10. številka. Ljubljana, v sredi 14. januvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 115 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 21 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rjkopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalnega gromovnika jeza in strah. V dveh člankih, v Boboto in v ponedeljek, so bile otrobe, ki jih je dr. Šusteršič prodajal na shoda v Ribnici, korenito pojasnjene. Ravno tako sirokoustni, kakor praznoglavi dr. Šusteršič jo je skupil, da bo pomnil, kajti v teh člankih je bilo temeljito in prepričevalno dokazano njegovo politično šarlatanstvo. V svojem ribniškem govoru pa je dr. Šusteršič povedal Še nekaj reči, ki sicer niso važne niti pomembne, ki pa zaslužijo, da se pri njih nekoliko pomudimo, ker so značilne za klerikalno stranko. Ves ŠusterŠičev govor je pre šinjen nekega srda. Govoril je jezno — a vzrok tej jezi je cesarska naredba, s katero se dovoljuje pobiranje deželnih naklad tudi za leto 1903 in 6 katero so bile pokopane vse nadeje klerikalne stranke na zmago njihove obstrukcije. Dne 30. decembra leta 1901. je sklenil deželni zbor: »V pokritje primankljajev pri deželnem zakladu, naj se pobirajo od 1. januvarja leta 1902. do onega časa, ko se deželni proračun za leto 1902. končnove-: javno določi, sledeče deželne naklade« i. t. d. S tem sklepom, je deželni odbor dobil pooblastilo, pobirati deželne naklade, d o k 1 e r ne bo proračun za 1. 190 2. končno veljavno določen. Mi smo ta sklep tolmačili tako, da je v njem obseženo pooblastilo neomejeno, dokler se defir tivni proračun ne odobri. Tega mnenja so bili tudi klerikalci sami. Ker pa so sprevideli, da bi deželni odbor vsled tega lahko celih sest let vodil deželno upravo brez deželnega zbora in bi torej njihova obstrukcija popolnoma v vodo padla, so nakrat začeli gorenji sklep drugače tolmačiti. Rekli so, da je s tem sklepom deželni odbor samo do konca 1. 190 2. pooblaščen, pobirati doklade. Ker ima to tolmačenje vsled besedila deželnozborskega sklepa mnogo zase, so klerikalci trdno upali, da bo deta deželnozborska večina in vlada koncem decembra primorani, pred klerikalno obstrukcijo kapitulirati. Prevarili pa so se kruto. Dr. Šu-steršičevi računi so bili napačni. Ni prišlo do kapitulacije, pač pa je izšla cesarska naredba, s katero se deželni odbor pooblašča pobirati tudi 1. 190 3. vse deželne naklade. In ker taka naredba lahko vsako leto izide, so klerikalci zopet tam, kjer so bili prej, ker je sedaj zopet mogoče celih šest let vladati, ne da bi se sklical deželni zbor. To pa je nekaj, česar se po vsi pravici klerikalna stranka boji, zakaj, če bi šest let izostajale deželne podpore, če bi cestni odbori šest let ne mogli pobirati doklad in bi vsled tega ceste razpadle — potem bi se znalo zgoditi, da bi o-škodovani kmetje s poleni sli nad svoje zapeljivce in z biči napodili dr. Šusteršiča in njegove tovariše. Zato pa se je dr. Šusteršič na ribniškem shodu z divjo jezo zaganjal v omenjeno cesarsko naredbo. In ker je naravno, da je ta cesarska naredba marsikomu odprla oči ter marsikoga prepričala, kako brezupna in bedasta je klerikalna obstrukcija, je dr. Šusteršič posegel po najsmešnejšem sredstvu, da bi kolikor možno izbrisal vtis te cesarske naredbe. Možiček je z velikim' patosom oznanjal, da ta cesarska naredba ni — zakonita. Oj, ti ljuba ribniška nedolžnost, ki se daš pitati s takimi otrobi! P rovi-zoriČno pobiranje deželnih naklad se že od nekdaj dovoljuje s cesarskimi na* j r e d b a m i. Takih naredb je bilo izdanih že na tucate in