42. številka. Ljubljana, četrtek 20. februarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izlitja vsak dan, izvzemši ponedeljku in dneve po praznikih, tur velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol let.i 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold . za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I golit. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za, gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se pladnje od četiri-stopno petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če .se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plaća šteinpelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Novi volilni red.
Skromni prostori našega lista nam ne dopuščajo, da bi ponatisnili ves postavni načrt o volitvi udov poslanske zbornice državnega zbora. Tedaj hočemo navesti samo važnejše odločbe, zlasti one, po katerih se novi volilni red razločuje od dosedaj za deželne zbore veljavnega.
Volilno skupine velikih posestnikov, mest in trgov, trgovinskih zbornic in kmetskih občin ostanejo, kakor so bile. Koliko se je bas od liberalno strani govorilo in pisalo proti predpravicam velikega posestva in sploh proti Schmerlingovim tako zvanim interesnim skupinam ; terjala se je splošna volilna pravica, ali vsaj znižanje one svote davka, katera daje volilno pravo. Pa nobena teh liberalnih želj se nij izpolnila, vse je ostalo pri starem: tedaj tudi veliki posestniki, da si imajo v gospodski zbornici svoj naravni za-stop, vendar tudi v poslansko zbornico pošljejo svojih 85 poslancev. Kako se to ujema z duhom sedanjega časa in pravega liberalizma, naj nam odgovore ustavoverci.
Za vse velike posestnike je cela dežela eden volilni okraj, samo na GaliŠkem je tudi za veliko posestvo 10 volilnih okrajev; na Tirolskem in v Bukovini pa volijo po deželnem volilnem redu v dveh skupinah. Kako pa na Češkem in Moravskom? Tu volijo v deželne zbore v dveh skupinah, v Hdeikomi-sni in ne-fideikomisni. Za državni zbor nema tega razločka, menda za to ne, ker je fidej-komisno posestvo na Češkem in Moravskom po veliki večini federalistično. Z nefideikomi-snim posestvom skupaj vrženo, pa bode že dunajski nChabrusu skrbel, da ga spravi v manjšino s svojimi kupljenimi glasovi. Baš veliko posestvo pa je glavna zaslomba usta-vovercev; ako v tem ne zmagajo na Češkem in Moravske m, lcliko da pridejo celo v tej po njihovem volilnem redu skupaj zbobnani zbornici v manjšino.
V volilni skupini mest in trgov delajo vsi volilci celega volilnega okraja eno volilno telo. Trgovinske zbornice, ali volijo zase svojega poslanca, ali združene z mesti in trgi. Vsako mesto in vsak trg, ki ima volilno pravico, bode odslej tudi volilno mesto, tako da lehko vsi mestni volilci domu volijo in jim ne bode treba popotovati v oddaljena volilna mosta.
V kmetskih občinah pa je manj volilnih mest, nego je združenih okrajev.
Volilno pravico sploh ima vsak sa-mostaleu avstrijsk državljan, kateri je 24. leto svojega življenja izpolnil. Samo v skupini velikega posestva smejo tudi ženske, če so samostalne in 24 let stare, voliti. Kdor v občini, v kateri stanuje, od svojega posestva,
obrta ali dohodka davek plačuje, ima volilno pravico za državni zbor.
V kmetskih občiuah ostanejo, kakor došle, neposreduje in ustne volitve. Na f)O0 prebivalcev ene občine so voli en volilni mož, na 7f>0 do 1000 se volita dva itd.
Vsak volilec mora osobno k volitvi priti, samo v velikem posestvu smo oddati 8v°j gl&s P° pooblaščencu. Veliko posestvo ima tedaj vendar povsod svoje predpravice. Mar so samo veliko-posestnice tako brihtne, da se jim daje volilna pravica; meščanki in kmetici pa so krati, da si tudi plača svoje davke, če je samostnlua posestnica, kakor njena soseda v velikem posestvu? Je-li to liberalno ? enakopravno V
Kdor ima volilno pravo, sme v eni in isti deželi samo enkrat voliti, v eni imenovanih skupin in sicer v isti občini, kjer redno stanuje. Samo udje trgovinskih in obrtnij-skih zbornic, potem udje takih korporacij in društev, kateri imajo volilno pravo, smejo zraven tega tudi za svojo osobo voliti, če so med volilci katere koli skupine vpisani. Vse druge odločbe so, kakor pri volilnih redih za deželne zbore.
Ene odločbe pogrešamo, katera jo že večkrat prepire uzročila. Ako je meščan, ali veliki posestnik od kmetske občino izvoljen za volilnega moža, sme klubu temu, da je že volil kot volilen mož v kmetski skupini, vendar še zraven tega osobno voliti v mestni ali veliko posestniški? Dozdaj se je to dopuščalo. (Konec prib.)
Goriški Slovenci in volilna reforma.
Iz diorlec 17. febr. [Izv. dop.]
Do zdaj smo vedno menili, da se bode po nameravani volilni reformi število naših zastopnikov v dunajski lesenjači samo za enega pomnožilo. A glejte, vlada je nam Go-ričanom boljša, nego smo mislili; načrt dotično postave, katerega priobčujejo denes dunajski listi, kaže, da uas hoče osrečiti celo se štirimi poslauci. To je nekaj vieduo, kali, in mi se menda ne bomo dajali več „zapelja-vatiu niti po brezverui „SoČiu niti po pre-uapetom rebrodregarji nSlov. Narodu" v Ljubljani, da bi še dalje podpisavali adreso do cesarja zoper tako reformo, koja nam hoče podvojiti štovilo predilonosnih Črnetov na Dunaji. Na ogenj ž njo!
