UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razeu nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :: • sprejemajo. : : : naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4’50, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za •: ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikoi .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, IL, In nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ....m—n..— Reklamacije lista so poštnine proste. •• •• Štev. 240. V Ljubljani, v soboto dne 23. marca 1912. Leto II. Krize. Znanstvenik, ki bo v poznejših časih štu-?!rai in opisoval našo dobo, jo bo gotovo ozna-?!* za zelo zanimivo. Nam, ki smo obsojeni, da z>vimo v teh desetletjih prehoda, splošne nervoznosti in skrajne napetosti, je to življenje bolj neprijetno kakor zanimivo. Zakaj če je tudi re«. da dolgčas ni vesel, vendar tudi prevelik nejnir ni preveč ugoden; človeški živci ljubijo nekoliko dražila, premočna razdraženost jih pa utrudi in ugonobi. Resnično ni v zgodovini lahko najti nemirne dobe od naše. Negotovost je tako velika, “a mora biti človek vsak večer, kadar gre spat, 5r*Pravljen, da se zbudi zjutraj vpričo kakšne-pv Presenečenja. Vsak hip je na kakšni važni '°cki našega planeta kakšna kriza, vedno se skriva pod navideznim mirom kakšna nevarnost. Ves svet je podoben ogromni smodniški. nad katero neprenehoma švigajo iskre in fazum se čudi, da še ni izbruhnil svetovni po-^r- Diplomacija nibaš najzanesljivejša in naj-^etnejša gasilska straža; velike armade in ®?rnarice, ki so baje potrebne, da zagotove p. se izkazujejo kot precej slaba mirovna ga-,ancija in kot precej močna vojna nevarnost. n ce ne bi bil strah pred negotovostjo bojnega ezuitata še veliko večji od krvavega poželje-,a> bi se bil smodnik že davno vžgal. Prav zadnje dni je postal splošni položaj °Det izredno kritičen. Nabral se je cel kup Umirjajočih vesti, in četudi ni bila vsaka r^e še sposobna, da bi čez noč prekucnila Ev-®Po, je vendar vzbujala svota nervoznih po-h°Cl| resne pomisleke. Iz Anglije, iz Nemčije, iz J^UsUe in iz Turčije so prihajali glasovi, ki so ^rav neprijetno doneli v ušesih. Nazadnje ostaja Pač regimenti v domačih kasarnah in ladje j domačih lukah; ali to večno živčno draženje ;e samo po sebi nevarnejše od resnega spora, jer se neprestana napetost ne more prenašati j? nenadoma se lahko zgodi, da zmaga mnenje: 2a[S'- k°nec z grozo, kakor grozo brez kraja, ka w groza res brezkončna; vsak spor, vsa-^ kriza se zaključuje z novim oboroževanjem, tijp m’nistrske muhe, vse diplomatične homa-jj-M.jnora ljudstvo plačevati z novimi izdatki za karizem in marinizcm. Na Angleškem je začetkom tedna admiral ju . ill govoril o angleški mornarici in o raz-ki LJl Nemčije. Admiral je admiral — vsi ta-las?0:sP°^je imajo sorodne duše, vsi ljubijo ob-hoc’^-,nia^0 rac*’ ve''k° m0^ v sv°i'h rokah, in Da JrV te*ko zgrade in oborože v enem letu o-Načo, za katero potrebuje Nemčija tri leta. * teh besedah so videli Nemci izzivanje, l^.^a lord Churchill ni mislil tako hudo, za-jj resnica je, da je Anglija že večkrat predla-oboa sporazum z Nemčijo, po katerem naj bi se da! r°ževanje vzajemno omejilo. '1'udi ni povedk -Zelnik angleške mornarice nič novega, va ^ Pfyo mesto med bojnimi marinami zahte-j^nglija že od nekdaj. In Churchill je dodal: narod smo v obrambi. Niti misliti ni na to, da bi nenadoma napadli Nemčijo. Ne glede na moralno stran moramo vprašati: Kaj bi nam koristilo? Ce bi zmagali, ne morem požeti sadov svoje zmage.« Ni se pa čuditi da ne napravijo pomirjevalne besede takega vtiska kakor tiste, ki so bolj hude. In na Nemškem je Churchillov govor res povzročil veliko vznemirjenje, kakor da ni bil prav pred kratkim angleški vojni minister Hal-dane v Berolinu posredoval za boljše razmere med Anglijo in Nemčijo. Kakor Angleži, tako imajo tudi Nemci svojega vrhovnega admirala, ki se imenuje Tir-pitz. Gospod Churchill ima rad mnogo bark, gospod Tirpitz pa tudi. Trikrat je že odkar je pri vladi dosegel, pomnožitev mornarice, in zdaj se pripravlja, da iztlači iz nemškega državnega zbora zopet kupček njegovih bark. Zaradi tega je prišlo v Nemčiji do podobne krize, kakršno smo imeli v Avstriji s Conradom. Kancelar Bethmann Hollvveg se je namreč upiral prevelikim zahtevam, češ, da se s tem draži Anglija. In ker Tirpitz ni odnehal, je podal cesarju svojo demisijo. To je bil glavni razlog, da je hotel Viljem odgoditi svoje potovanje na Dunaj in na Kri. Vest o izpremenjenem potnem načrtu je povzročila še večjo nervoznost kakor Churchillov govor. Ali to je že zopet »v redu«. Viljem II. se je snoči odpeljal iz Berlina in je že na Dunaju. Nemška kriza pa se je rešila tako, da je dal cesar Tirpitzu prav, kancelarja pa vendar ni odslovil. Nemčijabogradilanovelad-je. Anglija bo iz tega izvajala posledice in jih bo gradila še več. Po vseh ostalih državah pa bodo imeli vojni ministri in mornariški poveljniki povod, da bodo po vseh parlamentih zahtevali nove žrtve za mornarico. Tak je vedno konec vseh teh kriz. In polagoma bo moral človek vprašati: Ali smo res le zato na svetu, da gradimo bojne ladje in vlivamo topove? Kaj nima vse človeško življenje drugega namena kakor večno pripravljanje za vojskovanje? Vsakovrstno delo se opravlja na svetu, ali končno je le tako, kakor da ima vse delo služiti samemu oboroževanju. Militaristične zahteve naraščajo in silijo ljudstvo na pomnoženo garanje, da mu ostane poleg pušk in bajonetov, ladij in topov vsaj še kaj za suh kruh. A če ljudstvo več dela, misli militarizem, da sme zopet zahtevati. Vijak je to, ki nima konca. In nazadnje je vendar neizogibno vprašanje: Ali ni vse to blazno? Gotovo je. Toda v kapitalistični družbi so neizčrpljivi in neizsušivi viri te blaznosti. Dokler se ne postavi človeška družba na podlago enakih interesov, to se pravi na socialistično podlago, se bo ta nora gonja nadaljevala in stopnjevala. Blaznost še ni na vrhuncu, ker je ljudstvo še prepotrpežljivo. Pensma Ckota . imM)r \\ K&a Iftc-aafa euzit! °AWdt/ ff ^ ČJ"* * ' Vissiijas "kini Tr/pc/h VSaMan^ipggfeftaia oSatližir— -------- NJmEE ' .V/l a 'S ■ 'ivaTopmh. atoa Gr7u_q Atoders riesGr. v Fu n c/s/e//m griec/jJ/ter/umer. L a/)dexpec//fy'o/i. Seere/se ISo7 Sledovi klasičnega starega veka v Klondikl. Čuvaj se skriva za krono. Zagreb, 20. marca. Med tem, ko prihajajo iz Budimpešte resne vesti, da so tla pod Čuvajevimi nogami omajana in da mu že iščejo naslednika, se oklepa naš psevdo-ban krčevito oblasti, do katere je prišel, ko so spali vsi nebaščani, pa išče vsak dan drugo »formulo«, s katero bi opravičil svoje ravnanje in na kakšen način utrdil svoje stališče. Ce bi bilo treba posebnih dokazov, da je položaj tega čudnega prevzvišenega obupen, jih daje mož sam z neprestanim izpreminja-njem svoje taktike. Od ure do ure dobiva njegovo obličje drugačen izraz in njegove besede drugačen glas. Enkrat je despot, ki gre brezobzirno svojo pot, zavedajoč se svoje titanske sile; hipoma pa se izkadi vsa njegova brutalna samozavest, pa nastopa očetovsko, prijateljsko, ali pa protektarsko. Enkrat je vrhovni policaj, drugič dobrotvor. Enkrat prezira vse stranke, drugič pleše okrog njih kakor pav okrog samice. In čim je jasneje, da je vsak korak, ki ga napravi, rakov, tembolj izgublja glavo. Uradne »Narodne Novine«, ki služijo za ljudski denar vsakemu zatiralcu ljudstva, pišejo zdaj sledeče: »Svijetla kruna potpuno odobrava politicki pravac i režim u Hrvatskoj«. To je seveda napisano na Čuvajevo povelje in Čuvaj je odgovoren za to trditev. V naših žilah se ni ogrela kri niti za tisočinko stopnje, ko smo jo čitali. Čuvaj bi moral navsezadnje sam vedeti, kaj da dela; če ne ve, je pa to njegova reč, pa naj si posledice pripiše sam. Hrvatje so od nekdaj veljali za lojalne vzore in Jelačič za njihovega narodnega svetnika. Drugo vprašanje je to, kako se jim je izplačala ta večna lojalnost. Beseda, da so dobili Hrvatje izza I. 1848. to za nagrado, kar se je Madja-rom naložilo za kazen, je tako znana, da je človek že skoraj ne mara več citirati. Ali resnična je kljub temu. In v najnovejših časih so bili plača Hrvatom Khuen, Rauch, Tomašič, Čuvaj. Sedanji ban misli, da to še ne zadostuje, da bi se Hrvatje spametovali. Pa jim pravi, da krona popolnoma soglaša z njegovim režimom. Po našem mnenju bi bilo pač bolje, če bi pustil Čuvaj v svoji politični igri krono kar lepo pri miru. Ali predpisavati mu nočemo ničesar; naj dela, kar hoče. Le premislil naj bi, kaj da dela. Čuvajev režim je protiljudski, pro-tinaroden in protiustaven. Čuvajev režim je teptanje zakonov. Čuvajev režim je brutalnost in tiranstvo. Za vse to je po zakonu odgovoren on. Ali njegove »Narodne Novine« pravijo: »Ne! S tem režimom popolnoma soglaša krona.