Leto um. fteünkn no.
V LjuMjanl, v soboto IS. mola 1925.
Cena Din 1*50
dihala vsak dan popoldne, isvaaatai nedelje in pravnike. — Inaeratl: do 30 petlt i 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji fnsera ti peti t vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — InseratnJ davek posebej. — prSlovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, aa inozemstvo 360 D
i
UpravnUtvo: Knaflova nllea štev. 5, pritličje. — Telefon štev. S04. Uredništvo: Enaflova nllea it. 9, L nadstropje. — Telefon afer. 34.
■T*      Poitnlna plaCana v gotovini.
Hove smeri omlatinslie delavnosti
(Našim vzgojiteljem.)
Ce posmatramo razvoj šolstva in način omladinskega življenja pred vojno te zlasti sedaj po vojni pri raznih naprednih in kulturnih narodih, zapazimo dve razveseljivi dejstvi. Napredno šolstvo poizkuša vpeljati v vzgojo povsem nove metode vzgajanja. Prej je živelo v glavnem od okostenelega intelektiializ-ma. Omladino je napajalo s suhim znanjem in mu natrpalo do mature in univerze v glavo s tolikim raznoličnim gradivom, da so se v omladini samo-posebi zanemarile vse višje energične sile. Volja, vzgoja volje ni prišla do potrebnega izraza. Intelektualno znanie je ostalo tako suhoparno in brez praktične uporabnosti, da so moderni šolniki uvideli pogubnost starih intelektualnih metod in iskali nova pota.
Zato se ie n. pr. v Ameriki in Angliji pred vojno pojavil novotarski pedagoški pokret. ki uvaia v šolske sobane podroben pouk državljanskih dolžnosti. Omladino hoče vzdramiti iz pasivne vloee «ucenca» v aktivnega sodelavca. Šole so izprememli v male državice, z lastnim disciplinarnim sodstvom, z Izra ritimi demokratičnimi napravami, šolskimi parlamenti, debatami Jtd V tem so moderni šolniki teh držav videli naibolišo vpeljavo v praktično živlienie. ki zahteva predvsem može dela in akcüe. ne pa natrpane, nepraktične intelektualce, polnoglavce. V omladini na ta na^m bnde zmisel za aktivizem! Že na šolskih klopeh nai se zmaiojo sile ustvarjanja, nai raste rad^ct nad lastnim trudom in uspehom, nai klije borbenost In medsebojna plemenitost. Jasno je. da ta način vzgoje človeka mnogo previdnejše in mnogo r^oešneiše uvaia v moralni svet človeške solidarnosti, kakor srbnoama, starinska, besedna etika povelj in moramih zanoveda brez podrobnega Jasrn°?a živinskega izkustva. Nova drža\T1ianska etika hoče na ta način budit? v omladini zarana etična življenja izkustva...
Tudi evropski kontinent ni zaostal T* temi norimi poizkusi omladinskega ^ktivizma. Delal je vedno nove poizkuse s taVozvano delovno šolo. Načelo delovne šo1? se je sicer varira-o na vse mogoče načine, osnovna točka pa ie ostaja nei7r»remeni°ua* buditi znanje, osvanti zaklade intelckta potom lastnega spoznanja in lastnega delovnega izkustva.
Dnčim so Amerikanci omladinsko aVrVnost usmerili na državljansko, na civilno, na sociialno življenje, na soci-i->Tne in civiHe probleme, je delovna sota prin~io aktivoma razširila na inte-lekf. ra učenie kot tako. Predstavila potemtakem nekako nraktično didakfko suho^arn'h razumskih predmetov pouka.
Na ta način je vzcrojiteli postaja! duševni svetovalec, voditelj omladine, in^o;rator, navduševalec za nove človeške ideale. Po dolgih ovinkih so ti V7srortebj spoznali, da Človek ne živi od z^ania, nego od živlieniskih idealov.
Te nove smeri se sedaj intenzivno nad^ljiMoio pri zanadnih kulturnih narodih. Nam se zdi, da ti vzgojitelji vendarle ne unorabb'aio faktorja, ki je pri nas nosebno močan in ta je nacionalni idea?,>em.
Naša omladina ve. da pomeni priprava za živlienie nripravo za narod, za našo iugoslovensko državo. Ona vid? predvsem splošnost, ljudstvo, narod, našo državo, sebe samo pa kot dolžnost, kot sredstvo, s katerim naj oolemeni narod in naj se mu pričara veliko bodočnost.
Zato je naravno, da zahtevamo od svojih vzgojiteljev najtesnejši kontakt, ne samo z materiio naših učnih knrg, marveč v prvi vrsti z vsemi pedagoškimi novotarijami sodobnega sveta. — OmTadinska vzgoja po naših šolah nai se ne vrši več intelektualno, mrzlo, na-)7A^t. marveč v smeri budenia ve'no ve^ie omladinske aktivnosti in delavnosti. Ne moremo v tem članku v podrobnosti: Pokazali smo samo na smer-mce. na rano. ki ie danes očitna in ki se mora izlečiti. Omladina si želi dela, nstvanania, šolska leta nai postanejo leta živb*enia, ne brezdušnega učenja, ne-"o delavnosti, veselja do ustvarjanja! To veselje na mora temeljiti na nacijo-nalnem idealizmu. S samimi učnimi knji--»mi ne vzgojimo značajev, ne preobra-• :rro drse omladine in jI ne vlijemo n~rgije in usposobimo za naloge mo-alno zdravega jugoslovenskega držav-?,nn. Danes je naša vzgoja mehanična, ^rcrr^.lo notranja, moralna, inspirato-rična!
V slovenski in jugoslovenski omla-':ni žive stare tradicije naprednosti.
Stanooaniski zakon sprejet
Odgoditcv plenarnih sej Narodne skupščine? - Opozicija glasovala proti stanovanjskemu zakonu. - Delovanje parlamentarnih
odborov.
— Beograd,   15.   maja.   (Izv.) ob
12.30.) V parlamentu živahno vrvenje. Alarmantne vesti o odkriti zaroti proti vodilnim osebnostim in državnikom so predmet raznih razgovorov in komentarjev. Danes je skupščina sprejela po kratkem postopanju stanovanjski zakon s spremembami, ki jih je sprejel in predlagal zakonodajni odbor k vla-dinemu načrtu stanovanjskega zakona.
Predsednik Marko Trifkovič je otvoril sejo danes ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu je bilo poročilo zakonodajnega odbora o stanovanjskem zakonu. Vloženih je bilo več interpelacij, prošenj in pritožb. Po končanih formalnostih in odobrenju zapisnika je zbornica takoj prešla k dnevnemu redu.
PosL Laza B u g a r s k i (rad.) je v imenu veČine zakonodajnega odbora prečital odborovo poročilo.
Posl. dr. Ladislav Polič (HZ) je prečital poročilo manjšine. Za tem so zastopniki posamnih parlamentarnih klubov podali svoje izjave. Opozicija ni podala enotne celokupne izjave, marveč vsak opozicijonalni klub posebej. Posl. Fran Kremžar za klerikalce, posl. V u j i č za zemljoradnike, posl. Kapetanovič za muslimane in posl. M i j o v i č za Davidovičeve demokrate, so podali izjavo, da so njih klubi proti vladinemu načrtu stanovanjskega zakona in da bodo glasovali proti. V imenu radičevcev je izjavil posl. Kraljic, da glasuje njegov klub proti zakonu.
Predsednik je nato otvoril razpravo o stanovanjskem zakonu po kratkem postopanju v smislu skupščinskega poslovnika.
Posl. Laza B u g a r s k i (rad.) je kot poročevalec večine kratko izjavil,
da je bil zakon sestavljen in sprejet tz razlogov največje potreb© in nujnosti. Zakon ima značaj provizorlja in je njegov glavni namen zaščititi gospodarsko slabejše sIcje.
Minister pravde dr. Grisogono kot namestnik obolelega ministra za sociialno politiko je pojasnjeval tendenco zakona, na-glašujoč, da vsa važnost in težina socialnih razmer stoji po vojni v stanovanjskem zakonu. To vprašanje zanima vse kirltnme države, vse evproske prestolice. Priznava nujno potrebo tega zakona, ki trna le začasen značaj in ima Ščititi gospodarsko slabejše sloje. Navaja dalje najvažnejše in najznačilnejše točke tega zakona. Skupščina je njegov krasen govor poslušala z največjo pozornostjo. (Večina ie njegov govor sprejela z živahnim odobravanjem.)
Skupščinski predsednik je za tem zaključil načelno debato, konstatlrajoč, da je lista govornikov Izčrpana. Odredil je glasovanje v načelu.
Narodna skupščina Je po kratkem postopanju z vec'no glasov sprejela stanovanjski zakon kf stopi hitn v veljavo.
Minister dr. Grlsogono kot namestnik ministra za socPalno politiko je po končani »eft odšel na dvor ter predložil N!. VeL kralju stanovanjski zakon v podpis in sankcijo. Zakon bo Jutri ob;a\ijen v »Službenih Novfnah« ter stopi takoj v veljavo.
V parlamentarnih krogih govore, da se odlože plenarne seje narodne skupščine za gotovo dobo. Definitivnih sklepov v tej zadevi še nI.
Imunitetni odbor *wa danes popoldne sejo. da izvoli sebi predsednika mes:o od-stopivšega narodnega poslanca ur, Miroslava S p a 1 a j k o v f 6 a, ki je odnotov^l v Pariz na svoje staro rosi. mesto. Sekcija zakonodajnega odbora za razpravo za-koena o sodnikih je imela danes :>opoldne sejo. Za popoldne je sklicana seja radikalnega kluba. Dopoldne je bila tudi kn*ka seja min. sveta, ki je razpravljal o poročilu anketnega odbora.
Graški občinski svet za priključ zivna propaganda v
— Gradec, 15. maja. (Izv.) Nemški na-cljonalci na Štajerskem zlasti v obmejnih krajih organizirajo intenzivno propagando za razveljavljenje mirovnih določb glede meja in za priključitev Avstrije Nemčiji. Ta propaganda nI samo usmerjena na avstrijske nemške kraje, marveč sega tudi na Maribor in vse kraje do Celja. Na snočni seji je tudi graški občinski svet javno manifestiral za priključitev. Zadevno resolucijo so vse stranke sprejele soglasno. Nemški naciionalci so predlagali sprejem tele resolucije: -
»Zvezna vla^a na Duna*n se nnjno poziva, da pri prlhodn'em zasedan'n sveta Društva narodov v Ženevi v sm!s1n člena 83 santgermalnske pogodbe nastopi za to, da Društvo narodov dovoli združitev Avstrije k Nemčiji. Pr! tem le treba opozarjati na Izjave prezidenta Wllsona, kakor tndl na pravo samoodločltve pi enakoprav-
itev Avstrije Nemčiji. — Inten-obmejnih krajih«
nostl vseh narodov, katera ideja Je obsežena v mirovnih pogodbah In v statutih Društva narodov.«
To resolucijo je utemeljeval v daljšem govoru nemški nacijonalec S t ö g er e r, ki je naglašal: Pogajanja, ki jib vodi Nemčija zrdnji čas z velesilami, nudijo možnost spremembe mejnih določb mirovnih pogodb In omogočalo prlklluc'tveno g'banle male nemške Avstrije k veHkl nemški državi — matic. To gibanje se Je močno razširilo čez državne mejnike. Ne samo pri našem nemško-avstrijskem narodu se je razplamtela priključit ven a ideja, trvaževanja vredni glasovi prihajajo tudi Iz nekdanjih n*m sovražnih držav tako iz Anglije, Amerike m celo Iz Francije. Velenemci morajo smatrati uresničenje priključftvene ideje za eno svojih največjih In najvažneiših nalog m morajo povsod podpirati to gibanje.
Sovjetska Rušila za enotno fronto w-ropsko-azijsklh drža« proti Angliji
Izjava Rikova o razmerju Rusije do Francije. - Znamenit Čiče-rinov govor o zunanji politiki Rusije.
— Moskva, 15. maja. (Izv.) Na včerajšnjem kongresu sovjetske Unije je Rikov med drugim omenjal tudi razmerje sovjetske Rusije do Nemčije. Izjavil je:
Izvolitev rlindenburgova ne more biti nikakor razlog za trditev in proro-kovanje, da bo neugodno vplivala na doslej neizoremenjene prijateljske raz-mere med Nemčijo in sovjetsko Rusijo.
prostovoljne delavnosti, svobodomiselj-nost?, kar pomeni notranje hrepenenje po lastnem spoznanju zadnjih bistev sveta in življenja. TI vrelci prave Človeške vzgoje se morajo nanovo odpreti .. •
Le omladina. ki se zgodaj uči dela, prostovoljnega službovanja, ki zgodaj spoznava in misli, samostalno misli, svobodno misli, bo nekoč prioravljena na življenje in bo koristila našemu narodu. državL Jugoslaviji..*
Glede Francije je Rikov dejal, da Rusija Franciji predlaga medsebojno prijateljstvo. Ako Francija finančno podpre rusko industrijo in pomaga obnoviti rusko poljedelstvo, bo Rusija tudi uredila vprašanje svojih dolgov. Prepričan je kot Človekoljub, da ne pride tako hitro do vojne, Rusijo vznemirjajo samo vesti o ustanavljanju menici j-skih tovarn v obmejnih državah in potovanja generalnih Štabov. To je na zunaj le pritisk na sovjetsko Rusijo.
Senzacijo včerajšnje seje kongresa Unije le tvori! znamenit ?n zelo obširen zunanjepolitični ekspoze komisarja Čičerina. Podal je klasičen pregled o poteku svetovnih dogodkov, kater trt ozadje je Huta b^'ba med sovjetsko Ru??jo in Anglijo na zapaflu. Sestavil je mozaik vseh zunanjiepofltičnih dogodkov |n odnošajev Rusije do raznfli
evropskih držav. S posebnim povdar-kom je označil ustanovitev eventualnega evropsko-azijskega bloka, ki naj bi ga tvorile države Francije, Poljska, sovjetska Rusija in Japonska za mogočo pod gotovimi okolno^tmi. Anglija stremi iztrgati Nemčijo iz kontinenta in jo za se pridobiti. Glavni organizator antibcjjsevtškega bloka je Amerika.
