Štev. 18.
V Mariboru, 25. septembra 1891.
Tečaj XII.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60
^cetrt - —
80
(Posamezne štev. 15 kr.) N aroenino
sprejema uprava listu : ^Zaveza-Kriško"
Oznanila, lkrat natisnena, od vrsto 15 kr.
Oznanila in reklamacije-
pošiljajo se upravn ištvu v Maribor.
POPOTNIK.
Glasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
T z daj a,t elj in -mrednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Odprte reklamacijo so poštnine proste.
S p i s i in d o p i s i
pošiljajo so uredništvu v Maribor.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka.
Na anonimne dopise se ne oziramo
Nefrankoiana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi in na oceno poslane knjige so ne vračajo.
Zoriti je treba.
i.
Seme denemo v pognojeno, zorano zemljo, kjer ga prepustimo solncu, dežju itd., da požene kali, raste in zori; dozorelo žito potem še le požanjemo in pospravimo v določene shrambe.
Tako je z dobrim poukom; učencev duh mora se mnogokrat na tvarino, namenjeno za poučevanje, dolgo časa pripravljati, da postane sprejemljiv za oni pouk.
Oglejmo si to resnico na obrestnem računu, in če čas in pa gospod urednik pripuščata, zgodilo bo se to še podrobneje z ozirom na druge točke računstva. Obrestni račun, kateri -se sicer "s to razpravo po svojih stopinjah kaže, mi služi vendar le bolj kot pojasnilo onih mislij, kakoršne vladajo skoz vse člene računstva.
Izračunaj mi obresti od 248 gld. kapitala po 4°/0 za 1 leto.
Tako nalogo recimo poskuša učitelj z učenci prvega šolskega leta; naloge mu ne more rešiti nobeden, jezi se, imenuje jih tepce itd. Dragi tovariši, ali se ne posmehujete v s i temu učitelju, da celo meni, ker si mislite, takega učitelja ni med nami, ni ga na celem svetu ?
Pa le polagoma! Pretipa vajino vestno skušnje, katere smo'si nabirali kot učenci in kot učitelji, in našli bodemo marsikaj, kar je zarad nemetodičnega pouka togotilo učitelje in tudi učence. Vkljub vsemu trudu niso učenci mogli zadostovati zahtevanju sicer vestnega učitelja. Zakaj ? Ker ni bila zemlja pognojena, preorana, ter morebiti celo seme ni bilo vsejano, iz katerega bi se imel poroditi sad.
V prvem šolskem letu torej ne moremo začeti z obrestnimi računi, temu pritrdi vsak; morebiti pa v drugem? Tudi pri tem vprašanji vidim vas kimati z glavo, ker vsaki izmed vas si misli, učenci drugega šolskega leta še niso zreli za tako nalogo. On ne zna naloge razčleniti, ne zna sklepati na potrebne operacije, on ne zna zvrševati potrebnih čistih računov, za njega torej celo še zemlja ni pripravljena, v katero bi se vsejalo seme za take naloge.
Pri tretjem šolskem letu se vže malo pomudim, da se ne prenaglim, ako trdim, da tudi učenci tega leta niso zreli za obrestni račun, vkljub temu, da ga nahajamo v tretji Močnik-ovi računici. In tudi zagotovljen nisem, da bi tej moji trditvi ne nasprotoval kdo izmed tovarišev učiteljev; treba je torej pomoči, katero dobim od večine sedanjih pisateljev računic za ljudske šole. Oni prištevajo take naloge, katere se pečajo bolj s stvarjo, kakor z računanjem samim, višjej stopinji (5. šolsk, 1.) Nižja in srednja stopinja naj
18
izuri učence v čistem računanji in v sklepanji na operacije, vporaben račun pa naj je na teli stopinjah le sluga za to svrho, pravijo taki pisatelji.
Treba pa mi tudi ni pomoči drugih pisateljev, ker nam more zadostevati razum sam.
Oglejmo si prejšnjo nalogo natančneje. Rešili bi jo n. pr. tako-le: 100 fl. kapitala da 4 fl. obresti,
1 » » » m od 4 fl- = m fl- obresti'
248 „ „ „ 248krat ± fl. = ^ = 9-92 fl. obresti.
Občudovanja vreden je tak učitelj, kateremu se je posrečilo, da znajo nekateri učenci tretjega šolskega leta samostojno iz množine skoz jednoto na množino sklepati; zadovoljen sme biti, če učenci čiste račune, kateri se morejo po naših načrtih v tem letu le v ozkih mejah premikati, gladko zvrševati znajo.
V zadregi, v kakoršni bi bili, misliti bi morali na priprostejo rešitev, n. pr. na tako-le:
1 fl. kapitala da 4 kr. obresti, 248 „ „ pa 248krat 4 kr. = 992 kr. = 9 fl. 92 kr.
Pa tudi pri tej rešitvi bi se učencem spodtikalo; brez natezanja z vprašanji, katera imajo navadno vže odgovor v sebi, bi ostala naloga nerešena. Po 4°/0 (4 od 100), kaj je to? Učenci tega še ne vedo; učitelj jim to, predenj nalogo rešujejo, kolikor mogoče na drobno razjasni, učenci ga pazno poslušajo, ga slišijo, pa kako?
4% so pravi: „100 fl. kapitala da 4 fl. obresti"; ali priprosteje „1 fl. kapitala da 4 kr. obresti". Ponavljaj to tudi ti in ti! Zdaj učenci vedo povedati, kaj pomeni 4%; če pa ta pojem razume, je drugo vprašanje. Izraza »kapital" in »obresti" sta skoraj vsakdanja — med tistimi, ki imajo kaj pod palcem; otrokom sta vendar težko jasna pojma, in če jim jih je učitelj še tako dobro razsvetlil. To čuti vsaki prav živo, če se spominja, kako mu je bilo, ko je prvokrat in potem še dalje časa izračunaval n. pr. vrednost državnega papirja. Taki računi, po sebi lahki, leže zunaj učenčevega obzorja in mu delajo zategadelj preglavico. Podari pa n. pr. odgojencem na učiteljišči državnih papirjev, da dobivajo od njih obresti — kar bi jim jaz, mimogrede rečeno, iz srca privoščil —, pusti jih potem čez nekoliko časa ž njimi računati, pa boš videl, kako gladko bo to šlo v veselje učiteljevo in učenčevo. Zdaj imajo skušnjo, s katero so prišli državni papirji v njih obzorje.
Še drugače Vam hočem obuditi čut, kakoršen obhaja učence, ko slišijo prvokrat izraze, ležeče zunaj njihovega obzorja. Ako rečem n. pr. »trgovec kupi 124 kantarov kave", vsak izmed vas se vpraša, kaj je kantar? Rečem vam utež = 569/25fy; in vendar vam ne zadostujem toliko, kakfir če bi kavo naravnost s kilogrami tehtali; in kako bi se starejim ljudem pobliskalo, ko bi jim rekel, »trgovec je kupil 124 starih centov kave, ker je kantar skorej na tanko toliko, kolikor stari cent". Na trgu v Gorici so ženice svojo robo še leta 1875. cenile na stare krajcarje, pa ne na solde, akoravno so bili soldi vže precej star denar. Večina ljudij kupuje drva raje po sežnjib, ko po metrih. Take občute morajo imeti mali učenci, če slišijo izraza »kapital" in »obresti".
Poberimo dobljene misli. Učencem manjka izurjenosti v čistem računanji, izurjenosti v sklepanji na operacije, in manjka jim za te naloge — skušnje. V tretjem šolskem letu nam še misliti ni, da bi si poiskali zemlje za obrestne račune.
Izurjenost v računanji dosežemo z mnogokrat ponavljajočo se vajo, izurjenost v sklepanji pa na nalogah vzetih iz učenčevega obzorja, katerega si je pridobil zunaj šole in v šoli. Ko smo to dosegli - • kar se zgodi po dobrem pouku v 4. šolskem letu —-začnemo si zemljo za prihodnje leto (5. šolsk. 1.) pripravljati.
Prvokrat ponudim učencem skupino nalog iz njih obzorja, v katerih se govori o najetnini za najeto hišo, njivo, travnik itd.: se ve, da jim ne povem, kaj s temi nalogami nameravam.
Drugokrat (ne drugo uro) ponavljam tako skupino — z ozirom na vsebino, števila in operacije tudi lahko spremenim —, in dodenem naloge o izposojanji denarja. N. pr. a) Nekdo izposodi 300 ti, potem 450 fl.; koliko vsega kapitala skupaj ? Ali p) Nekdo dobi za izposojene denarje od jedne' strani 58 fl. obresti, od druge pa 46 fl.; koliko vsega skupaj? Izraza „kapital" in »obresti" prehajata s časom iz takih nalog v učenčevo obzorje, postajata z učiteljevo pomočjo vedno bolj domača in jasna. Na takih skupinah se seznanijo učenci s tema izrazoma — zemlja je pripravljena za obrestni račun.
V	prihodnjem šolskem letu ponavljam zopet prejšnje skupine in dodenem jim priproste obrestne račune. N. pr. Nekdo izposodi 30 fl. in dobi konec leta 5 kr. obresti za vsak izposojen goldinar; koliko znašajo obresti za vseh 30 fl. — Te naloge se dado primerno spreminjati in se rešujejo najbolje na pamet. —- Seme je vsejano.
Pri prihodnji priložnosti, ko sem se prepričal, da so take naloge prešle v kri in meso učenčevo, imam nalogo, da cimim pojem »odstotek" z nalogami kakor: 100 fl. kapitala da 5 fl. obresti, koliko obresti dobiš od 400 (320, 648 . . .) fl. ? Na tako postopanje naletiš v mnogih računicah. —- Seme poganja prve kali.