« Reči hoče torej, da je krona odgovorna za to. Ako misli, da se v tem njegova odgovornost zmanjša, se kruto moti. Zakaj v zmislu ustave je vladarjevo mnenje v takih stvareh povsem irelevantno; Čuvaj pa pride zaradi nezakonitega razpusta sabora in zaradi preziranja vseh postav lahko pod obtožbo, kadar se vrnejo ustavne razmere v deželo. Prav nobeno izvijanje mu ne pomaga, če se najde večina, ki ga obtoži. Čemu torej plete krono v svoje praktike? Zdrava pamet bi mu morala reči, da more i-meti taka taktika le eno posledico: Zmanjšanje monarhistične vdanosti na Hrvaškem. Zakaj če če vemo, kakšen je Čuvajev režim, tedaj tudi vemo, kaj pomeni njegova trditev, da ga vladar odobrava. Ne verjamemo, da so poslali Čuvaja v ta namen na Hrvaško. Ali če smatra to za svojo nalogo, naj le smatra. Socialistom se ni treba plakati, če pojde to seme v klasje. Zakon o minimalni mezdi v angleškem parlamentu. Gigantski boj angleški), rudarjev, kj je gro" zil, da ustavi vse kolesje angleškega narodnega gospodarstva, se bliža slavnemu koncu. Iz Londona prihaja vest, da je poslanska zbornica v drugem branju pritrdila vladnemu načrtu s 348 proti 225 glasovi in da tudi lordi ne bodo delali nobenih sitnosti, tako da bo v pondeljek zapisana pravica angleških rudarjev do minimalne mezde v državni zakonik. Bližje ko prihaja zmaga rudarjev, očitnejši je velikanski pomen stavke za vse javno življenje. Resnica je, da je ves boj rudarjev bil namerjen na minimalno mezdo — in s polnim plenom se rudarji vračajo iz bitve. Ampak podcenili bi stavko, če bi jo označili za navaden mezdni boj, zakaj še nikoli se nista merili dve odločilni zgodovinski sili naše dobe s tako resnobo. še nikdar se nista spopadla organizirani kapital in organizirano delavstvo s tako neizprosno jakostjo in s tako odločilnim zamahom kot sedaj. Položaj angleške vlade na teh razbeljenih tleh je bil vse prej nego prijeten: Težka gospodarska kriza, ki je grozila angleški industriji, se je mahoma izpremeriila v politično krizo, ki je postala nevarna življenju liberalne vlade. Da reši deželo preteče katastrofe, je predložila za- ZOLA: Rim. je j. j* koliko se je storilo napak, koliko se bojn krv‘ zaradi tega klica, zaradi tega »^.klica, tega klica vdanosti in zasleplje- tluiv'ečjUgar urestl*čenje bi bilo obnovilo čase Uteči'1!’ zaPusril oder, kakor da je hotel ^ečjega trpljenja! Razdražil je Pierra in ga Japotil, uteci i - -------- —* preVn ,aJezljivosti malikovalstva. Ko se je iz- V nen P°Inil'al mimo, je izkušal v stiski, '2SiniVeS)taneni z8lašujočem hrupu množice rm o ,oz' 'ev° stransko ladjo; ker pa je mo-tin Potiti upanje, da bi na ta način dospel Drj iJC0, 'n se *10te* izogniti divjemu pehanju ska v U’ Se da bi porabil postran- Stonnrata’ 1)11 Pobegnil v vežo, odkoder drže Hik ,’.c? na krov. Pri teli vratih je stal cerkov-CrM.J,)e bil ves zmeden in vzdhičen od krasne v pVe; trenotek je pogledal Pierra, ne ve--- 'er,. h’ flosnli ,ežal. da bi se vzpel više in više, da bi ga zadrži; ali pogled na talar in kju ki — ko'i silna razburjenost ga je napra-, (Klui5lletfa. Z negotovo kretnjo je pustil d-i bj jnninio; ta je takoj pohitel po stopnicah, »sDpiZ , al« tla hi se vzPel više in viši Hilo ao 'Iliru in pokoja. In naenkrat je vtili-k°r zidovi so zadušili klic, in bilo je, ka-.Je, ostal v njih le njegov trepet. Stop-stoi),)j!e> P)*0 pripravno in svetlo, .. posamezne ^ak^ Siroke< tlakovane, in so se končale v ie bi| v’!011.1 stolpu. Ko je dospel na strehe ladij, Svežem SC t,a l)'* zopet na solncu, na čistem, t>oljy 'zraku, ki je vel tam kakor na prostem ?groinn Uden 8 sv°j'ini Pogledi objel to kukor s'*° svinca, cinka in kamna; bilo je *n°cJrilnPose*)no zračno mesto, ki je tukaj pod ‘del j nebom živelo svoje posebno življenje, iftove Jerkve, zvonike, terase, celo hiše in ' So 7. s evetlicami okrašene hiše delavcev, Jfalj ,la aradi večnih popravkov trajno stano-**vi tulc7-azi*'k'- Posebno maloštevilno ljudstvo °Krajj( j!1 j1! dela, ljubi, je in spi. Približal se je a bi iz bližine videl ogromne kipe izve- ličarja in apostelnov, ki nadvisujejo pročelje nad trgom sv. Petra; po šest metrov visoke velikane je treba neprenehoma popravljati, od krepkega zraka napol izglodane roke, noge in glave se drže trupel le še s pomočjo cementa, spon in drogov. Ko se je sklonil, da bi pogledal čez kup rdečih streh Vatikana, se mu je zazdelo, da se dviga s trga do njega klic, pred katerim je zbežal. Urno se je vzpel po slopu, ki je držal na kupolo. Med zunanjo in notranjo steno kupole je najprej imel stopnice; potem so prišli tesni, poševni hodniki, pa tuintam par stopnic. Enkrat je radoveden odprl neka vrata in je prišel tako zopet v baziliko; bil je šestdeset metrov visoko od tal, na ozki galeriji, ki se je bočila v krogu tik pod frizom, kjer so po sedem čevljev visoke črke sestavljale napis: Tu es Petrus ct super hanc petram. In ko se je oprl na komolce, da bi pogledal v strašno votlino pod seboj, z izgledom na stranske in prečne ladje, ga je blazni klic tamdoli mrgoleče ogromne množice silno udaril v obraz. Dalje gori so se zopet odprla vrata in bil je na drugi galeriji, zdaj nad okni, ob začetku blestečih mozaikov; odtod sc mu je množica zazdela manjša, oddaljena, kakor izgubljena v vrtoglavem brezdnu, kjer so bili velikanski kipi, oltar konfesije, krasno Berninijevo nebo videti le še kakor igračke. Kljub temu je dopiral klic še gor, ta bojni in oboževalni klic, in ga je bičal kakor divji vihar, čigar sila narašča* čim dalje hrumi. Vzpeti se je moral še više, do zunanje galerije s svetilko, ki je štrlela naravnost v nebo, če ga ni hotel več slišati. Najprej je občutil čudovito olajšanje, ko se je kopal v zraku in solnčni svetlobi, v neskončnosti. Nad njim ni bilo nič več razun pozlačene bronaste kroglje, o kateri so bahavi napisi na hodnikih pripovedovali, da so se bili kralji in cesarji vzpenjal vanjo — visoka kr oglja, v kateri je glas odmeval kakor grom, kjer Se vsak šum pomnožuje in silno povečava. Zapustil je kor in je najprej uzrl papeževe vrtove, kjer so bile skupine drevja iz te višave videti kakor pritlikavo grmičevje; spomnil se je na svoj izprehod, na ogromno umetno trato, ki je bila podobna pobledeli smirnski preprogi, na veliki, temnozeleni in liki dremajoča luža neprozorni les, na prijetni, skrbno gojeni sadni vrt m vinograd. Vodometi, stolp zvezdarne, kazina, kjer je papež prebival ob vročih letnih dneh, so bili sredi nepravilnega ozemlja videti le kakor bele pege. Vse je obdajal strašni zid Leva IV., ki je bil še vedno videti kakor stara trdnjava. Potem je šel po tesni galeriji okrog svetilnika in naenkrat je zagledal pred sabo Rim, ki je hipoma razvil pred njim vso svojo silno velikost: Na zapadu daljnje morje, na vzhodu in jugu neprekinjene vrste gora, podobne enakomerni zeleni puščavi, obvladajoči vse obzorje, rimska kampanja, pod njegovimi nogami pa incsto, večno mesto. Tu je ležal Rim neposredno pod njegovim pogledom, razločen kakor zemljepisen reliefen načrt. Taka preteklost, taka zgodovina, toliko veličine — pa v daljavi tako zmanjšani Rim, te liliputanske, čedne hišice za igračo, komaj pega plesni na ogromni zemlji. Najživahneje pa ga je razvnelo to, da je z enim samim pogledom razumel razdelitev mesta: Tu doli na Kapitolu, na Foru, na Palatinu staro mesto; papeževo mesto na tem Borgii, ki ga je obvladal njegov pogled, v sv. Petru in Vatikanu, ki gledata na moderno mesto; italijanski Kvirinal nad srednjeveškim mestom v ozadju pravokota, ki ga tvori tukaj svoje težke rumene vode valeča I ibera. Zlasti se je usiljeval očem kredasti pas, ki so ga sestavljale nove mestne četrti okrog srednjega jedra starega, rdečkastega, od solnca ožganega mestnega dela; to je bila prava slika poiz-kušene pomladitve — v starem srcu