem redu vršila. Bog plati!! Anton Žgur, učitelj věrouka, Jernej Pirnat, učenik. Iz Šentviđa nad Ljubljano 20 rožnika. Dane3 smo obhajali obletnico po ranjkem gospod-očetu, našem Blažu Potočniku. Cerkev, njih preljuba nevesta, je bila lepo ozalšana in farmani so se hvaležno spominjali v pobožni molitvi svojega dobrega duhovna. Bili so pa naš ranjki gospod fajmošter Blaž tudi od posvetnih gospodov mnogocenjeni tako, da še od daljnih krajev hodijo učenjaki obiskavat grob možá, ki ostane v slovstvu slovenskem neumrljiv. Naj v spomin njegov „Novice" v svoj list zapišejo slovstvena delà njegova. (Konec prihodnjič). Na Šmarni gori pri Ljubljani 23. rožnika ob 10. uri zvečer. Ž. — Pri jasnem nebu in mirnem vremenu gledamo po gričih in gorah okoli in okoli 167 kresov goreti, največ po Loških in Kamniških gorah; jako lepo se je svetil Ljubljanski kres na Sišenskem hribu. Petje seje slišalo in ukanje, pa možnarji so pokali Janezu Krstniku na čast. Bode pa le spet »Tag-blattovce" božjast tresla, kakor unidan, ko so možnarji na Hujah — kakor so pisali — vznemirjali celó živino v Kranji! Dá, dá! res — požvinjene brezverce! 207 ki Ljabljane. (Turske goveje kuge na Kranjskem), njak o računskih in blagajniških poslih, in govori bliza že čez pol leta tlači vso trgovino > Je z a zdaj konec, ako je brezvestni kontrobantarji na novo ne pritresejo iz Hrvaškega, kjer je je po nemarnosti ondašnji in nečimurnih postavah še zmirom obilo! Pomagati zatrti trgovini je c. k. deželna vlada dovolila samo v tako-le: „Pred vsem moram omeniti jako originalni način vabila v današnji obČni zbor. ^ OCVLUU , ua uvi naših pravil zaznamovanih medčasnih listkov po Ne samo da po obrazců A. nismo dobili, ko smo na akcije 25% vpla čali, a tudi prave delnice se nam še do zdaj niso iz zopet žrvinske sejme povsod na Kranjskem, samo v ročile. Ker tirja §. 16., da se medčasni listi ali pa krajih Crnomeljskega in Kočevskega kantona za zdaj delnice vsaj 5 dni pred občnim zborom v društveno še ne, zato, ker sta ta kantona prav po dolgem mejaša blagajnico vložé, menim, da je upravnega odbora na oc il c, aoibu, ivci ou» la aautuua piav ^u uuigcui tucjaoa uia^aj uii/u v j u /j u j ujcuim , va» j v^ u.jji v lit^a* uuuuia iaai- okuženega Hrvaškega. Al tudi tje, kjer so sejmi do- ravna dolžnost bila, učiniti to, da se legitimacijski listki voljeni, ne sme celó nobena Hrvaška goveja živina in in imenik delničarjev najmanj 5 dni pred občnim zbo- tuďi drobnica ne, pa tudi naša domača živina, ki se rom delničarjev izročevajo. Dalje veleva žene na sejm, mora seboj imeti postavni pÔ3 9 9 26. da da je morajo letni računi, bilanca in nasvèt o raz- zdrava in iz zdravega kraja. Župani imajo zato dolž- deljenji dobička 8 dni pred občnim zborom delni nost, oštro paziti nato, da se ta postava spolni, sicer čarjem na ogled razpoložiti. A niti eno, niti drugo, niti zapadejo hudi kazni po 35. tretje Pod tem pogojem je tudi živinski sejm v L j u b 1 j a n i današnji občni zbor ni se zgodilo, in tako lahko rečemo 9 da n i pravilno, ni postavno 30. dne t. m. (v pondeljek) pripušéen, in magistrat ga sklican in tudi ne more ve lj a ven biti. Lahko pa tudi je že oklical. vganemo, zakaj smo legitimacijske listke še dni (Iz seje deželnega odbora 20. junija t. 1.) Vsled pred občnim zborom v roke dobili. Hoteli ste, gospoda, novih volitev vsih cestnih o db or o v je deželni odbor glasovanje monopolizirati; bilance pa nam niste po-sklenil poslati okrožnico novim odborom zastran iz- kazali zato, ker ste strah