Toda — salo na stran — oglejmo si prej malo skupščine, katere nam bodo volile naše državne osrečevalce. Piva obstoji iz ogromno večine nemško-italijanskega plemstva, koje ima v rokah naše veliko posestvo. Obraćajmo iuieuik dotičnih volilcev, kolikor hočemo, ne pri demo do druzega re-sultata, nego da izmed njih, kakor so stvari in še dolgo bodo, nikdar ne prodero slo-
venski poslanec. Druga skupščina je sestavljena iz mest, trgov, obrtnijskih krajev in iz trgovske zbornice goriške.
V tej skupščini imamo tudi slovenske faktorje, namreč kraje: Tomin, Bovec, Kobarid, Kanal in Ajdovščino ; a kakošni so ti faktorji v primeri z onimi, s katerimi treba računiti v isti skupščini, da se pride do — enega poslanca? Ničle, gole ničle! kajti mesto Gorica s trgovsko zbornico, Kormin, Gradišče, Črvinjan in Tržič (Monfalconc) skupaj se gotovo ne bodo dali nikdar in po nobenem načinu premagati po naših malih trgovinah. Tedaj je tudi v drugi skupščini gotov — italijanski poslanec.
V tretji skupščini ad 1, no tu se nam no bo boriti. Kmetske občine v goriški okolici, v kanalskem, ajdovskem, tomin-skem, cerkljanskem in bovškem okraji bodo gotovo Slovenca volile; kandidatov jim ne bo manjkalo, a da se no bodo glasovi preveč cepili in da ne pridejo desetaki v zapravljive roke, naj ne zabijo na Črneta, kateri si je že menda pravico do državno poslanske slonjače zasedel.
V isti skupščini ad 2, bodo volile kmetske občine okrajev Gradišče, Kormin, Červinjan, Tržič, potem Sežana in Komen skupaj enega poslanca. Dasiravno obsegata tudi italijanska okraja Tržič in Kormin G slovenskih županije, katerih volilci bodo najbrže z našimi kraškimi poštenjaki potegnili, se vendar nij nikakor nadejati, da bi v tej skupščini ke daj zmagal slovenski poslanec, ker bo ne-piimerna večina italijanskih volilcev brez dvoma zložno volila svojega moža.
Po tem takem boste imeli dve tretjini prebivalcev naše grotije CMICffU zastopnika v državnem zboru , ostala eittl italijanska tretjina pa t vi. Kaj ne, da nam ne gre za kožo? To je nemško-dunajska vladna pravica!!
Vidi se, da moramo goriški Slovenci ponosni biti na svojega (?) zastopnika Crneta na Dunaji, kateri hoče, kakor pravi, končno grdo osramotiti one nultrau, kateri ga zdaj v svojih organih obrekujejo (!) Pa čakajmo, da nas bode osramotil. Mi pa ne držimo med tem križem rok, ampak v očigled take v nebo vpijoče krivice, kakoršna nam preti nastati iz volilne reforme, pod pišimo vsi, ne glede na strahovanja naših okrajnih glavarjev in njihovih kreatur, adreso do presvitlega cesarja, da bode vsaj tak soglasen protest slovenskega naroda jasen dokaz, da smo prebujen in zaveden narod, kateri si ne da teptati svojih najsvetejših pravic!
V ljiil»l.j*»ili, 19. februarja. Za  božjo voljo ali živimo v pravni državi? Ali bi moral biti pri nas pošten državljan v bvojeni domu proti  uradnem na-
sil j u varen, ali ne? To vprašamo samo, pa čujte ! VMotniku je g. G. Križnik, agent konccsijonirano zavarovalne banke „Slovenije" inima tablo te banke pred svojo hišo, kakor menda vsi zavarovalni agenti tega sveta. Kateri pameten človek bi v tem iskal političen greh? Nobeden — samo slavni, učeni, prebrisani c. kr. organi naših okrajnih paš. Popoldne 16. t. nt. namreč je bil imenovani ng<mt zavoljo te „Slovenijine" table v politični preiskavi. Prišla sta k njemu dva briča, eden od c. kr. okrajnega glavar-Btva in eden od župana, in sta začela modro inkvizicijo: kje je K. ono tablo dobil, kje ima „šrifteu od „Slovenije", kdo mu jih je poslal, kdo ne jc pri njem podpisal. In c. kr. organa, veleučena komisija je vse to na protokol devala. Nazadnje sa mu hotela vzeti zapieni dnevnik in pisma, a ubranil jh je energični oče agentov. Poroča se nam, daje bil eden organov, c. kr. okrajni, celo „pijan ko čep!"
Naši bralci so morda že uganili, da tu vladni briči nijso ločili banke „Slovenije" od političnega društva „Slovenija" in da so ukaze c. kr. glavarjev s pretiranim ognjem in veliko nevednostjo spolnovaje, tako daleč šli. Stvar bi bila komična, ko bi ne imela prokleto resne politične strani.
Politični razgled.
Notranje tlezcle.