napredujejo popravki tako počasi, počasi, v tem ko se obnavljajo zunanji udje kakor po čudežu. Ali na vročem poldnevnem solncu se ni zdel Pierru Rim tako čist in jasen kakor prvo jutro, ko je prišel v blagi milobi vzhajajočega solnca. To ni bil več smehljajoči, molčeči, od zlate megle na pol odeti in kakor v otroških sanjah se dvigajoči Rim. Zdaj v tej žarki svetlobi je bilo v njem nekaj negibčno trdega, in grobna tišina je vladala v njem. Ozadje je bilo kakor da ga je požrl premočan plamen, preplavljeno od blestečega prahu, v katerem je utonilo. Vse mesto se je z velikimi množinami luči in senc s hipnimi presledki ostro odražalo od te brezbarvne daljave. Človek bi ga bil lahko smatral za prastar, zapuščen kamnolom, na katerega pada navpično solnce in kjer sc kaže le tuintam skupina dreves kakor temnozelena pega. Od starega mesta je bil videti rdečkasti stolp Kapitola, črne ciprese Palatina, razvaline palače Septimija Severa, ki so naličile pobeljenim kostem, ogrodju naplavljenega predpotopnega živalskega velikana. Nasproti se je šopirilo moderno mesto s svojimi raztegnjenimi, obnovljenimi zgradbami Kvirinala, katerih sveži, kričavo rumeni omet se je čudno svetil skozi krepke vrhove vrtnega drevja; na drugi strani, na višavah Vinunala, desno in levo, so se razpenjali kakor mavec beli novi deli, mesto iz krede, prepreženo z okni kakor s tisočerimi s črnilom napravljenimi malimi črticami. Potem pa tam Pincio kakor gnila mlaka, vila Medici s svojim dvojnim zvonikom, zarjaveli Angelski grad, goreči sveči enaki zvonik cerkve S. Maria Maggiore, tri pod drevjem dremajoče cerkve Aventia, palača Farnese s svojimi od mnogoletnega solnca ožganimi strehami iz starega zlata, stolnice II Gesu, S. An-drea della Valle, S. Giovanni de Firoentini potem vse ostale stolnice — vse razbeljene, kakor raztopljene v plamtečem nebeškem plavžu. In tu je začutil I lerre, kako se mu je zopet skrčilo srce ob pogledu na ta siloviti, trdni Rim, ki je bil tako malo podoben Rimu njegovih sanj, Rk mu pomlajenja m upanja, ki je prvi dan upal, da ga najde. Zdaj je izginil in se umaknil trmastemu, do smrti neizpremenljivemu mestu ponosa m gospodovanjaželjnostk konsko predlogo o minimalnih mezdah; računala je ne le na podporo svoje stranke, temveč tudi na blagohotno nevtralnost ostalih strank. Močna skupina v konservativni stranki, ki bi se rada vrnila na sedež državne oblasti, je silila na to, da konservativci izpodmaknejo liberalni stranki vladni stolec v tem vprašanju in preprečijo vladno predlogo. Toda konservativci so se še o pravem času premislili; če bi prišli v teh nevarnih časih do državnega krmila, bi jim ne ostajalo drugega, kot da razpuste parlament in razpišejo nove volitve. Pri volitvah pa bi delavstvo pripravilo konservativcem sodni dan, kakor si ga gotovo ne žele. To spoznanje je govorilo iz ust konservativnega voditelja Balfourja, ki je sicer predlagal. da zbornica odkloni vladni predlog, češ, da je njen smoter popolnoma zgrešen; toda dostavil je, da konservativna stranka vladi ne bo nagajala, če zbornica sprejme nje predlogo. Iz teh besed je sklepati, da bodo tudi lordi gladko rešili vladno predlogo. Za nekaj vinarjev si napravite v prav kratkem času okusno zdravo večerjo, ako nalupi-te krompirja, ga razrežete, v slani vodi skuhate in okoli 2 kg pridenete tablico raztopljenega Vertesovega guljaževega pridatka. Na podoben način se dajo iz zelja, fižola, riža, močnatih žličnikov, tarhonya, makaron polente, sploh skoro vsega sočivja lahko, hitro in ceno napravljati najfinejša in najdelikatnejša jedila. Ako na kilogram mesa denete eno tablico, dobite v najkrajšem času najslastnejši, najdelikat-nejši guljaž. Napravi se pa tudi piščanec v papriki, riba v papriki, guljaž z zeljem itd. Ena tablica, ki zadošča za kilogram mesa, 2 kg krompirja, zelja, fižola itd., stane 20 vinarjev. Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Pristen samo »Vertes«. NOVICE. * Klerikalna etika. Tudi klerikalizem postane lahko psihologičen in zna na podlagi duševne abnormalnosti govoriti za olajševalne okolnosti. da celo za oprostitev, ako se nahaja zločinec v duhovniški kuti. Tudi klerikalizem zna vzplamteti v sveti jezi proti absolutističnim nesramnostim in z moškim ponosom pred kraljevskimi troni delati odgovorno celo kako »vlado« za gnile sadove na drevesu družbe — seveda samo tedaj, če so ti sadovi gnili na katoliški veji. B. pl. Schulen se zavzema v nekem »pledvajeju« »Boniiazius korrespondenze« od 15. t. m. za meniha Macoha in uboge obrekovane brate čenstohovskega samostana. Schulen trdi. da je Macoh — norec. Torej bi moral biti Macoh oproščen. Nadalje, da je bil Macoh — kakor trdi tudi naš »Slovenec« — vohun ruske vlade, te »smrtne sovražnice katoliške cerkve« in samostan, da ni mogel proti njemu nič opraviti. Torej bi moral tudi ubogi samostan biti oproščen. Da so se tudi drugi menihi razen Macoha kompromitirali in da so se v čenstohov-skem samostanu »godile razne nerednosti« (kako nežno je rečeno!) to prvič ni res, ker »moramo biti proti ruskim poročilom skrajno previdni,« drugič pa je to pač zopet res in tudi bi bilo drugače nemogoče, ker se »podprisilnimi odredbami kake brutalne vlade naravno neha vsako samostansko življenje.« Tako torej čen-stohcvski samostan sploh ni bil noben pravi samostan bil je le »samostan na videz;« zato se razume, da so na vseh teh grozotah cerkev, samostan in menihi popolnoma nedolžni, kakor angelčki nedolžni!... Ouoderat dernonstran-dum! H koncu apologetični zavijač svoje lice lice zopet izpremeni ter imenuje uboge in nedolžne čenstohovske menihe »mučenike«, ki se bo svet zmerom z »občudovanjem« spominjal nanje, ker so — »s cerkvenimi tatovi in propa-limi duhovi morali živeti v bratskem prijateljstvu ...« Imenitne mučenike imajo res pobož-njaki sedanjosti! * Gališke razmere v avstrijskem finančnem ministrstvu. Poljski osebojnik poslanec Breiter je spravil na dan mično zgodbico, ki kaže, da je gosp. finančni minister in vitez Zaleski zanesel gališke razmere v dunajsko finančno ministrstvo. Poslopje lvovske finančne prokurature je stara podrtija in je že davno potrebno nadomestila. Firma dr. Rapp &. Cie je ponudila fiskusu za hišo 130.000 K. Ponudba je za državo ugodna in bi bila kupčija potrjena, da ne leži poslopje tik hiš armensko-katoliške nadškofije, ki ji načeluje nadškof Teodorovvicz. sorodnik poslanca Davida Abrahamowicza. Nadškof bi bil rad dobil hišo za nadškofijsko zastavljalnico in Abrahamo\vicz je posredoval pri finančnem ministru v tem smislu, da naj država podari armenski nadškofiji staro hišo, ali pa naj jo podari na račun verskega zaklada. Ko se je pozneje oglasil nadškof Teodorowicz v finančnem ministrstvu. niso temu prijaznemu načrtu nič več ugovarjali in v bližnjih dneh se irna darilo izvršiti. Firma dr. Rapp & Cie je že dobila obvestilo. da je nje ponudba odklonjena. Finančni ministri pač niso tako neljubeznivi ljudje. Z zadrgnjenim mošnjičkom, kakor jih navadno opisujejo. Saj napram škofom ne! * Požar v Drohobyzcu. Pri požaru v Dro-hobyzcu so bili trije rezervoarji popolnoma u-ničeni. Skoda, ki je pokrito z zavarovalnino, naša približno milion kron. * Mac Curtin. Rudniški izvedenci vlade so izjavili z ozirom na rudniško nesrečo, o kateri smo poročali v včerajšnji številki, da so upo-stili vsako upanje, da bi se dalo zasute delavce •— zasutih je še 78 — rešiti. * Beg ravnatelja poljske agrarne banke. Bratski list »Naprzod« poroča iz Freistadta v Sleziji: Ravnatelj poljske agrarne banke, Franc Friedel je pobegnil v Ameriko ter vzel s seboj 86.000 kron bančnega denarja. Friedel se je pred par meseci podal v Krakov, da bi se kakor je rekel, podvrgel operaciji na slepiču. Od tistega časa se Friedel ni več vrnil v Frei-stadt. Sedaj pa je pisal iz Amerike pismo, v katerem poroča svoj srečni prihod v Ameriko ter priznava defravdacijo. Friedelna je svoj čas poljska ljudska stranka kandidirala proti sodru-gu Regerju. * Amnestija obsojenih rusunskih dijakov. Rusinski listi poročajo, da je cesar na predlog ministrskega sveta amnestiral rusinske dijake, ki jih je bilo lvovsko kazensko sodišče obsodilo zaradi vseučiliških kravalov dne 1. julija 1910. Vsem obsojencem, izvzemši deset kolovodij, je bila zaporna kazen popolnoma