Kongres nudi drugače že na zunaj prav pestro sliko. NavzoČh je nad 2000 delegatov. Delegati na novo sprejetih republik v Unijo Usbekistana in Turi-menistana v svojih slikovitih narodnih nošah vzbujajo povsod veliko pozornost. Kongres daje pravi rezultat dosedanje boljševiške propagande med zapadnimi narodi. Prvikrat je posetil kongres sovjetske Unije tudi diplomat. Kongres je pozdravil poslanik Mongolske. Ta govor napoveduje pristop Mongolske sovjetski Uniji.
Bolgarska zarota v Beogradu
— B&oirrad. 15. maja. (Izv.> Včeraj In danes je bila beogradska javnost zelo vznemirjena, ko je izvedela o odkritju zarote bolgarskih revolucijonarjev proti našim vodlnim politikom in državnikom. Beo-gradska policija ie nedavno dobila anonimno pismo, v katerem obvešča neznanec policijo da se v Beogradu nahaja že tri dni okoli 20 Bolgarov, ki so prispeli iz Bolgarske v na5o prestolico, da ubijejo voditelje bolgarske zemljoradniške stranke O b o v a, Kosto Todorova in Atana-s o v a. Pismo poziva policijo, naj se za-nrma za gibanje bolgarskih revolucijonarjev in Makedoncev Iz Južne Srbije. Na podlagi tega pisma je policija najpreje aretirala nekega Bo'gara. Obenem je včeraj ves dan izvršila stroge hiSne preiskave v predmestju, kjer so stanovali Bolgar: in Makedonci. Perlustrirala je vse hotele. Odredila je tudi da se uvede strožja kontrola tujcev In stalno nadziranje gibanja Bolgarov in Makedoncev. Hišne preiskave so prinesle mnogo zanim'vega na dan. Prt nekem Bolgaru so našli lA kg pikrita, skritega v moki. Policija je včeraj v varstvo naših državnikov ukrenila tudi najstrožje varnostne odredbe. Zastražena so bila vsa državna poslopja tako predsedstvo vlade, notranje ministrstvo, zunanje minitrstvo in narodna skupščina. Policija je po zaupnikih zanesljivo Izvedela, da so nameravali bolgarski revolucionarji izvršit! tudi atentate na narodno skupščrno In razna ministrstva.  Policija  preiskavo nadaljuje.
— Beograd. 15. maja. (Izv) Listi zelo Izčrpno poročaro o nameravanih atentatih v Beogradu. Cilj boljševiških atentatov je, da se po strahovitem atentatu v Sofiji sli-čni nadaljujejo v Beogradu, na Češkoslovaškem In Romunskem. Atentati na vodilne osebnosti bi se fmell Izvršiti Istočasno v Beogradu, Pragi In Bukarešti. Boljševiški imajo za glavni cilj Izzvati na Balkanu dr-žavlajnsek nemire. V našo državo so prišli atentatorji Iz raznih krajev in preko raznih meja. Policijske oblasti so doznale, da se pripravlja podminiranje poslopja predsedstva vlade, notranjega In zunanjega ministrstva, bivše palače carskega ruskega poslaništva, v katerem ie nastanjen urad za ruske begunce in še drugih važnejših palač. V prvi vrsti je bil Izdelan načrt za atentat na mm. predsednika Nfkolo Pašiča. Ministrstvo zunanjih del je najmočneje zastraženo. Zaprta je popolnoma stranska ulica ob palači tega ministrstva, Dobrinska ulica. Vstop neDOzvanim v ministrstvo je za-branjen. Vedi se najstrožja kontrola.
BolgsKfig tolpe no našem ozemlju
Razbojniki preoblečeni v bolgarske vojaške uniforme. - Uradno poročilo o napada.
— Beograd, 15. maja. (Izv.) Včera} popoldne je prišlo iz Negot!na poročilo, da je okoli 30 bolgarskih vojakov napadlo obmejno selo Črno Mašnico. Poročilo ie javilo, da se je razvil ljut boj m da so se pozneje napadalci umaknili na bolgarsko ozemlje. Prvotna poročila iz Negotina so precej alarmirala beogradsko javnost. Zunanji minister dr. Ninčlč je snoči glede tega napada izjavil: »Re$ Je bil Izvršen napad od strani Bolgarov na našo obmejno selo. Vladi še ni znano, ali so bili napadalci kaki razbojniki alt v resnici bolgarski vojaki.« Danes je objavljeno uradno poročilo o tem napadu, ki kratko konstatira: »Skupina bolgarskih seljakov iz sda Rabrova, oborožena s p;;šk^nii in bombami ter oblečena v bolgarsko vojaško uniformo, je prešla nocoj (14.) okoli polnoči našo mejo in na&a&a        $eljaka GiorgJa Ataaasavi&k
Vrgli so več momb, hiša je btla pomšena padlo je tudi več strelov in je bil težko ranjen samo Ojorgje Atan asovič. Napa« so bolgarski seljaki izvršili Iz osvete pro* Atanasovlčevemu sinu NlkolL Selo Črni Mašnica se je dvignilo in bolgarske selja ke nato pregnalo čez mejo.
KRIZA V DAVIDOVIČEVI DEMOKRATSKI STRANKI-
Beograd, 15. maja.. (Tt:v.> PosUtnec GE gorije Drakalorlö. ki zastoja bregaJnfcftk okraj, je danes dopoldne obvest.ffl oredsed nika Davidovičevega demokratskega Mubi dr. Kosto Kumanudija., da oKelJelno mpn sca demokratsko stranko in vstopa v sa mostojno demokratsko. Poal. nrafcalovie' j* danes zjutraj tudi prisefl v samostojni d. mokratski klub ter zaivrogtl za sprejem i klub. Kadi tega izstopa je bUa sküeana se ja Daridovičevegu demokratskega. kluba ki je razpravljal o tem izstopa fcn konCn« izdnl poseben komunike. V katerpni oč?^ DavMovičeva sku pisna DrakaJoviču nepo Steno postopanje.
RAZOROžrrVENI PROBLEM
Pariz, 14. maja. (Avala.) Poslauišk? konferenca se bo sestala pričetkom pri hodnjega tedna, da definitivno redte* ra tekst zavezniške note Nemčiji v za devi razorožitve in garancijskega nak ta.
London, 14. rnaja. Avala. Renteriev urad javlja, da še ni prispela nota Frar cije glede razorožitve in garancijskega pakta. OHcljelno se k temu dodaja, d< bo najbrže pred definitivno ureditvijc vseh vprašani, ki so v zvezi s to noto potrebna medzavezniška Konferenca na kateri bo zastopana tudi Nemčija Londonski krogi si od nje obetajo ena ko ugodnega rezultata, kakor ga Je do segla londonska konferenca, ki ie odo brila Dawesov načrt
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
Trami fco meja 4 vag., denar 375, blag* 375, zaključki 375, hrastovi frizi od 4—9 25—60 I in II fco meja: 1 vag., denar 1450 blago 1450, zaključki 1450, deske 25 mir monte fco .meja, blago 590, bukova drva 1 m do4ž. suha fco meja, denar 2ä
2ITNI TRG
Pšenica Rosafe, rinfusa, promptna, pa Ljubljana: blago 490;    pšenica avstralska rinfusa, promptna.   par. Ljublana: bla^< 485; pšenica Hardt Winter rinfusa. št. 2 promptna, par. Ljubljana: blago 500; otro bi pSenični, drobni, par. Ljubljana: blagi 190; koruza promptna, par. Ljubljana: 2 vu gona: denar 232.50, blago 232.50, zaključek 232.50; rž Canada Western št. 2, drobir, junij, fco Ljubljana: blago 460; krompir beli, fco dolenjska postaja: blago 125; krompir rumeni, štajerska postaja:    blago 115; krompir rdečkast, štajerska postaja: bla>;o 135.
214% drž. renta za vojno škodo: de nar 175; 7/o inv. pos. iz leta 1921: derar 62, blago 63; Celjska posojilnica d d.: denar: 200, blago 205; Ljubljanska kredit.* banka: denar 225, blago 260; Merkantih;.* banka: denar 110, blago 125; Prva hrvatska štedionica: denar 810, blago 820; Slavonska banka —- Kreditni zavod: denar 190, blage 200; Strojne tovarne in livarne: blago 134. Trboveljska premogokopna družba: denai 378, blago 385; Združene papirnice: dennr 110; Stavbena družba d. d. Ljubljana: denar 265; blago 280.
Zagrebška borza«
Devize: Curiti 11.92—12.02. Prag 182.15—184.55, Pariz 319.50-324.50, Nem'-vork 61.27—62.07, London 298.50—301.50. Trst 251.50—254.50, Berlin 14.645—14.795 Valute: dolar 60.55—61.35, češka krona 179.80—182.20.
EFEKTI:
7% invest. posoj. 1921 63. 2%% dr?, rente za ratnu štetu 179^—180.50, Ljubljanska kreditna 244—248, Centralna banka 15 —16. Hrv. eskomptna banka 106—106.50. Kreditna banka Zgb. 105—110, Hipotekama banka 61—62, Jugobanka 97—99, Prašte-dk>na 805—815, Slavenska banka 69—70, Eksploatacija 36—42, Drava d. d. Osijek 175, Sečerana, Osijek 600—610, Isis d. d. 62 —70, Nlhad 48—50, Gutman 415—^25, Sla-veks 175—180, Slavonija 55—56, Trboveljska 385, Uuion. parotnün 425—450. Vevče 110.
Inozemske borze.
— Cnrlh, 15. ma;a. Borza. Beograd S.40 Pariz 27. London 25.085. Newyork 516.70, Milan 21.16, Praga 15.30, Dunnj 0.00728.
— Trst, 15. maja. Bor/a: Beograd 39.65—39.80, Pariz 127.40—127.60, Londo* 118-30—118.4(4 Curih 4721474, Newyork 24.40—21.45,   Prasa   72.25—72.75, Düna
6600^8
5995
Stran 2.
»SLOVENSKI   NARODt dne 16. maja 1925.
Stev. 110
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
15. maja, petek: Drama gostuje v Beogradu.
16. maja, sobota: drama gostuje v Beogradu.
17. maja.   nedelja:   drama gostuje v Beogradu.
18. maja, ponedeljek: zaprto.
Opera: Začetek ob % 20. zvečer.
15. maja, petek, ob ^20. »Glumači«, »Cvetice male Ide«. Red F.
16. maja, sobota, ob %20.: »Gostovanje Hudožestvenikov. »Na dnu«. Izven.
17. maja, nedelja ob Vi20. Gostovanje Hudožestvenikov:  »Ženitev.« Izven.
ia maja, ponedeljek zaprto.
19. mala, torek ob V«20 : Gostovanje Hudožestvenikov. Medeja. Izven.
— Šentjakobsko   operetno gledališče.
Sobota, 16. maja: »Zorin god« — opereta, gostovanje v Sp. Šiški.
Nedelja, 17. maja: »Zorin god« — opereta, gostovanje na Viču.
— šentjakobski gledališki oder. Sreda 10. maja: »Zaroka«, »Snubač«. Četrtek 21. maja: »Zaroka«, »gnubač«.
(Les B6a*ltudes.)
Javno glasbeno življenje je v 1$. stoletja do&ivelo veliko izpremembo. Glasba 5e, kakor prej Se nikoli, postala javn i umetnost. Najbolj karakterističen izraz je našla v zborovskem petju. sicer je bila v srednjem reku glasba skoro izključno le zborovsko petje, vendar se je moral glas-beni duh prilagoditi novi dobi. Posvetno zborovsko glasbo Je na novo ustvaril H&ndl, za nJim Havdn. Z njunimi deH *o se morali roditi veliki pevslri zbori, tako n. pr. v Nemčiji že L 1790. Berlinska »Singakademie«, v Franciji leta 1835, (Or. pheotns) itd. Vseh teh zborov naloga so bile predvsem gojitev oratorijske glaebe, ki zahteva velike pevske mase. Komponisti oratorijev so bfiH po Handln, Haydnu, Bachu n. pr. Schneider, Mendelssohn, Klel, Bruch, Reinthaler, Marx, Meinardus, Bek. ker. Klughardt, Rheinberger, Loewe, Schumann itd. Korak v duhovno opero je srtoril Rubinstein, dalje Llszt. Wolfrum, Draseke, Hartmann, Dvofak, TIbier, Peresi, Bossi, Verad, Algar. pri Srbih Hristič, Hrvatih Slrola, pri nas Sattner.
Čisto po svoje Je ustvarjal za orkester v zvezi z zborom Berlicz, ki je bil vzo-r tndi Lisztn. Berlicz je napisal najmogočnejši svetni oratorij novega veka s »PrJ-Hetsftvom Fausta. Poznejši francoski skladatelji so s svojimi zb urovskimi deli ostali daleč za njim. V splošnem zborovska kompozicija v Franciji ni rmela nikoli zelo Te-Tlkega pomena. Poleg maš in »Božičnegn oratorija« Saint Saensa moramo prerlvsen Imenovati Cesar Franckove »Blagre«, muzi. kalno bogato, na starejšo cerkveno glasbo se naslanjajoči oratorij. Krasni so oratori-Ji Flamcev Tinela in Benoita, zelo dnma. tično živ in povsod z največjim uspehom izvajani Pierncjev oratorij »Otroška križarska vojna*. Cesar Franck (1822—1890) je ustanovitelj modeme simfonike v Frar.. ctji. On se je tudi pni uprl Wagnerjevemu vplivu. Od njega se začenja zavestna, smo. treno Wagnerjevemu vplivu se upirajoča šola, katere eoučitelja sta Se Vincent d' Indy in Satnt-Saens. Franck je bil velik orgeljski umetnik. Njegova najbolja de a so OTgeljska. Za razvoj francoske simf-. nične glasbe so velike važnosti njegove simfonične pesnitve.