Ko so postale take naloge lastnina učenčevega duha, začnem se posluževati pojma »odstotek". N. pr. 600 fl. kapitala je po 5"/„ naloženih; koliko znašajo obresti za jedno leto? — Po razumljenih takih nalogah je setev zrela; zdaj je prišel čas žetve.
Razprave ne maram in ni je treba raztezati na obširno. Zadostuje nam, ako navajamo posamezne korake, s katerimi dospemo do zadnjega cilja; ti so:
1.	Izračnnanje obresti za več let.
2.	Izračunanje obresti na pripravneji način. N. pr. Koliko goldinarjev obresti dobimo od 432 fl. po 4% v treh letih?
4-32 x 4 = 17-28 fl., 17*28 x 3 = 51"84 fl. obresti.
V	tem slučaji si namreč izračunimo najpred 1 % t- j- 100- del kapitala, potem 4% t. j. 4krat 100. del od 432 fl. itd.
3.	Izračunanje obresti za leto, mesece in dni in sicer po razkrojilnem načinu. N. pr. Koliko obresti da 426 fl. po 5 % a) v 7 mes., p) v 2. 1. 5 m., X) v 3 1. 7 m. 20 dni?
Rešitev a) 426 fl. dado v 1 letu 4"26 x 5
21-30 fl. obresti v 6 mes. ali */g letu 10'65 fl. obresti v 1 meseci	1-775 „ „
v 7 mesecih	12-425 fl. obresti itd.
4.	Praktično izračunanje obresti za kako število dnij, kakor se to navadno rabi pri računih z menjicami in vrednostnimi papirji. N. pr.:
Koliko znašajo obresti od 500 fl. za 25 dni po 6%?
500 x 25 12 500:6 000 = 2-08 fl.
5.	Izračunanje kapitala, ako so znane obresti, odstotki in čas; izračunanje odstotkov; izračunanje časa.
Za vsako teh nalog, katere bi se tu pa tam dale razvrstiti še podrobneje, je treba časa in odpočitka za učenca, da se žetev dobro pospravi v njegovem duhu.
18*
O obrestnem računu poučuješ torej le vspešno, ako so učenci vže izurjeni v onem čistem računanji in v onih sklepih na operacije, katere potrebujejo pri tem računu, ako si vže dolgo časa poprej na podlagi učenčevega obzorja skrbel za jasne osnovne pojme tega računa (kapital, obresti), ako oimiš izraz »odstotek" dalj časa z nalogami, v katerih se temu izrazu umikaš, in ako pustiš dalj časa z vporabo tega izraza izvrševati priproste obrestne račune. Na ta način postaviš učence na lastne noge, in vsi sledeči obrestni računi jim ne delajo nobedne preglavice več.
Kar pa velja za obrestne račune, to velja s primernimi spremembami tudi za druge člene računstva — čistega in vporabnega.
Pripravi si najpred zemljo, potem sej, pusti gnati kali, zoriti, žanji še le — ko je
žito dozorelo in pospravi ga v shrambe za prihodnjost.	L. Lavtar.
--
Deželna učiteljska konferencija y Ljubljani.
(Dalje.)
Predsednik gospod deželni šolski nadzornik Suman otvori drugo sejo ob VjlO. uri ter prečita naučnega ministerstva dopis z dne 20. aprila 1879, štev. 4418, v katerem izrazi svoje popolno zadovoljstvo z delovanjem in s sklepi zadnje deželne učiteljske konferencije.
Zapisnikar prečita opravilni red za dež. učiteljsko konferencijo in zapisnik prve seje. Rediteljema izvoli konferencija gg. prof. Levca in Žumra.
Glede na opravilni red vname se precej dolga debata, v katero je večkrat posegel gosp. dež. predsednik baron Wiukler. Ravnatelj gosp. Senekovič predlaga, naj se spremeni določilo opravilnega reda, da sme vsak vdeležnik konferencije o vsaki točki govoriti le jedenkrat, tako, da mu bodi dovoljeno govoriti dvakrat. Predlog se vsprejma jedno-glasno. — Linhart predlaga, da se morajo vsi sainostalni predlogi doposlati predsedniku dež. učiteljske konferencije vsaj 14 dnij pred začetkom konferencije, da jih more odbor do dobrega pretresati. Temu predlogu ugovarjata dr. Romih in Ribnikar, na kar ga odkloni konferencija z veliko večino in se vsprejme po odboru dotični paragraf nespremenjen. Gosp. Linhart predlaga nadalje, da naj dež. šolski svet povabi vse člane dež. učiteljske konferencije pismeno ter naj jim naznani vselej dnevni red. Konferencija vsprejme predlog jednoglasno. Gosp. Bele predlaga nekatere stilistiške spremembe, ki se vsprejmo in potem tudi ves opravilni red »en bloc".
Delegat gosp. Šetina poroča o »šolskih vrtih". Poročevalec dotakne se najprej vprašanja, kdo je dolžen vzdrževati šolske vrte, ter pravi, da je šolski vrt vadnica za učence in učitelje. Z ozirom na to je stvar v različnih krajih različno urejena. V nekaterih krajih skrbi za vrt v prvi vrsti šolska občina, a do pridelkov nima nobedne pravice, drugod je zopet drugače. Poročevalec nasvetuje, da naj se prirejajo okrajne razstave šolskih vrtov, da naj se imenujejo referentje za vsak okraj, ter predlaga, da naj se šolski vrtje uvrste mej učila, katera vdržavati je dolžnost šolski oblasti, in da naj bode polovica pridelka voditelja šolskega vrta, druga polovica pripada krajni šolski oblasti.
Gosp. Linhart pravi, da bodi učitelj brezpogojno gospodar šolskega vrta in zahteva, da naj deželni šolski svet izda natančna določila glede šolskih vrtov, v katerih bodi tudi pravno razmerje, o katerem je govoril poročevalec, določeno. Govornik dokazuje, da se za šolske vrte ni storilo nič kaj prida, a kar se je storilo, da ni bilo prav porabljeno. Šolski vrtje naj se snujejo le z zadostimi sredstvi. Govornik predlaga, da naj se
izvoli odbor, kateri naj izdela blizu jednaka določila glede šolskih vrtov, kakor so veljavna za Štajersko, in naj dobi za ta določila zakonsko veljavnost.
Gosp. Ribnikar ugovarja Linhart-oviin trditvam glede šolskih vrtov kranjskih, in zavrača trditev njegovo, da so ti vrtovi le malo vredni. Govornik podpira Linhartov predlog, da naj se izvoli odbor, da izdela določila za šolska vrta veljavna.
Gosp. Bele pravi, da bi odbor ne mogel v malo dneh izdelati takih določil in predlaga, naj se v to svrho skliče enketa izvedencev, ki bi to delo gotovo najbolje izdelala.
Gosp. Lapajne se ozira na trditev Linhart-ovo, da niso kranjski šolski vrti nič kaj prida in pravi, da obratno prav lepo napredujejo in niso nič manj vredni, ko v drugih deželah. Govornik podpira predlog poročevalčev, da je šolski vrt učilo, in trdi, da je s tem jasno izrečeno vse, česar treba.
Gosp. Ravnikar predlaga, naj se sklene prositi šolske oblasti, da delajo na to, da se osnujejo šolski vrti tudi tam, kjer jih doslej še ni.
Gosp. Spintre podpira predlog Linhart-ov.
Gosp. Gregorin dostavlja Ravnikar-jevemu predlogu, da naj se šolski vrti snujejo tam, kjer to dopuščajo krajevne razmere.
Deželni predsednik baron Winkler se ozira na Linhart-ov predlog in potrjuje, da pravne razmere šolskib vrtov nikakor niso določene, a ugovarja predlogu, da se naj v svrho ureditve teh razmer izvoli poseben odsek. Deželni predsednik tudi ne pritrjuje predlogu poročevalca, da naj se šolski vrt uvrsti mej učila in pravi, da ta beseda še nikakor ne določa pravnega razmerja.
Gosp. Škrbinee razjasnjuje na kratko sedanje razmere šolskih vrtov na Kranjskem in jih pomen za učence in za šolsko občino, trdeč, da bi baš šolski vrt mogel biti najboljša vez mej učitelji in šolskimi občinami.
Gosp. dr. Romih se strinja s poročevalčevim predlogom trdeč, da je s tem v vsakem oziru določeno razmerje mej krajno šolsko oblastjo, ki vzdržuje vrt, in vrtnarjem ter stavi dodatni predlog, da je jedini in izključni gospodar šolskega vrta učitelj-vrtnar.
Gospod Ambrož stavi dodatni predlog, naj se z ozirom na Dolenjsko sklene, da naj kraj na šolska oblast dobiva razven polovice sadnih pridelkov šolskega vrta tudi polovico trtnih pridelkov.
Gosp. Letnar zagovarja predlog Linhart-ov glede izvolitve posebnega odbora.
Poročevalec gosp. Setina vzdržuje svoje predloge in ugovarja in pobija prav krepko Linhart-ovo trditev o slabih šolskih vrtih, kažoč na to, da so kranjski šolski vrtje oddali vže dokaj tisoč mladih dreves mej narod in da je to tudi vspeh, katerega ni prezirati.
Linhart zagovarja svoje trditve, priznavajoč, da so sicer mnogi učitelji storili celo več, nego je bila njih dolžnost, da pa vendar niso šolski vrtje taki, kakor bi mogli biti in podpira predlog Bele-tov, da naj dež. šolski svet skliče posebno enketo, katera naj izdela vsa omenjena določila tičoča se šolskih vrtov.
Po kratkem konečnem govoru gosp. poročevalca Šetine, s katerim je govornik prav dobro pobil vse ugovore, oglasi se še dež. predsednik baron Winkler ter pojasnjuje vsa v govoru stoječa vprašanja in podpira dodatne predloge, kateri bodo učni upravi gotovo dobrodošel materijal za presojanje vse zadeve.
Konferencija vsprejme pri glasovanji nastopne predloge:
1.	Šolski vrt je učilo, katero mora vzdrževati šolska občina.