odpuščena. Kazen, ki jo ima obsedeti teh deset dijakov, pa ne bo imela nobenih pravnih posledic. * Sledovi klasičnega starega veka v Klon-dlki. (Glej današnjo sliko). Dva angleška posestnika zlatih žil v Klondiki R. B. Smith in James Robinson sta pri svojih rudoslednih delih tekom zadnje jeseni na visočinah severo-vz-hodno od Klondike napravila odkritje, ki je sposobno. dapokaže zgodovino klasičnega starega veka in helenizma tja do Aleksandra Velikega v čisto novi luči. Imenovana posestnika zlatih žil sta namreč na svojem terenu našla dobro ohranjene ostanke dorijskega templja, v katerem se ie nahajala cela vrsta starogrških podob in napisov, ki izpričujejo, da je bil tempelj sezidan že okoli leta 328. pred Kristusom. Spo-znavši pomen svojega odkritja, sta poklicala imenovana moža takoj dva učenjaka z univerze v St. Frančišku na lice mesta, da si s pomočjo teh avtoritet razjasnita postanek in zgodovino templj. Jasni sledovi (razne najdene vaze) so kazali na to, da so se ostanki grške kulture ohranili do obrežja in od tod preko berin-ških otokov do severo-vzhodnega kota Azije do današnjih dni. Od azijatskega kontinenta se je v pretekli zimi raziskovalna ekspedicija s pomočjo Kamtschdalskih oblasti nadaljevala v jugo-zapadni smeri preko cele Sibirije in enega dela Mongolije do indijsko-afganičanske meje. Uspeh te skrajno naporne in nevarne ekspedicije je bil nad vse mere imeniten. Povsod so se našli sledovi grških stavbnih spomenikov in čestokrat tudi ostanki nekdanjih utrjenih taborišč, ki so dali spoznati, da je šlo za utrjena mesta na pohodu se nahajajoče vojske. Ko se je ustvarila zveza med starimi kulturnimi ognjišči in med vzhodom Azije, je bilo lahko spoznati, dagreza velikanski pohod velike vojske iz časov Aleksandra Velikega. S tem je bilo istočasno kon-štatirano, da ne more ta pohod biti nič drugega nego velika ekspedicija Aleksandra Velikega v Vzhodno Indijo, in raziskovanja so dokazala, da slavni pohod velikega kralja Macedoncev nikakor ni končal v Indiji, kakor pravi zgodovina. V resnici so bile helenske čete pred več nego 2000 leti že v Ameriki. Odkritje Amerike se tedaj po najnovejših znanstvenih raziskava-njih ne sme pripisovati Krištofu Kolumbu, temveč Aleksandru Velikemu. — Akademije znanosti v Berlinu, Parizu Washingtonu in Cetinju so sklenile, da pošljejo v tej zadevi — 1. aprila večje raziskovalne ekspedicije v Ameriko in Azijo. * Roparji v osebnem vlaku. Na progi Mo-bile-Ohio (Amerika) so štirje roparji napadli o-sebni vlak. Roparji so vlomili v denarno skrinjo vlaka ter nato zbežali s plenom kakih 60 tisoč dolarjev. * Samomor ogrskega poslanca. Med vožnjo z Budimpešte na Dunaj se je ustrelil predsednik budimpeštanske odvetniške zbornice drž. posl. dr. Szivak, vzrok samomora šo bile finančne skrbi. * Vesti o begu Mačohovem — neresnične. Na direktno vprašanje v Pjotrokovu, so odgovorile sodne oblasti, da so vse vesti o posku-šenem begu patra Mačoha kakor tudi Helene Mačohove neresnične. Obsojenca se nahajata še v pjotrokovski jetn. kjer čakata še na vzkli-cno razpravo v Varšavi! * Anketa o izseljeništvu. V četrtek se je razprava gibala okolo sezonskega potovanja. Sodr. Daszynski je pojasnjeval vzroke, ki gonijo množice v Nemčijo, Francijo, na Dansko in Švedsko in opisoval gospodarske, socialne in moralne učinke sezonskega preseljevanja. Ostro je kritiziral značaj sedanjih delovnih pogodb in se zavzemal za zakonito ureditev delovnega posredovanja za tujino, ki naj ga pre-vzeino država ali dežela, z uvedbo posebnih delavskih legitimacij, kontrolnih uradov,čakalnic in izseljeniških domov na mejah in za uvedbo strokovnih organov, ki naj študirajo razmere avstrijskih sezonskih delavcev v tujini. Poslanec Haller je zahteval nezgodno zavarovanje za sezonske delavce, izvedenec dr. Wro-bel jamstvo agentov za veljavnost delovnih dogovorov. Izvedenec Hanyczky je naglašal važnost pouka za osebe, ki se hočejo izseliti. Omenjala se je tudi misel, da bi se ustanovile delovne posredovalnice in izseljeniški oddelki na avstrijskih konzulatih v tujini. Razmere na ljubljanskem liceju. Treba je resno izpregovoriti o razmerah na ljubljanskem liceju, ker to zahteva javna korist. Resnica je namreč, da se čuje o ravnanju na tem zavodu vedno več pritožb, da so ljudje s sedanjimi razmerami nezadovoljni in da so nekateri starši vzeli svoje hčerke in jih poslali na druge zavode. V Ljubljani je poleg učiteljišča en sam ženski učni zavod, ki nudi nekaj več splošne izobrazbe, nego ljudske in meščanske šole in še ta zavod naj postane tak. da pojde ženska mladina nazaj v samostane in v Huth. Sicer je padla nekoč z visokega mesta beseda, da je zavod samo za boljše družine in da bi hči delavca pravzaprav ne imela pravice sedeti poleg hčerke kakega ravnatelja, toda vkljub temu se moramo baviti z zavodom, ki ga vzdržuje mesto, pa ne odgovarja svojemu namenu. Ljubljanski licej je postal last polklerikal-nih ljudi. Ti polklerikalci so še slabši od pristnih klerikalcev, ker na eni strani vživajo zaupanje in zaslombo pri naprednih ljudeh, s svojim delom pa našemu napredku škodujejo. Naša stara liberalna stranka je imela to smolo, da je po njenem hrbtu splezalo v višavo mnogo takih polklerikalnih ljudi, ki so na svojem mestu pokazali, kaj je bilo v njih »naprednega«. Začnimo takoj z zadnjim slučajem. Neki profesor je dobil od dež. šol. sveta ukor, ker je poslal v svet »Poslano« proti ravnatelju liceja, ki je o njem po gostilnah trosil vesti, da je bil profesor pristranski proti njegovemu sinu. Profesor tega očitanja ni hotel molče prenesti, ker je bilo neopravičeno; zato je dobil ukor, ker se je potegnil za svojo čast, ravnatelju pa se ni dal ukor. dasi je opravljanje po gostilnah proti stanovskim tovarišem, ki potrebujejo kot vzgojitelji svoje autoritete, mnogo manj spodobno, nego če kdo javno pove. kaj misli o takem opravljanju. Stvar je zanimiva še z drugega stališča. Na obč. zboru profesorskega društva je predlagal prav ta profesor, naj se ravnatelji ne ozirajo na anonimne ovadbe, kar je popolnoma prav. G. ravnatelj se je čutil menda s tem predlogom prizadetega, ker je že v začetku šolskega leta ovadil nekega licejskega profesorja na anonimno pismo, v katerem mu je nekdo pisal, da je profesor govoril o vražah, češ da pobožni ljudje tudi v vraže verujejo. Zaradi te anonimne ovadbe je prišel profesor v disciplinarno preiskavo. ki se vleče že pol leta. Zakaj naj ljubljanski davkoplačevalci na ljubo ravnatelju plačujejo dve učni sili. Drugod bi s takim naprednim ravnateljem na naprednem ženskem zavodu že davno obračunali, pri nas pa žive z njim naši naprednjaki v bratskem objemu. Skrajni čas je, da se posveti v ta »objem«. Pošten napreden človek ne občuje z ljudmi, ki upoštevajo anonimna pisma. Proti gojenkam zavoda se pogosto nastopa ozkosrčno in se pušča klerikalnim vplivom prosta pot. V»Mla-diki« pa so menda sploh klerikalne moči. Zgodilo se je, da sta prišli dve gojenki iz Šmihela. Klerikalne kuharice pa so sporočile v Šmihel, češ da hodijo gojenke prepozno domov itd. Starši so se čudili. Bila je sicer vse skupaj laž, ampak značilno je, da naj v zavodu odločujejo klerikalne tercialke. Ncčemo se vtikati v vzgojne nazore naših ljudi, to je njih stvar; resnica je, da licej ni, kar bi moral biti, da nekatere dobre mlade sile ne morejo izhajati v teh razmerah, da se vzgaja (ne versko) klerikalno (vsak večer se javno moli očitna spoved) in da so nekatere gojenke že odšle. Kje je napaka? Treba je pregledati in ukreniti vse potrebno, da zavod ne bo trpel zaradi enega človeka. Treba je v tem jasnosti, ker je to javno vprašanje in se tiče naše vzgoje. Tu nima prijateljstvo nikake veljave — če je prijateljstvo sploh mogoče — treba je skrbeti, da ne trpi zavod in javna korist. Ljubljana in Kranjsko. 