Posvetovanje o volilni -reformi v ustavnem odboru državnega zbora ne teče tako gladko, kakor si ministri žele. Pred začetkom seje se oglasi Groholski v imenu poljskih poslancev: „Mi smo že lani izrekli, da pri nas doma je vsak prepričan, da vpeljava direktnih volitev brez dovoljenja deželnih zborov je prelomljcnje ustave. To svoje prepričanj epa je poslednji gališki deželni zbor zopet slovesno izrekel, tedaj se nikdo ne bodo čudil, ako denes v svojem in v imenu svojih tovarišev naznanjam, da nemarno pravic, pri posvetovanji tega postavnega predloga udeležiti se." Po tej izjavi zapuste gališki poslanci sejo in zdaj so se ustavoverci sami med soboj začeli pričkati. Večina se je kazala nejevoljno, zakaj da so veliki posestniki toliko sedežev dobili. Giskra graja vlado , da nij ob enem predložila poročilo povodov (motiv). Velikim posestnikom se je nerazmerno število glasov privolilo. Sploh posebno zastopstvo za veliko posestvo nij opravičeno. Tudi grof Koronini je proti skupini velikih posestnikov. Rechbauer pravi: Mi smo povabljeni k lepemu diner-ju in zdaj dobimo samo kruha in vode. Tudi Hcrbst, Fux, Pickert so vsi proti temu, da se pomnože glasovi velikega posestva. Minister Lasser je imel teško stališče, na vse odgovarjati ; skušal jo dokazati, da so po prestolnem govoru vse skupine pravico pridobile, več poslancev terjati. Kmetske občine nijso prikrajšano (tako g. minister?). Tudi ko bi vsi veliki posestuiki se odrekli svojemu pravu, bi vendar vlada ostala pri svojem predlogu. (Tedaj bi imeli potem posiljene poslance!). Herbst je bil izvoljen za poročevalca. Vsled tega razpora v seji toži ministerijelna N. fr. P.", da nema nobene discipline med poslanci in da se je ona sramovala („N. fr. Pr." in sramovati se! Kdo se smeje V) za zdatni del ustavovernih poslancev, ki nijso pokazali polit, zrelosti (za ta kompliment naj se zahvalijo njeni prijatli), niti disciplino. (Seveda, kdor ne prikima ministrom, ne pozna discipline.)
Češki listi začenjajo razglašati številke podpisov na peticijo do cesarja. Pristopilo je 4000 občinskih zastopov ter je za vsem 300.000 podpisov na polah. Tu se v resnici sme reči, da je češki narod po prosto-
voljnem plebiscita izrekel, česar ves narod želi in pričakuje od svojega vladarja.
Vrnili.)«' dr*««'.
Politikarji še zmiraj ugibajo, kaj da je špa*tj*kegtt kralja Amadeja k temu napravilo, da se je tako nepričakovano odpovedal kroni. Tako piše dopisnik iz Madrida v „Independcnce", da je znani admiral To-pete še 7. februarja kralja nagovarjal, da naj porabi razpor zarad topniških častnikov, ter se iznebi i*adikalncga ministerstva. Mini-sterstvo Zorillovo pa, ki je vse vedelo, je postavo zarad topniških častnikov predložilo in glasovanje v njej pospešilo, in kralj jo je potrdil. Topeto, ki je že v mislih celo mi-nisterstvo pod svojim predsedništvom sestavil, je bil, ko je to izvedel, strašno hud. Konservativci so že hoteli izdati manifest zoper dinastijo. Maršal Concha in še nekateri drugi generali so v nedeljo i), februarja zadnjikrat poskusili napraviti kralja, da bi se z državnim prevratom iznebil ministerstva. Ker se je kralj temu odločno prati vil, so konservativci izrekli, da dinastije več ne bodo podpirali. Drugi zopet poročajo, da je kralj hotel izbrati novo miuisterstvo iz konservativcev in radikalcev, a ker se je Zorilla od ločuo izrekel proti taki druščini, se je kralj vladi odpovedal. Odhod njegov iz Madrida se je mirno izvršil. Kralj se je odpeljal ob »j. zjutraj v zaprti kočiji, kateri je sledilo več družili, s kraljico, sinom in grofom Rios skozi množice ljudstva, ki je že celo jutro čakalo njegovega odhoda, na južni kolodvor. Ko se je voz prikazal, je ljudstvo klicalo: „Živela republika!" —
Republikanci v Madridu so napravili 15. februarja zvečer veliko serenado Castelarju na čast. Castelarjeva hiša je bila razsvetljena, ljudi se je vse trlo. Castelar je govoril, ter priporočal republikancem zmernost in red. Republika bode vse Spanjce zedi-nila. Ljudstvo je z živio-klici odzdravljalo. Oblastnije na Kubi so priznale republikansko vlado. General Pavia je imenovan za poveljnika severne armade. General Morioncs je poklican nazaj v Madrid, ter bode zopet vodil kavalerijo. Castelar se je 16. febr. dolgo pogovarjal z francoskim poslancem markijem Uouillč. Francozi bodo novo republiko skoraj priznali. V svoji spomenici na evropske vlade bode Castelar poudarjal, da republika izvira iz čutja naroda in nasprot-stva proti tujemu vpljivanji. V zadeve družili pa se ne bode mešala.
Pri shodu povtttfjalj&kiti poslancev 14. febr. jc opozicija izrekla, da nema zaupanja do sedanje vlade. Ministerstvo je prineslo v zbornico nujni predlog, da se pokliče 0000 mož reserve pod orožje. Narod je posebno ob spanjski meji postal nemiren, ter unet za ibersko republiko. Tudi v Lisa-boni so bile demonstracije v tem smislu.
Se zmiraj se govori o fuziji francO' ■rkilt legitimistov z Orleanci. Grof Apponvi zelo ruje v tem smislu v Parizu, tako da še „N. fr. P." vpraša, če res avstrijski poslanci zunaj nemajo druzega opraviti, nego da pripravijo Avstrijo v slabo ime. Po najnovejših poročilih se je fuzija popolnem razbila.
V Bernu v Švici je Poljak Skrvnski trikrat streljal na druzega Poljaka z imenom Stcmpovski, od katerega se misli, da jc znanoga Rusa Nečajeva vladi izdal. Stempovski je lehko ranjen, Srvnski je ušel.
Dopisi.