»Blagri« se dele v Prolog ter osem blagrov pa evangeliju. Krasen poetičen tekst Je napisala gospa Colomfi. Zal, nimam orkestralne partiture v rokah In zato ne morem opisati dela tudi s te strani.
Prolog. Po osemtaktni orkestralni predigri, ki sloni na dvotaktnem v prvem delu srnkoplranem pr«*pro?t»m motivu, poje na zdržanih notah v širokem tempu tenorski solo o prokletstvu zemlje in človeka. Vso predigro prepleta uvodni sin. kopirani motiv v orkestru. Iz težkega mola zadoni v Jasnem e-duru glas z nebe-kih višav, in človek Je dvignil pogled v ne-bo Zapojo angeli, naraščajoč iz pp v ff sla-
vo Gospodu. Preprost i, a pretresajoči zborovski stavek nadaljuje orkester te konča prolog v ppp.
Zal. da pevski zbor Glasbene Matice vsled obsežnosti dela ne more Izvajati vseh »Blagrov«. Počne po Prologu s III.
III. blagor. Po dvotaktnem v ostro punktiranih notah Izraženem kratkem motiva poje zbor v pripovednem tonn o bolesti, ki je človeku gospodarica In ki mu strga srce. Zbor Iz p naraste kmalu v ff. V uni-sonu pada Iz vedno višjih stopenj navzdol. Nato pojo tenorji ob nemirnem trlolnem spremljevanju orkestri o bolesti, ki stopi še k zibeli, basi pripeljejo bolest do grooa. Motiv prevzame v p p ves zbor, zopet narašča, orkester konča v ppp z Istim uvodnim bolestno punktiranim motivom. V krasnem, nekoliko oživljenem stavku nastopajo solistično žena (sopran), sirota (mezzo-so. pran), mati (alt), mož (tenor). Mati plač* ob prazni zibeli umrlega ~troka, ob nemirnem spremljevanju toži sirota po rvoji materi, oglasita se v duetu mož In žena, obžalujoč izgubo svojih sopr >gov.
Franck je vsakemu spevu podložil kontrastirajočo, karakteristično glasbo. V obupnem, a capeila krika konca kvart^rt «* fff. V prvotnem tempu in z >t!m spevom vstopi zopet zbor. V hitrem, dvodelnem ritmu začne nov odstavek. Uporno vpraSuJejo sužnji po svobodi, po svojem rofitelju iz spon Stavek silno narašča in konča v širokih ff-akorr'fh. Oglase se basi-fiTozort. Večna resnica, pridi na zem!*~! Bogovi, ki jo vprašujejo no rešitvi, molč* kot gron. Pridružijo se yolsgoma vs! ostali glasov*, v temnem, a Živahnem spevu. Zaman zveni tožba po izgubljeni domovini Da. trran na zemlji je bolest. Ta stavek v svoTem velikanskem naraščaju, z žar°člmi vIJoTl-nami z ost"-- -itmizh-tinfmi basi uvodnega motiva je višek teea blagra. V res*gnacijl, v brezupno? t i vonča zbor. Po osmih kot lz n*»ba prihajajočih akordih se oglasi Krt-stns: Blasror jhn, ki jočejo: notola^eni ho. do! Iz nebeških višav se oglasi v ppp zbo» nebeščanov. Kakor !z nevidne nebeške ča. Ijave potrjuje zbor Kristusove tolaznne besede. Kontrast med obupom In tolažbo mora vsakemu po>?Tišilcu seči do srca. V mirnem es-duru in v ppp konča prelepi stavek. (Konec jutri)
•
— Hudt>žestven!KI v Medefl. Evripido-va tragedija v treh dejanjih *.Mede?a* nam slika razvoj traged:je M?d?ie in nienih otrok. Pesn*k nam z antično klasično tra-gedsko težkopadnostjo razvija problem zločina, nezvestobe, maščevanja In kazni. Glavna junakinja se maščuje nad nezvestim možem na ta način, da upropasti svoje otroke, ki jih je rodila ž njim In obenem uniči tudi svojo rivalinjo. Ni morda v vsej svetovni iiteraturi primere, ki bi nam na tako pretresljiv način slikala tragedijo nesrečne matere. Zato Je »Medela« vzor klasične tradedije za vse čase. Vsa svetovna gledališča jo imajo na repertoarju. Poleg glavnih Interpretov zanima predvsem antični zbor ki ga predstavljajo tukaj same ženske. Naslovno vlogo igra gospa Germanova, ki tragedijo tudi režira. Jazona. Virubov, Kreona — BakŠejev, Egeja — Masalitnov, Dojiljo — Grečova. Druge vloge igrajo Komisarov, Sarov, Ženski zbor pa zastomjo dame Križanovska, Krasncpolska, Tokarskaja. Lovickaja In druge.
— Gostovanje     Hudožestvenikov ▼
Ljubljani se prične danes v soboto zvečer. Kot prva predstava se uprzori ruska slika v štirih dejanjih »Na dnu«, katero Je napisal Maksim Gorkij. V njej nastopajo vsi najboljši predstavniki te grupe pod vodstvom režiserja g. .Masalitinova. V nedeljo pa se vprizori velezabavna Gogoljeva komedija v ireh dejanjih! Zenite v ravno-tako v režiji g. Masaiitinova. Občinstvo opozarjamo, da je precej obširna vsebina tiskana na gledaliških letak h, ki so v pred-prodaji pri gledaTiški blagajni in v veži opernega gledališča. Vstopnic je še dovolj na razpolago In so v predprodaji pr' dnevni blagajni v operi. Prodajajo se tudi posamezni ložnl sedežL
— Clanl Moskovskega Hudožestvene-ga teatra prlrede v nedeljo dne 17. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani Fllharmonič-nega društva (Kino »Matica.l matinejo s recitacijami in pevskimi točkami, pri čemer sodeluje tudi g. Vasilij Sevastijanov. bivši član ruskih imp?ratorskih grtedaliS*. Vstopnice v predprodaji pri blagajni kina ^Matica«. 1002-n
Clanl fTodoŽestveiNga teatra se pripeljejo v LJubljano danes v soboto dne 16. t. m. popoludne ob 14. na glavni kolodvor z osebnim vlakom Iz Zagreba Politična situacija,
— Začetek operne predstave. Občinstvo opozarjamo, da je začetek današnje operne predstave »Glumači. m baleta »Cvetje male Ide* ob pol 20. zvečer.
— Zaključni predstavi na Šentjakobskem odra. V sredo In četrtek igra Šentjakobski oder novo slovensko igro, tragl-grotesko mladega pisatelja Žagarja »Zaroko«. Delo Je psihološko globoko utemeljeno. Nastopajo samo tri osebe: umetnik, njegovo dekle In njen petičn: zaročenec »družabni človek«. Dejanje se napeto razvija od trenotka do trenotka, dokler ne pade usodepolnl strel Življenje pa gre svojo pot dalje. — Druga igra pa je komedija od Čehova »Snubač Pisatelj riše družabno življenje na ruski podeželski graščini. Sijajno sta očrtana Natalija Stepanovna In njen že precej stari zaročenec. Po hudih in brezpomembnih prerekanjih jih vendar združi »nesrečn:« oče. Upamo, da bo občinstvo oba večera napolnro dvorano.
— Brežice. »Vdovo Rošlinko«. to novo in že povsod priljubljeno kmečko Igro C. Golarja priredi dramatični odsek tukajšnja čitalnice v soboto, dne 16 t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani -.Narodnega doma« v Brežicah. Po igri v soboto prosta zehava, pri kateri sodeluje iz prijaznosti brežiški godbeni klub. — V nedeljo ob 3. url po poldne se ponovi »Vdova Rošlinka« ob znižanih cenah. Naj nihče cd Brežičanov te** ožjih In širših okoličanov ne zamudi lepe prilike, da vidi igro. k je vzeta zares Iz našega kmetskega življenja. 984-u
— Pondeljkov koncet Glasbene Ta. ttce v LJubljani, na katerem se izvaja znamenito oratorijsko delo .Les Beatitndes — BlagrU, vod? zborovodja Glasbene Matice g. Srečko Kumar. Na tem koncertu se predstavi g. Kumar ljubljanskemu obč* • stvu kot dirigent ogromnega dela, ki stavi tako na zbor kakor tudi na soliste In orkester velike zahteve. V obeh dosedanj h vokalnih koncertih je pokazal g. Kumar dober okus In veliko umetniško potenc k Zato smo prepričani, da bo tudi to delo Izvedel v čast naše glasbene kulture — Vstopnice  v   Matični  knjiga-ni.v 995-n
— »Modra ptica«. Pod tem naslovom potuje po Evropi, sedaj po NemČiii In Avstriji nemškoruska umetniška družba pod direkcijo g. Južnija. Nedavno je gostovala v Munchnu, kjer je žela za svoja izredno fina umetniška Izvajanja velike uspehe. »Modra ptica« goji amizantno umetnost z najrazličnejšimi umetniškimi točkami In nastopi. Je sicer bolj lahkega značaja, toda tudi komične točke se proizvajajo s prirojeno duhovitostjo in s podrobno umetniško inspiracijo. Nemški Usti občudujejo na teh Rusih, da razpolagajo z ogromno igralsko izraznostjo. Dekoracije se gibljejo bolj v moderni ekspresijonističnl manirl. Konfe-ransfjč Južni j si je znal vsak večer osvojiti občinstvo s svoHmi d'■»v t ion i m i sr»+^:imi In predavanji. Družba hoče sedaj v Švico. Nemški Tstl priznavajo, da nemški kabaret ne predstavna viška te vrste umetnosti, kakor se je mislilo in da se zdi, kakor da so Rusi in da je ruski značai. ruska čud mnogo pripravnejša za to vrsto podrobne umetnosti.
— »Ljubljanski Zvon# prinaša v aprilski Številki to-le vsebino: Ferdo Kozak: Pesmi. — JuŠ Kozak- Sent Peter. — Dr. Ivan Prijatelj: Dostojevskij. — Angelo Cer-kvenik: V vrtincu. — Karlo Kocjančič: Iz zbirke »Večna plamenica«. — Vaclav Bu-rian: Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki. — Jernej Jereb: Suženj demona. — Josip Kostanie-vec: Prijatelj Tine. — Avgust Žigon: K. Rudež Levstiku: 12 pisem. — Književna poročila. — Kronrka.
— France Prešeren poet !n nmetnfk. Kot komentar k Izdaii iz leta 1847. v proučevanje umetnosti poetovega dela — priredil dr. Avgust Z I g o n. Založila in izdaja Družba sv. Mohorja 1°25. Knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki imajo resnično ljubezen do našega največjega poeta. Ta knjiga, ki je pravkar izšla, je uvod k prvi knjigi k Prešernovi čitanki, ki je Izšla leta 1922. Začenja se z razpravo: France Pre-Sčren In Čopova akademija, kjer pojasnjuje stike z literarno davnino domačo tja do Aakademije ter umetniško stališče Čopove akademije. Ta obsežna razprava je edina v našem slovstvu, bogata po misli. Izčrpna glede vsebine, tikajoče se vsega pesniškega razvoja m ustvarjanja, oblikovnega In duševnega. Kljub lep! opremi je knjiga poceni. Stine broširana za ude Družbe sv. Mohorja Din 4880, vezana Din 55.70: za neude broširana Din 65.—. vez. Din 73.70.
Politične vesti
= Povratek zunanjega ministra. Zunanji minister dr. NI n č i č se je povrnil v Beograd s konference Male antante v Bu-kareSti.
= »Slovenčevo« norčevanje Iz lastnih čltateljev. »Slovenec« je napisal poseben članek o »sleparjih« v SLS. Strešice je sam dodal! Pač da ublaži težino samoobtožbe! Potem pa začenja pesem o »sleparjih« s tem-le sramežljivim uvodom: »Ne vemo, aH se na$i čitatelji še spominjajo te zadeve«. Kaj, kako pohlevno se čita »Ne vemo, ali se naši čitatelji še spominjajo te zadeve«, kakor da bi zadeva ne bila znana v zadnjo rovtarsko vas in kakor da bi se ne bila Slovenija že dovolj odločno zgrozila nad klerikalno nepoštenostjo, ki imenuje pet milijonov dobička, ki ga je hotela poba-sati Gospodarska zveza za volilni fond SLS — »malenkostno pristojbino«! ^Slovencu« odgovarjamo, da se njegovi čitatelji Še prav dobro spominjajo te afere! Jo prav ostro obsojajo, kakor še danes obsojajo »Slovenčevo« brezsrčno norčevanje iz lastnih čitateljev!
— »Pašlč namerava vladati brez parlamenta«. To abotnost prinaša seve naš prijatelj »Slovenec«, k! pa v svoji zlobi dostavlja k »nameram«. Pašičevim, da pomenijo  že  »najnovejše  izigravanje parla-
mentarizma«. Pašiču podtaknejo »namero* nato Jo Imenujejo že gotovo dejstvo (»najnovejše izigravanje parlamentarizma«)! Res, ubogi narod, ki verjame »S'ovencu«! Ker ne morejo z dejstvi in z dokazi nikamor, se poslužujejo podtaknjenih »namer« in *izi£ravanj parlamentarizma«, kar je vse skupaj tako resnično, kakor so zatrdila cigana, da ie poštenjak. Takšna časopisna dem;.scgija pa le zaleže pri neukem kmetskem ljudstvu, si msli vodstvo SLS!