1,000.000 vinarjev za tiskovni sklad „Zarje“ hoče pokloniti organizirano delavstvo v priznanje, kako potreben je tisk za probujo slovenskega proletariata. Podrobneje po-ročamo prihodnji teden. Danes izkazujemo prvi prispevek 883 vin. Denar se bo nalagal v ..Delavski hranilnici" v Ljubljani. — Spoštovati militarizem bi nas po sili rad rad naučil »Slovenec«, ki pa nima s svojo pe-dagogijo prav nič sreče. Še to nam ne imponi-ra. če pripoveduje, da je »socialist« Millerand francoski vojni minister ali pa da odobrava Bissolati tripolitansko ekspedicijo. Kakšen minister je gospod Millerand. vemo mi že davno, pa nam ne more bogoljubni »Slovenec« v tem oziru povedati nič novega. Ali »Slovenec«, ki je jako dobro, baje celo najboljše informirani slovenski list, bi po tako dolgih letih vendar lahko vedel, da je dala francoska socialistična stranka temu gospodu že davno slovo. Klerikalno glasilo gotovo ne bo dovolilo, da bi danes kdo imenoval Šukljeta liberalca, in če bi se sklicevali na Gostinčarja za dokaz, kako pobožni znajo biti socialisti, bi škofov list najbr-že močno vzrojil. Na kakšen način naj bi bil torej sedanji Millerand socialist? Z gospodoma Bissolatijem in Ferrijem obračunavajo socialisti v Italiji. To so torej tudi slabe priče za »Slovenca«. Vemo sicer, da se mora šenklav-ški junak lagati, ker mora vsaj v tem oziru ostati zvest svojemu programu. Ali potrudil naj bi se vsaj toliko, da bi se dosledno lagal. Doslej je svojim naivnim ovčicam neprenehoma pripovedoval, da zahteva večje dredno-te. Vraga — kanon ali drednot — to je vendar nekoliko razlike! Z jezika gre sicer ena laž kakor druga. Ali nazadnje se najde morda tudi med »Slovenčevimi« bralci malce paznejša glava, ki ne bo razumela, kako so se mogli topovi meni nič tebi nič izpremeniti v barke. In če je ta nevarnost že pri bravcih, tedaj ne more pričakovati, da bi na nas vplivali taki argumenti. Bilo bi bolj zanimivo, če bi nam povedal častiti »Slovenec«, kako se vjema njegovo navduševanje za umor in ubijanje z njegovim krščanstvom. Kako se strinja kadilo s smodnikom in puška s križem. Če bi nam mogel mo* dri klerikalni list to tako razložiti, da bi šlo v normalno glavo, potem bi nas morda še izpre-obrnil. Ali bojimo se. da se tudi njegovi katoliški znanosti ne posreči dokazati, da je dvakrat dva šest. In zato Še ne gremo ne med rekrute, ne med veterance. Zvezni odbor »Vzajemnosti« ima pred občnim zborom važno posvetovanje. Odborniki naj se polnoštevilno zbero v železničarskem tajništvu že ob 9. dopoldne. — Intimno solopevsko produkcijo priredi pevski pedagog Josip Bervar v pondeljek dne 25. marca t. 1. ob 3. popoldne v veliki dvorani hotela »Union« s svojimi učenci. Vstop je dovoljen samo vabljenim in po njih vpeljanim gostom (vabila veljajo za vstopnice). Prostovoljni prispevki se bodo za aranžijske stroške hvaležno sprejemali. Sodeluje oddelek dijaškega zbora c. kr. prve državne gimnazije z dovoljenjem ravnateljstva. Spored te produkcije je sledeči; Gospod Jovan Maks, seriozen bas, poje; Berger \V„ »Srečanje« (Begegnung); Schubert Fr., »Dvojnec« (Doppelgiinger); Schubert Fr., »Gefror’ne Tninen«. (1 n 2 z slovenskm - 3 z nemškmi besedlom.) Gospod Rakovec Ivan, lirično-heroičen tenor, poje: Prohazka Jos., »Zvezde žarijo« (Novi ak. I. 1.); Liszt Fr., »Ti si kot cvetka mila«; tenorski solo v 9. točki tega vzporeda. Gospod Šimnic Mirko, tenor, poje: Dev Oskar, »Vzdih« (Novi ak. I. II.); Schubert Fr., »Njena slika« (Ilir Bild); Liszt Fr., »Es muss ein vvutiderbares sein«. ( 1 in 2 s slovenskim — 3 z nemškim besedilom.) Go- pod Rumpel Emil, liričen bas, poje; Adarnič Emil, »Kot iz tihe zabljene kapele«; P. H. Sat-tner, »Jeftejeva prisega«, L Molitev, 2. Resi' i tev prisege; Schubert Fr., »Der Tod und uas j Madchen«. (1 in 2 s slov. — 3 z nem. besedilom.! 5. Gospica Minka Tekavčičeva, mezM' : sopran, poje: Schumann R.. »Lied der Brautd 1 Volarič Hr„ »Dekliška tožba«; sopranski solo v 9. točki tega vsporeda. (a z nemškim, drugo s slovenskim besedilom). 6. Gospod Zalaznik Mirko, liričen bariton, poje: Adamič Enul> »Pa ne pojdem preko poljan«; Mendelssohn* Bartholdi. »Beneška gondoliera«; Schubert Fr. »Aufenthalt«. (a in b s slovenskim —■ c z nemškim besedilom.) 7. Gospod Mihelič Mirko, tenor. poje: Prohazka Jos., »Kaj bi te vprašal«! ( Volarič Hr.. »Pregovorjena otožnost«. 8. P. Sattner, »Pogled v nedolžno oko«, poje mošKi zbor dijakov v 1. drž. gimnazije. 9. Paul v. Lin-cke. »Kresnic - Idila« iz operete »Lysistrata« za solo. duet in zbor, priredil Jos. Bervar. Na: klavirju gospod Bervar? — V. zborovanje avstrijskih bolniških blagajn sklicuje drž. komisija avstr, bolniških blagajn na 4., 5. in 6. maja na Dunaj. Potrebo tega kongresa je rodilo zavlačevanje socialnozava-1 rovalne predloge v poslanski zbornici, ki spravlja delavsko zavarovanje v resno nevarnost. s Četrti zbor bolniških blagajn, razne korporacije interesentov in stranke so sprožile tehtna . pomisleke proti osnovnim določbam vladna g predloge, ki jih pa vlada doslej ni upoštevala- i Zdaj seodsek za socialno zavarovanje posva-1 tuje o najvažnejši zadevi socialnega zavarovanja, o skupnem riziku in skupni upravi delavskega zavarovanja in zavarovanja gospodarsko samostojnih oseb. Velik del odseka se na strinja z vlado; vlada pa trdovratno vstraja na svojem stališču in spravlja vso reformo v ne' varnost. V očigled temu položaju je nujno P?' trebno, da ponove zastopniki avst. bolnišK"1 blagajn svoje mnenje, ki je zraslo iz dolgoletne izkušnje. Na zborovanju bolniških blagajn 1,0 govor le o skupnosti rizika in uprave obeh Pa' nog zavarovanja in o pomenu okrajnih zavabj' valnih uradov za organizacijo in upravo social' nega zavarovanja. — Iz občinske seje na Viču, V četrtek zvJj' čer je bila na Viču javna seja občinskega f' bora. Na dnevnem redu je bilo vodovoda0 vprašanje; potreba vodovoda zlasti za Ro^° dolino in za Glince se je z vseh strani nagla^ in odbor je naročil g. županu in sodr. Petro''' čiču, da se o tem vprašanju informirata pri raj' nateljstvu mestnega vodovoda ljubljanskega in da poročata na prihodnji seji občinskega bora. — V mirovno razsodišče, ki ga predP1' suje novi zakon, so bili izvoljeni; 1 socialni f mokrat (sodr. Petrovčič), 3 liberalci in 1 kie' rikalec. * .J Vjesti hrvatskog društva inžinira 1 tekta i društva Inženirjev v Ljubljani. MarČeV* (3.) številka „Vijesti“ vsebuje; 1. Prof. Fran)0 Sandor (Zagreb): Gradnja nove gradske p\^[, u Zagrebu. 2. Ing. D Gustinčič (Liubljana): rarne operacije v Avstriji (konec). 3. Ing. Valen10, Lapaine (Zagreb): Regulatorna osnova grada Z greba. 4. Ing. Ignac Šega (Ljubljana): VI. zb°r° -|L vanje avstr, inženirjev in arhitektov na Dunaij Osebne vesti. Društvene vesti. Različno. Pre8! časopisov. — Zlate iz srednjega veka je izkopala L vrtu svoje hiše Neža Mežik v Ratečah. ZhP so nekoliko večji kakor naše niklaste dvajs^ ce ter se na njih čitajo v gotskih majusJ^L napisi ogrskih kraljev Zige, Ladislava in Mn1 Korvina, ki so vladali od leta 1382. do 1490. „ Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 23., # 24. in pondeljek 25. marca 1912: 1. Pogled v z3VhV nagačenje živali, (naraven posnetek). 2. Bitka. (Ve.1*1 ti. ska amerikanska vojna slika. Učinkovitost.) 3. MorlC j|, moreč. (Velekomično. Igra Prince.) 4. Vampirska P* ^ ka. (Artistska drama. — Senzacijski film Nordiskfiim«j :ilt' Samo zvečer.) 5. Fric gre v Tripolis. (Komičn3 gp^ji kovitost. Najboljša dosedaj znanih Pricevih slik.) -. 1> red za torek dne 26., sredo 27. in četrtek 28. ^ Indokina. (Naraven posnetek. Samo popoldan.) 2- '\ef. rana hiša. (Trikfilm. — Samo popoldan.) 3. Otok (Kolorirana potovalna slika.) 4. Kdor ne pride v Pč^oJ času. (Komično.) 5. Prijeten vlomilec. (VclekoiP ^ 6. Braziljanske živali. (Naraven posnetek.) 7. živega. (Učinkovita drama. Samo zvečer.) 8. $■ in premeteni Janko. (Velekomično.) V petek, dn; f marca 1912: Specialni večer z izbranim sporedo«1' % v sebno se mora omeniti: »Močnejši od smrti.« (Prai9l2' barvah.) V soboto, dne 30. marca do 1. april3 »Smrtna ladja« pri vseh predstavah. Pripravlja se koviost Aste Nielsen: »Uboga Jenny«. Ljubezen moža. Kako se more b'ub j(Ii moža pridobiti in ohraniti, to je že dekliškim in ženskim srcem povzročilo tm glavice in otožne ure. Že pred stoletji je J1'm- spol mislil o tem, in je tedaj čestokrat P°j„ s šal, pridobiti si ljubimca s čarovno pijačo prikupljivimi pomočki. Dandanes so naša se J da dekleta in žene na boljšem, zakaj P°\r3* jim nezmotljivo siguren recept, ki je t's0c jC, preiskušen. »Uči se dobro kuhati, dete 11 zakaj ljubezen moža gre skozi želodec.