1m (norice IG. febr. [Izv. dop.] (Konec.) Predpustno živenje v Gorici je letos posebno živo in veselo. Vsa društva skrbe prav marljivo eno pred drugim, da se v tem ozirn prikupijo svojim članom. V Čitalnici plešemo redno in izvenredno, kajti zraven štirih po odboru napovedanih plesov, naprav-Ijajo mlajše plesaželjne moči še vsako sredo manjše plesne „vaje", pri katerih plešemo bolj po domače, a tem prijetnejše. Nemška
konkordija, v kateri se zbira pa tudi mnogo nenemških elementov, daje tudi pogostoma plesne in druge veselice. Gledlščni kasino, ki je pa le plemenitim in sploh višjim krogom odprt, imel je tudi že nekoliko, nekda prav sijajnih plesov, vsaj tetka „Gbrzerca" jih tako popisuje, kakor hi se tam same nebeške prikazni rajale.
V ital. „Ginnastichi" je denes velik maskiran ples, menda edini v celem pustu; ital. filliaimonično-dramatično društvo pleše skoro vsak teden]; tu bo plesi zraven onih dveh v mestnem gledališči, naj bolj demokratični. — „Gorzer Gesangvcrein" in „Deutsche Siin-gerrunde" je pustno veselje skupaj scimilo v eno samo društvo, katero obeta postati, kakoršno je bilo dozdaj prvo, nekako bolj kosniopolitično, kar pa pojde prav težko, ker je velika večina članov Nemcev; a lepo bi bilo vsakakor, da bi umetnost združila vse elemente. Slovesnost zarad tega združenja se bode menda tudi še obhajala v teku predpu-sta. — Kak razloček, kaj ne da? med nekdanjo in sedanjo Gorico !
Iz Uraden, 10. febr. |Izv. dop.) (Vseslovansko društvo „Sloga".) Preteklega petka sklicala je trojica, koja je bila pooblaščena, napraviti pravila snujočemu se društvu studentov višjih šol v Gradci, hote-čemu širiti idejo vseslavjanske vzajemnosti posebno v študentskih krogih in po teh tudi mej narodovo maso, — drugi občni zbor, koji se je o ultimatu „Vcndije", katerega je mej tem izdelala in v katerem v kacih 5 točkah izrekuje pogoje, pod kojimi bi se hotela sklopniti z novim društvom, in o pravilih, zdelanih po trojici, — temeljito razgo-varjal. O 1. toč. dnevnega reda bila je debata precej burna, koje so se udeleževali gg. Danilo, Hubad, Pavlovič, Schmidinger, Stifter inVodopivec od jedne strani, gg. Poznik in Weiss pa od druge. Univerzitetni študentje kažejo, ka so terjatve tehničarov take, kot da bi paktirali z bog ve kako pruso-filno stranko, ka niti ime ,,Vendija" nij primerno delokrogu novega društva, niti zalite vanje pametno, da bi moral odbor polovico tehničarov šteti, ker Be pri enacib volitvah nikakor ne sme gledati na to, je li kandidat tehničar ali univerzitetni student, temveč le na to, je li oni, ki se misli voliti, dober Slovan, zmožen interese društva zastopati in njegovo upljivanje širiti, in ka bi po Ven-dijskem predlogu ne postalo jedno kompaktno, temveč društvo, v kojega pravilih bi ec razdor kakor sankcijoniral. Gg. tehnikarja poudarjata, kaje njihovo društvo pod imenom „Vendije" uže po slovanskem svetu poznato, ka je tehničar jem predloženi ustroj novega društva iz uže v zadnič navedenih razlogov potreben, ka proti principu ničesa nemajo, a ka si žele ohraniti nekakove formalitete.
Ker nij bilo upati spojedinenja, stavil se je predlog, ka se preide k 2. toč. dnev. reda, a da se z „Vendijo" naj uže konstituirani odbor novega društva pogaja. — Pravila so se trojici tako posrečila, ka so se, razve jednoga kojega je nasvetoval g. St. spremeniti, skoroma „en bloc" od celega zbora sprejela. Ker je po mojem mnenji novo društvo, koje se jc krstilo „Sloga", za vso slovansko občinstvo, ne le za dijaško, prevažno, bode slavno uredništvo „Slov. Naroda" se prosilo, odločiti malki prostorček, na kojem se bodo potrjena pravila popolnem  od besede do besede objavila, iz ko-
jega uzroka je denes nečem nikakor po posamnih stavkih krušiti. (Kadar nam bode prostor dopuščal radi. Ur.)
Adresa proti direktnim volitvam se tudi v Gradci mej vsemi Slovani marljivo podpisuje.