2.	Šolskega vrta sadnih in trtnih pridelkov polovica bodi last šolske občine, vsi drugi pridelki pa naj pripadajo učitelju.
Pred glasovanjem o tej točki vnela se je v drugič dalja debata.
Gosp. Linhart je ponavljal svoj vže prej postavljeni predlog, da naj bodo vsi pridelki last učitelja.
Gosp. Ribnikar pa je dokazal v dobrem govoru korist poročevalčevega predloga.
Po kratkem govoru gosp. Lunder-ja glede vžitka trt predlaga prof. Leveč konec debate, ki se vsprejme, in vsprejme se tudi točka 2.
Konferencija glasuje še o ostalih dodatnih predlogih ter vsprejme predlog g. Bele-ta.
3. Visoki dež. šolski svet naj skliče enketo zvedencev in strokovnjakov, ki naj sestavi podrobna določila glede na šolske vrte in razmerja mej učiteljem in šolsko občino.
Gosp. Škrbinec in Ravnikar umakneta svoja dodatna predloga in s tem je rešena ta točka dnevnega reda.
Prof. Leveč poroča na to o „ šolski h knjižnicah" in o načinu, kako bi jih bilo najbolje osnovati in urediti. Govornik naglaša, da so šolske knjižnice posebno važen činitelj pri vzgoji mladine in da so z ozirom na to šolska oblastva se vedno zanimala za nje. Ministerstvo izdalo je vže več naredb o tej zadevi, ki določajo natančno vse, kar se dostaje vsebine knjižnic. Govornik pojasnjuje nekatere ukaze ter omenja, da se na Kranjskem ne stori za te knjižnice vse to, česar bi bilo treba. Ako ljudsko šolstvo naše res ni istovredno šolstvu v drugih, zlasti v severnih deželah, tako velja to še bolj glede knjižnic. V tem oziru pač najbolje skrbi mesto ljubljansko za svoje šole. Glede drugih šol ni povedati tako ugodnega, tu in tam se sicer stori kaj malega, a to ni zadostno. Glavna ovira je pač, da v tem oziru še ni postavnih določil in da krajni šolski sveti svoje naloge ne razumejo ter za šolske knjižnice ne dajejo nobednih prispevkov. Zato predlaga poročevalec, da naj konferencija naprosi dež. šolsko oblast, da določi: krajni šolski sveti morajo vsako leto dovoliti kakšen prispevek za šolske knjižnice.
Druga ovira sestavljenja šolskih knjižnic jo ta, da ni imenika takih knjig, ki bi olajšal učitelju izbiranje onih knjig, ki so primerne mladini. Z ozirom na te čutne nedo-statke stavi poročevalec nastopne predloge:
Deželna učiteljska konferencija izjavlja, da je osnova šolskih knjižnic, kakor jih ukazuje § 71., lit. b) šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870. 1., dalje ministerski razpis z dne 15. septembra 1871. 1. in naposled § 17., točka 13. dež. zakona z dne 9. marcija 1879, št. 13, tudi na Kranjskem, ker se je uredba takih knjižnic doslej zanemarjala po vseh ljudskih šolah, zlasti pa po vseh večrazrednicah nujna in živa potreba.
Da se takšne knjižnice kmalu osnujejo, vzdržavajo in svojemu namenu primerno urede, nasvetuje deželna učiteljska konferencija to postopanje:
Kadar se sestavlja vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebščine, postaviti je vanj za šolsko knjižnico določen znesek, ki se izroči šolskemu voditelju in se sme porabiti samo v ta namen.
Ta znesek za nobedno šolo ne znašaj manj nego po 10 gld. na leto. Pri večrazrednicah ga je z ozirom na število razredov primerno vzvišati.
2.	Izdati je o šolskih knjižnicah priročno knjigo, katera obsega: a) Vse doslej o tem predmetu izdane zakonite predpise, b) Poučilo o uredbi in upravi šolske knjižnice. c) Imenik po treh starostnih vrstah razvrščenih, šolski in odrastli mladini primernih knjig slovenskih, kakor tudi spisek takih slovenskih knjig, katere so šolska oblastva na podstavi ministerskega razpisa z dne 16. decembra 1885. 1., št. 23.324, iz šolskih knjižnic izobčila.
3.	Visoki c. kr. deželni šolski svet se naprosi, da postavi stalen odbor zvedencev, ki z ozirom na ministerska razpisa z dne 3. januvarija 1883. I., št. 13.456 ex 1882, in z dne 16. decembra 1885. 1., št. 23.324, presodi vsako novo, slovenski mladini namenjeno knjigo ter poroča o nji c. kr. deželnemu šolskemu svetu.
Zadnja točka se je vsprejela po nasvetu gospoda direktorja Senekovič-a. Referent profesor Leveč je namreč nasvetoval, da bi take knjige presojali knjižnični odseki okrajnih učiteljskih konferencij ter o njih poročali šolskim oblastvom.
Predsednik zaključi na to drugo sejo ter določi tretjo sejo za drugi dan ob 9. uri
zjutraj.	(Da|je sledi.)
--
Psihologično-metodična utrditev učne slike „Iznajdba
knjigotiskarstva."
(Konec od štev. 13.)
Pri uporabljanji nauka, po katerem se je neposredno okoristil um, pa je treba gledati še na to-le: Učna pot naj je dosedanji nasprotna. Ako si učenca vodil od nazornega do pojemnega, korakaj to pot nazaj, ali daj mu izšedši od pojemnega iskati nazorov. Učenec je n. pr. spoznal bistvo razširjenega stavka. Pri uporabljanji ne bodem postopal tako-le: »Poglej ta stavek! Poišči osebek, povedek! Glej, ali ima stranske stavkove člene! Kakšen stavek je torej?" ampak prašal bodem: »Kakšen stavek je ta? Zakaj?" in nadalje: »Sam delaj razširjene stavke!" Iščoč novih predmetov, v katerih vže prisvojeno pojemno vsebino spozna, bistri si oko za zvezo stvarnih posamcznostij z obče veljavnimi resnicami. Zvršujoč naloge, v katerih se pojemno, bodi-si pravilo ali zakon uporablja, pa se učenec usposobi, da v življenji razne slučaje pravilom, zakonom podreja sam. Treba pa je še nekaj; postati mora tudi praktičen. Kar učenec ve, naj tudi m o r e in sicer spretno. Sredstvo, po katerem se to doseže, je vaja. Ponavljanje stori duševno delovanje spretno in sigurno, da se vrši hitro, nekako mehanično, ako ga je volja pobu-dila. Po spretnosti se duševna sila oprošča, pozornost se obrača le na tek, na napredovanje, ne da bi jo upehal razvoj podrejenih predstav. Ako je učenec označene nasprotne poti vže vajen, naj hodi zopet nazaj. Daj mu primere in on ima poiskati pojemnega, naj obdeluje nova omislija po razvitih pravilih ali zakonih in kaže uporabljanje naučenega v ustnih in pismenih nalogah. Nazadnje naj se pojemna snov preteka na vse strani, da rabi za kip. Toda stopnja uporabljanja ima še nalogo, omislija med seboj spajati v celoto, torej mora pretekati več omislij na razne meri. Ako je učitelj uporabljanje tako shvatil, bode učenec gotovo tudi mogel, kar ve. On se bode zunaj šole v pridobljenih predstavah rad pomikal, vzglede, koje mu je učitelj v zgodovini živo risal, pri delu in igri posnemal, kar ga je prirodopisje učilo, dejansko kazal in sploh, kar se je naučil, po čitanji, opazovanji in skušnjah razširjal in vglabljal. In prav to je, kar ima Gothe v mislih rekoč: »Skrivnost poučevanja je v tem, da se problemi v postulate spreminjajo".
Završna beseda.
Naša učna tvarina se je obdelovala ali popolnoma apercepovala po peterih stopnjah, po stopnji pripravljanja, podajanja in vglabljanja, primerjanja in od-mišljanja, sestavljanja in po stopnji uporabljanja. Da je ta pot v ukoslovji sedaj določno označena in po glavnih opravkih razčlenjena, gre zasluga Ilerbart-u; v prakso pa jo je prvi uvel Stoi. Herbart razločuje sicer le štiri stopnje, ker naši prvi dve ste mu jedna, (jasnost, asocijacijo, sistem in metodo) in za njim učenci jegovi nekateri po pet, kakor Ziller in Rim, nekateri po tri glavne s spodrejenimi, kakor Matzat in Dorpfeld, ali v bistvu se vjemajo vsi, to je v zahtevi, da se učni proces vrši le po temeljitem naziranji, mislečem spajanji in praktičnem uporabljanji. Zato sem se tudi jaz držal razredbe po glavnih treh stopnjah s podredjenimi.
In na to trojico je pri obravnavi metodične jednote vsak učitelj navezan, naj mu ostane v posameznostih še toliko prostosti. Ako si predočimo, kako smo določili metodično jednoto, vidimo, da se uporabljivost trojice omejuje na dve strani, namreč glede na stopnjo otrokove dovzetnosti in glede na učno snov. Kako se je ozirati na prvo, povedal sem vže na strani 168 in 169. Kar se pa tiče učne snovi, je jasno, da pri splošnih ponavljanjih in skušnjah, kakor pri vaji raznih spretnostij učna trojica ne stopi v uporabo. Kajti v teh slučajih ne gre za spoznavanje nove resnice, ki se prisvaja misle, ampak le za ponavljanje predstav, koje se vrši vsled spomina, in za ponavljanje telesnih dejanj. Dalje je mogoče, da poda predmet učencu sicer nove stvarne predstave, poleg tega pa same vže znane pojemne elemente. Ako je n. pr. kaka pripovedka ali kak prirodopisni predmet le nazor starega nauka, starega pojma, bilo bi prav nepotrebno in dolgočasno pri pojemno znanem goniti moto vilo učnih stopinj, namesto da učenec skupnost novega nazora se starim pojemnim, kakor to zahteva uporabljanje, takoj konstatuje. In nazadnje učna trojica še tam ni na pravem mestu, kjer učna snov dovolj pojenmega sicer obsega, toda ne podaja ga v nazorih, ampak v abstraktni, poučni obliki, ker metodična jednota sestoji vsikdar iz stvarne snovi. Cerkvene pesmi n. pr. ni moči obravnavati po označenih stopnjah, ampak v njo se učenec naj vglobi s pomočjo nabožnih nazorov, koje si je pridobil pri veronauku.