* ^(1 svetujejo izkušene matere, »in vpoštevai osobito to, da se samo s pristno KathredL vo Kneippovo sladno kavo more pripri1 ((j(i kusna in zdrava kavina pijača. Pristna s(i| threinerjeva« je v svoji nedosežni izbor vedno enaka, in spričo njene nizke peIt nin ogrožal, da vname sosedne hiše, kar pa so gasilci ubranili. Skladišče je popolnoma pogorelo. Goriško. v — Nabrežina. V nedeljo 17. t. m. je bila važna konferenca odborov vseh organizacij Političnih, izobraževalnih, strokovnih in gospodarskih. Konferenco je otvoril sodr. Josip Marica ter poročal najprej o razmerju novoustanovljenega društva »Vzajemnost« z obstoječim društvom: »Javna knjižnica« v Nabrežini. Zastopniki knjižnice so izjavili, da niso za razpust društva, oziroma za združitev z »Vzajemnostjo«, ker imajo že staro bogato knjižnico in lastno glavnico, dočim je »Vzajemnost« komaj Ustanovljena in se ne ve kako bo razvoj društva. Zastopniki »Vzajemnosti« so grajali dosedanje stališče knjižnice, ki često ni bilo prijazno delavcem in posebno ne onim italijanske narodnosti. Tekom razgovora se je pojasnilo, da so se razmere v društvu Knjižnica premenile v Prilog delavstvu in ni nobene zapreke več, da se delavci vpišejo kot člani. Po drugi strani društvo »Vzajemnost« lahko samostojno deluje Jn izpopolnjuje Knjižnico v tem, da organizira Petje in dramatične predstave posebno za delavsko mladino. Sodr. dr. Henrik Tuma je zastopal deželno organizacijo, ter opozoril na sklep deželne konference, v zmislu katerega se 2e ustanovljenih društev ne more siliti za pristop v »Vzajemnost«, pač pa naj se ustanavljajo nova društva po celem Krasu le na podlagi pravil društva »Vzajemnosti«. Pojasnile so se na to nekatere razmere klesarskega strokovnega društva, ki so dajale povod sporom ^ed delavci, vsled katerih je odbor strokovne organizacije dal svojo demisijo. Po daljšem pre-tresovanju in živahnem razgovoru se je cela zadeva poravnala tako, da je odbor odtegnil svojo demisijo. Sodr. dr. Tuma je opozarjal konferenco, da nastane v istem kraju največ nesporazumljenja med delavstvom in med po-snieznimi organizacijami zaradi tega. ker hodi vsako društvo in vsaka organizacija svojo pot orez dotike z ostalimi. Tako čestokrat osebna vprašanja napravijo mnogo hrupa in nesoglasja j^r delavstvo nima skupnega zastopstv.a kjer P1 se pravočasno in že za naprej ugladile take Hi s^4I)ne zadeve. Nasvetoval je in sodrug jiladnik, zastopnik strokovne organizacije železničarjev, je v tem oziru stavil formalen Predlog, naj se sestavi izvrševalni odbor za vse organizacije nabrežinske tako. da vsaka organizacija odpošlje predsednika in blagajnika, ki skupaj tvorijo izvrševalni odbor, kateri bi obvezno sklepal v vseh zadevah, izrečenih za skupne tako, da bi se sklepov morali držati vsi elani posameznih organizacij. Sodr. Cidin je pozval klesarje, da si pridobe tajnika za vse kleri-sarske delavce v Nabrežini kot središču te industrije. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno, frišle so v razgovor tudi ostale institucije delavstva v Nabrežini kakor Konzumno društvo, Gospodarsko društvo in Okrajna bolniška blagajna. Odkar je delavstvo izvojevalo priznavanje organizacij in dobilo odločilen vpliv pri vseh delavskih institucijah, postajajo napadi klerikalne stranke vedno ostudnejši, ali potom °^adb na oblastva ali po časopisju posebno v »Novem Casu«. Sklenilo se je v tem oziru storiti energične korake in izčistiti vse nezanesljive in gospodarskim institucijam škodljive elemente. Predsednik Pertot je s srčnimi besedami pozval delavstvo na združno delo, kazoč, Kako si je nekdaj zanemarjeno delavstvo danes priborilo uvaževano pozicijo, katera se da vzdržati zopet le z bratskim delom ter spraviti do razvoja, s katerim delavstvo dokaže, i ni godno le za politično agitacijo, ampak zna opravljati tudi gospodarska podjetja in to tako’ Qa smejo služiti za zgled drugim strankam. . Pedagoška kapaciteta. Z ozirom na do-Pis v Vašem listu z dne 13. marca 1912 št. 232 Pod naslovom »pedagoška kapaciteta« prosim, ^objavite v prvi prihodnji številki na podlagi » tis. zak. na istem mestu in z istimi črkami a Popravek: Ni res, da vlačim politiko v šolo; je, da moram izpolnjevati dolžnost, katero mi nalaga odredba c. kr. namestnika v Trstu z ^ie lo. novembra 1897 in odlok c. kr. okrajnega šolskega sveta v Sežani od 31. oktobra 1911 . 2346, vsled katerih je šolskim otrokom prepovedano hoditi na shode, namenjene odraslim judem. — Tomčič, nadučitelj. Iioke proč od našega dela! , Ali naj še govorimo o velikanskih škodah, 1 so jih prizadeli delavstvu tržaški narodnjaki 'Vojo N. I). ().? Ne bi bilo treba. S krumir-J-vom so tržaški narodnjakarji odjedli kruh ti-svnim slovenskim težakom. S harlekinadami -i D* ()‘ so razdelili uslužbence tržaških II . V1. skIadlšč- Uspeh? Sedaj upeljujejo glav-skladišča akordno delo na škodo sloven-m delavcev. V Pulju so organizirali krumir-. vo ob stavki pekovskih delavcev. Ampak kaj . *>vorili. N. U. O. je bila povsod kot v prok-je . Vo delavstvu. Kjer je skušala imeti ali kjer lav - ?v.°je Prste vmes, je delala proti de-cem> Edini namen N. D. O. je bil ohraniti po- litičnemu društvu »Edinost« vpliv med slovenskimi delavci, pa naj stane to delavce kar hoče. Namen posvečuje sredstvo — to je bilo njihovo geslo. Ali kakor so bila sredstva ostudna, so tudi služila nenarodnemu in protiljudskemu namenu. V članku, ki ga je objavilo »Jutro« v svoji nedeljski številki, je povedano, koliko je N. D. O. prispevala političnemu uspehu narodnjakar-jev. In »Jutro« je priznalo samo na tem polju uspehe N. D. O. Drugih uspehov ni moglo »Jutro« zabeležiti, ker jih ni bilo. Ampak iz tega je razvidno, da nima N. D. O. druge naloge, kakor voditi med delavstvom agitacijo za politično društvo »Edirlost« ne oziraje se v kolikor škoduje tako delo delavstvu. Ker pa N. D. O. ni mogla za delavce ničesar narediti, je naravno, da je izgubila svoje člane, o katerih smo prepričani, da jih ne dobi več v svoje vrste. Zavedno delavstvo se je oddahnilo. Kdo se ne bi veselil pogina tako ostudne inštitucije, kakor je N. D. O. Sedaj prireja N. D. O. zopet shode. Prireja jih za zidarje. Stvar je sicer smešna nad vse. Kajti govoriti zidarjem o zahtevah, ki se jih da v sedanjem času doseči ravno po zmagi zidarjev, ki jim je donesla, kar se je sploh moglo doseči. je neumno. In bilo bi celo zabavno, ako ne bi zasledovali narodnjakarji tudi tu svojega političnega, strankarskega namena. Edinjaši še boje izgube okoličanskega mandata. Da si ohranijo okoličanski državnozborski mandat in de-želnczborske mandate, se ne bi narodnjakarji sramovali prodati najvitalnejše koristi zidarjev, se ne bi sramovali pahniti zidarje v suženjstvo, v bedo. Kaj je pri tem naša dolžnost? Ali bomo do-volili, da bi špekulantna narodna družba razdirala naše trudapolnodelo? Ali naj delavci, zlasti zidarji, ostanejo mirili, ko jim hočejo brezvestni ljudje odjedati kruh in pahniti jih na milost in nemilost podjetnikom v suženjstvo? Ne! Stokrat ne! Vsem sodrugom, vsem zavednim delavcem, zidarjem posebej, morajo biti v tem trenotku narodnjakarji sami v zgled. Kadar se zgodi, da sehočejo kranjski klerikalci ali liberalci vmešavati v delo tržaške narodnjakarije, zavpije »Edinost« »Roke proč od našega dela«. Torej sodrugi. Enako zavpijmo tudi mi: Roke proč od našega dela in gorje onemu, ki bo hotel razdirati naše zgradbe. In proti falirani narod-njakariji se moramo ravnati kakor se ravna na-rodnjakarija proti svojim nasprotnikom. Narodnjaki ne poznajo pardona. Kdor ni z njimi, je proti njim. Proti svojemu nasprotniku jim je dobro došlo vsako sredstvo. Ljudem, ki niso z njimi, odpovedujejo službe. Poslužujejo se terorizma, rabijo denuncianstvo tudi proti nedolžnim dijakom. Laž in obrekovanje jim je vsakdanje orožje. Klin s klinom torej: Kdor hoče naše delo razdirati, kdor hoče delavstvu kruh odjedati, je delavski sovražnik, je falot. Proti falotariji z vsemi sredstvi! Boj. ki smo ga začeli, ga moramo nadaljevati še intenzivneje. Dosedanji naši uspehi nam povedo, da se moramo prihodnosti veseliti. Torej naprej po dosedanji poti! Vsi na delo z geslom: Roke proč od našega dela. Trst. — Predavatelj o tržaških razmerah, gospod Vilfan se je spravil na nedeljskem shodu N. 1). O. v svojo priljubljeno pozo narodnega papeža. Naši čitatelji se še vedo spominjati (»Edinost« se ne spominja več), kako je