Iz Orimižftl na Štajerskem 14. febr. |Izv. dop. I — S pomočjo nekaterih mestja-nov napravili so tukajšnji uradniki veselico s plesom in tombolo v korist šole; ker je bila nenavadno dobro obiskovana, nabral se je tudi zdaten znesek, kateri se, ker je v do-tičnem odseku tudi nekaj narodnjakov, menda ne bode potratil, v blagajnico nemškega Schul-pfenig-a, ampak za naše domače šole. Veselica se je vršila v čast odseku prav lepo do konca, ali konec bilje tak, kakor po navadi pri nemških „burschcnkncipah'. Mož, o katerem Vam hočem poročati, nij več „buršu, temveč posestnik v možkej starosti, pritličen in tanek, strasten „slovenenfreaser" i nič kaj preveč omikan. Ko se jc veselica izvršila, mladina pa le ne hotela zapustiti veselega kraja in peti začela, so se tudi pele slovensko pesmi, kar je krčmarja Engclbcr-gerja, še bolj pa gorej omenjenega Gessnerja zelo jezilo. Ta duet je kmalu vedel napraviti konec veselju s tem, da je obdolžil Gess-ner nekega privatnega uradnika, da je raz-žalil njegovo gospo, katere ta niti nij poznal pred in je ne pozna, celo je nikdar videl nij, torej tudi nemogoče, da bilo bi to v resnici. Ker je bil še en drugi Slovenec in prijatelj ovega uradnika nazoč, začne ta Gessner na ves glas kričati: Ihr si o v en is ch en licr-g e 1 o f e n e n F a 1 o t c n, L u m p e n, G a u n e r, Lausbubcn, Gcsindel in Bog ve kake izraze je še rabil, katere si nij sem mogel zapomniti. Pri vsakem takem, olikanemu človeku nepristojenem izrazu pristavil je besedo „slovenisches". Pa G. bi bil rad tudi poskusil moč svoje pesti na omenjena, kajti vedno je nameraval in obljuboval udarec. Uradnik je bil pametnejši ter je odhajal, rekoč, da takoj se vidi nemška olika in kultura. Komaj pa čuje to, brž skoči za njim, da bi ga pahnil čez stopnice. Čuje se, da bode razžaljenec vložil tožbo zoper tega nemškega apostola, ki zastopa tako krasno svojo nemško kulturo.
Podpisi za slovensko peticijo se tudi tu že nabirajo, ter so jo mnogi odlični mest jani podpisali, katero Vam upam v nekolikih dneh poslati.
Iz Hrvatskimi 17. febr. [Izv. dop.] Kritika našega javnega življenja je nekoliko časa sem na namestnika banske časti Vakanoviča celo pozabila. Njegovo ime, ki se je poprej v vseh predelih naših časopisov bralo, se denes prav poredkem še spominja. Dasiravno še zmiroin stoluje v banskem dvoru, je vendar vsakteri prepričan, da je to njegovo stolovanje samo še od denes do jutri. In go-gotovo tudi on sam ve, da jc „in suspenso", dok se toliko zaželeni vladni definitivum ne uvede; in to je razlog, zakaj svoje vladanje tako vravnava, da javna kritika nema povoda, niti da ga hvali, niti da ga graja. Naš vladni provizorij bo pa še tako dolgo trajal, dok se v dogovorih med našo in ogersko kra-ljeviusko deputacijo ne najde in vstani forma prihodnjega našega političnega razmerja nasproti ogerskej kraljevini. Vsak dau čujo se sicer imena novih kanditatov naše banske časti imenovati, pa pri denašnjem političnem položji nema nobeno teh imen pozitivnega pod-
loga. Glasovi, prihajajoči iz PeŠte, za naR niti niso povoljni, niti nepovoljni. Kakor se čuje, namerava ogerska vlada našo vlado poštenim možem brez obzira na njih politično veroizpoved a nje izročiti. To ne bo dober sad obrodilo. Povsod se gleda pri osnovanji vlad v prvej vrsti na politično veroizpovedanje, in tako bi moralo tudi pri nas biti. Vsaka vlada ima svojo politično barvo, naj jo ima tudi naša!
Ogerska kralj, deputacija je vzela naj prej finančno vprašanje v pretres, ter ho baje s številkami dokazala, da naše finance itak nijso tako cvetoče, kakor to naša kralj, deputacija trdi in dokazuje. Mi smo na ta oger-ski protidokaz zelo radovedni. Številke, katere je naša kralj, deputacija v svojem elaboratu navela, so do zadnjega krajcarja avtentične. To morem s tem večjo zagotovostjo poročiti, ker mi je tisti vir poznan, iz katerega je Jakič zajemal. Med našo in ogersko kralj, deputacijo začel se ho brž ko ne zanimiv dvoboj s številkami.
Ogerska vlada sprožila je razpravo, da naj se Medjiniurjc, spadajoče pod našo nadškofi jo, od nje odtrga, in škofiji v Suboti ci (Stcinamanger) vtelovi. Ta r.akana ogerske vlade ne spričuje ravno veliko prijateljstvo do nas. Pečuška škofija ima dvanajst župnij v Valpovščini v Slavoniji, pa še nobenej naših vlad nij kedaj na misel prišlo, te župnije od Pcčuške škofije odtrgati, ter jih ali Djakovaškej ali Zagrebškej škofiji vteloviti.
Domače svtari.
— (Soča-četvorka) Strokovnjak v glasbi nam piše: Te dni je došla iz Gorice F. Blaške-jeva najnovejša kompozicija „So-čaquadi ill", kije uredjena za glaRovir, tiskana pri Scitz-u v Gorici, beli dan zagledala. Bla škc nam je še v dobrem spominu po njegovej „Ljubica-četvorki", ne bode nam tedaj treba to njegovo najmlajše delo na široko priporočati, omeniti pa hočemo, da jc iz samih jugoslovanskih napevov zložena in nahajajo se v njej med drugimi „Bubanj silno budi", „Slovenska deklica", „Solkanska", „Naprcj", „Kaj boš za manoj liodil", „Još Hrvatska nij propala" i. dr. — Arrangement za glasovir je tak, da jo more igrati vsak, ki ima le srednjo izurjenost na tastah. Priporočamo jo tedaj z dobro vestjo vsem našim igralcem, posebno pa našim igralkam na glasoviru, ki se ravno sedaj o pustnem času najraje zabavajo s plesalno muziko; neplesalcem pa služi ta Četvorka kot lepi potpouri, zložen iz zgolj narodnih melodij. — Sezite tedaj prav obilno po tej kompoziciji, da pokažemo vrlemu gospodu kapelniku Blaške-ju, da smo mu hvaležni, da je našo slovensko glasbeno literaturo zopet z mičnim novim delom pomnožil. — Cena jej je GO soldov, in je tudi posebno njena vnanja oblika prav čedna, v Ljubljani je na prodaj pri gospodu knjigovezu R. Mihcljač-u v slonovih ulicah.