imeli. — Omeniti mi je dalje ročitve, oziroma nastopa opravil v smislu nove cestne onih 5000 gold. 9 kteri so bili postave Od deželne vlade poslanému náčrtu dežel- „Slov. Narodu", mnogokrat naglašeni v da so bili leta 1868. namenjeni napraví ne postave o p ob i ran ji mostninenanovem Savskem narodne tiskárně in da so bili od rodoljubov žrtovani. mostu, ki ga hočejo grajščak vites Gutmanstal in več Javno mnenje, gospoda moja, pa nasprotno trdi to njegovih družbenikov po privoljenji ministerstva pod da teh 5000 gold, je služilo le za pokritje raznih défi Židanem mostom med Ratečami in Štajersko zidati, se ci to v iz vredništva 9 „Slov. Naroda", in da niso bili je pritrdilo. — Vloga c. k. okrajne sodnije v Črnomlji žrtovani, temveč so se izplačali iz našega delniškega zarad sila potrebne čiste in zdrave vode v omenjenem premoženja. Da bi se bilo kaj tacega res zgodilo, ne mestu se je izročila c. k. deželni vladi, ^da bi ona na morem si misliti, zato kot prijatelj našega podvzetja mnoge pritožbe zoper sedanji nared v Crnomlji vsled želim, da bi me upravni odbor o tem dementiral. Sicer prepirovinrazdraženosti strank občinskega odbora v smislu 99. obč. reda ukazala novo volitev ob- činskega zastopa. pa tudi ne vem, kako da „Slov. Narod" s stroški svo-jimi in „narodna tiskarna" bila bi en objekt; ne bese Upravniku deželne posilne delal- dice ne najdem v pravilih tiskárně, da bi imela skrbeti nice se je dovolilo, da gre ogledat Dunajsko svetovno ona za ta časnik 9 in se celó bi rekel, da po pravilih bi razstavo« (Prvi občni zbor delničarjev „Narodne tiskáme14.) Kadar koli je kako društvo zborovalo, pri kteremu imajo „klerikalci" većino, tegaše storiti ne smela. Ker pa javno mnenje identificira zato moram kar 99 z Slov. Narod* naravnost reči. da ta list nikakor ne ustreza interesom „narodno tiskamo", staroslovenci ali so „liberalni' c Obaiuoiv r uuvi au ^rvignaai^i vcviuv , ou ^iiuciaiui slovenskega ljudstva , t^uaj luui liirvun jlic rnuig uvi mladoslovenci imeli vedno kaj grajati in očitati. Mislil bička prinašati ; on naše domoljubno čutje premnogo tedaj tudi nikoli ne more do bi bil tedaj člověk, da je vse v natančnejšem redu krat žali, ter kaže, da le samo za to izhaja, da napada ondi 9 kjer so oni na krmilu. AI občni zbor „Narodne in natolcuje naše mnogo let izkušenein ljubljene vodje. tiskárně" 22. dne t. m., ktera je dosihmal izključljivo Vrh tega se je v Vaših domišljijah rodila misel, osno v mladoslovenskih rokah, nam je te sanjače še pravem svitu pokazal in prav očitno razodel, v da raji igraj o za koulisami to je » da naj- vati nov te den ski list, kteri bi imel kljubovati tako Go- zvanim si s svojim gospo- „visokim" pridigam v „Novicah" in „Slov. spodarju" Ta list kaže pa zopet nove zgube na darstvom ne upajo na dan. Zbralo se je bilo nekaj šemu zavodu. Za kterega kmeta boste neki pisali, koliko čez 30 delničarjev, ki so zastopali okoli 250 dělnic, jih pa je, da bodo Vas poslušali? Zopet bode le mrtvo Po krátkém nagovoru prvosednika dr. Ahaciča je rojeno dete, zopet le blamaža. Konečno naj še ome prebral tajnik dr. Vošnjak poročilo o društvenem nim naše podvzetje kot obrtnij o. Vsaka obrtnija se delovanji od 14. sept. 1872. do 1. junija t. Sestavil ga je tako „kunštno" misliti, da v celi Avstrijski monarhiji ali na čelem svetu in zvíto, da bi moral člověk prevzame zato 9 da kaj nese 9 vsak tak zavod drží se po većini ljudstva in delničarjev; vsak tak zavod opa-zuje na tanko, česa je treba narodu, da mu o pravem ni