Učne stopnje niso šablona, ker v vseh slučajih ne morejo rabiti, pa za obravnavo metodične jednote ni drugega pota, kakor ga kažejo one. Mislečega spretnega učitelja ne bodo nikdar ovirale, ker zahtevajo naravno postopanje, postopanje po psiholoških zakonih
prvencu pa osigurijo pravilno učno pot in dober vspeh.	Gabrijel Majcen.
--
Pedagogiški razgled.
Rusko in Čuhonsko.
Posnel po „Annuaire de 1'enseigment primaire, Vll.eme annee 1891". Pr. A. Vrvarjev.
(Dalje.)
Oglejmo si vspehe, kateri so se pokazali v tem oziru leta 1884.:
Evropska Rusija. — Med 189.816 novinci je bilo skušnje zvršivših 7.756, či-tanja in pisanja veščih 43.978, čitanja in pisanja neveščih pa 138.082; torej 72% čitanja in pisanja neveščih.
Knježestvo obVisl i. Izmed 22.869 novincev je bilo 113 diplomovanih, 3.128 jih je znalo čitati in pisati, 19.628 pa ni znalo niti čitati niti pisati; torej jih je bilo 81°/n čitanja in pisanja neveščih.
Velikoknežestvo Čuhonsko (Fin-landsko). — Med 1.490 tam izbranimi vojaškimi novinci je bilo diplomovanih 75, čitati in pisati jih je znalo 1.387, čitati in pisati jih ni znalo le 28; torej jih je bilo pisanja in čitanja neveščih le 2°/„.*)
Kavkaz. Med 6.556 vojaškimi novinci onega okraja je bilo diplomovanih 27, čitanja in pisanja veščih 376, čitanja in pisanja
*) To velja za leto 1889.
neveščih 1.765; torej jih med njimi 81% ni znalo niti čitati, niti pisati.
Sibirsko. Nabralo se je vojaških novincev 6.556, diplomovanih je bilo med njimi 113, čitanja in pisanja veščih 893, čitanja in pisanja neveščih pa 5.550; torej jih ni znalo niti čitati, niti pisati 84 '/0.
Osrednja Azija. Nabralo se je tam vojaških novincev 164. Med temi je bilo diplomovanih 16, čitati in pisati jih je znalo 53, čitanja in pisanja neveščih pa je bilo 95; torej med vsemi ni znalo čitati in pisati 58%.
Po vsem carstvu se torej nahaja povprek 74%*) čitanja in pisanja neveščih vojaških novincev.
Pripomniti se mora, da se veliko število pisanja in čitanja neveščih vojaških novincev za službovanja svojega pod praporom poučuje v predmetih nižjih ljudskih šol. V
*) Za letnik 1887. so se ta števila neznatno poboljšala.
vsaki stotniji, v vsakem eskadronn, v vsaki topničarski bateriji so šole, kjer se vojaki uče citati, pisati in računiti. Takim postopanjem vojska vsako leto državi ustreže s kakimi tisoči ljudij, katere je naučila citati in pisati.
Dognano je celo, da kazakom, na katere se po Evropi gostokrat gleda kakor na divjaške druhali, gre precejšnja prednost pred vojaki drugih vrst z ozirom na ljudsko-šolsko naobraženost.
Vendar pa je število tistih vojakov, ki so čitanja in pisanja nevešči, še zelo zdatno; zato si pa Rusija, katero vznemirja prevelika množica neukega prebivalstva, vže nekaj let živo prizadeva pospešiti osnovno poučevanje.
2. Šolski ustroj.
Okrogi. — Z ozirom na šolski ustroj se je Rusko razdelilo na 14 šolskih okrogov, izmed kojih vsaki razven dveh zadnjih obsega določeno število pokrajin. Okrogi so ti-le:
Petrograd, Moskva, Kijev ob Dnjepru, Kazan ob Volgi, Harkov ob nekem Dono-vem pritoku, Vilna ob Njemnovem pritoku, Odesa, Oremburg ob Uralu, Varšava, Derpt, Kavkaz, Vshodnja Sibirija (Omsk), Zahodnja Sibirija (Irkutsk), Turkestan (Taš-kent).
Oskrbniki. Vsak okrog upravlja oskrbnik, kojega imenuje car sam po nasvetu ministra ljudskega prosveščenja.
V	četirih zadnjih okrogih so najvišji namestniki opremljeni z istimi pravicami, koje imajo oskrbniki (upravitelji) evropskih šolskih okrogov.
Rusija hoče spraviti početni nauk v najbolj oddaljene pokrajine svoje prostrane države, katere je še le pred kratkim spravila v svojo oblast. Tudi ona priznava, da orožje in sila sama ne moreta pridobiti ljudstva, treba je prosvete.
Ta upravitelj nadzoruje poučevanje na vseh stopnjah, on nadzoruje vedenje učiteljev in učencev, on imenuje vse osobje; le imenovanja ravnateljev nižjih in višjih učnih zavodov niso veljavna, dokler jih ni ukrepil minister s svojim priznanjem.
Vsako leto mora oskrbnik na drobno poročati o upravljanji svojega okroga.
V	petrogradskem, vi luškem, moskovskem, varšavskem in kijevskem okrogli pomagajo pri upravljanji okrožni pristavi in nadzorniki.
Ravnatelji in nadzorniki nižjega lj udskošolskega pouka. V obče je v vsaki pokrajini pedagogiško vodstvo in nadzorovanje ljudskih nižjih šol izročeno
ravnatelju, kateremu pomaga vršiti ta posel po jeden ali pa po več nadzornikov. Ta ravnatelj mora nadzorovati učne zavode osebno, kolikor češče se da, in mora poročati o vsakem obisku in gledati na to, da nadzorniki ravnajo istotako v svojih do-tičnih delokrogih.
Kot pravni člen pokrajinskega šolskega sveta poroča temu vsako leto o stanji osnovnega poučevanja.
V	okrajnih svetih je nadzornik jegov namestnik.
Okrožni šolski sveti. — V vsakem okrogu ima svoj stalni sedež na strani upravitelja svet, katerega členi so pristav upraviteljev, okrožni nadzorniki, licejski, gimnazijski in ljudsko-šolski ravnatelji in rektor vseučilišča, ako je tam vseučilišče. Med titularne člene sveta se štejejo dekan zgodovinske, jezikoznanske in matematične fakultete in šest profesorjev, katere imenuje vseučilišče, za ruski jezik in rusko slovstvo, za stare jezike, za zgodovino, matematiko, za prirodopisje in za pedagogiko.
Opravki tega sveta so upravni in šolski. V prvo vrsto je šteti premotrivanje prestopkov, zakrivljenih po uradnikih in profesorjih, in spori z zasebniki, nakupa-vanje, prodavanje, stavljenje in najemanje šolskih poslopij, ta svet določuje o izdavanji vsot, ki presegajo 30.000 rubljev; v drugo vsoto gre šteti otvarjanje novih učnih zavodov in zatvarjanje drugih, naprave tikajoče se zboljšavanja pouka, preskušanje šolskih knjig, razrejevanje tvarin tikajočih se šolske statistike, preskušanje šolskih spisov tistih učencev, ki so namenjeni gimnazije zapustiti.
Neposredno nadzorovanje ljudskih nižjih šol. Da-si neposredno nadzorovanje gre v zadnji vrsti upravitelju, vendar zaradi različnih krajevnih uslovij ni urejeno jednotno po vseh šolskih okrogih.
Vse vzorne ljudske šole jedno- in dvo-razrednice, kojih je ustrojilo ministerstvo v vsaki pokrajini s prispevki pokrajinskih stanov, mest in kmetskih občin, nadzorujejo izključno ravnatelji, šolski svet nima nika-koršne pravice vmešavati se v njih posel.
V	petrogradskem, moskovskem, kijevskem, kazanskem, harkovskem, odeskem, oremburškem okrogu je ustavljanje, nadzorovanje in upravljanje nižjih ljudskih šol v oblasti dvorjanskega marešala in šolskih svetov. Petrograd, Moskva in Odesa imajo posebne šolske svete, ki stoje v zvezi s pokrajinskimi sveti. Arhangeljsko, astrahansko, oremburško in turkestausko namestništvo
nimajo šolskih svetov. V vsakem izmed njih stoje ljudske šole pod izključnim nadzorstvom jednega ravnatelja in jednega ali dveh nadzornikov po številu zavodov.
Ljudske šole vsakega izmed teh le treh namestništev, namreč kijevskega, podoljskega in voljnskega se nadzorujejo po četirili nadzornikih, ki stoje neposredno pod poveljem oskrbnika.
V vsakem upravništvu okrogov Vilen-skega in Varšavskega se je ustanovilo posebno ravnateljstvo za ljudske šole, opremljeno z istimi oblastmi kakor šolski sveti in kojega členi so jeden ravnatelj, več nadzornikov in predstavitelji ministerstva zno-tranjih zadev, domen in svečeniške oblasti. Varšavsko mesto ima posebnega nadzornika, ki je opremljen z istimi pravicami kakor ravnatelji.
Ljudske šole okroga (lerptskega so odvisne od gimnazijskih ravnateljev.
Za ljudske šole pri Tatarih, Kirgizih, Baškirih, Čuvaših, ki se nahajajo v kazan-skem in oremburškem okrogu, so posebni nadzorniki.