= Musolinl mornariški minister. Dne 9.
t. m. je Šel ministrski predsednik Mussolini v spremstvu pndtajnika Suardo v Kvirinal. kjer je k valju v roke prisegel kot začasni mornariški minister. Nato je imel s knljem razgovor, ki je traja! trlčctrt ure. Od tam je šel v vojno min:strstvo. Muss-^fni prevzame vodstvo rronarm^kesa ministra v kratkem. Za podtainika bo imenovan admf-ral Nicastro. (Mussolini je sedaj ministrski predsednik in vodi zunanje- vojno In mornariško ministrstvo ter aeronavtični oddelek.) — Thaoudi Revel je razposlal pri svojem odhodu iz mornariškega ministrstva na mornarico pozdrav, upajoč, da bo vedne veljala kot neizogibna sila za zavarovanje živi.renja Italije In, ako treba, za njeno rešitev.
lfelika gol|ufi$a
Beg vinskega trgovca Stoklass. — Haložani oškodovani za
500.000 Din.
Iz Leskovca pri Ptuju nam poročajo o velikanski goljufiji.
Okrajno glavarstvo je takoj po končani vojni podelilo Vinku Stoklasu ml. v Leskovcu koncesijo za trgovino z vinom, kljub temu. da je bil že večkrat kaznovan zaradi nečastnih dejanj in baje cc7-> enkrat aretiran v Švici. Mladi Stoklas Je imel začetka obilo sreče. Trgovina mri Je cvetela. Imel Je prav dobie uspehe, tako da si je kupil večje posestvo, hio Jn si preuredÜ veliko vinsko klet. Pred dvema letoma je dal pri sodarju Zorcu v Tumlsah napraviti velik ©od, ki Je vseboval 50 hI vina. Sod nI mogel iti v klet. Morali so ga razložiti. In to delo nI orravi; sodar Zore, marveč neki drug sodar. Kmalu nato Ja Stoklis tožil Zorca za odškodnino, öeä da Je on povzročil, da mu Je steVio okoli 30 hI vina. Tožba je bila dolgotrajna. Stokiaa je izgubtl tožbo in končno je sodišče uvello proti nJemu kazensko postopanje zaradi goljufije. Bil Je obsojen preteklo leto na 4 mesece težke ječe. Stoklas se je pritožil In stvar je gnal do zadnja Instance.  V dolgotrajnem
procesu je pričala tudi njegova Sena ter je končno prišlo na dan, da je bila proti njej dvignjena obdolži^ev krivega pričevanja. Stoklas Je za te pro^es?^ -orahil ogromne vsote. Poskusu je vse, da bi se ognil zaporu. Nastopiti bi bil moral zapor. Od I aložnnov je rakupil veu.«can >ke ranoVnp vina, ki ga je takoj prodal, a Ha^hmra ni plačal niti bel!Ča. Od nekega vinsks^a trgovca je prejel tudi rečjo aro. Nabral *»! je mnogo denarja in končno pobegnil v Inozemstvo, da se Izogne zaperu. Posestvo je prep,<?*»l na svojo Ženo, ki je bila 13. t. m. aretirana hi izročena pre'skovalnemu sodniku v Ptuju. Obdo.-^^xa Je soudeležbe pri goljufiji.
Okoli 40 hak>šklh vinogradnikov Je oskodovalnh za prilično 10 do 20 tisoč Din posamnlk, skupaj okoli 500.000 Din. — V sredo 13. t. m. so vsi oškodovani Haložani, vinogradniki, ki morajo trdo delati, navalili na sodišče, in sodni pvel^'"- dr. Snih« Je skoraj tri ure trudil, da je ogorčene vinogradnike pomiril
Sport
— Bolton Wanderer« — Vlenna 4 : 2
(1 : 0). Dunaj, 14. maja, Angležem je sijajno uspelo Izbrisati neugoden vtis, katerega so za»pust!ll po tekmi e Hakoah ter se rehabilitirati za znani nefadre način igre. To kar je danes angleško moštvo pokazalo na igrišču Hohe Warthe, je bilo brez primere in Je navdušilo tisoče gledalcev. Lol-ton Wanderers je skozi celih 60 mtaut pred vedlo takšno Igro, kakršne na Dunaju še niso videli, šele ko so vodili s 4 : 0 so Angleži nekoliko popustiti. Potek igre je bil sledeč: Bolton pričenja 8 prekrasnimi napadi, katere obramba Vienne lstotako lepo odbija. V sredi prvega polčasa, to Je v 27 minutah zabije kapetan Angležev W. R. Smith prvi gol. Vienna se krasno brani. Posreči se ji, da vzdrži rezultat do polčasa. V drugem polčasu igrajo Angleži še s£mej-še. V tretji minuti zabije O. O. Smith drugi gol. Minuto za tem prodre Jack In zabije tretji gol popolnoma solo. V 15 minuti predriblja famozno levo krilo Visard krfl-sko vrsto, oba branilca tn ce*o vratarja ter poviša rezultat na 4 : 0. Odslej ©o Angleži popuščali, uveljavila pa se Je Vienna. V 24. In 34. minuti je zabil Ryba dva goda. Bila Je to krasna propagandna tekma, kateri Je prisostvovalo 20.000 ljudi. Sodil Je Dunajčan Retschury.
— Ljubljanski skavti! Jutri. 16. maja. Ja ob 5. na realk-' za vse odseke obve?en stegov sestanek   Pridite v kroiu!
— I. redni občni zbor »Kluba ljubite-Hev brakov« se vrši dne 28. maja t I. ob 20. rvečer pri »Štruklju«, srednja soba. z obrČaJnim dnevnim redom. — Baron Laza-
rlnl H. m. p., predsednik.
1001/n
— Otvoriene koče SPD. Slovenske planinsko društvo javlja, da so otvorjenc, ozToma da se otvorijo sledeče postojanke: Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru (celoletna oskrba), hotel Sv. Jane) ob Bohinjskem jezeru (celoletna oskrba) Koča v Kamniški Bistrici (celotni oskrba), Koča na Veliki Planini (ce loletna oskrba), Križka koča na O o lici in Kadlin ikova koča vrb Golia pa 17. maja t. L
— Sturm, Graz - Wrila. Graški Sturr» je poleg vodilnih zagrebških klubov gotov* eno najpopularnejših moštev, ki redno go stujejo v Ljubljani in to radi njegove kva lititativno prvorazredne in vzorno fair igre ki docela sJlči igri dunajska profe^ijon.il nih klubov. Sturm, k? se nahaja baš leto. v izvrstni formi, stoji na čelu prvenstveni tabele v Gradcu. Dosegel je med drugin proti dunajskim klubom rezultate 3 : 1 pro ti Sportklubu, 2 : 0 proti Wafu. 1 : 1 prot Slovanu,   0 : 1 proti Rapidu in Hakoah
Večina moštva je nastopila že internacijo nalno v Štajerski reprezentanci, ki je Igrali proti Zagrebu 4 : 2 in 3 : 3 '"n proti B moštvu Budimpešte 3 : 2. Sturm gostuje * Liubljani dva dni; v soboto se prične tekma ob 17.30, v nedeljo ob 15. uri. Tribunsk sedeži se izdajajo v predprodnii pri td. J Goreč; sedeži so numeriranf V nedeljo ol 14. igrajo predigro juniorji Ilirije s Pano nijo.
— »Neosanc krema napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremen^kin vplivom 501
BI
OSKAR ff
49
azpad carstaa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
S krvavo podplutimi očmi je grof bulil vanj. Nato je z obema rokama zamabnil preko obraza Sn pripomnil: »Prav govoriš. Toni. Sam že več ne vem, kaj delam.«
Policist je nastavil signalno piSčalko na ustnico. Oba neznanca sta se mu zdela sumljiva. V raztrgani obleki, pokriti z blatom, prahom in krvjo, sta bila videti, kakor bandita. Wolkenstein se je skušal s polcistom pogovoriti. »Mi dva sva tujca in stanujeva v hotelu »Beograd«. Ob savski obali so naju napadli banditi. Odvedite naju v hotel, tam se vam bova legitimirala!«
Stražnik je bil prijazen mož. Prikimal je in zažvižgal za asistenco. Njegovi tovariši so prihiteli od vseh strani. Tiho in skrbno se je ž njimi raz-govarjal precej časa. Nato ie pozval grofa, naj mu sledi, ker ga hoče odvesti v njegov hotel. Grof je postal nepotrpljiv. Jadrnih korakov je stopal naprej. Še vedno ga je objemalo neko tesno čustvo, neka slutnja novih, strašnih dogodkov. Lora ie H-V» gotovo zaradi njegove odsotnosti v skrbeh in CoMUievi sokrivci co u lahko nastvili kako past
Ko so prišli v hotel, se je zdelo, da se njegove slutnie potrjujejo. 2e zaspani vratar Je pri prvem vprašanju povedal, da je dama popoldne zapustila hotel in se ni več vrnila. Grof se je napotil v svoje sobe, v katerih je skupno stanoval z Loro. Hitro je s pogledom preletel vse prostore in se oddahnil, ko je na pisalni mizi našel pismo, na čigar ovoju je bilo napisano njegovo ime. »Osvald, videla sem, da naju zasleduje nesreča! Coletti je bil tu in me vzel sabo. Od najine ločitve je odvisno tvoje življenje. Rekel mi je, da Te ima popolnoma v svoji oblasti Verujem mu, ker bi se bil sicer Ti že gotovo vrnil. Grem ž njim, da Te rešim. Ostanem Ti zvesta. Za Tabo se me ne sme dotakniti noben moški. Oborožena sem in krepko odločena, da usmrtim sebe in njega, ako pride <*3 skrajnosti. Zdrav-stvuj, moja duša ostane pri Tebi, Lora.«
Wolkenstein je vrgel pismo nazaj na mizo. Nekaj kakor dvom je Sinilo lz njegovih oči.
Od mene je šla, da bi me rešila? Morda pa Je to laž? Morda pa se hoče ločiti od mene? Ni izključeno, da bi je ne bil lopov Coletti pridobil zase!«
Nemirno je tekal po sobi semtertja. Dvomi slede Lore so mu razburkali kri. AH naj jo prepusti njeni usodi, ali fc> naj skuša rešiti? Ali naj prizna, da je premagan in se naj umakne Colettiju? Proti temu so se upirala vsa njegova čustva. Tega ni hotel tega ni mogel storiti. Niezova odločitev bila
trdna. Poklical je stražnika, ki je med tem čakal na hodniku. Motri! je moža, kakor da bi ga hotel s pogledom prebosti. Bil je vsakdanji obraz, v katerem je vzubajl pozornost samo bister izraz njegovih oči.
»Ali hočete pogledati moje dokumente, ali mi morda verjamete na mojo besedo, kdo sem in zakaj sem bil danes napaden?«
»Kdo ste Vi, vemo že dolgo, In ni težko uganiti, kdo je Vas napadel. Mnenja sem da bi storili dobro, ako še danes zapustite Beograd.«
Wolkenstein je prikimal. Rad bi se ravnal po Vašem nasvetu, toda ni mi to mogoče. Odpeljali so mi damo, ki me spremlja. Ne morem odpotovati, predno je ne najdem.«
Stražnik je za trenotek razmišljal, nato pa )e pripomnil: »Nevarno je za Vas, ako hočete iskati dotično damo. Zapustite raje Beograd. Dama je za Vas izgubljena!«
»Ne morem. V| veste več, kakor hočete povedati. Pomagajte mi in določite sami ceno za svojo pomoč!«
V stražnikovih očeh se je zaiskrila pohlepnost. »Stvar je zelo nevarna. Ali hočete plačati 10.000 frankov?«
Wolkenstein ni bil v denarnih vprašanjih malenkosten, toda za njegove imovinske razmere je bil znesek prav znaten. Ne da bi pomišljal je obljubil ta znesek
»Ako mi pomagate, da rešim dotično damo, do-bite zahtevani denar.«
Stražnik je iztegnil roko rekoč: »Dajte mi na datek gospod. Gre na življenje in smrt.«
Wolkenstein mu je dal nekaj bankovcev. »Povejte mi. kje mislite, da se nahaia ta dama?«
»V hiši, iz katere ste pobegnili, gospod. Pozna mo to hišo, vendar ne smemo gnezda izprazniti ne smemo videti, kaj se tam godi.«
»Obrnem se na našegra poslanika in razkrijerr regentstvu vse, kar sem sam tam doživel.«
Stražnik je položil prst na usta in rekel: »Akc je Vam drago življenje one dame, izogibaite se vsakega nepremišljenega koraka. Ako jo hočeva rešiti, morava sama na delo.«
Wolkenstein ni mogel zadušiti čustva nezaupa nja. »Dobro ste poučeni o vseh stvareh, zakaj hočete izdati svoje ljudi?«
»Niso to moji ljudje, gospod, toda česar pnllcit-ski prefekt ne ve, to vidi stražnik na ulici. Marsikatero stvar sem opazil in izvedel. Meni bi nič m koristita, ako bi stvar prijavil svoiemu predstojniku. Pri tem bi lahko nalete! na kakšnega člana zarotnike družbe. Ta zarotniška družba je povsod razširjena.«
»In vi--?« Wolkenstcin je ostro pogledal
moža v obraz. »Ali se ne bojite, da naščuvate nast te liudi? Lahko se na vas maščujejo.«
*tev 110.
•SLOVENSKI  NAROD« dne 16. maja 1925
Stran 6
Dnevne vesti.
V Liubtianu dne 15 maja 1926.
Münster (410): 16—17, 20.30—21.30 (klavir) koncert. Stuttgart (443): 20—21 simfoml-koncert, 21.15—23 kabaret. Mazuran.
— Ameriška prijateljica našega naroda.