— (Graška „liberalna" „ T a g c s-p o s tu) nam, glede naše pritožbe, da so se pisma na ljubljanski kolodvorni pošti konfiscirala, očita, da ne vemo, ka so konfiskacije policijske naredbe, katere treba šc le kasneje sodnijsko potrditi. Mi pa to nevednost „Tagespostuini" modrcem vračamo, naj prej bero postave o konfiskaciji pisem in pisemski tajnosti, predno bedaste poduke dajejo.   Karakteristično pa je, da „liberalne"
nemške novine (če prav časnikov od pisem ne ločijo) na tak način konfiskacije sploh zagovarjajo.
— (Slavna c. kr. pošta.) Piše se nam j Kako so izvedeni poštni uradniki, da niti imen domačih pošt ne poznajo, naj priča sledeče. Trgovec je oddal pismo v Gorici s slovenskim naslovom nekemu prijatelju v Ricmanjih, pošta Zavije, uže dne 27. decembra 1872. Teden mine, dva, tri in pismo nij došlo prijatelju v roke, tudi če je iz Goriee do Ricmanj komaj 7 milj. Stoprv dne 28. pro-senca t. 1. je prišlo pismo adresatu v roke. Prepričate sc lehko iz poštnih pečatov, da je romalo po vsej turški meji. Kdo bode plačal škodo, katero mora Človek trpeti zavoljo nevednosti c. kr. uradnikov?
— (Iz Zidanega mosta) se piše, da so tatovi 18. februarja iz zaprte sobe g. poštnemu oficialu J. Nest-u ukrali vso obleko in druge reči v vrednosti 273 gold.
— (Ponarcjalec bankovcev) je bil 13. t. m. v krčmi G. Kos-a v Pristovi pri Celji, kjer je skušal menjati ponarejen desetak, prijet in zaprt. Na potu do Dobrne pa potegne iz žepa pištolo in preti občinskemu služabniku, da ga bode ustrelil. Ta se prestraši in — zločinec naglo pobegne. Dozdaj ga še nijso ujeli. Se bo žc znal skriti.
— (Nova pošta.) S prvim marcom t. 1. se bode v Zatičini pisemska in vozna pošta odprla, ki bode po vsakdanji potovi hoji s Hudim občevala. V poštni okraj spadajo: Za-tičina, Brezovce, Marof, Vir, Griže, Mekine, Gabcrje, Potok, Dobrava, Pristava, Mctnaj, Debeče, Goričica, Gredek, OboČino, Planina, Poljane, Selo.
— (Ples tiskarjev.) V torek so v prostorih pri „Slonu" ljubljanski tiskarji aranžirali plcsovno veselico. Dvorana je bila okusno okinčana; gostov pa je toliko prišlo, da so vsi prostori bili prcnapolncni; zlasti so je dvorana pokazala pretesna za 50 in in še več plesalnih pflrov. Videli smo lep venec gospic. — Gosp. Juvančiču pa gre občna zahvala za tako izvrstno aranžiranje dveh kadrilj s takimi podobami , da se malo na kakem plesu kaj cnaccga.vidi. Tretja kadrilja pod aranžma g. Sosa je tudi dobro izpala ; želeti je od strani omenjenih dveh gospodov, da nas še večkrat s takimi izvrstnimi oblikami razvesele, in se ob enem srčno zahvaljujemo. — Gotovo bode ostal ovi večer v dobrem spominu, in nadejati se jc prihodnje leto še veliko več udeleževalcev, ker se mora pač trditi, da jc bilo nazoče občinstvo jako izbrano. B. JI,
Razne vesti.
* (Prosimo odgovor). „Jeli pravično, da na Češkem na 3.200.000 Čehov 83, na 1,800 (XX) Nemcev 57 poslancev pride; da na Moravskom na 1,430.000 Slovanov 9, na 514 000 Nemcev 2;") poslancev pride; na Sile/.kem na 248.000 Slovanov 1, na 29.000 Nemcev pa štiri poslanci pridejo; da na Štajerskem na 418.000 Slovanov 8 (?) in na 717.000 Nemcev 1!» poslancev pride?" Tako vprašamo ne mi, ampak nemška „Salzb. Chrouik". Mi pa dostavljamo: .le-li pravi* čno, da na 120 000 koroških Slovencev nobeden, na 50000. primorskih Slovencev nobeden in na 140.000 goriških Slovencev samo eden poslanec pride V   Prosimo odgovor!
* (Amerikanska co pernica.) V nekem kraji države Mišmi živi 90 let stara ženska, katera v majheni bajti neke podzem-
ske otline prebiva in i svojim čudnim obnašanjem na sredovcčne vražarice spominja. Pred nekaj časom je nek anglcSk časnikarski poročevalec to čudno ženo obiskal. Nj«*no stanovališče čuva velik pes. ki nobenega lojca blizu ne pusti. Starka je sedela pri ognji in pušila iz pipe tobak; pO stenah so risele kačje kože in glave, kušarji in kosi mesa in duh \ tej bajti nij bil ravno prijeten. Starka je bila prijazna. Čez nekaj časa potegne iz neke posode veliko plavo kačo, potem cel klopčič pisanih gadov, katere je po imenu klicala in ki so se blizu ognjišča pri ognjeni gorkoti raztegnnli. Na to je položila na ognjišče velikansko kačo in še neko drugo rnjavo kačo nepoznane hire; zatim je vzela iz postelje volčjo kožo, iz katere je razgrnila razno golazen in gad jad. Vo mrgoleče gručo jo vrgla pred ognjišče, in med tem, ko je neke uerazumljivc besede mrmrala, se ji ovijetc krog vrata dve največjih ropotač. Poročevalec pravi, da se je ves preplašen naglo bd-dalil.