Po Sibiriji spolnjujejo gimnazijski ravnatelji, kjer pa teh ni, progimnazijski nadzorniki dolžnosti ravnateljev ljudskih šol.
Poleg so ustrojena posebna ravnateljstva za musulmanske in armenske šole in za šole za najdence itd. in pa za take, ki se nahajajo po krajih, kjer prebivajo pravoslavni Grki.
Pokrajinski šolski sveti, členi so dvorjanski marešal, ki zavzema mesto predsednika; ravnatelj ljudskih šol, ki ima posel poročevalca; tri člene imenuje minister
za nauk, minister za znotranje zadeve in nadškof, dva člena izbere pokrajinski svet ali pa mestna občina po mestih; njih naloga je nadzorovati ljudske šole v vsaki oblasti (namestniji). Ti porazdele šolam, učiteljem in učiteljicam prispevke iz vsot, katere jim izroči ministerstvo v to svrho; oni preiskavajo sklepe ravnatelja ljudskih šol glede na poročila okrajnih svetov in pa pritožbe, katere utegnejo povzročiti naredbe baš teh svetov.
Okrajni šolski sveti. Sestavljeni, so na isti način kakor pokrajinski šolski sveti samo s to razliko, da ravnateljevo mesto zavzema nadzornik. Po krajih, kjer ni dvorjan-stva, so predsedniki šolskim svetom ravnatelji ali pa ljudskošolski nadzorniki. Okrajni šolski sveti imajo nalogo, iskati sredstva, ki bi omogočila, da bi se otvorile nove šole, da bi se poboljšale vže obstoječe in da bi se zaprle take, ki svojemu namenu ne ustrezajo, priskrbeti potrebnih šolskih knjig, potrditi stalno učitelje in učiteljice, katerim je bil nadzornik zvrševanje njihovega posla dovolil, jih odstaviti v slučaji potrebe, zahtevati za nje nagrad, pregledati letno poročilo nadzornikovo, konečno šolskemu pokrajinskemu svetu osebe nasvetovati, ki se naj imenujejo za oskrbnike.
Ustanovili so se na podlagi postave z 25. maja leta 1874., katera ni všeč nikomur. Ministerstvo narodnega prosveščenja trdi, da ovirajo ravnatelje in nadzornike, pokrajinski sveti pa tožijo, da imajo premalo oblasti pri vodstvu šol, katere vzdržavajo na svoje troške.	(Dalje sledi.)
v
Obrtne nadaljevalne šole na Češkem.
Na letošnji vzorni razstavi v Pragi seje zlasti odlikovalo obrtno strokovno šolstvo in med tem tudi obrtne nadaljevalne šole, katerih je sedaj na Češkem 186 in med temi 117 čeških.
Marsikoga bode gotovo zanimal zgodovinski razvoj teh šol.
Obrtna nadaljevalna šola se je na Češkem kakor po drugih avstrijskih deželah razvila iz ponavljalne ali nedeljske šole, katero je Marija Terezija ustanovila s šolsko naredbo z dne 5. decembra 1774. 1. za rokodelske učence.
Tudi s politiško ustavo z dne 11. avg. 1805. 1. se je poučevanje v ponavljalni šoli svetnim in duhovim učiteljem ukazalo.
Cesar Franc I. je ta ukaz ponovil, ali še le pod vladarstvom cesarja Franca
Jožefa I. se je obrtni nadaljevalni pouk bolje uredil.
Vsled Najvišjega ukaza z dne 2. marcija 1851. I. so se z realkami ustanovile tudi obrtne nadaljevalne šole in z ministerskim ukazom z dne 5. junija 1864 1. se je ponavljalni pouk tako uredil, da se je tudi oziral na obrtne potrebe. Nadzorstvo teh šol izročilo se je strokovnjakom izurjenim v risanji ter ukazalo, da so morajo v teh šolah gojiti ne le ljudskošolski predmeti, ampak tudi vednosti, ki učencem koristijo v njih poklicu.
Vendar vse te naredbe ostale so večinoma na papirji. Tudi 1. 1872. ustanovljena stalna ministerijalna komisija za obrtnošolske zadeve ni dosti trajnega storila.
K sedanji reformi obrtnega nadaljeval-
nega šolstva je pa mnogo pripomogla liber-ška obrtna zbornica.
Toda še 1. 1882. je bilo na Češkem le 64 obrtnih in kupčijskih nadaljevalnih šol s 7041 učenci. Med temi so bile najstarejše v Pragi (z leta 1857.), v Karlinu (od leta 1861.) v Taboru (od leta 1864.) in v Plznu (od leta 1868.).
Pouk na teh šolah pa še ni bil sistema tiško urejen. Ureditev sedanjili obrtno-na-daljevalnih šol se je zvršila še le z mini-sterskimi ukazi dne 24. februarija 1883. leta in 5. aprila 1883. leta.
S temi naredbami se je vzdržavanje teh šol zagotovilo, kajti država je določila vsakoletne doneske ter tudi skrbela, da dobe take šole stalne podpore iz deželnega zaklada, od obrtnih zbornic in od občin. Državna podpora znaša na vadno le tretjino potrebščin za šolo ter se še le takrat podeluje, ko so dežela, obrtna zbornica in občina določile svoje doneske. Učna uprava izdala je tudi natančne učne načrte in navodila ter skrbela za primerna učila in za izobrazbo risarskih učiteljev.
Vsled tega je do leta 1890. število obrtuih-nadaljevalnih šol na Češkem poskočilo na 174 in sicer je bilo 117 čeških in 57 nemških. Za te izdala je država na leto po 53.643 gld., dežela po 35.620 gld., obrtne zbornice po 14.500 gld., občine in razni zavodi (društva) pa po 83.824 gld. Število učiteljev znaša sedaj 979 in število učencev je naraslo na 22.777, ki se poučujejo v
496 razredih. Te šole nadzorujejo sedaj 4 ravnatelji in 8 profesorjev višjih obrtnih šol iz Prage, Plzna in Liberca.
Za izobrazbo risarskih učiteljev ustanovili so posebne tečaje in sicer v početku šest-tedenske, kasneje petmesečne. Do sedaj je te tečaje obiskovalo 495 učiteljev in sicer je bilo v Pragi 6 šesttedenskih, v Plznu 3 šesttedenski in 4 petmesečni, v Libercu pa 4 šesttedenski in 1 petmesečni tečaj.
Najizvrstnejši učenci obrtnih-nadaljevalnih šol postanejo sčasoma tudi lahko učitelji na teh šolah.
Kako razvito je vže obrtno-nadaljevalno šolstvo na Češkem, razvidimo zlasti iz tega, da imajo v Pragi razni obrtniki svoje posebne obrtne-nadaljevalne šole in sicer: so-darji, slastičarji, gostilničarji in kavarnarji, bukvovezi, krojači, trgovci, čevljarji, lakirovci, pekarji, rokovičarji, mesarji in slaninarji, tipografi, mizarji, brivci, klučavničarji, zlatarji in srebrarji ter mali obrtniki.
Slovenski učitelji, posnemajmo brate Čehe in snujmo jednake šole v naših mestih in večjih trgih, da s tem povzdignemo našo zanemarjeno obrt in blagostanje, dežele kakor tudi svoje lastne dohodke, kajti na teh šolah se učiteljem plačuje od ure po 60 kr. do 1 gld. V ta namen priporočamo knjižico v Anleitung zur Erriehtung gewerblicher Fort-bildungsschulen", ki jo je izdal in založil prof. A. Kopetzky v Brnu, cena 60 kr.
—z—

Doneski k zgodovini naših šol.
Piše Ivan Strelec. (Dalje od štev. 9 str. 137.)
Od leta 1796—1843 bila je s to šolo tudi okoliška (slovenska) šola spojena, in so se otroci poučevali skupno z nemškimi v nemškem jeziku. Več o tem bodemo povedali v jednem naslednjih člankov.
Naslova „ vzgled na šola" (Musterschule) pa najbrž ni dobila 1. 1796, kakor se sploh meni, ampak še le 1. 1808, v katerem in sicer dne 1. aprila je sekovski ordinariat imenoval učitelja Jožefa Gerhold-a za vzgled-nega učitelja. Sicer pa po prej omenjenih selitvah leta 1796 tudi to ni mogla biti vzgledna šola, še manj pa prej pri pičlem prostoru v mestni ali ordonanc-hiši.
Do 1. 1826 ni plačalo mesto samostanu nobedne najemnine. Vsled zgoraj omenjene
tožbe prišel je gubernialni ukaz od dne 29. marcija 1826, da mora plačati mesto letnih 80 gld. C. D.
S časom pa so se v samostanu večnega ropota naveličali in konvent bi se bil gotovo rad šole znebil, ker prosil je škofijstvo, naj se vzame šola iz samostana. Škofijstvo pa je to prošnjo dne 28. aprila 1841 zavrglo.
Dne 4. avgusta 1852 zaukazal je vendar sekovski ordinarijat, da morajo vse šole iz samostana. Za nemško mestno šolo postavilo se je tedaj 1. 1853 novo šolsko poslopje (sedanja dekliška šola) za 14.000 gld.
Vže prej, 1. 1850, imenovalo je pa ministerstvo to šolo za glavno šolo (Hauptscbule). Slovenski oddelek pa, kateri je bil 1. 1843
stalno od nemškega ločen, ostal je začasno v samostanski žitnici do 1. maja 1853, ko se je preselil v minoritsko hišo vštric samostana, kjer je dobil dve šolski sobi.
Do 1. 1873 poučevali so se na glavni šoli dečki in deklice skupaj. Tega leta ste se pa obe šoli razdelile tako, da je bila deška šola četiri-, dekliška pa dvorazredna, pod jednim vodstvom. Dne 15. septembra 1874 dobila je dekliška šola tretji, 15. septembra 1877 pa četrti razred in svoje vodstvo. Deška šola dobila pa je 15. septembra 1875 peti razred, 1. 1888 pa novo šolsko poslopje, kakor je še danes.