dr. Vilfan na nekem narodnem shodu v »Narodnem domu« prepovedal sodrugu E. Kristanu nazivati se Slovenca in mu prepovedal slovensko pisati. Takrat je Vilfan ekskomuniciral samo E. Kristana. Ampak blaga duša Kristana se ekskomunikacije tržaškega narodnega papeža ni ustrašila in pisal je naprej — v slovenskem jeziku. Nagajivi ljudje so dejali takrat, da se hoče Vilfane posvetiti literaturi in da se je bal Kristanove konkurence. Ljudje, ki poznajo Vilfana, niso verjeli, ker vedo, da ne bi bil Vilfan zmožen napisati niti enega stavka v dobri slovenščini. V nedeljo je bil Vilfan energičen in njegova poza je bila vse veličastneja. Izključil je namreč iz naroda vse slovenske socialne demokrate. Zanj so vsi slovenski socialisti izdajalci naroda. Ljudje, pametni, se bodo morda čudili. Pa ni treba! Stvar postane zelo razumljiva, ako pomislimo, da je dr. Vilfan predsednik pol. društva »Edinost«. Zakaj so cirkusi na svetu? Žalostno je samo, da se nahajajo na slovenskem ljudje, ki smatrajo tržaško narodnja-karijo za resne ljudi. — Gliha vkup štriha. Clan jugoslov. soc. dem. stranke, član »Ljudskega odra«, Brand-ner, ki je deloval z vso silo proti N. D. O., ki je nam priznal, da je dr. Mandič velik slavohlep-než in lenuh, je postal na mah tajnik N. D. O. Revež je prodal svoje prepričanje in postal o-brekovalec stranke v katero je prispeval po vsej svoji možnosti. Napravila sta oba dober kšeft. Zaradi Brandnerja bi bilo moralo iti imetje bivših narodnih konzumnih zadrug na kant. Brandner je dobil službo, za kratek čas. Potem ga bo Mandič zopet zapodil iz svoje pisarne in mu bo še enkrat zagrozil s palico. Sta pač oba značaja, drug gdrugega vredna. Prvi prodaja svoje prepričanje, če ga je imel, drugi prepričuje ljudi z denarjem. Dober tek obema in na svidenje pri Filipih. Koliko smradljivega ideala je pri narodnjakih! — Vsakemu svoje. Dr. Rybar se je zarotil proti principom. Tudi Rybaf je bil na slavnostnem shodu N. D. O. pri Sv. Jakobu. Predsednik Kisovec je dejal, da smejo biti zborovalci zato samo ponosni in Rybaru hvaležni, ki se je ponižal do njih, navadnih delavcev. Tam je Ry-baf blatil socialne demokrate (kadar so shodi N. I). O. o delavskih razmerah, se govori samo o socialnih demokratih) in dejal, da hočemo dajati mi delavstvu principe, oni pa kruh. RybaF namreč ni zadovoljen, da se smeši »Edinost« pred javnostjo in da »Edinost« smeši Slovence. Hotel se je sam tudi osmešiti. Da narodnjakarji ne morejo dajati principov, vemo, ker jih tudi nimajo. Kar se kruha tiče, bi ga enkrat že lahko nekaj dali. Dosedaj so ljudstvu kruh samo jemali. — Roditeljski sestanek na Katlnari. Na Ka- tinari pri Trstu priredi učiteljstvo ljudske šole v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. popoldne »prvi roditeljski sestanek«. Starši, ki pošiljate svoje otroke v katinarsko šolo, udeležite se vsi tega sestanka; vabi Vas učiteljstvo, kateremu ste izročili v pouk svoje otroke, svoj najdražji zaklad. Pa ne samo starši, vsak odrasel človek ima vstop k sestanku in je dobrodošel. Šolski voditelj Ciril Valentič bo predaval »O pomenu roditeljskih sestankov«, učitelj Alojz Bukavec pa »O vzgoji sploh«. — Detomorilka. Pred kratkim smo poročali. da so potegnili v Barkovljah utopljenega novorojenčka. V torek so prijeli v Proseku mater novorojenčka, neko Frančiško Štorčevo. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto gostuje v opereti »Netopir« (za lože par), gospa Irma Polakova zadnjič. Gospa Polakova poje danes vložko »Ljubavna pjesma«, ki jo je zložil ravnatelj Srečko Albini za londonsko premiero svoje operete Baron Trenk. Gostujeta tudi gdč.Hana Vojačkova ter g. Drag. Krelijus, člana baleta kr. zernalj. kazališta v Zagrebu ter izvajata v baletnih kostumih troje baletnih plesov. — V nedeljo popoldne ob pol 3. zadnjič v sezoni Parmova opereta »Caričlne amaconke« pri zelo znižanih cenah (za lože nepar); zvečer ob pol 8. zadnjič v sezoni Millockerjeva opereta »Dijak prosjak«, v kateri plešeta baletne plese gdč. Vojačkova in g. Krelijus. (Predstava za lože nepar — V pondeljek pop. »Lumpacij Vagabund« (za lože par), zvečer 32tič »Rokovnjači« (za par abonente 44. predstava.) — V sredo prvič nova opera »Ljubimkanje« Neu-manova. Vestnik organizacij. Občni zbor klesarjev je danes 23. t. m. točno ob 5. popoldne v gostilni pri Petriču. Mesečni shod lesnih delavcev bo v nedeljo 24. t. m. točno ob 9. dopoldne v gostilni „pri Levu“. Državni zbor. Dunaj, 22. marca. Dolgočasna seja! Mnogo poslancev je še ostalo v Trstu, kamor so šli gledat, kako se spušča barka v morje, pa so se potem zanimali še za druge barke. Nekateri pa so se kar odpeljali domov, ker itak ne pričakujejo nič zanimivega. Zaključiti se je imelo prvo čitanje brambne reforme, pa se niso zanimali za to, ker sta bila generalna govornika že znana in se ni pričakovalo nič posebnega od njiju. Proti je govoril češki radikalec Choc, ki je poizkusil ubrati nekoliko nove strune, pa se je zato največ bavil z vojaškim kazenskim redom. Tudi v njegovi kritiki ni bilo nič izrednega. Za predlogo je govoril nemški-nacionalec Kraft. ki se je posebno odlikoval s stokanjem, kako slabo da se godi nemškim svobodomislecem. Pravi, da so prišli izza bosanske zgodbe zaradi okupacijskih zahtev v nemilost pri dvoru, kar je za buržvaznega radikalca najstrašnejši dogodek. Meni tudi, da se grofu Stiirgkhu ne more popolnoma zaupati — ali na vedenju njegovih nemško radikalnih tovarišev ni poznati. da bi bili kaj posebno previdni napram grofu. Nazadnje pravi, da bodo morali nemški nacionalci preudariti, če bodo glasovali za vojne zahteve. Ali menda le ne bo treba veliko preudarjati, saj so dosedanji nemško nacionalni govorniki govorili tako militaristično, da je domobranski minister popolnoma zadovoljen z njimi. Brarnbna reforma se je po poslovniku od-kazala brambnemu odseku. Nato je prišlo poročilo legitimacijskega odseka na vrsto in so se agiioscirale vse volitve. Rusinski poslanci so porabili priliko, da so opisali gališke volitve. Na predlog imunitetnega odseka so se izročili sodiščem vsi poslanci, kateri so toženi zaradi žaljenja časti; nekoliko začudenja je zbudilo, da se ni po predlogu odseka odrekla izročitev onih poslancev, ki so toženi zaradi dvoboja. Prihodnja seja je v torek. Na dnevni red pride načrt o licencah za tobakarne. predloga o mezdnem izplačevanju za rudarje, predloga o zavarovanju v stavbinski obrti, prvo čitanje zakona o vodnih cestah in predloga o davčnih olajšavah za gospodarske zadruge. TISKOVNI ZAKON. Vlada nima mnenja. Dunaj, 22. marca. Danes je imel tiskovni odsek sejo, katere se je udeležil tudi justični minister Hochenburger. Ta je dejal, da ne more izreči mnenja vlade, češ da je bila seja šele pred tremi dnevi sklicana in v ministrskem svetu se v tem času ni moglo določiti stališče. Sodrug dr. Adler upozarja, da tiskovni zakon ni nikakršno presenečenje. Vlada ni šele pred tremi dnevi zvedela za tiskovno reformo. Sedanji načrt je bil izdelan s sodelovanjem prejšnjega justičnega ministra Kleina, in ves čas. kar je Hochenburger minister, se je odsek bavil z njim, Čudno in obžalovanja vredno je, če vlada kljub temu nima svojega mnenja. Vendar naj bi justični minister povedal vsaj svoje osebno mnenje. Nemški nacionalci so silno razburjeni ugovarjali. češ da bi dr. Adler rad spravil Hochen-burgerja v zadrego. Ta debata se je tako zavlekla, da se je pričela zbornična seja, preden je bila končana, in tako je bil Hochenburger rešen. ZADNJE VESTI_ KRAVALI V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU. Krščansko socialni terorizem. — Odhod opozicije. Dunaj, 23. marca. Snoči je imel občinski svet sejo, na kateri se je razpravljalo o predlogu mestnega sveta glede na stanovanja za tramvajske uslužbence. Socialisti so spravili znani ukaz ravnatelja Spanglerja, ki hoče tram-vajce oropati koalicijske pravice v debato. Krščanski socialci so zaradi tega popolnoma pobesneli. Podpredsednik Hierhammer je vzel sodrugu VVinarskeinu besedo. Socialisti so protestirali, nato je podpredsednik izključil sodru-ga VVinarskega in Skareta za tri seje. Takoj nato je izključil še dva liberalca in sodruga Schuh- meierja. Potem so izvršili krščanski socialci še drugo podlost. Ker so jim bili opozicionalni govori sila