niti najslav- nejšim pravnikom ni prišlo na misel, dvomiti o njih zakonitosti. Kakor se pomaga državi, če državni zbor ne dovoli proračuna, tako se pomaga tudi deželi in pomagalo se ji bo tudi v naprej, ker se deželna uprava ne sme niti za dan ustaviti, če deželni zbor neče, ali vsled obstrukcije ne more storiti svoje dolžnosti, potem ne preostane druzega nič, kakor poteči po izrednih sredstvih. Sicer pa, če je dr. Šusteršič tako prepričan, da je cesarska naredba nezakonita, zakaj ne svetuje svojim pristašem, naj deželnih naklad neplačajo? Nezakonitih doklad ni nihče dolžan plačati! Toda dr. Šusteršič ni pozval klerikalcev, naj doklad ne plačajo in jih tudi ne bo, ker ve, da bi s tem le svoje pristaše spravil v nesrečo, ker dobro ve, da je cesarska naredba popolnoma zakonita. Dvomil je o zakonitosti te naredbe, samo da prikrije silni fiasko svoje obstrukcije. Poraz te obstrukcije je tudi v resnici vprav strašen in Šusteršič je moral napeti vse sile, da je svojim pristašem delal pogum. Kako ponosni so bili klerikalci začetkom obstrukcije na svoje poslance! Sedaj pa jih je že obšel pravi »Katzen-jammer«, ker na svojih telesih čutijo posledice obstrukcije, tako bridko, da so se že začeli puntati. Na vso moč, z največjim bombastom je delal dr. Šusteršič svojim pristašem korajžo, in jim hvalil obstrukcijo — a kaj zaležejo te besede, ko pa revoltiraj o njegovi somišljeniki, kakor se kaže v Metliki, kjer hoče klerikalni cestni odbor odstopiti, ker vsled obstrukcije ne more izpolnjevati svojih nalog in se boji klerikalnega kmeta! Pa tudi v vodstvu klerikalne stranke mora hudo vreti. Sicer je dr. Šusteršič na ribniškem shodu zatrjeval, da vlada v klerikalnih vrstah »v zorna slog a«, ali ta sloga mora biti že preklicano klavrna, ker veliko privlačno silo na naročnike in ko je on nehal pisati v »Glasnik«, je tudi list moral umreti. Več pisateljev, ki so bili sotrudniki tega lista, je par desetletij kasneje pisalo v »Ljubljanski Zvon«, ko se je ta ustanovil. Leta 1870. pa je začel izdajati Stritar na Dunaju »Zvon«; zlasti prva dva letnika je napisal večjidelj sam, glavni sotrudnik mu je bil prvo leto Levstik, a kasneje Jurčič. Deset let pozneje pa se je »Zvon« preselil v Ljubljano; in zdaj se je začela za slovensko slovstvo jasna doba, ko se je začela razcvitati naša literatura, in je »Zvonov« glas vabljivo donel po slovenskih dobravah z klikom »Vivos voco«. Leto 1870. se more smatrati tudi kot ustanovno leto »Ljubljanskega Zvona«, saj imel je isti program na Dunaju kot v Ljub* Ijani, in Stritar je bil tudi takoj sprva napisan med izdajatelje lista. Smer listu je ostala do danes ista, spreminjale so se seveda v letih razne umetniške struje, a »Zvon« je ostal zvest načelom prave lepote in umetnosti. Zabeležiti pa nam je v razvoju »Ljubljanskega Zvona« dve perijodi, se je Šusteršiču zdelo potrebno na istem shodu klicati: »Kdor ne more prenesti našega nastopa, ta naj odloži mandat in ljudstvo si bo izbralo druzega zastopnika. Če bi bila sloga med klerikalci vzorna, bi Šusteršiču pač ne bilo treba, dajati take migljaje s polenom svojim poslanskim tovarišem. Če se iz kake stranke že javno začne tako streljati na lastne poslance, potem morajo biti razmere že skrajno napete, potem mora »vzorna sloga« že pokati na vseh koncih. In do tega tudi pride, kajti narod na deželi je presiromašen in preveč potreben deželnega zbora, da bi mogel dolgo prenašati gospodarsko škodo, ki mujo p r o -vzroča klerikalna obstrukcija. Naj klerikalci le še nekaj časa nadaljujejo obstrukcijo, in videli