SAVINJSKI VESTNIK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE - OKOLICE IN OKRAJA $0$TANJA LETO IV. ŠTEV. 4 celje, dne 20. januarja 1951 POSAMEZNA STEV. 2.50 DIN Novi ukrepi v našem blagovnem prometu Obstoječe nesorazmerje med kupno močjo kmetskega in nekmetskega slo- ja, ki so ga v prid kmetskemu sloju povzročili predvsem neredni obvezni odkupi, ki so se odražali v nezadost- nem kritju garantirane preskrbe, je povzročalo neprestano dvigovanje cen kmetijskim priidelkom in indusitrijsikim predmetom na prostem trgu. Spričo nezadostne intervencije socialističnega kmetijstva na tržišču, so se cene polj- skim pridelkom prosto formirale in do- segale v mnogih primerih skoro ba/jne cene v škodo kupne moči delavca. Te visoke cene na tržišču so povzročile velik odtok denarja na vas in se je s tem kupna moč kmetskega proizvajal- ca jačala na škodo kupne moči ne- kmetov. Odpraviti .to nastalo nesorazmerje, torej iznenačevati kupno moč kmet- skega lin .nekmetskega sloja pomeni, preiti na nek nov sistem v blagovnem prometu, ki bo jamčil, da se nastala nesorazmerja čim prej odpravijo. Zaradi relativnega pomanjkanja vsa- kovrstnega blaga v našem trgovskem prometu je bilo najiprej potrebno od- praviti raiznovrstno trgovino, iker je bila vsaka posamezna vrsta trgovine vezana na določene sisteme cen in v mnogih primerih tudi na določen teri- torialen obseg, kar je predstavljalo de- jansko zavoro v razvoju trgovine. Z novim sistemom trgo^vine se odpravljajo takozvane zaprte poslovalnice, ker lahko sedaj potrošnik ne glede na nje- govo kraievno pristojnost kupuje sle- herno blago v kateremkoli kraiu naše domovine. Tudi cene industrijskemu blagu so poenotene na ta način, da se prosto formirajo na osnovi ponudbe in povpraševanja. Prav tako kot delimo kupno moč, de- lavca in kupno moč kmetskega sloja, tako tudi poznamo blago, ki je pred- vsem potrebno kmetskemu sloju in blago, ki je zlasti potrebno nekmet- skemu sloju. S prehodom na nov si- stem cen, je bilo potrebno predvide- vati takšno politiko cen, ki bo glede na kupno moč odgovarjala obema slojema. Zato so se cene industrijskemu blagu, po katerem v pretežni meri povprašuje kmetski sloj, zvišale tako, da so prišle v ravnovesje s kupno močjo kmetske- ga proizvajalca. Ker pa je za to blago istočasno v znatni meri interesent tudi nökmetski sloj-delavec, ki bi ga lahko tako formirane .proste cene občutno zadele, je uredbodajalec predvidel, da lahko delavec, ki poseduje manjšo kupno moč od kmetskega proizvajalca kupuje industrijsko blago s popustom v višini 80%. Tako dejansko plača de- lavec 20% cene, ki se je prosto formi- rala in v enaki višini odda tudi denarne kupona Istočasno je (poenoten tudi isistem indxistrij'skih nakaznic. Delavec bo pre- jeljî.700 denarnih kuponov, gospodinja 2.200, otroci do 14. leta pa 3.000 denar- nih kuponov letno. Otrokom se šte^Hlo denarnih kuponov zviša predvsem za- to, da se materialno podprejo večje družine. Uredba ne predvideva več raznovrstnih kategorij lindustrijsikiih nakaznic, ker se bo težina dela nagra- jevala predvsem z denarjem, kar v bi- stvu povečuje кгкрпо moč težkega de- lavca in njegovo sposobnost za nakup industrijskega blaga. Nasprotno pa je pri vseh zagotovlje- nih prehranbenih predmetih, katerih odjemalec je izključno nekmetski sloj, ki .poseduje manjšo kupno moč. Ra- zumljivo je, da je politika cen pri tem blagu nadprotna politiki cen industrij- skemu blagu iz enostavnega razloga, ker se lahko le na ta način, torej z zni- žanimi cenami pri tem blagu, izenaču- je kupna moč kmetskega in nekmet- skega sloja, kakor tudi kupna moč z obsioječimi blagovnimi fondi. Zaradi tega so se cene prehrambenim artik- lom v povprečju znižale za 38%. Za- radi znižanih cen prehrambenemu bla- gu, je delavcu omogočeno, da povečan del kupne moči uporabi tuda za nakup industrijskega blaga. Celoten sistem ima tendenco zniže- vanja cen na ta način, da se cene in- dusirijskemu biagu znižujejo vzpored- no s cenami tržisčnih artiklov, ki jih 'prodaja kmetski proizvajaiCC, Zato je naloga ljudskega odbora, da organizi- ra čim usipešnejšo intervencijo s polje- delskimi proizvodi na tržišču s strani socialističnega kmetijstva, ker se s pa- danjem cen poijedeiskun artikiom zmanjšuje tudi kupna moč kmetskega proizvajalca in s tem istočasno jaca kupna moč nekmetskega sloja, kar v bistvu pomeni izenačevanje kupne mo- či med obema slojema. Z uspešno in- tervencijo bo