zavoda, kteri bi deležnikom toliko dobička obetal, času ustreza, da se on pokrepi, in da je na čast sebi popolnoma . zato kakor „Narodna tiskarna" v Ljubljani; 9 se celó „Slov. ne prizadeva, temveč so Narod" društvu nobene zgube njegovi stroški toliki, kakor njegovi dohodki; prav na- sprej mite mojo tanko se neki to sicer zdaj ne more loček je vendar sila maj hen in drugim. Na ta načela pa ste pozabili in ste tiskárno v nevarnost spravili Vi, gospodje srčno in bode še povedati, ali željo da nemudoma ukrenite na raz- boljo pot; naj Vas ne gluši peščica Vaših prijateljev večemu kakih memo ogromne većine naroda slovenskega, kteremu je j v» v vuuai oiict jlu«j , ah uuuo a. v&uvžluu, jvaaiu mcuiu ugiuuiuo vgv/iuo 100 gold, škode, morebiti pa celó 100 gold, dobička. zoperno Vaše vedenje. Narod" stoji na trdnih nogah ; zadnji čas je sicer kakih 50 naročnikov odpadlo, al 200 druzih je pristopilo število naročnikov zdaj z naša okoli 950. (Dal. prih.) Tako ročal dr. Vošnjak, računa pa je po ni pokazal. „Zora" (Matica slovenska). Knjige za 1873. leto se pridno natiskujejo. Kakor je razvidetiiz „Novic" 1872 stran 327. so društveniki dobili za 1872 leto: „priro- dopis živalstva" s 490 podobami 9 m prirodopis rast pa, ki tudi je lastnina tiskárně, po Vošnjakovem poro- linstva" s 350 podobami. Za 187 3. leto je pa v 11 n n Ar» n X n vinlr m /I aUi Xlr r» ^rtlidn čilu donaša nekaj dobička. natisu „slovanski narodopis Na predsednikovo vprašanje: ima li kak delničar za 1872. in 1873. leto. Letopis bode o tajnikovem poročilu kaj posebnega omeniti 9 oglasi se deželni blagajnik gosp. Franjo Ravnikar, strokov- del in letopis prinesel marsikaj zanimivega, n. pr. doneske k zgodovini Ra dol j ice in Velesovega; otednu i njegovih dnevnih imenih; 208 CrogoJjev najboljši roman „Taras Bulba" i. t. d., tudi životopisné črtice odličnih udov Matice. potem Od je kosnja mrve, kmalu pride žetev žita; kosce moramo v Ljubljani plačevati po 1 gold. 25 kr., no čim pa bo- » slovenskega atlanta" je v delu in bode v krat- demo plačevali ženice, bode se kmalu zvědělo. << kem dovršen 4. snopič obsegajoč: Nemčijo, Italijo Evropejsko Turčijo. — Kdaj izide „Slov. Stajerja snopič Vpra- na 79 _ _ outv^iv,, xi« to mnogokrat postavljeno vprašanje ne mo- komisarje iz pisarnice na polje, da na svoja ušesa sli-remo odgovoriti, ker ne vemo, ali in kedaj Matici ob- šijo in vidijo, koliko se dandanes mora plačati de- în II. ne mo- šamo tedaj si. komisije, ki nam bodo naložile po novi postavi davek: ali ste poslale g. Kremena in druge ljubljene rokopise pošljejo Stajarski rodoljubi. lavcem? Stvar Je sila Pri tej priliki se opomnijo častiti društveniki tudi resnica zvé in pravica zgodi. važna, zato prosimo da se na razglas Matičnega odbora od 8. decembra 1872. leta Novice" stran 399) „naj vsak Matičar do konca Vec zemljiških posestnikov. 1872. leta plača zaostale svoje letne doneske, done sek za 1873. leto pa do konca meseca junija 1873. Kdor na ta proglas ne zadosti svoji dolžnosti, se po 3. Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Nekteri Dunajski ustavoverski čas Matičnih pravilib, izbriše iz vrste njenih udov ter niki so zagnali hrup, da je potreba sklicati nemudoma tudi nima pravice glasovanja pri prihodnjem občnem stari „rajhsrat", ki bo poravnal velike zgube po Du-zboru. Gospodje poverniki pa so vljudno prošeni, ra- najskem borsnem „krahu". Podoba je, da je minister- mávjvji u® v^ uojjv^uj u jjvj v a iiii\i ov taj uuuv j^/jl vogui y i a" najoac lul u u i o u c uji ^ <\i