* (Kitajsko zločinstvo) se je nedavno v Soohovi na Kitajskem zgodilo, kakor angleške novine poročajo. V Soohovi je pri zlatarjih namreč navada, da mojster samo enega učenca na enkrat v uku imeti sme, toda to je samo za velike delavnice veljavno. Učenec so jemlje na tri leta v uk, in dokler ta čas no preteče, mojster ne sme nobenega druzega fanta v uk jemati. Nek zlatar pa je poskusil to navado razrušiti in je vzel novega učenca, pred ko je učni čas prej šnjega pretekel. Zoper to so ugovarjali so-udjo cehovstva. Sodnik, pred katerega je ta stvar prišla, je sicer razločil, da ima mojster zakonito pravo, toda zaradi miru mu je priporočal, da naj obdrži samo enega fanta v uku. Tega pa mojster nij ubogal, in ker so mu delavci žugali, je poklical policijo na pomoč. Nazadnje so ga delavci sami povabili na pogovor v tej zadevi v svoje zbirališče, kamor je on šel, spremljan od nekojih policajev. Ko tja pride, ga delavci v dvorano zavlečejo, vrata zapr6 in policaje, kljubu jihovim naporom, notri priti, izključijo. Putem so slišali zlatarja vpiti in tekli so po sodnika. Ko je ta došel, so ga notri pustili in strašen prizor se mu pokaže. Zlatar, nag in že mrtev, je bil na steber privezan, od glave do nog z ranami pokrit, katere so zobje 120 Človeških bitij prouzročili: ti nečloveški grozo-vitneži so ga zaradi pregreška zoper omenjeno navado — do »mrli zgrizli. — Kitajci menijo, da teh grozovitnežev ne bodo na smrt obsodili, ker kitajska postava ne predpisuje kazni se smrtjo za umoritev z zobmi.
Narodno-gospodarske stvari.
— Loška železnica. Društvo za trŽaško-loSko-celovško železnico, katero je že pred daljšim časom za dovoljenje prosilo, je te dni novo izdelani tehnični načrt za trža ško-razdrto-loško železnico trgovskemu mi nisterstvu predalo in se izjavilo, da hoče to črto brez državnega poroštva odstotkov v treh letih izvršiti in predmetu oddati. Gotovi stroški za nekaj nad 15 milj dolgo železniško črto so na 24,427.129 gl. preračun jeni. Postaja sv. Andrej b potrebnimi prostori bi ve ljala 0,G39.G07 gl. Torej bi ta cesta više ko 9 milijonov ceneja, in zveza Trsta z Rudolfova železnico več ko 4 milje krajša bila, kakor po predilski črti. To pa velja lc tedaj, če bi loška črta pri Loki nehala, v tem slučaji pa spet ne bi toliko koristila. Hoče se-li cesta do Trsta okrajšati, se mora na vsak na
čin do Launsdorfa, t. j. čez Karavanke dalje zidati. Vsled tega pa bi ta črta ne imela nobene prednosti v« č oziroma stroškov. Hvaliti se s tem, da je od Loke do Tista za 4 milje bliže, kot od Trbiža do Tista, bil«, bi otročje, ker črta čez Loko tudi inima Tiebiža pelje, toiej je ta za celi pot od Trebi/a do Loke manj 4 milje, tedaj o'—7 milj daljša, kakor ona.
Pmliino**)
Iz Renč 15. fel r. — Ne morem si kaj, da bi na „podano" v L'b\ štev. „Slov. Nar.u, katero je tudi 5. št. „Soče" prinesla, nekaj — če tudi malko prepozno — no odgovoril, ker mi oni Otcri gg. podpisale! istega „poslanoga- očitajo, češ, da jaz „izpovedjo v „Zg. Danici" št. 3. resnici v obraz bijem in da je ves moj sestavek tcudcncijozen in na to meri, da bi odbor nS«.če-* prt d slov. ljudstvom onesnažil" itd. Kes je, da nijsem v „Zg. Dan." cele razprave o poskušnji sprave lazložil, ampak le „renimć"4 ah sklep onih odbornikov, koji resnici nikakor v obiaz ne bije. Stari odbor nij liotel namreč take sprave, kakoršna bi lahko obe stiauki združila, brez da bi pri tem bianiba narodnih pravic kako škodo trpela, marveč bi jo še, ker bi se društvo z mnogimi izobraženimi udi pomnožilo, pospeševala. Ta podlaga sprave, katero sem jaz — pa brez katerega mandata, le kot zasebnik — staicmu odboru objavil, ne bi se imela takoj pravilom pri djati, marveč le o dani priliki. Ne vem pa zakaj se te podlage nekateri tolikanj boje? Tu tiči uzrok vsega, sicer omilovanja vred nega razpora. — Tudi nijstm jaz imel nobenega mandata od „Soči" nasprotne ali spravne stranke,1*), (naj se že kakor hoče imenuje) Češ, da naj odboru naznanim, da je znana lista za nov i odbor kak „ultimatum1* (skrajni pogoj,) ampak sem le kot zasobuik rekel, da sicer bode težko stalna spiava mogoča. (Saj je stavil stari odbor oni stranki enake pogoje; zahteval je 6 svojih, kakor ona!)