enemogočeno tudi ne- kontrolirano tržišče, ker bo pač dela- vec kutpil življensko važen poljedelsiki artikel tam. kjer ga bo ceneje dobil. Prav tako. kot pred socialistično kmetijstvo, se postavlja enaika naloga pred vsa proizvajama podjetja. Doseči proizvodni p^an po koiičmi, asortimen- Ш. kvaliteti pomeni dajati blago na trg v zadostnih količinah, kar istočas- no pomeni zniževati ceno blagu, V pro- izvodnji igra veliko vlogo tudi časov- no izpolnjevanje planov. Ne bi bilo prav, da je doiok industrijskega blaga na trg ob koncu leta močnejši kot pa med letom, ker se moramo zavedati, da kupna moč sproti nastaja. Vedeti mo- ramo tudi to. da pomanjkanje določe- nega blaga, po katerem je povpraše- vanje, avtomatično dviguje ceno. Avto- matizem v gospodarstvu namreč ne do- voljuje padanje cen blagu, ki ga na trgu ni v dovoljnih količinah. Novost v trgovini je ta, da lahko potrošnik s (Popustom kupuje sleherno blago v trgovini, razen zagotovljene, prehrane. Na ta način ima potrošnilc! večjo možnost izbire. i Kmetski proizvajalec, ki posedujei kmetske bone ima v trgovini za nakup; blaga 65% popusta, ' ^ Nov sistem trgovine jamči, da bo^ blago pritekalo v večjih količinah na; tržišče, da bo blago na tržišču kvali-' tetno, kar dejansko pomeni in potrjuje,, da je celoten sistem cen zgrajen na tendenci padanja t. j. zniževanja cen, kar omogoča dvig življenjske ravni vsakega državljana. Zato ni dovoljno videti ta nov sistem samo iz ene plati, ampak je potrebno zaradi popolnega razumevanja nove ukrepe v celoti pre- motriti, kar je dolžnost sindikalnih or- ganizacij in zborov volivcev. Krajevna organizacija ZB v Žalcu je. najaoljia v ol(raju Najboljša organizacija Zveze borcev v okrožju Celje-okolica je za sedaj kra- jevna organizacija ZB v Žalcu, V zelo kratkemu času so zbrali vse življenje- pise padlih borcev in ostalih žrtev fa- šističnega terorja. Odbor ZB, ki ga vodi tov. Pive Maks se zaveda kakšnega po- mena je zbiranje življenjepisov. Med prvimi so tudi zbrali točne 'podatke vseh žrtev ter imena njihovih svojcev, katerim bodo podelili spomenice. Pri- pravljajo se tudi na gradnjo spomenika padlim žrtvam, ki bo postavljen ver- jetno že letos. Tudi na kultumo-pro- svetno delo ne pozabljajo. Pripravljajo se na prireditev, katere dobiček je na- menjen za postavitev spomenika. V organizacijo je vključenih 90% ljudi, ki imajo pogoje .za sprejem, ostalih 10% bodo vključili še ta mesec. Člani imajo vsi legitimacije, značke ter se redno udeležujejo sestankov. Ce bodo vse krajevne organizacije ZB v okraju delale po vgledu KO ZB v Žalcu, bome. želi zadovoljive uspehe. S. J. Frontni odbori v Celju teldnujejo za 10. obletnico OF Bliža se naš veliki praznik in v nje- govo počastitev so frontni odbori za- čeli s tekmovanjem, ki naj bi vklju- čilo v prostovoljno delo čim več fron- tovcev, jih preželo z zavestjo, da se v delu najlepše pripravljajo na zgodo- vinsko obletnico in na ta način omo- gočijo izvršitev obveznosti, ki so jih frontovci na svojih sestankih sprejeli. Skr aja se tekmovanje ni tako odvijalo, kakor bi pričakovali, ker so pri voli- tvah v frontne odbore njihova območja na novo preuredili. Evidenca manjših območij v oktobru zaradi tega ni bila najboljša. V novembru so to pomanjk- ljivost že odpravili in tekmovanje se je razmahnilo. Odbori so začeli tekmo- vati in najboljši so bili frontovci s Polul, ki so si v novembru tudi pri- borili prehodno zastavico. Opravili so najrazličnejše naloge, najuspešnejši pa so bili pri elektrifikaciji svojega kraja, V decembru je bilo tekmovanje prav napeto, saj je tretji odbor OF v Me- dlogu le za 0,37 točke prekosil Polul- čane. V Medlogu so očistili 527 sadnih dreves in tako preprečili širjenje sad- nih škodljivcev. Tudi na zadružni dom niso pozabili. Za sekanje lesa, ki je potreben za dom, so porabili 72 ur. Ob volitvah v MLO so dosegli prav lepo udežbo — 98.5%, Za Novoletno jelko so se posebno dobro pripravili, zato je tudi lepo uspela. Za kulturno prireditev, ki so jo ob tej priüki imeli so porabili 70 ur. Za januar so pripra- vili delovni načrt, ki obeta, da bodo še nadalje na prvem mestu. Ker se frontovci v Medlogu zelo zanimajo za rejo malih živali, so se odločili, da bodo imeli o tem predavanje. Jarke ob ce- stah bodo v januarju očistili, Polulčani, ki so bili v decembru na drugem mestu, so se kijub vsemu do- bro odrezali. Za delo pri gasilskem domu v Zagradu, so prispevali 230 ur, za elektrifikacijo Polul 916 ur in za čiščenje sadnega drevja 214 ur. Tudi v odboru OF Zg, Hudinja Mariborska cesta so se razgibali, Od^ bor sodeluje z vsemi množičnimi orga- nizacijami. Grupa ljudske inšpekcije je pričela s svojim delom in je pregledali^ mlekarno. Frontni odbor Medlog I, je razumelj kako važno je sodelovanje z MLO-jem^ Sklical je množični sestanek, na ka-| terem so razpravljali o odmeri davkov.: Sestanka se je udeležilo 70 frontovcev.