Kakor smo že poročali, je posedla Ljubljano gospa  Ledbetter    iz Clevelanda, Ohio, USA, v svrho nakupa knjig za ameriške Slovence. »Društvo za proučavanje angleškega jezikac je priredilo v sredo čajanko, kjer so pozdravih odlično ameriško damo  predsednik  društva    g.  dr. Leonid Pitamlc, dr. Niko 2 u p a n i č, dr. Ma-rnšič 1. dr. Navzoči gostje so se posebno zanimali za kulturne prilike naših rojakov v Ameriki. Iz razgovora, ki ga je imela gospa Ledbetter z društvenim sekretarjem g. Zd. švigljem, je razvidno, da se priseljenci nikakor ne čutijo v svoji novi domovini tuje in zapostavljene in se z lahkoto prila-gode novim razmeram, kar je tipično za amerikansko  postopanje   napram priseljencem. Država sama skrbi, da tudi manjšine kulturno napredujejo In jih sama podpira v kulturno - narodnem delu. To nam kaže posebno knjižnici v Clevelandu, kjer so zastopana literarna dela vseh narodov. Tudi slovenski del obsega že lepo zbirko najrazličnejših slovenskih  pisateljev,  toda v svrho izpopolnitve knjižnice in spoznavanja kulturnih prilik se gospa Ledbetter nI strašila dolgega potovanja, da nakupi novih knjig Ine si zasigura stalno prušiljanje novih  del.  Pri  Izbiranju   in  kupovanju knijg 6ta jI pomagala v ne mali merf lektorica angleškega jezika gospa C o p e 1 a n d ter g. M a h k o t a, tajnik Jugoslovenske Matice. Nakupila je vsega skupaj okoli 1000 izvodov najrazličnejših   slovenskih knjig, poleg tega pa tudi še več slik, predstavlja-jočih različne narodne rrotive. Gospa Ledbetter nadaljuje svoje potavanje v Zagreb, Sarajevo in v Dalmacijo, da se še pobližje spozna s prilikami v naši državi. Nato nadaljuje potovanje v Isti misiji v Romunijo fn na Grško. — Pri slovesu je obljubila, da bo še nadalje, kot je dosedai, zbirala in pošiljala  različne  angleške  knjige  za tukajšnjo angleško knjižnico, ki Ima večino svojih ameriških knjig zahvaliti se njeni naklonjenosti.
— Zvišanje poštnih pristojbin. Ministrstvo pošt in brzojava je izdalo nov poštni tarif, s katerim se znatno zvišajo mnoge takse in pristojbine. V domačem poštnem prometu se zvišajo te-le poštne takse: za vizitke, cenovnike, okrožnice, posmrtne in droge objave, pozivnice, oglase, trgovska ali borzna poročila in sploh za vse druge Tiskovine razen tiskanih reliefov za slepce, dalje za dnevnike in revije, ki jih pošilja uredništva, se zvišajo pristojbine od 20 na 25 para pri 50 gr. Isto velja za poslovne listine, blagovne vzorce in mešane poši-Ijatve. Takse za rekomandirane pošiljatve se zvišajo od 2 na 3 Din. Takse za povračilo in obvestilo o izplačilu položnic pri oddaji pošiljatve se zvišajo od 2 na 3 Din. po Izročitvei pošiljatve pa od 4 na 6 Din. Za ekspresne pisemske pošiljatve se zviša taksa od 2 na 3 Din, pri paketih pa od 5 na 6 Din. Od kart za identičnost se plačuje namesto 4 Din 10 Din. Taksa za odgovor m izpremembo naslova odgovarja taksi za rekomandirano pismo do 20 gr. Taske za dostavitev na dom so povišane pri vrednostnih pismih od 2 na 3 Din, pri izplačilu položnice na dom pa od 20 na 50 para za 50 Din, od 50 para na 1 Din za 50 do 100 Din, od 1 na 2 Din za 1000—5000 Din. V mednarodnem poštnem prometu so zvišane s tem tariiom te-le takse: za tiskovine, poslovne liste in blagovne vzorce od 40 na 50 para pri 50 gr, za priporočene pošiljatve od 2 na 3 Din, za povračilo pri oddaji po-šiljatev od 2 na 3 Din, po oddaji pošiljatve pa od 4 na 6 Din; za ekspresne pisemske pošiljatve od 4 na 6 Din, za pakete od 5 na 6 Din: za odgovor In izpremembo naslova od 4 na 6 Din, za ocarinjene pisemske pošiljke od 1 na 3 Din. To zvišanje velja od 1. junija. Sklep ministrstva je zbudil splošno ogorčenje, ker je bilo pričakovati, da se poštne pristojbine znižajo, ne pa povišajo. Poleg tega bo ta odredba zelo slabo vplivala na tendenco tržnih cen, ker je ilozorno vsako skakanje dinarja.
— Poror pred Izseljevanjem v Francijo! Podpisani obveščam javnost, da so delavske razmere v Franciji radi preobilice delavstva skrajno slabe, rad: tega energično odsvetujem vsakemu, ki se misli napotit! v Francijo. Delavci, ki so v posesti kontraktov, posebno rudniških, naj se n e odzovejo, ker se je bati na jesen velike delavske krize, svetujem delavcem, posebno onim, ki so prišlei v Francijo po mojih vabilih, da si čim najpreje prihranijo 200 frankov In odpotujejo v domovino. S tem obvestilom se odrekam vsake odgovornosti in opuščam vsako nadaljnje zanimanje za delavstvo. Vladimir Dekle-v a, ing. — Uckauee, 12. maja. 1925.
— Pomočnik obmejnega komisarja v Mariboru. Za pomočnika obmejnemu komisarju v Mariboru je postavljen Stevan Ko-r a č, sedaj uradnik pri upravi mesta Beograda.
— Kočevje Je zapustil g. Ivan Hütter, deželnosodni svetnik rn sodni predstojnik, *f je bil na lastno željo v Isti lastnosti prestavljen v Kamnik. Kaj nam je bil svetnik Hütter. vidimo šele po njegovem odhodu. Izvrsten jurlst in svetovalec odličen uradnik in narodnjak ter gentleman v vsakem oziru, a poleg tega zanesljiv naroden delavec, ki si je zlasti kot predsednik »Dijaškega doma«, takorekoč kot njegov ustanovitelj, pridobil nevenlrivih zaslug. Želimo, da bi se tudi v Kamniku tako dobro počutil kot se je v Kočevju, a njegovemu nasledniku v Kočevju, da bi bil istega nevpog-Ijivega in dosledno smotrenega duha kot je bil njegov prednik.
— Jngoslovensko Češkoslovaška Liga v Ljubljani — kongres v Celja. Jugoslo-vensko Češkoslovaška Liga v Ljubljani poziva svoje člane, naj se v čim največjem Številu udeleže dne 24. t. m. kongresa v ^elju, ki ga prirede Ljubljanska In Mari-jorska Liga ter Češkoslovaška Obec in ^eški kljb v Mariboru. Udeležniki naj se >1agovoli:o pismeno ali ustmeno prijaviti ajniku Lige dr. Brile ju (magistrat) naj-asneje do 18. t. m. Spored prireditve ie
sledeči: Izletniki se odpelje jo dne 24. t. m. ob 5. uri 28 minut v Celje, kjer je skupni zajutrek. Nato se tekom dopoldenva vrši zborovatnje in izlet na Stari grad, kjer bo g. profesor K o v a č i č iz Maribora v kratkem predavanju orisal zgodovino celjskega gradu in celjskih grofov. Opoldne je skupni obed v Celjskem domu. Povratek z večernim vlakom.
— Nove poštne znamke. Ministrstvu pošt In brzojava primanjkuje zadnje čase poštnih znamk in zato je nedavno razpisalo licitacijo za izdelavo novih, ki se pa ni posrečila. Zato bo v kratkem razpisana nova licitacija pod ugodnejšimi uspehi.
— Kongres železničarjev. Letna skupščina organizacije jugoslovenskih železničarjev bo 14. junija. Na tem zborovanju bo izvoljena tudi nova uprava.
— Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto oblačno, semintja jasno, toplo vreme nag-nenje v nevihtam, po nekaterih krajih dež. — Zadnje dni je bilo po vsi Evropi oblačno vreme, jasno ie blo samo v Parizu, Hamburgu in Strockholmu. Dežja ni b"lo nikjer. Najvišja temperatura je bila v Varšavi (24) in v Beogradu (21), najnižja pa v Curihu (13) In v Haparandi (7).
— Razkuženje zagrebških jetnršnlc. Ker se Je v sodnih zaporih v Zagrebu pojavilo več slučajev pegavice, so sanitetske ob'asti odredile, da se Imajo vse celice desinfiserati. Zato so bili te dni vsi Jetni-ški prostori temeljit«-* razkuženi, kaznjenci pa v skupinah prepeljani na Zeleni brjeg. Ko so kaznjence vodili v jehršnlce nazaj sta dva izmed njih hitro Izkoristila priliko ter skušala utečl. Po zagrebških ulicah le za beguncema nastala d'vja gonja, vendar Je stražnikom s pomočjo občinstva uspelo ubegla kaznjenca prijeti. Begunca sta bila zloglasni vlomilec Otorepec in njegov tovariš Brlid
— Umrl Je v Kočevbi aktivni poročnik naše armade g, Rudolf Martelanc, brat pred tednf pokopanega g. Franceta Mar-telanca Oba sta sinova g. višjega živlno-zdravnika Franceta Martelanca. S težko prizadeto rodbino sočustvuje vse Kočevje. Naše Iskreno sožalje. Pogreb se vrši dne 13. t. m. v Kočevju.
— Novi most na Fužinah bo prometu
izročen koncem meseca. Napredek zgradbe je oviralo delo, ker postavljajo sredi mostu — kapelo s sobo Matere božje. To Do trajalo Se nekaj časa; zato je promet po njem dovoljen sedaj samo za pešce.
— Petr°lejskl vrelec pri Žepcu. V 2ep-ču so pri kopanju vodnjaka naleteli na petrolej ski vrelec, iz katerega se bo črpalo precejšnje količine petroleja. Prebivalstvo se marljivo nabavlja s cenenim petrolejem, ki je razmeroma precej čst, vendar pri gorenju razširja neprijeten duh.
— Bratomor. F?ad: umora svojega brata je bfl Milan Sljukič, posestnik Iz som-borske okolice, obsojen pred sodiščem v Somborn na 5 let ječe. Prizivno sodišče v Novem Sadu je kazen zvišalo na 12 let ječe.
— Dva morilca obsojena na dosmrtno
ječo. Pred novosadskim sodiščem se Je vršila te dni razprava proti zloglasnima morilcema. 27 letnemu mizarskemu pomočniku Svetozarju Mihalloviču In 2°letnemu Lazarju Mirkovu, ki sta v poletlu g. 1022. strahovala vso spodnio BaČko Oba zločinca imata ra vesti več umorov In roparskih napadov. Prvi zločinec je bil obtožen premišljenega umora, sedemkratnega ropa In dvakratnega po^kušenega ropa, Mirkov pa radi umora, šestkratnega ropa in poskuše-nega ropa Pri razpravi je Mihallovlč svoja dejanla priznal, dočim je Mirkov vse trdovratno tajil. Mihajlov'c Je bil obsolen na dosmrtno ječo, Mirkov pa na 13 let ječe. Oba zločinca sta bila prepeljana v kaznilnico v Mitrovico.
— Zdravilišče Rogaška Slatina. Otvoritev zdravilišča, restavracije In kavarne se vrši, kakor običaino vsako leto, v soboto dne 16. maja. Sodeluje znana mariborska vojaška godba. Zvečer se vrši pri priliki otvoritve koncert v Zdraviliškem domu. Zakupnik restavracije g. Milan M a r 11 n o v i č hoče nuditi svojim cenjenim gostom ob priliki vse udobnosti v zvezi s prvovrstno zabavo. 999n
— Rad«oprogram za 16. maj. Glasgow (42H) in Belfast (435) koncert, druge angleške postaje: glasbo. Zürich (515): 13.30 (glasovir), 17 (Hotel Bar ao Lac), 18.15 (harmonike) koncert, 20.30 večer starih komponistov (Händel: Ch'io mai dl possa. Oiordanl: Caro mlo ben. Gluck: L' angelin da lacci, Sammartini: Tntroduzlone, Per-goles: Se tu m'ami, Gordigiani: Ogln sa-bato, Torelli: Ricercate o mle speranze, Veracini: Largo e Giga aH antico, Lottl: Pur dtcesti, Hassa: Ritornerei fra poco, ?teffanl: lo consolo). Paris - Petit Parisien (.345): 21.30 Jazzband. Paris - Radio (1750): 13.30, 20.45 koncert. Bruxelles (265): 17, 20.15 koncert. Roma (425): 14—15, 17.45, 20.45, koncert (Suppč: Leichte Kavallerie, Becce: Ricordl a Caprl, dve hasariji: Verdi In Botto, Franck: Gebet, Händel: Lasst
mich weinen, Castelnouvo - Tedesco: pesem, Schutt: Liebesgesane, Beethoven: Scherzo - Pastoralsymphonie, dve hasariji: Bellini fn Rossini- Picenardi: violina, Caj-kovsky: Ko bi vedel, Llszt: O, wenn ich schlafe, Wagner Meistersinger). Warszawa (38): 18—19 koncert, Wien (530): 11. 16.22 koncert, 20 opereta: Hoheit tanzt Walzer. Berlin (505): 11, 13.50 koncert, 20.30 «Von ihr und Ihme 22.30, 24 plesna godba. Breslau (418): 13.05—13.55 koncert, 20.30 Igra: »Die Lore« In »Sie spart«. Frankfurt (470) In Cassel (288): 16.30—18. 22.30—21.30 koncert. Hamburg (395), Hannover (296) In Bremen (330): 14, 16.30, 18 koncert, 20 »Von Schuld und Söhne«, potem plesna glasba. Königsberg (463): 17.15—18 koncert, 20—22.15 »Bloss nicht vom Finanzamt«, potem plesna glasba. Leipzig (454) in Dresden (292): 20.15 Grieg — koncert. Mönchen (4S5) in Nürnberg (340): 19.30— 20.30—22. koncert 22.15—1. plesna «la*h».