Kake so bile notranje razmere na tej šoli v začetku sedanjega stoletja, priča nam najbolj zapisnik nadžupnika Kari Jožef Kellner-ja od leta 1812.1) Tisti pravi med drugim:
»Kraj te vzgledne šole je minoritski samostan, kateri je bil z gubernialnim ukazom za to odločen in od c. kr. okrožnega urada dne 16. decembra 1796 potrjen.
Šola ima četiri lepe sobe, ter je razdeljena v tri razrede; I. razred razdeljen je v dva oddelka. Učne ure so na dan 4; 2 predpoldnem, 2 popoldne. Dekleta vzamejo se zaradi učenja ročnih del in gospodinjstva prej iz šole, ako so skušnjo dobro dostale. V zimskem tečaji obiskovalo je šolo 237 otrok, v letnem pa 270.
Nedeljska šola šteje 64 učencev. V tej učijo se tudi rokodelski dečki čitanja, pisanja in računanja na pamet, po jedno uro. Nobeden učenec ne postane pomagač, dokler nima katehetovega spričevala.
Ženska ročna dela se ne poučujejo, ker je tukaj mnogo vojaških vdov, katere poučujejo deklice v pletenji in šivanji.
Otroci gredo vsak dan pod nadzorstvom jednega izmed učiteljev k šolski maši in četirikrat v letu k spovedi.
Učitelj J o ž e f G e r h o 1 d stanuj e v samostanu in ima tamkaj tudi hrano, oboje zastonj. Šolnine ima letnih 100 gld., od mesta 50 gld. in kot organist 50 gld.
Tančer Miha bil je 26. junija 1810 kot učitelj I. razreda nameščen. Stanuje
') Zapisnik v lavantinskera arhivu v Mariboru.
na račun magistrata v privatni hiši. Dohodki: Od minoritskega samostana 100 gld., od mestne cerkve kot kantor 24 gld. in od letnih sejmov 12 gld. 11 kr.
R h e i n i t s c h Janez, podučitelj je tukaj od 15. novembra 1811. Ta ni imel do sedaj nobednih dohodkov, izvzemši majhno biro mošta in zrnja. Temu bi se znalo s tem pomagati, da bi se mu dala bira, katero ima učitelj od Sv. Marka po tistih krajih, ki spadajo v župnijo sv. Petra in Pavla.')
Nekateri, ki hočejo biti več ko meščani, držijo si domače učitelje, kateri sicer niso slabega značaja, pa so vendar v tej stroki le začetniki od tukajšnjih invalidov in ne v šolstvu skušeni ljudje. Tem se bo zapo-vedalo, da se bodo morali odsihdob ravnati po ukazu c. kr. štajerskega in koroškega gubernija od dne 3. junija 1807, ter bodo morali svoje učence vsakega pol leta k skušnji pripeljati".
Tako dotično poročilo. Slednjič še pristavi, da je obiskal to šolo 9. aprila 1812 sek. knezoškof Janez Friderik malo pred svojo smrtjo2), ter da je dobilo vse učiteljstvo od konzistorija z dnem 20. maja 1812 spričevala zadovoljnosti.
Direktor te šole bil je leta 1812 P. MansuetZangerl, provincijal minoritov.
Bil je rojen v Gradci 1749. Dne 24. marcija 1777 bil je „von der k. k. Nor-malschule als Lehrer anerkaunt". Dne 5. maja 1777 bil od štajarske deželne oblasti pri ravno ustanovljeni glavni šoli v Celji kot ravnatelj in prvi učitelj nameščen. Tamkaj služil je do konca oktobra 1810. Ker je bil samostan minoritov v Celji zatrt, prišel je koncem oktobra 1810 v Ptuj, kjer je prevzel službo direktorja in učitelja v III. razredu.
Dne 15. marcija 1811 prosi, da bi ga stalno namestili, kar se je 17. aprila 1811 tudi zgodilo.3)
Tukaj naj še sledi vrsta drugih znanih učiteljev, razen podučitelj e v, katere za sedaj opustimo.	(Dalje sledi.)
') To se je leta 1816 tudi zgodilo. Pis.
2) Umrl je 15. aprila 1812.	Pis.
s) Lavant. arhiv v Mariboru.
-ess©-
Društveni vestnik.
Iz Št. Lenartskega okraja. — Naše učiteljsko društvo zborovalo je 3. dan septembra t. 1. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Gosp. predsednik pozdravi malone polnoštevilno zbrane ude ter z veseljem
naznanja priraščaj treh novih udov, katere stari društveniki z živahnimi živio-klici pozdravijo.
Istotako se odzovejo vsi zbrani svojej dolžnosti, ko gospod predsednik izrazi našo udanost do pre-
svitlega cesarja; ko se nadalje spominja umrlega viteza Hasner-ja, bivšega naučnega ministra, potem dvornega svetovalca in umirovljenega deželnega šolskega nadzornika g. Al. Rožeka, deželnega in državnega poslanca in bivšega okrajnega šolskega nadzornika g. Robifc-a, katere učiteljstvo ohranja v hvaležnem spominu; konečno pa tudi še novega deželnega šolskega nadzornega g. dr. Jarz-a, in novodošlega gosp. okrajnega glavarja Marek-a. Gg. nadzornikom Rožek-u, Robiču-u in Jarc-u sklene društvo poslati pismene zahvalnice oziroma zaupnico, a novemu gospodu okrajnemu glavarju deputacijo treh društvenikov, da se mu pokloni.
Po prečitauji zadnjega zapisnika se nam naznani med drugimi dopis od tukajšnega okrajnega zastopa, kateri je na prošnjo društva privolil potrebnim in vrednim podučiteljem tega okraja s prihodnjim letom začenši dajati nekoliko goldinarjev subvencije, da se morda na tak način odpomore pomanjkanju učiteljskih močij v Št. Lenartskem okraji.
S pohvalnim odobravanjem smo potem sledili temeljitemu prednašanju predsednikovemu (gospod Mavrič) — „o upljivu ljudske šole na fizično odgojo šolske mladine", za kateri jako poučljiv govor mu izrečejo navzoči svojo zadovoljnost. Drugo prednašanje „o šolskem vrtu" izostane radi odsotnosti poročevalca, g. J. Kovačič-a,
Pred sklepom zborovanja nam še gosp. pred-
sednik želi vesele počitnice, da se tako čili na duhu in telesu v zimskem tečaji zopet zdravi vidimo!
Jernej Cernko.
Iz kamniškega okraja. ^Kamniško učiteljsko društvo" bode zborovalo dne 1. oktobra t. 1. ob '/a 10- uri dopoludne v Kamniku po sledečem vsporedu: 1. Nagovor predsednikov. 2. Prepariranje živalij za šolsko rabo. (Poročevalec g. V. Burnik).
3.	Poročilo o „zaveznem" zborovanji v Trstu. (Poroča g. Stiasnj). 4. Nasveti. K obilni vdeležbi vabi
odbor.
Iz novomeškega okraja. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo bode zborovalo dne 1. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Žužemberku. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Petje v ljudskej šoli. (Poročevalec g. M. Hiti, nadučitelj v Doberničah). 3. Pogovor o osnovitvi učiteljskega pevskega zbora v novomeškem okraji.
4.	Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Iz sežanskega okraja. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za sežanski okraj zboruje v proslavo desetletnice obstanka svojega v 1. dan oktobra t. 1. ob 10. uri predpoludnem v Sežani. Dnevni red: 1. Praktičen poskus iz prirodoslovja. 2. Verificiranje zapisnika zadnjega zborovanja, 3. Slavnosten govor. 4. Prostovoljno predavanje. 5. Razni nasveti. K obilni vdeležbi vljudno vabi	odbor.

Dopisi in druge vesti.
Iz Ptuja. (Slov. pevsko društvo v P tuj i.) Tri seji 28. septembra 1891. seje konšti-tuval nastopni odbor: gosp. prof. Zelenik Josip, veleposestnik, predsednik; gosp. Lešnik Miha, dav. pristav, podpredsednik; gosp. Zupančič Dragotin, učitelj, tajnik; gosp. Copf Franc, učitelj, blagajnik in gosp. Sedlaček Jan., posojilnični uradnik, arhivar, vsi v Ptuji.	__D. Z.
Šmarje pri Jelšah. Učiteljstvo tega okraja je imelo dne 20. avgusta uradno svojo konferencijo. Zborovanja, kojemu je predsedoval c. kr. okr. šolski nadzornik gosp. Emest Leske, so se vkljub slabemu vremenu razun treh zaradi bolezni zadržanih in jed-nega, ki je na odpustu v Beču, vdeležili vsi konferenčni udje.
Ob ,/29. uri otvori gospod prvosednik konferencijo s srčnim pozdravom do zbranih, se spominja v toplih besedah blagohotnosti Nj. vel. presvitlega cesarja kot daritelja šolske postave ter poživlja zbrane, da izrazijo svojo udanost in hvaležnost Nj. velečanstvu s trikratnim „Hoch-Živio". Potem imenuje gosp. Mat. Šumer-ja svojim namestnikom, skupščina pa si izvoli zapisnikarjem g. Kranjc-a in Kurbus-a. Prvosednik se
za tem spominja umrlega svoječasnega ministra za uk in bogočastje, g. Hasner-ja, umirovljenega deželnega šol. nadzornika, dvornega svetovalca, g. Rožek-a, sedanjega poslanca, bivšega okr. šol. nadzornika g. Robič-a, kateri so si pridobili za šolstvo mnogo zaslug, z druge strani pa povdarja z veseljem, da je stopil na mesto dež. šol. nadzornika vreden naslednik, g. dr. C. Jarz. V znak spoštovanja in hvaležnosti se navzoči vzdignejo raz svojih sedežev.