^ Kaiko je važna samoiniciativa pri po-- pravljanju lokalnih cest, so pokazali frontovci na Ostrožnem, ki so jih prvi' začeli nasipavati. Porabili so 7 pr, m gramoza. Delo pa so izvršili v 25 uirah.j Popravili so tudi most, i Frontovci 3. odbora III, četrti, soj dali 60 ur prostovoljnega dela pri pla-i niranju terena okrog novih stavb To-; vame emajlirane posode, frontovci 4.j odbora III, četrti, pa 56 ur pri delu na garaži in na novi stavbi celjske bolnice. To je samo nekaj primerov. Ostali odbori niso 'pokazaii tolikšnih uspe- hov. Vendar kaže, da bo mila zima pri- pomogla, da se bodo tudi ostali raz- gibali, De.a je povsod dosti: odstra- niti je treba ruševine, pomagati gra- dui novo tržnico v Gaberju, posipavati ceste in drugo. Tekmovanje bo doseglo svoj namen samo tedaj, če se bodo okrog odborov strnili vsi frontovci, saj pravila tekmo- vanja določajo, da se pri ugotavljanju rezultatov računa povprečje točk na vsakega člana Fronte. Merilo pa je sodelovanje člana v politični, agitacij- ski in gospodarski dejavnosti njego- vega frontnega odbora. P, M, Ob prvem polletju v naših šolah Letos je Ministrstvo za prosveto iz- dailo strožje ukrepe za tiste učence, ki ne kažejo prave sposobnosti za učenje in prave volje do šolskega dela. To je storilo zaradi tega, da dvigne nivo gim- nazijske izobrazbe. Univerza, najvišji učni zavod, potrebuje ljudi s temelji- tim osnovnim znanjem, široko razgle- danostjo in splošno izobrazbo, predvsem pa ljudi, ki znajo misliti in delati, ki se torej zavedajo družbehe vloge izobra-* ženca. Profesorski zbori so že delj časa o- pozarjali na nizko raven splošne izo- brazbe naših maturantov, vodstva po- sameznih fakultet pa so zato uvajala sprejemne izpite za univerzitetni štu- dij in s tem izrekla nezaxiipnioo gim- nazijski maturi. Naloge, ki stoje pri šolskem deki pred nami, so: zvišanje zahtev v višji g:mnaziiji; strožji, izbor pn mzjem te- čajnem izpitu, ce bo ta ostal legiiima- ciga za sprejem v višjo gimnazijo; strožje ocenjevanje v četrtem razredu osnovne šoie, ker je odpravijen spre- jemni izpit za prvi razred gimnazije. Za učence, ki imajo voljo .in veseije ao učenja, ti ukrepi ne bodo naleteli na odpor, marveč jih bodo sprejeti z zadoščenjem. Prav tako tudi siarsi, ki pravuno razumejo poirebe naše druž- oe. Ce se po treznem preudarku iz- kaže, da učenec ni sposoben za gimna- zijo, naj se usmeri v obrt au kako strokovno šolo. Pri presojanju šoiSKih ospenov in neuspehov nas mora voditi misel, da mora nova družba vzgajati boiJ izobražene, bOxj kulturne, boij raz- gledane ljudi; vsakomur je odprta pot do izobrazbe, ni pa s tem receno, da JO vsak tudi lahko premaga in zmaga. Vsak ima pravico do deia, do takega, za katerega je sposoben in usposobljen,- Tako pa-avi tudi socialistična ustava FLRJ, Na I- in II, gimnaziji v Celju so novi ukrepi zadeli razmeroma majhno število učencev. V I, polletju je bilo zaradi slabega uspeha odstranjenih" 25+17 učencev, na obeh zavodih, ki štejeta blizu '2000 gimnazijcev, torej 42 učencev. Prepričani smo, da bodo ti ukrepi pomagali k dvigu kvalitete dela na naših šolah, saj je njihov namen le ta, da se učenje in pouk poglobi, ne pa ta, da se zniža procent uspešnih učen- cev. Dolžnost ljudske oblasti pa seveda ostane, da da celjskim srednjim šo- lam zadostne prostore in čim boljše materialne pogoje, dolžnost naših vo- dilnih prosvetnih činiteljev pa je, da čim prej preskrbe učencem učne knjige in druge potrebščine v zadostni koli- čini. ^ Posebej pa bi bilo treba opozoriti na dolžnosti staršev, od katerih v ve- liki meri zavisi napredek naše mla- dine v šolah. Dobri rezultati telcmovanja - lepe nagrade Upravni odbor, sindikalna podružnica in direktor rudnika Zabukovca — Li- boje, so krajem 'preteklega leta pre-j tresli in tudi sprejeli sklep o uvedbij tekmovanja ter dodelitvi sedmih na-^ grad najboljšim, ; Rudarji so močneje prijeli za kram-« pe, pljunili v roke, novi in novi vo- zički so se polnili, stanje jame se je