Popolnoma so pa iz trte zvite besede, češ, „dag'. Stres (on je meni le nove kandidate v odbor brez kakega mandata ali opazke naznanil in pri zbiranji tistih nijsem jaz nazoč bil,) ne pozna nobene vdanosti, da je absolutist". Te besede so vse izmišljene, ter jaz zaiad tega piotestujcm proti temu, da bi jih bil kedaj o svojem tovarišu izrekel. Rekel sem le za se, da dvomim, ako bodo le 4 kandidatje od one stranke voljeni, bodo li hoteli volitve sprejeti. A da bi bil kedaj ne pred ne tedaj se tako brez-ozirno o g. Stresu, ki se res slehernega sumnjičenja po kaki odvislosti boji, o „njegovi nevdanosti in absolutni volji", izjavil, je gola laž. Prašam Vas nadalje, nijste li dvakrat g. dr. Abrama v odbor volili akoravno ste bili posebno drugikiat prepričani, da ne bode volitve sprejel? Zakaj li nijste hotli dosledni ostati in 4 one stranke voliti, akoravno ste dvomili bodo li sprejeli volitve ali ne, da bi ne mogel svet nad Vašim spi avoljubljem dvomiti? Kar sem pa jaz posameznim „Sočanom" očital, sem tudi kasneje v „Glasu" z resnico dokazal in si še upam trditi in dokazati; kajti brez dokazov jaz nikogar javno ne sumničim. Ako sem pa Vam kako neresnico v bistvenih zadevah povedal, ali celo
•) Razume bo, da za članke pod tO rubriko ne odgovarja uredništvo. Ur.
*) Saj ino jo ona za še vedno „zvestega Sočana" tedaj imela, tor nijs< ui nič I njo občeval. Pis.
kakor pravite, Vas strastno obrekoval, saj veste, kje utegnete, ako me nasprotnega prepričate, zadostenjc za razžaljenje Vaše časti najti! Prosta Vam je pot; saj ste rekli, in ceio neki v odborovi seji sklenili, da jo boste nastopili! Z željo in nado, da bi se saj sčasoma razvcHovali in vse, kar je narodu sveto in nepieceuljivo, tudi dejansko uvaževali, spoštovali, se (sed sine ira et studio, ne kakor Vi menite,) podpisujem
Marka Vale s, bivši odbornik -Soče."
Opomenica.
KkHekutlvne družbe: 21. febr. GregoraČevo pos., oOO gl., v l<lriji. — Drobn čevo, 4751 gld. 48 kr., v Sevnici. — \Vajdaclierjevo, 14.700 gl., v Mariboru. — 22. febr. Klemenčevo, 4880 gl. 40 kr. — Pn-bivovo, 3.r95 gld. — Coravjevo, 3491 gld. vse v Ljubjani. —Iludovernikovo, iTOOgl. in Mavzaijevo <i99 . gl. 00 kr., v Vo ikili Laščah. — Vrekovo, 780 gl.. na Laškem. —Vrekovo, 1240 gl., v Konjicah. Zidarska dela itd. za popravljenje na ljubeljski, ko-kereki in korenski cesti se bodo 24. febr. v Klanji piodajala.
Tržne cene
v Ljubljani 19. febr. t. 1.
Pšenica G gl. — kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen i gl. — kr.; — oves 1 gl. 80 kr.; — ajda o gl. 10 kr.; — proBti 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 60 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 64 kr.; — mast — gl. 40 kr.;
— ppeh frišen — gl. 30 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po la/» kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 24 kr.; — tt letino funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 20 kr.; — sena cent 1 gl. 40 kr; — slamo cent — gl. 90 kr.; — drva trda 0 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Dunajska borsa 19. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 15
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73 „ 00
1800 drž. posojilo.....105 „ 75
London.........109 „ 40
Kreditne akcije...... 338 „ 75
Akcije ndrodne banko   .   .    1001 „ —
Napol..........8 „ 70'/i
C. k. cekini.......— „ —
Srebro........ 108 „ 25
kr.
Za svetovno razpostavo
na Dunaj i
se kupujejo lepi, dolgi ženski ■«*!«*;
rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, iu denar zanje se takoj pošlje. (33—17)
VVilhelm Stutz,
v „Zvezdi" (Sternallee), hiš. štev. 30 v Ljubljani.
brez zdravila
Na prsih in plucah
bolanl se po naravnem potu tudi v obupnih tn od zdravnikov za neozdravljive razglašenih slučajih radikalno osdratUaJo
brez zdravila.
Po natančnem popisu bolezni pove pismeno več
Dir, J. ii. Fickert, Berlin.
Wall-Strasse No. 23.
Honorar 5 (fld. a. v., ki se nuj pismu priloži.
fc(lo2—46)   brez zdravila
m
B«
3
I
Tujci.
19. fobr.
Europa: Evgenija Martiiiell — Stegar (y) — Rllrgl iz Celja. — MU1-uor iz Bleda, — Gahitarer iz Dunaja. — Rebol iz Lovrana. — Prelet t gospo li Laškega, — Pefuinik, Stare z gospo iz Mengila.
Pri Klcluntu: Anion Migh.'tti iz Gorice. — Laku iz Dunaja. — Einstein iz Monakovoga. — Brtfll iz Gradca. — OcliB^nho mor iz Gradca — Perl Ruzicka iz Dunaja. — Blobofinik iz Postojno, — Zilinger iz Maribora — Kulialtor iz Tre bovi). —- Grof Degenfeld iz Dunaja.
Pri HatlMat Eiilor, vVuhman it prage. — Einerl li Dunaja. — Franka iz Gradca. — Uienliauser iz Dunaja — Krai iz Peš,o.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik   za   bozjast   O "T. O. Itillis« h , Berlin, Louisenstrassc 46. (255—18) Pričujočo ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izuaielj m za uredništvo udgovoxeu: Ivan 6emeu.
JLaoiuina m Usk „J^aroUuu tiokarue".