V* nt vjfMJf/f 7
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro al zlato)
,kljaič"
traja kakor štirje pari dragih? Kupite eden rar, pa boste verovali.   Ncgavice   brez žiga .ključ* so ponarejene.
Iz Liubliane.
— Ulična razsvetljava. P'5eJo nam: Nekatere ulice v bližini mestnega centra so slabo alt pa sploh ne razsvetljene. Tako je n. pr. Karol Kotnikova ulica — od Komenskega do Slomškove ulice — razsvetljena z eno samo žarnico. Gorenji del Ilirske ulice do Vdnvdanske ceste nima sploh nobene razsvetljave, dočim gori na Zmajskem mostu 8 močnih bločnlcl Ista napol tema vlada tudi od Mete'kove uMce do Martinove ceste (zadal za vojvode Mišica vojašnico). Pomnožite u'cno razsvetljavo! Po drugih u'icah ne gore žarnice, ker jih takorekoč sproti pobirajo razni nepridipravi. V tem oztu Ima rekord Mirje. Kje so stražniki, da ne izslede teh lopovov?
— Kie so uradni napisi? PiSejo nam: Dočim je imelo poslopje finančnega ravnateljstva :n finančne prokurature do prevrata kar po 2 uradna nadpisa na poslopju, nima to poslopje sedal na pročelju — nobenega! Marsik^k zunanji davkoplačevalec ne ve za finančno poslopie. Brez napisa je tudi merosodni urad, »borza dela« ln še par drugih. Ves drug red pa se vidi pri vojaškh oblasteh! Ven z napisi torej pri civilnih ob'astih!
— G. univ, prof. dr. Metod Dolenc oredava o temi: »Naše vinogradništvo v luči pravne zgodovine v kult.-znanstven! sekciji »Triglava« v petek, dne 15. maja ob 8. zvečer v Akad. kolegiju. — Predavanje je Izredno zanimivo, zadene v blitvo vsega našega fnvTcn.ia to zato ne samo za Jurteta važno. Za člane Akad. dni. Štv »Triglav« Je predavanje obvezno. Vljudno pa vabi kult-znanstvena sekcija »Trielavane« gg. starešine in vse napredne akademike. 996-n
— Ne samomor, ma-več boferen. Poročajo nam: Akademik Stanislav B e z 1 a j iz Ljubljane, o katerem so poročali listi, da je baje izvršil samomor, se nahaja v zagrebške? bolnici, kamor se je napotil, ker je obolel. Vest. da bf se bil ponesrečil aH izvršil samomor,  je torej neresnična.
— ženski odsek Gospodarskega ntu prednega druStva trn šentjakobski okr^J priredi za vse č'ane hi prijatelje druStva v četrtek (prazniki 21. t. m. izlet na Smar-Jetno goro pri Kranju. Odhod ob pol 9. uri z gorenjskega kolodvora. 7Cdr*r z>?i rer-eri obed. naj se zgladi najpozneje do ponedeljka 18. t. m. zvečer v trgovini fiterk na Starem trgu 18. K obilni udeležbi vabi od. bor. 994.n
— Elitno vrtno veselico priredi Belokranjska podružnica S. P. D. pod pokroviteljstvom blag. g. dr. Jos. Tominška, predsednika osrednjega odbora S. P. D. v prid skladu za zgradbo p*an doma na Mirni gori o priliki planinske tombole 17. maja na vrtu in v vseh prostorih hotela »Tivoli«. Spored dneva: Ob '/i 11. uri sprejem belokranjskih gostov in svatov na gl. kolodvoru. Nato obhod po mestu z godbo Dravske divizije. Ob 15. uri veMka tombola na Kongresnem trgu. Ob V* 17 uri odhod z godbo v hotel »Tivoli« na vrtno veselico. 1004/n
— Z ozlrom na pretečo prenapotnle-nost splošne Javne bolr'ce ▼ Ljubljani, ki bi morala Imeti v posledico odklanjanje sprejemov, opozarjamo, da se naj v bolnico pošiljajo le nujni In zdravljenja v bolnici neobhodno potrebni bolniki. — Ravnateljstvo.
— Izgubila sta se 2 lovska psa prepe-
ličarja. Pes repavec, pslca kratkodlaka. Oba postrvnorujave barve. Cujeta na Ime »A1U In »Beba«. Kdor zna kaj o nlih, na} javi proti nagradi Pavel Steletu, Kapiteljska ulica 3. 992/n
— Smrtna kosa. V Ljub1 ja nI je umrla včeraj ob 22. po dolgi m težki bolezni gospa Meta pU M o r a w e k, soproga majorja Štefana pl. Moraweka. Pok o in f ca je bila hčerka odlične ljubljanske rodbine, odvetnika dr. Albina Suverja. Inteligentna dama je bila splošno znana to čislana v ljubljanski družbi. Pogreb se vrši v soboto 16. t. m. ob pol 17. Iz Resljeve cesta 15 v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Krištofu. Bodi ji ohranjen blag spomin, njeni rodbini Iskreno sožalje!
Iz Maribora.
—m Prijeti vlomilci. Dne 11. L m je bito vlomljeno t eKlaütöce trgovca Hmela-ka na RotovSkem trgu. Vlomilci so odnesli 60 Skatelj sardin ter različno špecerijsko in kokmijalno blago ▼ vrednosti 1350 X>1ti. Kot vlomiflec je bil aretiran Karel Dvorak lz Cerkove, rojen leta 190«. Pri vlomu sta sodelovala tudi Jotip Gutmachet in Fran Manko. Mladi vlomilci imajo verjetno nm vesti Se več svedrovskih. obiskov.
—m Tretje predavanja Pedagotkeg« tedna, V okvirju Pedagoškega tedna se Je vrSIlo včeraj v kaztnski dvorani m. predavanje v tekočem tednu, to sicer Je predaval prof. Fink o reformi meščanske Sole. Predavatelj Je v poldrago uro trajajočem interesantnem Izvajanja poročal o postanku to zgodovin! meščanske Sole, kakšno smo Jo prejeli ob prevratu In kakšne reforme so bile Izvršene v naSi državi. Pre-davatelj je mnenja, da se bo dalo z dobrimi reformami v bodoče temeljito zboij-aati meščanske Sol*
BOJI V MAROKU.  17.75 cm poljska baterija v boju z uporniki.
Kako ie Barbara postala gospodična
Začetek v baru, konec v «brzonu».
Ljubljana. 15 maja. Dobri in slabi časi. Kakor vsako mesto, tako ima tudi Ljubljana svoje pri-krpljivosti. Posebno mladina brez prave vzgoje dobf v nji veliko mikavnega in zabavnega. Rada noseča kino, kjer vi-di vsemogoča in nemogoča vratolomna filmska predvajanja. Daije bar. Oh — kako neizrečeno je to leoo! — Vse je v zrcalih, vse prijazno, godba, pleše se, punca in papca. Samo zledej je ko je vse tako drago, da slehernemu ni mogoče se udeleževati takih zabav. Tako je prišla v ta zabavni vrtinec tudi — reci-rro — Barbka, ali kakor se sama naziviia »Betka«, s svojim ljub-čekom. Pred leti je prišla s kmetov v Ljubljano in sklenila postati popolna meetna gospodična. Zakaj pa tudi ne, ko ima vse lastnosti za to. Prvotno je služila za deklo, morda tudi za pestunjo? Kasneje pa se je prbonla in prišla v prodajalno nekje v Ljubljano. Prvi njen gospodar je umrl, sedanji jo je prevzel z vsem blagom in inventarjem. Dekle je bila pridna, stregla je kupovalcem, da je bilo veselje in veliko jih je bilo, ki so hoteli le od nje biti postre-ženi. Tako so bul z njo prav zadovoljni trgovec In kupovalci. Posečala pa je tudi prav pridno kmo, gledališče, bar ter druge lepe prireditve, plesišča, — seveda oblečena po najnovejši modi in parfemirana. Prijateljice so jo večkrat izpraseva'e, kakšno ima plačo da hs lahko tako elegantna. Bile so jI nevoščljive, posebno, ko jim je razodela, da ji vse to podari njen dragi, ki je baje zelo bogat.
Kakor rečeno, trgovec je bil z njo za dovoljen, ona pa ž njim tudi. Toda pri plačilu raznega dobavljenega blaga je končna vendarle prišel na to, da mu manjka denai in blago. Delal je bilance, pregledal belež-ne knjige, vse ie bilo — v redu, samo denarja in blaga ni bilo. Dobival je tudi anonimna pisma, kako se njegovo blago in de-rar uničuje, a še ni mogel verjeti.
Betka je stanovanje večkrat menjala Bila je sicer povsod jako prijazna, vendat pa je prišlo že kaj vmes, da se je s stanodajalcem sprla ter šla drugam stanovat Včasih je tudi kaki taki stranki zaupno povedala, da živi na račun trgovca. To pa ji je postalo usodno. Sprla se je nedavno s tako stranko in stranka je nesla trgovcu vse na nos. Ni mogel verjeti. Končno pa se je le osokolil ter vso stvar prijavil pristojni oblasti. Oko postave je v par dneh dognalo, da je spretna Betka dajala gotovim strankam za par desetakov polno torba raznega blaga, denar spravljala v «voj žep, Pa nič vpisovala v beležno knjigo. Denar je deloma zapravila. Precejšnjo svota pa je imela v prometu za nakup srebrnih kron, pri čemer ji je pomagal njen »zaročenec«. Denar se je hitro množil in sta ga imela v neki tukajšnji banki vloženega preko 150 tisoč dinarjev. Vse to se je dvignilo pri hišni preiskavi. Denar sta zbirala z namenom, da kupita trgovino. Hotela sta se Že pogajti za nakup, toda »zavidljivi« ljudje so jima preprečili račune. Sedaj razmišljata v zaporu o mmljivosti vsega posvetnega In nič več ni jima v mislih kino In bar.
Iz Celja.
Po šestih letih prijet morilec. 28.
marca 1919 Je bivši avstrijski štabni narednik Ivan Gajšek lz Ponikvice pri Gro-belnem na kolodvoru v Sv. Jurju ob juz. žel. ustrelil celjskega policijskega agenta Ivan Ribariča v trenotku, ko ga je ta ho-tel aretirati. Ribarlč, ki je bil izborn.i moe celjske policije, Je bil takoj prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Mo. rilec je pobegnil v Avstrijo, kjer se je 9 let klatil po raznih krajih pod tujim imenom. Končno se ga je sedaj posrečilo prijeti in ugotoviti njegovo Identiteto. Nahaja se v zaporih sodišča v Colovcu in bo v kratkem izročen celjskemu okrožnemu so-dlču.
—c Tedenski izkaz celjske klavnice od 4. do 10. maja. Zaklalo se je: 1 konja, 1 bika, 15 volov, 15 krav, 4 telice, 17 telet, 26 svinj, 1 kozo in 1 kozlička. Uvozilo s« Je: 1023 kg govodme, 1501 kg teletine, 433 kg svinjine  ln  17 kg kozlie>vtne.
Koncertna matineja Glasbene Matice v Celju (VII. mladinck" koncert) se vrši v nedeljo, dne 24. maja ob Vali. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu Je godalni orkester Glasbene Matice, mešani zbor državne trgovske šole v Celju, flavta in klarinet-solo s spremljanjem klavirja. Vstopnice se bodo dobile od 18. maja dalje v p sarni Glasbene Matice na Slomškovem trgu.
Muzejsko društvo v Ccliu ima v soboto 16. maja ob 20. uri v klubov! sobi Celjskega toma svoj občni zbor.
Delavni Čas v cel] klh brivnlcah ob nedeljah je od 7. do 11. dopoldne. Isti čas delajo brivnice tudi ob praznikih.
Sokol
— Opozarjamo sokolstvu naklonjeno občinstvo Štepanje vasi in okolice na proslavo Masarykove 75 letnice, ki jo priredi štepanski Sokol v svoli telovadnici »pri Soržu« v soboto ob 20. zvečer. O Masarv-ku predava J. Župančič. Udeležba za člane obvezna. Vstop prost — Člani v krojih ali civilti z znaki. 989/m
— Mladfrrki popoldan Sokola I. v Ljub-IJani. Dne 17. maja ob 15. popoldne se vrši v veliki dvorani hotela Union nastop vseh oddelkov mladine. Proizvajale se bodo proste vaje In deklamacije. S tem, da se pol-noštevilno udeležimo te prireditve, dobi naš naraščaj čim večje veselje za nadaljno dela »Zato vsi v Union«. Zdravo!
— Vstopnice za mladinski popoldan Sokola L, ki se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Unonu, se dobe v pred-prodaji pri br. Albinu Turku v Prešernovi uHci. Prijatelii mladine, udeležite se polno-stevilno. 1000'n
— Medzletske ?okoIske tekme v Beograda. Jugoslov. Sokolski Savez Je Imel v Beograda plenarno sejo, na kateri Je sklenil, da se prirede na Vidov dan 28. junija v Beogradu medzlefske soko'ske tekme. Tekme se udeleži nad 1000 Sokolov. To b,i elita sokolskih organizacij ,ki bodo tekmovale za prvenstvo v Jugoslaviji. Tekmo-
valci bodo razdeljeni v tri skupine: v niž« Jo. srednjo in višjo. Tekme bodo trajal* tri dni od 28.—30. junija. Na sam Vidov-dan bo javna telovadba na stadijonu. Sokoli bodo nameščeni v šotorih v Topčide« ru in Košutnjaku. V Beogradu vlada veliki zanimanje za to sokolsko prireditev.