zboljševalo, premog se je kopičil, nor- me so bile daleč prekoračene. Številke 12, 18, 21 in 2 iz Zabukovce ter številki 12 in 17 iz Liboj so kmalu napredovale in niso popustile do kon- čnega cilja, Stev, 2 iz Zaibukovce, ki jo vodi tov, Turšek je zadnjikrat zamahnila s kram- pom in s 142% doseženo normo do- segla prvo nagrado — šest parov goj- zeric. Takoj za Tumškom se je po- stavila številka 12 iz Liboj z normo 129% ter največjim številom dnin v proizvodnji — prejeli bodo 6 dežnih plaščev. Po doseganju norme drugi, vendar z ozirom na 50% izvršeno delo v pro- izvodnji si delita tretje in četrto mesto številki 18 in 21. Trud in prizadeva- nje jim bodo plačali z novimi oblekami in odejo. Prav malo so zaostali številki 12 iz Zabukovce in 17 iz Liboj, vendar jim niso ušle lepe nagrade. Kot sestavni del nagrajenih številk, so se izredno odrezarli vozači, posebno brigada tova- riša Krošla, ki je za tako uspešen pri- spevek pri tekmovanju in doseženih uspvehih dobila denarno nagrado. Tako tekmujejo naši rudarji, na tak način doprinašajo skupnosti, ki ne sme in ne ostane nikomur dolžna. Zopet so razpisane nagrade, rudarji poznajo naše skupne potrebe in prav gotovo tudi tokrat ne bodo ázostali uspehi. Tekmovalna komisija bo v krat- kem lahko ponovno določila tekmo- valna mesta in razpodeliia nagrade. Tako je prav — takim primerom je vredno slediti. Posnemaj mo jih! Kot lep primer kulturno prosvetne dejavnosti v okraju Šoštanj lahko služi Nova Štifta pri Gornjem gradu. Kljub temu, da je kraj zelo hribovit, pre- bivalci raztreseni, je množičnim organi- zacijam uspelo v zimskem času orga- nizirati vrsto tečajev: tečaj siplošne iz- obrazbe, kuhinjiski, radioamaterski in stenograf ski. Za predavatelje so izkori- stili vse strokovnjake na svojem tere- nu. Udeležba je z ozirom na raztrese- nost prebivalcev zelo zadovoljiva, te- čajniki kažejo veliko zanimanje, pred- vsem mladina, kar je znak. da ljudje želijo znanja in čutijo potrebo po zna- nju. Da vse naloge tako uspešno rešujejo je predvsem zasluga tov, Pistotnika in njegove žene ter še nekaterih dru- gih, kateri so tudi pri izgradnji zadruž- nega doma dali in storili vse, da bi Nova Štifta dobila svoje kulturno sre- dišče, kjer naj bi se proizvajalci kraja zbirali in reševali gospodarske proble- me ter našli ob prostem času razve- drila. Za vse to ipa je poskrbel KUD, ki je že dal tri kulturne prireditve, ki so žele lepe uspehe. Zadružni dom, ki so ga zgradili predvsem z lastnimi sredstvi je v ponos vsem graditeljem in vsemu prebivalstvu kraja. Za zgled naj bi bilo to predvsem Gornjemu gradu, ki ima v tem smislu več pogojev, toda tu ni človeka, ki bi dal vsaj pobudo. Da so množične orga- nizacije na tem močno zainteresirane je pokazal sestanek predstavnikov nmožičnih organizacij dne 4. januarja. Na tem sestanku je med drugim bil sprejet sklop, da se organizira izobra- ževalni tečaj že 8. januarja. Za pre- davateljski kader tu ni problem, saj na osnovni šoli in gimnaziji poučuje šest učiteljev, imajo pa tudi vrsto stro- kovnjakov, kot kmetijskih, sadjarskih, čebelarskih, ki so pripravljeni na teh tečajih predavati. Volja, ki so jo na tem sestanku po- kazali daje upanje, da bodo frontovci Gornjega grada izpolnili eno važnih nalog, ki so'si jo med drtogim zadali v tekmovanju na čast desetletnice OF. v.l. Več skrbi hribovskim predelom Ko je okrajna kontrolna ekipa v Šoštanju obiskala Paški Kozjak, znano zavetišče iz časov narodnoosvobodilne borbe, je ugotovila niz nepravilnosti. Med drugimi so ugotovili, da ima po- sestnik Dren Jurij, ki poseduje 95 arov orne zemlje v hribovitem in slaborod- nem predelu, za leto 1950 predpis ob- vezne oddaje 25 kg belega žita, 200 kg krompirja, 286 kg goveje živine, enega mršavega prašiča, 10 kg masti in 500 litrov mleka. Poleg gornjega je posest- vo zadolženo še za oddajo 243. koma- dov jajc. Na posestvu živi osemčlanska druži- na, od tega 5 nedoletnih otrok v sta- rosti od 1—14 let in prevžitkarica stara 81 let. Gornji primer nam kaže nepravilni odnos KLO-ja Salek, do višinskih pre- delov Kozjaka, obremenitev sama pa je v škodo skupnosti, ker odkupni orga- ni računajo, da bodo pridelke odkupili, medtem ko je v tem primeru odkup nemogoč. Premalo skrb za človeka kaže KLO Salek tudi v naslednjem primeru: V razpadajoči bajti posestnice Kra- mar Marije v Kozjaku, stanuje sedem- članska rudarska družina Založnik Ja- koba, Založnik porabi dnevno do rud- nika najmanj 