neprijetni, so se dali vpisati za in proti, da le ne bi prišel noben opozicionalec do besede. Opozicija je tedaj z glasnimi protesti zapustila zbornico. ZA VOLILNO REFORMO NA OGRSKEM. Prepovedan shod. Budimpešta, 23. marca. Justhova stranka je sklicala za jutršnjo nedeljo velik shod v prilog splošni in enaki volilni pravici, h kateremu je predvsem vabila meščanske kroge. Shod bi se bil imel vršiti pred parlamentom. Magistrat je shod prepovedal, češ da ne more dati javnih prostorov na razpolago za shode. Med Justhovci je vsled tega veliko razburjenje. OGRSKA KRIZA. Khuenova avdienca. Dunaj, 23. marca. Ministrski predsednik grof Khuen je odpotoval včeraj na Dunaj. Danes se udeleži slavnosti na čast prihodu nemškega cesarja, v pondeljek pa ga sprejme cesar v avdijenci. POLOM OGRSKE AMORTIZAČNE BANKE. Velike borzne špekulacije. Budimpešta, 23. marca. Tekom dosedanje preiskave o polomu amortizačne banke so dognali, da je izginilo nad polovico vlog. Zavod je špekuliral na borzi z ogromnimi svotami pet miljonov in pol, dasi je to popolnoma v nasprotju s trgovinsko postavo. Dr. Szivaka so bili pozvali člani glavnega ravnateljstva, naj neutegoma preskrbi miljon kron, da se prepreči javni škandal. Dr. Szivak tega ni storil, ampak je rajše izvršil samomor. STAVKA RUDARJEV NA SEVERNEM ČEŠKEM. Naraščanje stavke. Praga, 23. marca. Stavka v čeških premogovnikih narašča. Najbolj se širi stavka po mo-steškem, duchcovskem in bilinskem rudniškim okrožju, kjer počiva delo v 25 rudnikih. Pojavile so se tudi demonstracije. Več premogovniških družb kaže naklonjenost za sporazum. Bili so tudi hrupni prizori proti stavkokazom, NEMŠKI BRAMBNI ZAKON. Beroiin, 23. marca. »Norddeutsche AUg. Ztg.« javlja o predlogih vojne uprave, da se imata ustanoviti dva nova topničarska polka, dva pruska armadna zbora, sedma armadna inšpekcija, štirinajst tretjih bataljonov, en pešpolk na Saškem, en konjeniški polk na Pruskem, ena stotnija s strojnimi puškami, Pre-senčno stanje v miru se ima zvišati za 29.000 mož. Mornariška uprava predlaga ustanovitev tretje aktivne eskadre. Letos se ima mornarica pomnožiti za 75 častnikov in 1600 mož. Letošnja zahteva za pomnožitev znaša 97 miljonov mark, za prihodnja leta pa 127 maljonov. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Ruska koncentracija. Carigrad, 23. marca. Iz turškega vira poročajo, da so Rusi prenehali s koncentracijo svojih čet ria Kavkazu. V turških krogih se pojavlja upanje, da Rusija ne bo kaiila miru. Rusija dementira. Peterburg, 23. marca. Vnanje ministrstvo dementira vest o rusko italijanski pogodbi z ozi> rom na skupen nastop proti Turčiji in z ozirom na mobiliziranje črnomorskega brodovja. Vojna kontrebanda. Neapelj, 23. marca. Meseca februarja je ustavila italijanska torpedovka grški parnik »Rescuer* blizu Trapanija. Parnik so prepeljali v Neapelj, kjer se je izkazalo, da je vozil parnik pod tanko plastjo žita ogromne vojne zaloge, vredne pol-drug miijon lir; zaloga je bila zavarovana samo na 400.000 lir. Italijani bombardirajo. Perim, 23. marca. Italijanska topničarka bombardira obalo nekaj milj od Perima. TRGOVINSKA POGODBA Z BOLGARIJO. Sofija, 23. marca. „Mir« poroča, da se je dosegel med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo sporazum pri trgovinskih pogajanjih. Bolgarija je olajšala zlasti uvoz steklarskih izdelkov, zato pa sme uvažati vsako leto 12 000 volov v Avstrijo pod tistimi pogoji kakor Srbija in Rumunija. TURŠKE HOMATIJE. Četaši. Solun, 23. marca. Močna arnavtska tolpa je napadla iz zasede vojaški oddelek, ki je bil pred* straža reformne komisije z notranjim ministrom Adil bejem. Komisija je morala prekiniti potovanje, dokler vojaki četašev ne prepode. NESREČA NA MORJU. 27 mornarjev utonilo. Beroiin, 23. marca. »Lokalanzeiger* poroča iz Kodanja: Islandski parnik »Geyr“ se je potopil z vso posadko 27 mož. ATENTAT NA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA. London, 23. marca. Na železniški progi, po kateri se je vozil ameriški državni tajnik Knox, so našli 18 bomb. Aretirali so mnogo oseb. SMRT RUDARJEV. 81 mrtvih. Mac Curtin, 23. niarca. Od 116 rudarjev, ki jih je bila strašna eksplozija zaprla v jarno, so jih doslej rešili 26, mrtvih pa so spravili iz jame 81. Za tiskovni sklad „Zarje“. Nabrano v zadružni gostilni v Hrastniku: Ker niso plesali, so rajši za „Zarjo“ darovali: Dolenc 1 K, Pavla 1 K, Jožko 1 K, Karl 1 K, Jernej 80 vin., Trbovc 50 vin., Janez, Jurče, Tinče, Franci 70 vin. 1,000.000 vinarjev za tiskovni sklad „Zarje*. I. izkaz* 883 vin. so darovali pri Erbežnikov!, pri „Raku“ in pri „Merkurju''. Odgovorni urednik F i a n Baitl. Iidtja in lalaga i&loib» Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. B. Gdtzl, Ljubljana Mestni trg št 19, - Stari trg št 8. skladišče oblek M"* domačega Izdelka gospode in dečko. — VeHka izbora to- la ===== zemskega blaga za obleke po mori Solidna postrežba. - Vedno nizke e*a»w Velikonočne razglednice pošilja na izbiro L. PEVALEK, Ljubljana Židovska ulica. Tudi vse drugačne razglednice, pisalne potrebščine, tiskovine po jako nizkih cenah. 3 zlati nauki! i. Kdor s „FLORIAN-om se krepča, Zmeraj dober tek Ima! II. Če želodec godrnja, Pij „FLORIAN-a“, pa neh4 III. Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa J noc odprto odprto NE POZABITE Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir. —— 1 kg sivega dobrega, paličnega 2 K; boljšega 8-40 K; prima polbelega 2 80 K. belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega ineinobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; naj-finejši prsni puh 12 K. Zarotila od S kg naprej franko. ZplovljeDe postelje t: lega ali rumenega nankinga, pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12, 14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. zahtevati Izrečno Vertesov guljažev pridatek ne samo kar guljaževega pridatka, da ste gotovi, da ne dobite manjvredne poneverbe. — Že sto in stotisoči so ga rabili in pohvalili. Zajamčeno najčistejša naravna živalska mast in druge potrebnosti. Preiskano od c. kr. splošnega preizkušavališča na Dunaju. Tablica, zadosti za okoli 1 kg mesa, 2 kg krompirja, fižola in drugega sočivja stane 20 vin. Dobiva se po vseh boljših trgovinah. Pristen samo »Vertes”. Edina izdelovalnica: Tvornica živil Vertes & Co., Lugos 492 (Južno Ogrsko). L Sladni čaj tovarniška znamka Sladin Postavno varovano. Kavarna Unione v Trstu uliva €»ti«rnia In Torre Blanca :: se priporoča 1 Hanca Jn =d Gramofoni - automati!! tovarniška zaloga r Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte j j sl mojo zalogo. :: Vse potrebščine In »sakovrstno kolesje v zalogi. E mmM Naročajte se na Zarjo! Kasarna „Centrai“. Danes in vsak dan = koncert = dunajskega dam. elitnega orkestra. Z velespoštovanjem Štefan Miholič, kavarnar. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Iva krojaška pomeeefka se sprejmeta takoj v trajno delo pri gosp. JOSIP REPOVŽU, krojaškemu mojstru v Zagorju ob Savi. - - Ma»UvajJlpyaucxx/ ge nju 20 Zeb DOteififtopa/ c£axlncuMjcu>€/! %attoudnenpDlaJUUIJol Zel|IIII. terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner- ...................... strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. ------------------------- Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9. Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. ......= Ceniki zastonj in franko. . Srt? "v Izdelki solidni. Zmerne cene. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, ::: podobe, zrcala, otročje vozičke Ud. ::: Sprejemajo se tudi opreme hotelov. n o m Francosko žganje ,Diana' je najbolje domače sredstvo dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piccoli in pri gosp.: Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu'za Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Sameq, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr Ljubljano in okolico. Potniki v severno in južno AMERIKO ne vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst - New.york, Buenos Aires- Rio de Janciro z najnovejšimi brzoparnikl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. ■■ ..... Odhod parnikov : ............ -= v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------- Kolodvorska ulica štev. 26. ---------