Sodišče
Posledica   prosta   žganjekuhe. 481etm
posestnik Jernej Peternel v Malenskem vrhu nad Poljansko dolino je koncem novembra L 1. kuhal doma 2ganje lz raznega sadja. Pri tem je tri dni zaporedoma tako žrl žganje, da ga je že dopoldne spravil že 1 liter pod streho, nato pa Se Sel ▼ gostilno vino pit. V pijanosti se je »pomnit da ima s posestnikom Janezom Gantarjem neke obračune ter jo v gostilni povedal, da ga gre »S tih a t«. Ker nI bilo Gantarja doma, ga je čakal do večera, a takoj pe vrnitvi ga je napadel z očitki, tla je krivo prisegel ter mu dal dve zaušnici, nato pa ga z nožem sunil v desno roko ter ga težko poškodoval, da ima Se danes pohabljeno roko. Obtoženi trdi, da se sploh nI. česar ne spominja, kar pa priče ovržejo Peternel Je bil obsojen na 5 mesecev teZ-ke Ječe ter mora plačati poleg stroSkov in takse poškodovanemu okrog 5000 Din. Da se plačevanju Izogne, je takoj po dejanju prepisal posestvo na svojo ženo, kar pa ga ne bo rešilo plačil.
Velike tatvine v Likozarjevl trgovrnl v Kranju. Stanko DemSar Je bil vajenec r trgovini Jos. Likozarja ter je kradel svojemu gospodarju razno blago ln ga prodajal oziroma je dogovorno soobtoženceao prodajal blago pod ceno, pri tem pa fie-stokrat dajal dogovorjenim sokrivcem več denarja nazaj iz blng-^ne k^t »o ga ti plačali za blago. Kot tak eokrivee je bil že pred tedni obsojen branjevec MlheMč, da. nes pa je sedel na obtožni klopi Iv. B&ne-dik, puškarsk! poslovodja, sei a j pri vojakih v Ptuju. Svoje prvotno prizn inje je obtoženi preklical., čea da je priznal le poa pritiskom, ker mu je oro*nlk prf za^llgeva, nju grozil in ga tudi dvakrat udaril. Vsega blaga oziroma denirja je prevzel od Demšarla le za 1300 Din. a 1000 Din je fe povrnil. Benedüf. je dooll 2 meseca teik-
ječe.
— Zaradi prodaje zarobljenega blaga.
Kovaški mojster Fr. Kosmač v Trnovem in Žlebnik, bivši jrostPničar iz Žlebov, sta prodala vse zarubljene jima predmete. Kosmač je dobi 200 Din globe, Žlebnik pa 1 teden zapora.
Po svetu
— Gasilska razstava v Salzburgs OJ 11. do 16. jul. bo ot vor jena v Salzburgu razstava. Prijavile so se skoro vse kulturne države.
SnlcSna volilna pravica na Japon. •kern. Prtnc-regent je ratifleh-al 2 strani parlamenta sprejeto predlogo o uvedbi splošne volilne pravice. Ko je bila ratifikacija objavljena, so se vršile po vsej državi velike manifestacile*
*Ttan 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 16 maja I92t>
*ltV HO —m trn nt
Gospodartsvo
Poljedelska razstava v Pragi
Od 15. do 21. maja ima češkoslovaško poljedelstvo v Pragi svojo običajno letno razstavo« ki se pod spretnim vodstvom Poljedelske jednote čedalje bolj uveljavlja in uspeva. Kakor je razvidno iz dosedanjih podatkov, praški razstavni prostori ne bodo več zadoščali za te prireditve in bo treba najti drugo večje ln prikladnej5e mesto. Češkoslovaško poljedelstvo se Je zadnjih ato let sporedno z industrijo zelo razvilo. Prvotna slavnostna razstava češkoslovaške industrije rt leta 1791, ki Je zavzemala neznaten prostor, se je spremenila zdaj v im-pozantni velesejem. Tudi prva poljedelska razstava leta 1808 je bila po obsegu ln številu razstavljenih predmetov neznatna. Ta razstava je bila priprosta, kakor Je bilo primitivno tudi takratno češko poljedelstvo in njegova organizacija. Za časa cesarja Jožefa I. so se začeli plemiškt krogi zanimati za poljedelstvo. In v oni mirni dobi, ko še nihče ni slutil bližajoče se vihre francoske revolucije, je nastala leta 1770 »Družba za oranje In svobodne poklice v češki kraljevini«, čije predsednik Je bil grof Pachta. 2e čez osem let Je odlikoval cesar Jo2ef H. to organizacijo s posebnim patentom in naslovom »C kr. deželno-kmetijska družba*. In ta družba Je priredila čez 20 let v Ca-nalovi ograji prvo gospodarsko razstavo, na kateri so bili pičlo zastopani tudi poljedelski stroji ln sicer samo reporeznice.
Visoki Protektor prve razstave bi se pa pošten načudil, če bi videl, koliko prostora zavzemajo danes na razstavi poljedelski stroji. Canalova ograja v Pragi je zadoščala za poljedelske razstave do L 1872. Takrat je bila razpuščena c kr. deželna kmetijska družba, čije predsednik je bil knez Karel Schwarzenberg, in na mestu nje je bil drugo leto ustanovljen poljedelski svet za češko kraljevino. To je začetek nove dobe češkega poljedelstva in njegovega or-ganizatoričnega razmaha. V drugI polovici 19. stoletja je začelo češko poljedelstvo prJ-rejatl tudi redne razstave. Leta 1875 Je bil v Kralovski Obori prvi mednarodni poljedelski sejem, nekaka lastovka, znanilka sedanjih velesejmov. Katalog sejma in razstave lz leta 1876 navaja že 1100 poljedelskih strojev. Po jubilejni razstavi leta 1891 Je bilo mogoče prirejati take razstave vsako leto in skoraj od leta do leta le bilo opažati Čedalje večji napredek poljedelstva. Pred vojno Je bila v Pragi zadnja poljedelska razstava v ožjem obsegu. Po vojni Je začela prirejati Poljedelska jedno-ta v Pragi vsakoletne razstave za vso državo in letošnja je peta te vrste. Kako obsežna je ta prireditev, je razvidno že Iz tega, da je potrebno za razvrstitev poljedelska predmetov 19.000 kvadratnih metrov nepokritega prostora, dočim Ima pripravljalni odbora na razpolago samo 12.000 kvadratnih metrov.
Kakor vsako leto, bo na razstavi tudi Jetos zastopano češkoslovaško sadjarstvo, čigar pomen za narodno gospodarstvo je razviden iz statističnih podatkov. Leta 1523. je imela Češkoslovaška 6H mil. jablan 3,300.000 hrušk, 2 H milijona črešenj, 500.000 visenj, nad 10 milijonov češpelj, 1.250.000 sliv, 73000 breskev, 500.000 orehov itd. Te številke pričajo o znatnem razvoju sadjarstva na Češkoslovaškem In razstava teh pridelkov bo letos posvečena propagandi smotrene sadjarske politTVe. k! doslej nI imela posebnih uspehov. Znano ie da pridela CSR neprimerno več sadja, nego ga potrebuje sama. Vendar pa država evaža znatne količine sadja. V letu 1924. je uvozila Češkoslovaška za 11,878.000 Kč pomaranč, v januarju In februarju 1925 pa za 9,543.000 Kč. Suhih fig je uvozila Češkoslovaška leta 1924. za 6,889.000 Kč, prva
dva mesca 1. L pa za 1,286.000 Kč. Uvoz 11-iron je znašal leta 1924. — 14,973,000 Kč, v januarju in februarju 1925 pa 2,461.000 Kč. Temu nasproti pa je znašal izvoz namiznega sadja Iz Češkoslovaške leta 1924. — 1,756.000 Kč, ostalega sadja in marmelade pa 54,327.000 Kč.
Jasno je torej, da dela uvoz sadja konkurenco prodaji domačega sadja. Sadjarska politika se mora torej odločiti ali za podporo izvoza domačega sadja, ali pa za zvišanje vporabe domačega na račun uvoženega sadja. S stališča narodnega gospodarstva ne more biti dvoma, da se mora sadjarska politika odločiti za drugo pot. V tem smislu so nekateri sadjarski krogi že zahtevali, naj vlada pri novih trgovskih pogodbah ne da pretiranih olajšav uvozu južnega sadja. Ali v nasprotju s to zahtevo je treba ugotoviti, da nekaterih vrst južnega sadja sploh ni mogoče nadomestiti z domačim (n. pr. limon) in da se s trgovsko - političnega stališča nI mogoče trajno upirati uvozu južnega sadja tem manj, ker ie to ena glavnih zahtev vseh južnih držav, zlasti Grške, Italije, Španske in deloma tudi Francije, čc hoče torej češkoslovaška skleniti trgovinske pogodbe s temi državami, mora popustiti glede uvoza južnega sadja.
Sadjarska skupina letošnje poljedelske razstave bo posvečena primerjavi tujega In domačega sadja. Po oficijelnem programu je mišljena ta razstava kot propagandno sredstvo za jesenski sadni trg, kjer bo dana malim konsumentom priložnost, da si kupijo dobrega s tdia po nizkih cenah neposredno od producentov.
STANJE NARODNE BANKE
dne 8. maja 1925.
Aktiva:
Razlika v pri« meri s stanjem dne 30. aprila Kovinska podlaga 446,3    + 4,0
posojila ' 1,248,5    — 15,0
račun za odkupnino kron«
slih novčanic 1.186,3 račun zač. razmenjave 367,9 državni dolgovi 2,966,3 vrednost državnih do« ir-n, zastavljenih za izdajanje novčaric 2,138,3 saldo raznih računov       533,8    — 21,7
Jkrnaj 8,887,7
Pasiva: Od glavnice izplačano 27,7 rezervni fond 6,2 r.ovčanice v obtoku      5,730,8    -f 59,7 državni račui začasne
razmenjave 367,9 razne obveznosti 543,1    — 49,0
državne terjatve za za*
stavljene domene 2,138,3 ažijo za kupovanje zlata
za glavnico in fonde 73.3
Skupaj S.R87.7 Obrestna mera po eskomptu menic za vse bančne dolžnike brez izjeme 6 % lcfno. Obrestna mera od posojil na zastave 8 % letno.
— S Reparacije v aprilu. Pisarna ff©-neralneera agenta za Izplačilo reparacij objavlja, da je prejela v aprilu do 60 mil., Izplačala nad 75 JflrtL Zfastfh mark rn »icer Franciji S3 mil., Angleški 20,500.ono, Jugoslaviji 2,300.000, Tfnmimlji 980 000 !n GrSkl 619.000. Od I. septembra 1924 je dobili 640 mil. Izplačala pa 630 mM. zlatih mark.
—g Prodaja raznih edpadkev (od ko. vin, blaga, nsnja Itd) se bo vršila dne 2«>. maja t. L pri upravi 4. zavoda za tzradu vojne Odeče  v  Zagrebu.  Predmetni oglas
z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske tn obrtniške zbornice v LjubljarJ interesentom na vpogled.
—g Obrestne mere evropskih emisijskih bank. Naša Narodna banka plaCa 6 odstotkov, avstrijska 11 odstotkov, beigii-ska 5 ln pot. bolgarska 9 odstotkov, Češka
7 odst., danska 7. angleška 5, francoska 7, grška 8 tn pol odstotka., bolandska 4 ol-stotke, italijanska 6, nemška 9, norveški 6 in pol odstotka, poljska 10 odstotkov, portugalska 9 odstotkov, pruska 10 odst., romunska 6, švedska 5 in pol. Švicarska 4, Španska 5 in madžarska 4 odstotke.
To in ono
Odmevi tief alBkeio škaniala no Dunaju
Včeraj smo poročali o gledališkem škandalu na Ehinaju, kj je razburil Siroto javnost. Kakor znano, je med predstavo pljunila g1, asov i ta altistinja Olszewska za. kulise, kjer sta se pogovarjali pevka Klt-tlova in primadona JerKza. Pljunek je zadel Kittlovo, ki je ogorčeno proti Olsze-.vski za vpila: »To je svinja! Taka nesramno-* se mi še ni primeri1«!« Olszewska, kl je imela med petlem svojega partnerja dalJSo pavzo. Je proti Jerftzi zavpila: »Glejte, da izginete!« Nato se je okrenila proti Kittlo-vl in Izjavila: »Oprostite, nI bilo namenjeno vam, temveč temu zmazku Jeritzf.« — Ogorčeno in presenečeno je jentza vsklik-nila: »Tu se pa že vse neha!« Gospa Olszewska pa je kričala dalje in zmerjala: »VI dr . . . držite jezik za zobmi, če ni, pijanem še var> v obraz, če takoj ne izginete, grem z odra!«
Med tem je publika v gledališču opazila, da se na odru dogaja nekaj neobičajnega, in da prepreči javen škandal, je Je-ritza odšla v garderobo. Kasneje sta se obe nasprotnici zopet srečali, pri čemer je Jeritza očitala Os^e"w=ki: »Vi ete navadna boljševiklnja!« Olszewska je odvrnila: »Neumna gos, jezik za zobe!« S tem sta se obe nasprotnici ločili, afera pa Je imela «voJ odmev pred gledališkim vodstvom, ki je uvedlo strogo preiskavo. Na podlagi zaslišanja raznih prič, ki so vse izpovedale, v prilog Jeritzi, je vodstvo gledališča predložilo ovadbo o postopanju altistinje Ol-szewske prosvetnemu ministrstvu, na öigir ukaz je bila altistinja Olszewska s 13. t. m. odpuščena .