4 ure hoda. za podrtijo v kateri stanuje pa je njegova žena v preteklem letu opravljala pri Kramar- jevi do meseca avgusta vsa najtežja moška dela. Krajevni ljudski odbor te- ga kričečega primera ni videl in še do dan«R ni ničeear pokrenil. Člani Zveze borcev L četrti so napovedali tekmovanje vsem odborom ZB v Celju Člani organizacije Zveze borcev prve četrti so se zbrali 15. januarja na svo- jem rednem letnem občnem zboru, ka- terega se je udeležilo okrog 75% član- stva. Da udeležba ni bila stoodstotna je znak, da se še nekateri člani ne za- vedajo važnosti svoje organizacije in da jim manjka čut za disciplino. Navzoči so bili tudi zastopnik Mest- nega komiteta KPS Celje-mesto. tov Melik Gojmir, zastopnik Mestnega od- bora Zveze borcev tov. Godler Martin in zastopnik JA, major Karič. Zbor je otvoril ;tov. Riva Otmar predsednik organizacije. IPo iizvolitv. delovnega predsedstva je izastopnil4 Mestnega odbora ZB tov, Godler ob- širno obrazložil notranje in zunanje politične dogodke zadnjega časa ter v tej zvezi povdaril važne naloge, ki stoje pred organizacijo ZB in njenimi člani. Povdaril je nasprotje med obema blo- koma, ki je danes doseglo takšno stop- njo, da so armade teh dveh blokov stopile v borbeni stik na Koreji, Do- godki v zadnjem času so pokazaU, da ima takozvani »sicialistični blok« agre- sivne namene z željo, da bi sipravil svetovni mir še bolj v nevarnost, V taki situaciji so se pojavile nove in- formbirojevske parole, katere imajo cilj prekriti agresivnost sovjetskega bloka 4n pridobivanje naprednih sil v svetu za širjenje sovjetske hegemo- nije. Naša država nasprotno tem paro- lam, obsoja vsako agresijo in se do- sledno bori za mir zato ker smatra, da je mir osnovni pogoj za dvig napredka in jačanja pravega socializma. Nato je govoril Ö politiki, ki jo vodijo iz Sov- jetske zveze, ki izdaleka ne predstavlja več 'pravega socializma, temveč državni kapitalizem s privilegirano birokratsko kasto na čelu, ki želi razširiti svoj vpliv po ostalem svetu. To politiko SZ občutimo vsak dan in najbolj mi, ko ščuva svoje satelite, da vršijo iz dneva v dan obmejne incidente na naših me- jah in ko s svojo lažno propagando, uperjeno proti našim narodom skuša škodovati našemu razvoju, Povdariti je treba ravno članom Zveze borcev, da moramo biti zopet pripravljeni bra- niti svojo neodvisnost, svojo zemljo, svoj narod, in vse tekovine ljudske revolucije, če bo treba. Dolžnost vsa- kega člana je, da stalno razvija bor- bene siposobnosti ljudstva, da vloži vse sile v svoje delo za čimprejšnjo izgrad- njo petletke ter da da vse od sebe pri letošnjem prostovoljnem delu, katerega organizira Mestni odbor Fronte v po- častitev 10, obletnice Fronte, je dejal tov. Godler. Nato je podal obširno organizacijsko poročilo tov. Riva Otmar. Odbor je imel lansko leto 7 množičnih sestan- kov in 8 sej. Organizacija šteje sedaj 120 članov, ki so v raznih delovnih akcijah napravili/ nad 3000 prostovolj- nih ur. Odbor je organiziral v mesecu juniju obdaritev partizanskega kraja Jurklošter ter ob tej priliki podaril lO.OOO din. Za teden »Matare in otroka« je odbor podaril 3000 din. Za olepšanje frontnega kotička je organizacija ZB nabaA-ila blago za zavese. Člani so se tudi dobro izkazali pri vpisu drugega ljudskega posojila ter se pridno udej- Nadftljdvanj« na 2. strtni. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK^ dn* 20. jmnuarj« 1951 Stev. 4 (nadaljevanje s 1. strani) Člani zveze borcev i. Četrti so napovedali tekmovanje vsem odborom zb v celju stvujejo pri strelski družim. V tekmo- ■vanju s strelsko družino v Kopru je tov. Kotnik Boigo odnesel drugo mesto, kar pomeni, da so mnogi člani dobri strelci. Člani so tudi uspešno sodelo- ■ vali pri raznih gospodarskih in poli- tičnih akcijah. Udeležili so se tudi par- tizanskega pohoda in manevra v Pol- zelo, pri krasitvi grohov padlih bor- cev so se pa najbolj izkazale članice ZB. Vendar bi bili uspehi še večji, če bi vsi člani nudili odboru večjo pomoč, kajti nekateri člani se še vedno ne za- vedajo svojih dolžnosti. Po poročilu so člani v diskusiji dajali predloge za iz- boljšanje dela. Ob zaključku zbora so člani sklenili, da bodo do Kongresa ZB pritegnili v organizacijo še vse ostale, ki imajo te pogoje, da bodo v letošnjem letu izvršili nad 3000 prostovoljnih ur, da bodo še ta mesec uredili kartoteko za vse člane, da bodo napravili 4 parti- zanske pohode z obdaritvijo najbolj za- služnih ljudi, da bodo pomagali pri postavitvi spomenika padUm borcem v Celju, da bodo redno obiskovali štu- dij ter pomagali vsem ostalim mno- žičnim organizacijam na svojem terenu. Da bi poživeli delo v ostalih organi- zacijah ZB v Celju so napovedali tek- movanje vsem krajevnim organizaci- jam v Celju. Samo s pravilno izvedbo odkupov bomo fzbolfsalj zajamčeno preskrbo Eno najbolj perečih vrašanj tpri delu OLu je ouvezm оокир Kjneiij^jüh pn- úe±iíov. OüiKup izvájajo Kmeuji.is.e za- druge ш ocututpna puüjeija na podlagi ODicinenuve, ia jo je /a vsakega K.iufci.