Prečitavši nekatere ukaze visokega c. kr. dež. šolsk. sveta in dragih dopisov, preide prvosednik k dnevnemu redu ter poroča o svojih opazkah glede nadzorovanih šol. Njegovo obširno poročilo o stanji šole nam predoči istinito sliko naših šolskih razmer. Sploh se pa omeni, da vkljub množici otrok in tesnim šolskim izbam, ki mnogo ovirajo sedaj to, sedaj drugo delovanje učiteljevo, se izrazi prvosednik pohvalno o tukajšnjem šolstvu povdarjajoč, da učiteljstvo natančno in vestno spolnjuje svoje stanovske dolžnosti in da si pridno prizadeva doseči učni smoter; da v nekaterih razredih ga je celo iznenadila temeljita prebava učne tvarine. Toda tičoč nemškega jezika omenja gospod nadzornik, da se v tem predmetu le tamkaj dober vspeh razvidi, kjer se naslanja na
materin jezik. (Istina, kajti z razumom se zapopade in osvoji, ne pa z zabijanjem. — Por.) Potrebno je, da se šolsko gradivo kolikor mogoče dobro prebavi v učilnici, domače naloge pa lakkeje dado in zmanjšajo. Pri prenapolnenib razredih naj ima učitelj priza-nesljivost ter naj ne prezira pri poučevanji manj nadarjenih učencev oziraje se na individualnost posameznikov.
Drugo nalogo: „o vzgledu vzgoje" razpravlja gosp. Jurkovič. Dotični referat je bil dokaj temeljit ter vzbudil pazljivost pri poslušalcih; h koncu je poročevalec povdarjal, da naj bode učitelj tudi v verskem oziru otrokom uzor. Tez ni bilo posebnih.
„0 načelih za preosnovo slovenskih čitank in slovnic" poroča g. J. Dobnik prav zanimivo. Debate se vdeležijo gg. Blenk, Debelak in Stnnšek. Teze, (glej »Popotnik" t. 1. št. 13, str. 215), smo vse soglasno sprejeli in odobrili, razun prve točke, ki se naj popolni: a J dvodelna čitanka za 1- in 2-raz-rednice, b) tridelna čitanka za 3-, 4- in 5-razrednice ; — knjige naj bodo trdneje vezane ter naj imajo nižjo ceno.
„0 jezikovnem pouku na spodnji stopnji predava g. Šetinc. Po temeljiti razkrojitvi in zanimivi obravnavi tega predmeta stavi gospod poročevalec teze, katere se soglasno odobrijo in sprejmejo tako le:
1.	Jezikovni pouk na nižji stopnji naj se razvija iz nazornega nauka.
2.	Vsled tega naj bode v 2. šolskem letu nazorna tvarina razdeljena v skupine; jezikovna vežbanja naj se vežejo na posamezne oddelke, kjer imajo svojo opravičeno mesto.
3.	Tudi v 3. šolskem letu naj se snov za jezikovni pouk z bolj razširjenega nazornega kroga zajema.
4.	Vsaka nova jezikovna prikazen naj se vadi prej ustmeno, potem še le v pisavi.
5.	Pravopisje naj se goji z nazorom in privado ; pravila naj se prihranijo za višjo stopnjo.
6.	Izmed pisnih vaj naj se na nižji stopnji na prvem mestu goji opis, ki se naj razvija iz slovniških vaj in vsporedno razširja z ozirom na stopnjo slovnice. Kratke povesti in pisma sledijo naj še le koncem 3. šol. leta.
O prihodnji točki dnevnega reda ima g. Ferlinc in sicer učni poskus iz telovadbe. Njegovo praktično delo z učenci višjega oddelka nas je popolnoma zadovoljilo v prostih — rednih — orodnih vajah in v igrah, kar se pa tiče poveljnik izrazov, ni bilo vsem po godu in vsled tega se bode učiteljstvo tega okraja razgovarjalo še pri seji učit. društva temeljiteje in ukrenilo najboljše.
O stanji in porabi okrajne učiteljske knjižnice poroča g. Debelak in povdarja dobro napredovanje v naraščanji knjig.
V stalni in književni odsek so izvoljeni gg. Jurkovič, Debelak, Šumer in Strmšelc. Volil se je še
poseben odsek za šolske vrte. V tega so izvoljeni gg. Dobnik, Šumer in Debelak.
Gospod Strmšek stavi naslednje nasvete, koje konferencija sprejme:
I.	Šolskim naznanilom naj se vselej pritisne pečat dotične šole;
II.	pri preselitvi učencev iz jedne šolske občine v drago naj se dotičnemu šolskemu vodstvu naznani izstop, oziroma vstop učenca. Šolsko vodstvo naj ima tudi po naznanjeni preselitvi učenca dotlej v razgledu, dokler ne dobi potrdila, da je isti otrok vstopil v drugo šolo.
Po končani konferenciji, ki je trajala celih 5 ur, se zahvali gospod prvosednik vsem članom, posebno pa gg. referentom za trud in vstrajnost, da se je konferencija mogla tako lepo in redno vršiti ter nam želi vsem prav vesele počitnice.
Jednako prisrčno se zahvali gosp. podpredsednik v našem imenu gospodu nadzorniku za prvo tako spretno vodstvo konferencije z željo, da bi svojo naklonjenost učiteljstvu šinarjskega okraja ohranil mnoga leta.	Fr. Kranjc.
Iz niarenberškega okraja. (Okr. učit. konferencija v Slovenjgradci.) Marenberškega, slovenjegraškega in šoštanjskega okraja učiteljstvo je imelo svojo uradno konferencijo dne 5. septembra pod predsedništvom svojega okrajnega šolskega nadzornika gospoda Jankota Trobej-a v dvoranah gospe Gtinther-jeve v Slovenjemgradcu. O napovedani uri otvori gospod nadzornik konferencijo nazdravši prav presrčno učiteljstvo ter se spominja Njegovega veličanstva presvitlega cesarja, zaščitnika narodne omike in šole ter pozivlje navzoče, da izrazijo svojo uda-nost in hvaležnost do presvitlega cesarja s trikratnim »živio".
Zapisnikarjema izvolita se gg. Alojzij Šehel in France Rus, učitelja iz Marenberga, Podpredsednikom izvolil se je g. Barle, ravnatelj v Slov. Gradci. Navzočim učiteljem predstavil je gosp. nadzornik gg. c. kr. namestnijškega svetovalca, viteza Finetti, okrajnega glavarja slovenjegraškega, dr. Ivan Tomšek-a, c. kr. notarja in župana slovenjegraškega in Rudolfa Tomasi-ja, uda okrajnega^ šolskega sveta, katere je predsednik in zbrano učitetjstvo z „živio"-klici pozdravilo.
Itak spominjalo se je bivšega deželnega šolskega nadzornika g. Aleksandra Rožek-a in njemu naslednika g. dr. Konrad Jarz-a, katerima sta se odposlala brzojava in potem koj pričelo se je redno zborovanje.
Gospod učitelj Sitar iz Brezna obravnaval je »pouk zgodovine glede na vzgojo mladine" (Ge-schichtsunterricht im Dienste der Erziehung), in je svojo nalogo izvrstno rešil.
Naslednja točka »kaj nalagajo sedanje razmere ljudskemu učitelju" (Welclie Anforderungen stellen die gegenwartigen Verhaltnisse an den Volksschul-
lelirer) je nasprotno razvnela živahno debato. Obravnaval jo je gosp. Gašpar Hrovat, učitelj iz Šoštanja prav temeljito in obširno. Temu sledile so točke »vzgoja otroškega srca" (Die Pflege des kindliehen Gemiitkes), važnost telovadbe v ljudskih šolali in pouk ženskih ročnih del.
Prvej bil je poročevalec g. Simon Srabotnik, drugej g. Martin Runovc in slednji gpdč. Emilija Techt.
Vsa ta poročila bila so soglasno sprejeta. Ko so bila poročila knjižničnih odborov in volitve novih odborov dokončane, se je zborovanje s trikratnim »slava" sklenilo. Skupni obed bil je v istej dvorani, in so se vršile razne šaljive in resne napitnice.