Dunajska »Die Stunde« ostro nastopa proti drakoničnl odredbi in zahteva, da **e zasliši tudi Olszewsko. »Stnnde« navaja, da se prmadone Jeritze boji vse tn da s» priče izpovedale pod njenim vplivom. Znano je, da Je Jeritza imela Se nebroj škandalov ne samo na Dunaju, temveč tudi jo drugih mestih. Spominjamo samo na slučij z glasovitim tenorjem Giglijem v Amerika o čemur smo svojočasno poročali. Takrat sta ?e Jeritza in GIgli na odru javno sprla In Gigli je glasovi to prmadono treščil 3b tla.
Z odhodom glasovite altistinje Ol-szewske zadene dunajsko opero te^ak udarec, ker da gledališču slovo tuli njen zaročenec slavni bariton dr. gchipper.
f2 o tihofODSH! afer! s srebrnim! kronami
Sušaška policija je v zadnjem času Izvršila par posrečenih detektivskih akcij, ki so zajele ne samo navadne zločince, nejro tud! osebe, ki so bile vpletene v velike tihotapske afere Zadnja taka akcija je veljala dobro organizirani tihotapski bandi ali tolo", ki je prejemala iz notranjosti naše države In s*cer od neke ra«rrebške in novo-sadske banke velike pošiljke srebrnega denarja in k? sra je nato po skrivnih potih dobavlja svo.^m reSkim odjemalcem.
Tihotapska toloa je postopala na ta načTn, da je v banke na ?ušaku pošiljala mladoletne In po mladoletnih polagala pro-
tivrednost za izročene pošHjke   srebrnega j denarja.  DečM  so ob'cajno  pošiljke prevzemali  v bančnih prostorih ter jih  nato j odnesli  na  stanovanje  tihotapcev, kjer  so i dobivali bogate nagrade.
Vse to se je vršilo nemoteno Že več mesecev. Cim so tihotapci sprejeli denar, j so ga najprvo shranili ter nato iskali ugodno priložnost, da ga iztihotapijo v reške menjalnice Pri tem so seve »zaradili* ogromne kurrne difirence. Tihotapstvo s srebrnim denarjem pa je težko kaznjivo dejanje, ker manjša količino srebra v naSi državi.
Danes ni več skrivnost, da je mogoče na Reko izt'hotapiti lz ?ušaka karkoli človeku pade na misel. Kontrola je nrnfmalna, dovoljenja se dajejo vsevprek brez najmanjšega pomisleka. Mnogo je naših ljudi, ki služi vsak dan na Reki m takisto je mnogo reških natakarjev, trgovcev in drugih ljudi, ki vsLk dan hodro na Sušak. Na Reko hodijo naši ljudje skoro nagi, nazai se vračajo v težkih svilah. Posenbo suhe žene kaj rade pohajajo na Reko In se vračajo kot debeluške na Sušak, polne prepovedanega blaga. Tisoči in tisoči žive od takega tihotapstva.
Za gori navedeno tihotapsko druSbo Je policija izvedela slučajno. Deček, kl je v zadnjem času prenašal srebrne krone, je neki dan začutil žvenket, stvar mu je postala sumljiva in jo je neki dan pripovedoval staršem. Ti so prišli na večerji v stik z detektivom suške policije, ki se je nato začela zanimati za skrivnostne pošiljke in opazovala celo družbo. Kmalu je izsledila, celo družbo ter pred dnevi aretirala tihotapce. Policija je takoj obvestila ministrstvo financ, kamor spadajo take tihotapske afere.
Kako so beogradskl dijaki rešili vlomilce
V sredo popoldne se je na beogradski univerzi odigral nenavaden dogodek, ki je vzbudil pozornost pasantov ter tudi v zavodu samem provzročil obilo razburjenja.
Bilo je nekako okoli 16., ko sta pridrvela po Vasini ulici dva moška, katera je zasledovala druga skupina moških ter en orožnik. Pasantje so takoj uvideli, da orožnik m drugI zasledujejo dva očividno ubeg-la vlomilca. Prišedši pred univerzo, nista begunca vedela za noben izhod in sta se zaprašila naravnost v vežo zavoda. Medtem so tudi policijski agenti ter orožniki vdrli v avlo. Videč, da ju zasledujejo, sta v!om!Ica obstala na stopnicah, potegnila nr.že ter zagrozila zasledovalcem, da za-koljeta vsakogar, ki bi se jima približal. Navzlic temu so ju skušali policisti obkoliti. Med tem časom, ko se je policija igrala z vlomilci, kakor mačka z miško, se je zgodilo nekaj nenavadnega, tragikomičnega.
Istočasno so namreč privreli iz predavalnice dijaki filozofske fakutete. Samo pogled na policiste, stoječe v avli, je vplival na akademike, kakor rdeče sukno na bika. Z divjim krikom so se študenti zapodili po stopnicah navzdol ter obkolili policijo. Padali so vzkl:kt: »V-n z vadit! Tu nimate ničesar iskati! OmladincI! 7aslednjejo naše tovariše!.. .c Zaman so skušali agenti akademikom pojasnili, da zasledujejo samo utekle vlomPce. Akademiki so storili nepro-dorljlv kordon, skozi katerega policija ni
mo^Ia prodreti. Končno je policija odšla ter obkolila celo p^slop'e. boteS se na vsak način polastiti obeh beguncev, ki pa sta z-koristila splošno zmešnjavo ter odnesla pete.
Nenavaden wroii 2ßo> sö2 loiitue
Na Dunaju se ie te dni pfp tli prav čuden slučaj zakonske ločitve. Pu aavadl se zakonski ločijo radi notranjih nesoglasij. Tu je mož ki je vara' svojo soprogo. Ta ne more prenesti sramote in zahteva ločitev in seve zakonsko odJk dn no. Tnm fa zopet obratno: soproga je nezvesta, mol dela čez dan, zvečer se vrne upehan in najde soprogo v objemu ljubimca Ločitev je naravna posledica take med*eb>;ne nezvestobe. Moderno velemestno 2iv1Jcn:e pozna seve tudi druge razloge in povode zakonsk j ločitev. Med zakonci se polavl neznosno razmerje, mož se nave'ica žene in obratno, oba zakonca sr zažeiita izpr membe, gledališče zavede na lerikomiselno ljubimkanje, med zakonci se pojavijo nesporazumi, medsebojna ncstrp'jivosL Posledica ie zopet prostovoljna ali pa so J na zakonska ločitev.
Te dni pa se je na Dunaiu, k°kor rečeno dogodil prav Čuden slujaj odnosno *e Je v neki razpravi pred sodnkom za ločitev zakona pojavil prav nenavaden slučaj raz-poroke. 2ena bančnega uradnika je tožila svojega moža na ločitev zakona, ker da Je nezmožen vršiti zakonske obveze! Mož je bil tekom vojne težko ranjen v spod >n delu telesa. Rana se je začasno race IIa Med tem časom se Je seznanil s tvoj« sedanjo ženo in sklenil ž njo cerkven zakon. Začetkoma Je vse š'o po mir vo'j obeh zakoncev. Otrok sicer nista imo'a ali žena je bila zadovolina z možem. Nit slutila ni, zakaj ni otrok in odVod to, di jima je odklonjena sreča otroškega bla goslova.
Sedaj pa se Je zakoncu nenadno odr'U* nekdanja rana in mož je postal za svoje zakonske dolžnosti invaliden, Tn sicer totalno invaliden. Operacija mu je morala, da ne bo hujše posledice, odstraniti sp. organe.
Zakonske žene se je najprvo polotila huda žalost Sledili so meseci odrcknnja In zakonskega posta. Končno pa le n? mogla preboleti te neprostovoljne zakonske odpovedi in je zahtevala od moža, da II dovoli oddih, z drugimi besedami svobodno Ijubavno razmerje z nekim njegovim prijateljem. Mož je seve odbil prošnjo svoje žene, že radi tega, da stvar njegove im-potence, odnosno zakonske invalidnosti ne pride na dan med njegovimi prijatelji. 2rna pa se ni udala. Posledica je bila ta, da je žena regularnim potom tožila moža, češ da mož ne more izpolnjevati zakonskih do'2 nosti, ki j:h je bil prevzel pred oltar'em in da se naj radi tega zakon enostavno loči!
Sodišče je zašlo v prav  težak položaj. Premeteni  sodnik  je  kratkomalo odgodil proces, da si pravočasno izmisli salomon-ski sodni izrek v tej nenavadni pravdi..
• Še vedno človeški žrtvenlkl v TndlB Tz Kalku+e poročajo, da so tamkaj angle Ške sodne oblasti zaprle neko indijsko dru žmo, očeta in sinove, ki so na ljubo nekt tretie obolele osebe iz bogate družine In zi drag denar žrtvovali mlado svojo sestrice in hčerko indijski boginji Kali. Po Indiji jt namreč še danes razširjeno praznoverje, da se z žrtvovanjem človeških bitii lahko od« vrne bolezen in smrt od človeka. Sodišče je obsodilo brezsrčnega očeta in njegove sinove na smrt._
RASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgowrni urednik : VLADIMIR KAPUS
Snago, dreto
In vse vrste v-varskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjutax Ljubljana, Gosposvetski cesta 2. 103/n
Hlapec,
kateri ima veselje do konj ter je priden, trezen in pošten, sc sprejme ta* koj Več se poizve: Ljub* ljana, St   i trg 32. 1454
Zn*n!a želi.
Soproga vlS'es* uwdmka 'eil znanja z (v Ljub'j*ni stanuločo) d*mo, ki Ima otroke. Korespondenca pod .Možnost pT';atel stva 30" na upravo S'ov. Naroda"*
Moška zlata ura
in ročna Slikarija
nova, se ceno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. H57
VSAKOVRSTNE KLOBUKE
Nakitcne od Din 120.— naprei r»ri STI'OILY» MASCHKE. Ljublana, ^'-lovska ulica. fV>'L
Predtiskawe
ročnih del najmodernej* ših vzorcev po izvanred» no nizkih cenah. — i?red Škofijo 1/1. 61; L
1; *ä?MlEBö
Naša ljubljena
+
Mestni pogreuoi zavod.
Kuoifft vel 100 vagonov
vilanegB feuUoMSn oglju.
Obvezne ponudbe franko vagon m nakladalna postaja na: Janko Tavčar, industrijalec, Maribor, mss
Travnik na prodal.
1461
N* prostovolini lavni dražbi se moda dne 17. maja 1925 ob treh ponoludne v Mestnem Ionu, Cesta dveh cesarjev, čez 6 oralov velik travnik ln ie *a, nova šupa.
Izklicna cena je 100.000 Din, vadija je vložiti 10.000 D*n v gotovin« a!; hranilnih kmižicah.
Dražbeni p^goil so v pogled pil podpisanem s.dnem komisarju ali pri la<trd'<u Ljublana, Opekarska cesta 34.
j*!fTOH ßAVT'E. notar kot sodni komisar.
Dražbeni oklic.
D ne 1^ maia 1925 ob devetih dopoludne se prodajo
v Rožni ulici Št« 29 na iavni dražbi, dovolienl s sklrporn z dne 27. apiila 1925 A I 235/2Č-13 okrajnega sodPča v Ljubljani premičnine   ca. 300 litrov vina. pohištvo, per» to itd.
K dražbi se bo pozvalo po! ure no zgoraj označeni uri, med tem časom pa se predmeti lahko ogledajo.
Ljubljana, dne 12. maja 1925.
Notar kot sodni komisar: AHTtVf OATTE
I
Popolnoma varno naložite denar v
i
Zahvala
nas je po dolgoletni bolezni, previdena s tolažili sv. vere in v bozj'o voljo vdana, sinoči ob desetih zapustila, preselivši se na oni boljši svet.
Truplo drage pokojnice položimo k zadnjemu počitku na pokopališču pri Sv. Krištofu, kamor se vrši pogreb v soboto, dne 16. t. m. ob petih popoludne iz hiše žalosti na Reslj'evi cesti 15.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Naj v miru počiva!
V Ljubljeni« dne 15, maja 1925. "*2
Major Štefan pl. Morawak.
soprog.
Rodbine: 8nyer|e¥l« pL Norawekeva in dr. Kavčnikova.
Za premnoge Izraze iskrenega sočutja in so?a'ja ob brdki izeubi našega nepozabnega sop;oga, očeta, strica, biata, svaka, gosp da
Ivana Brucella
Šolskega sfu£e
Izrekava tem notom vsen na?o najpre"rčnej5o zahvalo.
Posebno pa mju veže d -l*nost, zabvaiti se g. višjemu šol. nadzonrku Rapetu, mrs'nemu gerentu g. Liko-zarju, voditeljici ljudske šole g. Po'akovl. ravnate!Hci m~šč. šole g. Sodnikovi k^kor tudi vsem ost*l;m gč. uč tel dram obeh Šf 1, uredništvu po5tne hranilnice n mnogoštevilnim prijateljem ol:o nlkovim za udeležbo pri no^tebu, darovalcem prekrasnih vencev In cveta, pevskemu društva za ^ Jakobski okraj za ganljivo pete In končno v^em onim, ki so nama na ta ali oni način izkazali svoje čustvovanje in nadvse Številno spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 15. maja 1925.
Žalujoča soproga in hčerka.
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad 11,000.000 D?n   jamstvene qlavnice.
Vloge na hranilne knjižice     tekoči račun obrestuje
najugodnefe*
Stalne vloge z od ovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture In čevlje terjatev. Po«oiila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Teleion Štev. 9.
23 L
Telefon ?tev. 9
Usled preureditve se cend proda kompletna mvm za električno M
obstoječa iz bencinovega motorja 3 HP. 1 generatoria (Dynamo) 1 H'1 In 1 deske stikalnlce z volt amperometrom in potrebnimi s ikali in varovali. Eventua'no se proda vsako posebej.
Istotam se KUPI dobro ohranjen dvetonski tovorni in lažji avtomobil.
Ponudbe pod: .ELEKTRO-AVTO/1444' na upravo Slovenskega Naroda.
osoioioiofloioioioioioioioim
Lastnina  in  tisk   »Narodno tiskarue«.