ćt poöcuiuc raz,pií>ai ivLiU. 'iaiü, kjer so pri raí-deuiLvi bremena obvezne ocidaje po ziiiog^jivosu pü^ameijiih kmeíov so- aeiU'vaxi i^dJiLere&ixaní kmetoviiiCi, je ouiKiv dauro ncLpreaovai. iseweaa. m bi- lo povsoü idüü. ir'oneKud si je predsed- nik ал lajiiiK. Ki-,u z aom^isuaiüiüo btxiu g^avo z ooivupi in ia^iiiiA.jevčti ко.жо IK) predjjiùax temu an onemu poitaJiiku. iatcsne obiememitve, Diti^ po.£.ndVcUija in upoštevanja hektarske- ga uuiiuia so iniexe pos^eüico, da se je marsiüaieri kmetovalec pntozu zopei oclxocüo o obvezni oüdaji. Kmeiova.c; pa, Kl Jim je IZ omenjenega v:¿roiiia bí^a prenizKo ouinerjena oove/na oddaja, so špeiKUiirau s svoj uni presežki na хџ- čun zivxja v inüusirijskih centrin. PraKsa je poitaza^a. da odiKupni plani raiiidüijeni po окгајпш poverjenistvin za arzavne nabave na posamezne ïLuO, razen reOKih manjšin poinanjic.jivosa usuezajo dejanski zmog^jivosu kineuj- stva na teriLoriju KLiU. Ker pa so ne- kateri Kj-,U v mnogih primerih pavšal- no razbijam odkui^jni plan na vse kmeie enako, je pnšio ponekod tako da±eč, da je ta »pavšaini« odkup izvršen v škodo malega kmeia. Kjer pa je KLO raziDijai pian obvezne oddaje skupno z vsemi kmetovaiCi so planirano vsoio tudi presegli in izvršili odkup ob pra- vem času. KL.O tudi niso upoštevali lego posestva; tako je bil višinski kmet obremenjen za isto količino žitaric, kot po zemj.ji enako ve^ik kmet v nižini. Naknadno so potem nekaieri KLO pri- kazali, da je za te višinske kmete ob- vezna oddaja le nekoliko previsoko od- merjena. Verjetno je bila v žitu res previsoko 0'dmerjena, je bila pa pri oddaji volne, mesa in podobno preniz- ka odmera. In tega nekateri KLO tudi niso upoštevali. Prav sedaj v začetku leta bodo mo- rali OLG nuditi KLO izdatno pomoč, KLO pa si bodo morali urediti točno evidenco o zmogljivosti ¡prideJca in od- daje za vsakega kmeta posebej. Pri in- dividualnih obremenitvah oddaje kme- tijskih pridelkov se bodo morali KLO poslužiti najučinkovitejšega sredstva — sodelovanje s kmetovalci in množičnimi organizacijami. Tesno povezana z izvedenim odku- pom je zajamčena preskrba. Upravi-; čenči zajamčene preskrbe se večkrai jezijo na neredno dobavo predmeto^ zajamčene preskrbe. Pomislijo ne. da] je vzrok temu večji del prav v n£ika- zanih pomanjkljivostih odkuipa. Zato bo nujno, da bodo OLO zaostrili od- kupno politiko napram vsem, ki se od- tegujejo obveznf oddaji — to so pred- vsem večji kmetje — ki bi hoteli s presežki doseči razmeroma visoko zvi- šanje življenjskega standarda na račun delovnega ljudstva. 2e sama Uredba o varčevanju je nmogo pripomogla k izboljšanju za- jamčene preskrbe, vendar pa je naloga^ OLO s tem v zvezi še toliko večja. Tre-i ba bo paziti na vsaik kilogram pre-i hrambenih predmetov; vsako malomar-î nost. ki ima za posledico pokvarljivost določenih predmetov, bodo morali OLO najstrožje kaznovati. Težave so tudi pri shranjevanju živil, ker ima trgov- ska mreža slaba skladišča, ali pa jih sploh nimajo. Zaradi teh objektivnih težav pa še ni rečeno, da se živila lah- ko kvarijo. Slabo izvršen odkup ima za posledi- co tudi velikansko izgubo časa. Večkrat gospodinje čakajo v vrsti pred trgo- vino, mesnico ali mlekarno na predme- te zajamčene preskrbe, ker se boje, da bo le-teh zmanjkalo ali, da jim bodo odrezki zapadli. Skrb, da tega ali one- ga ne bo dobila je odveč, seveda se pa večkrat dogodi, da to ali ono blago zmanjka, ker ga ni v zadostni količini na zalogi, vendar ga po dveh ali treh dneh prejmejo. K temu pa moramo pripomniti, da je zadnje čase opaziti razveseljivo dejstvo, da so vrste pred trgovinami in irugod vedno manjše, stremeti pa moramo, da bomo poslo- vanje trgovske mreže tako izpopolnili, da bodo vrste pred trgovinami in povsod drugod povsem izostale, ta čas pa bodo gospodinje lahko posvetile otroku in družini. B. V.' Najboljši invalidski organizaciji