Premembe pri učiteljstvu. Gosp. Valentin J a r e, učitelj v Št. Jurji ob juž. žel. imenovan je nadučiteljem v Braslovčah, g. E mer i k Moric, učitelj na Bizeljskem pa nadučiteljem v Zdolah. Gosp. Janez Belec, učitelj-voditelj v Jurkloštru postal je nadučitelj na svojem mestu. Gspdč. Ana H o d 1 ^ podučiteljica na mestni dekl. šoli v Mariboru, imenovana je za nadučiteljico na novo ustanovljeni četirirazredni dekliški šoli v Magdalenskem predmestji. Dalje so na tem zavodu nameščene: za učiteljico : gspdč. Amalija B r u d e r, dosedaj podučiteljica na dosedanji tukajšnji mešani šoli; za podučiteljici: gspdč. Ana Hogelsberger, dosedaj podučiteljica v Slovenjgradci (definitivno) in gspdč. Izabela Sieberer, dosedaj v Makolak, provizorično. Dalje so imenovani za nadučitelja: Na ljudski šoli pri Sv. Mikavži bi. Ormoža g. Martin Šalamun, dosedaj učitelj-voditelj v Stoprcih; za učitelje: v Rušah g. Matija Lichtenwallner, dosedaj podučitelj tukaj; na jednorazrednici v Raz-borji (Slovenjgradec) g. Val. Stolcar, dosedaj podueitelj v Zitalah. Stalno so se umestile učne moči in sicer: g. Janez Piši, podučitelj v Sevnici; g. Janko T o m a n, II. učitelj v Moravčah, na isti šoli kot nadučitelj; g. Jožef Hribar, bivši nam. učitelj v Ljubljani, na IV. učno mesto v Postojini; gpdč. Viktorija Praprotnik, prov. učiteljica v Postojini na istem mestu; gspdč. I v a n a II r o m e c, učiteljica v Starem trgu, na II. učno mesto v Št. Juriji pri Kranji; gspdč. Julija Borowsky, učiteljica pri Sv. Križu pri Turnu, na dekliški šoli
pri sv. Jakobu v Ljubljani (VII. učno mesto); gspdč. Ivana Praprotnik, učiteljica v Postojni, na dekliški šoli v Ljubljani (VIII. učno mesto); gspdč. Frančiška Zemme, učitelj ica na Rakeku, na mestni nemški dekl. šoli v Ljubljani (V. učno m.). Gospa ErnestinaOman, zač. učiteljica v Št. Jurji pri Kranji, pride v Voklo; g. Slavko Flis, učitelj na Bizeljskem, pride zač. v Sorico, g. K. Piki pa začasno iz Št. Mihela v Prežganje. Gosp. Štefan Primožič, IV. učitelj v Postojini, dobil je HI. učno mesto na isti šoli. Gospod Maks Ivanetič, učitelj v Dolu, postal je stalni učitelj na Dobovci. Gosp. Luka Albrecht, zač. učitelj v Ledinah, dobil je zač. učit. mesto na jednorazrednici pri Sv. Ani nad Tržičem. — Novo nameščeni so učiteljski kandidatje ozir. kandidatinje: gosp. Šimon B e z j a k v Runeču, g. JanezBrinšekv Makolah, gosp. Franc Ceh v Ptujski okolici, gosp. Franc Cernelc v Crešnovcah, gosp. Franc Kresni k v Laškem trgu, gosp. Martin Lesjak v Rušah, gosp. Jožef Pečnik v Št. Vidu pri Planini in gosp. Ivan V r š č a j v Št. Jurji ob južni žel. — vsi kot prov. podučitelji. Gospod Viktor Jaklič, v Št. Vidu pri Ljubljani kot zač. učitelj. Kot zač. učiteljice gspdč.: Ivana Furlan v Begunjah, Filomena Koceli v Preddvoru, Antonija O k o r n v Kropi, Terezija Skul v Šmarji, Amalija Vičič v Nevljali, Marija Šušteršič v Begunjah pri Cerknici, Olga "VVurner pa v Senožečah. Kot podučiteljice, gspdč.: HelenaArko v Zrečah, K a r o I i n a B u d e š i n s k y v Podčetrtku, Pavla Cidricli v Grižah, Ana Janžar v Jarenini, H e d v i g a M a 1 a v e r h pri Novi cerkvi (Celje), Josipina Negovetič v Št. Petru pri Radgoni, I v a n a Š k e r j a n c na Bizeljskem, Marija Škerjanc v Bučah, Pavla Pibroutz v Jurkloštru, Amalija Roth v Laškem trgu, Antonija Sterle v Trbovljah, Marija Sternad v Št. Jurji ob južni žel., Pavlina Kumar v Galiciji (Celje), Ljudmila Plaper pa pri Sv. Urbanu bi. Ptuja. Gspdč. Antonij a Strohuber, učiteljica ženskih ročnih del v Št. Jurji ob južni žel. premeščena je za učiteljico ročnih del na meščansko dekliško šolo v Maribor. — Gospod Boštjan Sirk nadučitelj v Slivnici pri Celji stopil je pokoj.
Razpisi natečajev.
st.
Učiteljsko mesto.
Na trirazrednici v Cirkovcali se popolni učiteljsko mesto z prosto izbo in z dohodki IV. plačilnega razreda definitivno ali tudi začasno.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani potom predstojnega okrajn. šolskega sveta do 25. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Cirkovcak, pošta Pragerliof.
Okr. šolski svet Ptuj, 29. avgusta 1891. 2—2	Predsednik: Scherer s. r.
st. 328. Podučiteljsko mesto.
Na dvorazrednici v Zitalah, IV. plač. vrste, se popolni takoj podučiteljsko mesto definitivno ali tudi začasno, in proviz. podučitelji in podučiteljice lahko dobe osobno doklado 30 gld. na leto.
Prosilci in prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, do.25. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Zitalah, pošta Rogatec.
Okr. šolski svet Rogatec, 31. avg. 1891. 2—2	Predsednik: Scherer s. r.
št. 451. Podučiteljsko mesto.
Na trirazrednici pri Sv. Miklavži poleg Ormoža se popolni podučiteljsko mesto s prosto izbo in z dohodki IV. plačilnega razreda definitivno ali tudi začasno. Provizorično nameščeni lahko dobo osobno doklado 30 gold. na leto.
Prosilci in prosilke, slovenskega in nemškega jezika vešči, naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, do 17. oktobra t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Mikavži poleg Ormoža. Okrajni šolski svet Ormož, 17. sept. 1891. l_2.	Predsednik: Scherer s. r.
St. 1122
Učiteljska služba.
Na trirazredni ljudski šoli v Studencih pri Mariboru se učiteljsko eventuelno podučiteljsko mesto z dohodki III. plačilnega razreda razpišuje.
Z zadnjim mestom je združeno tudi še prosto stanovanje, (jedna soba s pohištvom).
Prosilci za te mesti naj vložijo svoje redno podprte prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. oktobra t. I. pri krajnem šolskem svetu v Studencih (Brunndorf) pri Mariboru. Okr. šolski svet v Mariboru, 9. sept. 1891.
Predsednik: Marek s. r.
Št. 378.
I-,
Podučiteljsko mesto.
' Na četirirazredni ljudski šoli II. plačilnega razreda vSlovenjgradci se umešča podučiteljsko mesto z užitkom njive definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani predpisanim potom do 4. oktobra 1891. pri krajnem šolskem svetu v S lov enjgradci. — Godbe vešči prosilci imajo prednost. Znanje slovenskega jezika je potrebno.
Okr. š. svet v S lov enjgradci, 15. sept. 1891.
Predsednik: Finetti s. r.
št-489 Podučiteljsko mesto.
Na četirirazredni ljudski šoli III. plač. razreda v Ribnici se def. ali tudi prov. umešča podučiteljsko mesto, s katerim je združen ekskurendo — pouk pri Sv. Bolfanki, za kojega je dovoljena posebna mesečna nagrada.
Prosilci, ki morajo biti zmožni slovenskega jezika, naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, predpisanim potom do 5. dne oktobra 1891. pri krajnem šolskem svetu v Ribnici (Reifnigg a. d. K.-B.) Okr. š. svet v Mareubergu, 16. sept. 1891.
Predsednik: Finetti s. r.
št. 86o.	Učiteljsko mesto.
Na jednorazredni ljudski šoli v Stopercah se popolni učiteljsko mesto z prostim stanovanjem in z dohodki IV. plačilnega razreda definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, in da so zmožni v katoliškem veronauku poučevati, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 25. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Stopercah, pošta Rogatec.
Okr. šolski svet Ptuj, 30. avgusta 1891. 2—2	Predsednik: Scherer s. r.
št-5(il- Razpis učiteljskih služb.
O. š. s.
V	tem okraju se s tem razpisuje:
1.	mesto popotovalnega učitelja za Reka-1'oljica;
2.	mesto učitelja-voditelja na jednorazrednici na L i v k u;
3.	mesto nčitelja in podučitelja na četirazrednici v Tolminu;
4.	mesto učitelja-voditelja na Bukovem;
5.	mesto učitelja-voditelja v Logu (Bretli);
6.	mesto učitelja-voditelja na Libušnjem in
7.	mesto učiteljice ozir. podučiteljice pri sv. Luciji. Dohodki vseh mest so določeni v deželnih postavah 10. marcija 1870 in 4. marcija 1879.
Popotovalni učitelj dobival bode 100 gld. odškodnine za poti (in postavne dohodke učitelja).
Prosilci naj vlože sem-le prošnje s postavnimi spričevali v 6 tednih po razglašenju tega razpisa v „OservatoreTriestino" po predpostavljenih oblastnijah.
C. kr. okr. šolski svetvTonrinu, 19. avg. 1891. 2—2	Predsednik: Marenzi s. r.
Ad št. 341.
Mesto učiteljice ženskih ročnih del.
V	gornjegraškem šolskem okraji se začetkom zimskega polleta umešča mesto učiteljice ženskih ročnih del za ljudski šoli pri Sv. Frančišku in v Ljubnem (bivališče Ljubno) z letno nagrado 160 gld. proti dolžnosti na vsaki šoli po 5 ur na teden skozi 10 mesecev v letu poučevati.
Formalno vsposobljene prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 20. septembra 1891. pri krajnem šolskem svetu v L j u b n e m.
Znanje slovenskega jezika je pogoj. Okr. š. svet v G o rn j emgradu, 20. avg. 1891. 2—3	Predsednik: Wagner s. r.
št. 4i3. Podučiteljsko mesto.
Na četirirazredni ljudski šoli v Ormoži se razpisuje podučiteljsko mesto z dohodki III. plačilnega razreda v definitivno nameščenje, in plača krajni šolski svet možki učiteljski osebi na leto tudi 60 gld. nagrade za stanovanje.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani in nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni, do 30. septembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu Ormož.
Okr. šolki svet Ormož, 31. avg. 1891. 2—2	Predsednik: Scherer s. r.
Vsebina. I. Zoriti je treba. (I.) (L. Lavtar.) — II. Deželna učiteljska konferencija v Ljubljani. (II.) —
III.	Psiholog, metod, utrditev učne sljke »Iznajdba knjigotiskarstva". (Konec.) (G. Majcen.) —
IV.	Pedagogiški razgled. (Rusko in Čuhonsko.) (II.) (Obrtne nadaljevalne šole na Češkem.) —
V.	Doneski k zgodovini naših šol. (II.) (Iv. Strelec.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in drage vesti. — VIII. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza"
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)