v šoštanjslSavinjski vestnik« izhaja vsako soboto. ŠAH OTVORITEV ŠAHOVSKEGA DOMA Slavnostna otvoritev šahovskega doma v Celju (OF dom, vhod iz Razlagove ulice) bo v nedeljo 28. januarja, ob 9. uri dopoldne. Vabimo zastopnike vseh šahovskih društev, klubov, sekcij in aktivov, kakor tudi osta- lih množičnih organizacij in ljubiteljev ša- hovske igre, da se polnoštevilno odzovejo. USTANOVNI OBCNI ZBOR OKRAJ- NEGA ŠAHOVSKEGA ODBORA CELJE-OKOLICA Sklicujemo ustanovni občni zbor Okraj- nega šahovskega odbora Celje in okolica za nedeljo 28. januarja 1951. ob 10. uri dopold- ne v šahovskem domu (Dom OF). Posebno vabilo z dnevnim redom smo razposlali vsem aktivom, sekcijam, klubom in društvom in prosimo, da se- po svojih zastopnikih ude- ležijo tega važnega zbora. REDNI OBCNI ZBOR SINDIKALNEGA ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA CELJE SšD Celje bo imelo redni občni zbor soboto 27. januarja ob 19. uri v novem ša-" hovskem domu (Dom OF). Pozivamo vse člane in ljubitelje šahovske igre, ki se na-' meravajo včlaniti, da se občnega zbora ude-i ležijo. ' NOVA ŠAHOVSKA SEKCIJA V ŽALCU V Žalcu je vehko šahistov, ki pa do sedaj, niso imeli svoje sekcije niti šahovskega dru- štva. Na gimnaziji v Žalcu je sicer tov. prof. Godici organiziral krožek študentov, ki so imeli že nekaj prireditev, te dni pa so po# okriljem KUD-a Žalec ustanovili šahov- ski odsek. Prijavilo se je nad 30 članov, ki bodo imeli že v tej zimi turnir za peto ka- tegorijo. Dvorano je dala šahistom na raz- polago brezplačno tov. Hodnikova. V odbor so bili izvoljeni: tov. prof. Godici za pred- sednika, tov. Franc Rovan za tajnika, tov. Marolt za blagajnika in tov. Aubreht za tehničnega vodjo. Upamo, da bo šahovska zveza kmalu imela v Žalcu močno postojanko dobrih šahistov. POPRAVEK V oglasu, ki smo ga objavili 6. januarja, tov. Jarošin Angela uporablja besedo »si- rotišnica«. Ker je oglas prispel prepozno in sicer kar v tiskarno, je uredništvo spregledalo besedo »sirotišnica«, ki ne odgovarja da- našnji socialni ureditvi. Zato jo poprav- ljamo z »domom onemoglih«. Uredništvo OBJAVE IN OGLASI PREHRANA I Poverjeništvo za trgovino in preskrbo pri Mestnem ljudskem odboru Celje-mesto, ob- vešča vse potrošnike, da si lahko oz. si bodo lahko v teku tega meseca nabavili v poslo- valnicah, ki prodajajo zagotovljeno pre- skrbo, sledeče artikle zajamčene preskrbe: a) maščobo, na drugo polovico odrezkov za maščobo, pri kategorijah: R-1, RS-1, R-2, RS-2, R-3, RS-3, PO, SO-1, SO^. S to de- litvijo je razpis za mesec januar 1951 iz- vršen 100% na vse kategorije živilskih na- kaznic. Maščobo bomo delili do 31. 1.. 1951. b) jajca v prahu, za upravičence do D-1, D-2, D-3, MD, B in T nakaznic pa 200 gr. Pri »D« kategorijah se reže odrezek re- publiške dopolnilne preskrbe štev. 7-januar, pri nakaznicah za »MD« se odvzame od- rezek štev. 15, pri »B« nakaznicah se reže odrezek I/l, če je izdana v mesecu janu- arju, oz. 11,1, če je izdana v mesecu de- cembru 1950, pri »T« nakaznicah se odvza- me odrezek 752-mlečne nakaznice^ januar— marec 1951. Jajca v prahu prejmemo od 22. do 25. t. m. c) marmelado: na kategorije: R-la jam., R-la, D-2, D-3, po 1000 gr. D-1, T, B in MD po 500 gr. Pri »D-1 in D-2« nakazni- cah, se reže odrezek rep. dopol. preskr. štev. 8 — januar 1951, pri »D-3« nakazni- cah, odrezek rep. dopol. preskr. štev. 4 — januar. Pri »MD, B in T« kategorijah prej- mete marmelado ob priliki odvzema odrezka za jajca v prahu. Marmelado bodo delile poslovalnice do 31 t. m. d) fižol: za upravičence R-la jam. R-la p* 1000 er. R-lb. R-2a, R-1, PO, D-3 po 500 gr. Pri vseh »R« in »PO« kategorijah se reze odrezek rep. dopol. preskr. stev. 6 — januar, pri »D-3« nakaznicah odrezek rep. dopol. preskr. štev. 8 — januar. Fižoi bodo delile poslovalnice do 31. t. m. e) jajca vložena: za upravičence do D-1, D-2 po 2 kom., D-3 po 3 kom., MD po( 10 kom. Pri »D-1, D-2« kategorijah se reže odrezek štev 153 mlečne nakaznice januar-| marec 1951, pri »D-3« nakaznicah odrezek' štev. 253 mlečne nalcaznice januar-manec 1951, pri »MD« nakaznicah odrezki 1, 2, 3 — januar. Jajca bodo prispela v teku drugega tedna. SPREMEMBA VOZNEGA REDA AVTO- | BUSOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI S 15. januarjem 1951 je stopil v veljavöj naslednji vozni red avtobusov: I Za progo Šmartno ob Paki—Solčava, odh.| 9,20, povratek iz Solčave 14,30. Za progd Šmartno, ob Paki—Luče, odh. 17,45, povratelq iz Luč 5,iS. Za progo Šmartno ob Paki—н Gornji grad, odh. 8,40 in 17,50, povratel^ 3,10 in 11,40. Za progo Šmartno ob Paki— Ljubno, odh. 19,00, povratek iz Ljubnegd ob 6,08 (obratuje samo ob delavnikih). Za progo Šmartno ob Paki—Nazarje odh. 14,20, povratek ob 16,20. »SAP Celje« Nedeljska zdravstvena dežurna službi Dne 21. januarja, tov. dr. Bitenc Maks. Cankarjeva ul. 11. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne dé, pondeljka do S. ure zjutraj. i MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, dne 23. jan. ob 20. J. N. Nestory: »UTOPLJENCA«. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Glasba: Ciril Rakuša. Premiei-a. Petek, dne 26. jan. ob 20: J. N.Nestory: »UTOPLJENCA«. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Glasba: Ciril Rakuša. Repriza. Predprodaja vstopnic v soboto, dne 20., v ponedeljek 22., v sredo 24. in v četrtek 25. jarftiarja od 16. do 18. ure. ter dve uri pred pričetkom predstave. MOŠTVENI BRZOTURNIR SINDI- KALNIH AKTIVOV V nedeljo 28. januarja bo v novem šahov- skem domu (Dom OF) veliki moštveni br- zoturnir. Začetek ob 14. uri. žrebanje bo že dopoldne, takoj po otvoritvi šahovskega do- ma. Vabimo vse šahovske aktive sindikalnih podružnic mesta Celja, da prijavijo moštva po 6 igralcev (močnejši aktivi lahko prija- vijo po več moštev) pripravljalnemu odboru Okiajnega šahovskega odbora v roke tov. Godniku, urarju v Stanetovi ulici do četrtka 2Z. januarja. PLANINCI POZOR! Planinsko društvo Celje javlja smučarjen^ in planincem, da bo dom na Korošici sice« odprt, a samo delno oskrbovan. Pred 15^ februarjem odsvetujemo dostop z bistriške strani. PRODAM dolgo, nizko knjižno omaro, oval- no mizo, dva fotelja, trodelne zimnice. Delna zamenjava s posteljnim vložkom. Nadalje trioglato mizo, klop in dva stola* Vse iz trdega lesa.. Naslov v upravi. PRODAM globok otroški voziček. Naslov v upravi. . Dr. Bitenc Maks, se je preselil v Cankarjevo ulico štev. 11, kjer ordinira vsak dan od 11,30 do 12,30 SOLIDEN železničar išče sobo, gre tudi kot sostanovalec, v mestu ali okolici Celja. Ponudbe na naslov: Dobnik, vozopisec, postaja Celje. GREM za hišnika, vrat?rja, čuvaja ali bi opravljal druga lažja hišna dela. Naslov v upravi. V PETEK 12. t. m. sem izgubil svetlorjavo aktovko od kavarne do Mariborske ceste. Najditelja prosim, da jo odda v upravi »Savinjskega vestnika«. PRODAM dobro ohranjeno klavirsko har- moniko, 80 basov, nemška znamka, naslov Resnik, Savinjsko nabrežje 8/II Celje. VISOKO NAGRADO prejme izsleditelj mo- škega kolesa »Diamant« št. okvirja 898516, tablica 11385,8-13. Javiti »Jugoreklam« Celje. Našli so se novi čevlji v aktovki v šmarjeu. dne 10 1. 1951. Vprašati, Zupane Smarjeta.^ PRODAM harmaniko-dvovrstno. Naslov v upravi. IŠĆEM mesto gospodinje ali hišnice v Celju, Mariboru ali v Ljubljani. Grem tudi k samostojnemu vdovcu za gospodinjo. Imam 131etno hčer, dijakinjo. IZGUBIL sem dne 15. 1. zvečer verigo od ■ kolesa, od Hudinjskega mostu do ćrepin- ška. Najditelj naj jo odda na omenjeni naslov. PREVAJAM in sestavljam angleška pisma p« dogeveru. Naslev v upravi. ^ IŠČEM brivskega pomočnika z mojstrskim izpitom, naslov pri »Jugoreklam« Celje pod šifro »Brivski pomočnik«. ZAMENJAM šivalni stroj in oblačilne pred- mete za 700—1.000 prm. dobre zemljo. Po- nudbe na upravo. PRODAM ženski šivalni stroj znamke »Neu- man« (srednji) Naslov v upravi. PREKLICUJEM izgubljeno dijaško knjižico (reg. štev. 7), na ime Knez Tomislav. K tričlanski družini se za takojšen nastop sprejme pridna in poštena gospodinjska pomočnica. Naslov v upravi. Kakor se na tehničnem polju razvija že- leznica, elektrika in radio tako se razvija mednarodni jezik — esperanto, po . vsem svetu. Udeležite se tečaja, ki bo v pone- deljek dne 22. januarja v Obrtnem domu, s pričetkom ob 18. uri. (Vhod Vodnikova) OPAZOVANA je bila moška oseba, ki je od- nesla dne 15. I. od ljubljanskega vlaka ob 4.30 dva kovčka, last revnega dijaka. Dotičnega prosim, da kovčke vrne na na- slov, ki je označen v kovčku ali v upravo »Savinjskega vestnika«. PRODAM pisalni stroj. Naslov v upravi. KNJIGOVODKINJA z večletno prakso iz- urjena strojepiska, veiča tudi ostalih pis. del išče takojšnje zaposUtve. Naslov v upravi lista. SPREJMEM brivskega pomočnika. Grobelnik Riko, frizer, Celje. ZAMENJAM tarok za marjaš karte. Naslov A. Z. Kersnikova 12, pritličje. PROGLAŠAM za neveljavno potrdilo sta- rinarne štev. K 660 VIII, na im» KimeJ Fanika,