bodo, kako jim zagode kmetski narod. Konj je prenašal, da ga je Rib-ničan stradati učil, toliko časa je to prenašal, da je poginil, katoliški Rib-ničan dr. Šusteršič pa se prepriča, da kranjski kmet nima toliko potrpežljivosti, kakor oni konj. 25letnica srbske neodvisnosti. Dne 11. t. m. se je praznovalo na najsijajnejši način zavzetje mesta Niša, sedanje druge prestolnice Srbije. Tedaj Milan še knez se je po padu Plevne ohrabril, napovedal Turkom vojsko, prestopil dosedanjo mejo, si osvojil Niš ter prodiral dalje proti Mitrovici. Faktično so tedaj ruske zmage odločile usodo Srbije in evropske vlade so pri sklepanju mirovnih pogojev proglasile Srbijo za neodvisno ter ji razširile nekoliko meje. Meseca novembra 1879. se je srbska skupščina prvikrat sestala v v Nišu, kjer še redno dandanes zboruje. Rusija si je svesta takratne svoje odločilne vloge, a tudi Srbija ji to ki se bolj ostro, seveda nikakor nej bistveno ločita druga od druge; to je « prva doba nekako do srede prejšnjega desetletja in druga doba, segajoča do danes, ko so se pojavili no-vostrujarji, a takoj zopet utihnili, zapuščajoč zastavo naturalizma, in so zavladale umetniške struje, ne vezoče se na druga posebna načela, kakor edino na ona, ki so vklesana od nekdaj kot znak prave umetnosti. Prišle so na površje vse umetniške struje, od romantike do simbolizma, postal je vsakdo umetnik, pa naj je pristaš te ali one smeri, ako piše v istini umetniško, ako je kot individualist zdrava, nova moč v našem leposlovju V prvi dobi razvoja »Ljubljanskega Zvona« je prevladovala pri nas še najbolj idealistična smer; na njeno zastavo so prisegali vsi drugi, razen nekaterih sotrudnikov v »Zvonu«. To je bil v prvi vrsti Jan. Trdina, ki je pisal svoje bajke in narodne pravljice v popolnoma realističnem tonu in v tako klenem, živem slovenskem jeziku, kot ga ni rabil pri nas še niti eden pisatelj. Milieu njegovih povesti je bil res slovenski, specialno belokranjski; pokazal nam je slovenski hvaležno priznava. To seje pokazalo na posebno prisrčni način pri ravnokar završeni slavnosti v Nišu. Car Nikolaj II. je poslal kralju Aleksandru nastopno brzojavko v Niš: »Povodom pomenljive 25letnice osvoboditve trdnjava in mesta Niša, pri kateri priliki so se srbske oborožene sile pokrile z najsijajnejšimi uspehi v rusko-turški vojni od leta 1877. in 1878., mi je zelo prijetno izraziti Vašemu Veličanstvu svoje najodkrito« srčnejše čestitke za nadaljni procvit srbske armade, ki naj bi služila mirnemu razvoju in napredku. Rusiji sorodnemu srbskemu narodu«. Kralj Aleksander je brzojavno odgovoril: »Globoko ganjen vsled srčne čestitke, ki mi jo je poslalo Vaše Veličanstvo povodom slavljenja današnjega zvišenega dneva, se požurim Vašemu Veličanstvu'izreči svojo najtoplejšo zahvalo za krasne želje, ki jih prinaša Vaše Veličanstvo moji dragi armadi in mojemu narodu. Istočasno zagotavljam Vaše Veličanstvo, da gojim najtoplejše želje za srečo in blagostanje Vašega Veličanstva, kakor tudi za slavo in veličino Vaše junaške armade in Vašega naroda«. Slavnost, kateri je prisostvoval dvor in cela vlada, se je začela z mašo zadušnico za kralja Milana in za padle v turško-ruski vojni. Škof Nvkanor je blagoslovil mesto, kjer se postavi spomenik kralju Milanu in vojakom. ki so padli pri zavzetju Niša. Pri svečanem sprejemu so se razdelili vsem članom Markovićevega kabineta visoki redovi. Pri banketu je slavil župan Mi-lanovič spomin kralja Milana ter napil kraljevi dvojici. Kralj je odgovoril s patrijotičnim govorom, ki ga je zaključil: »Da se slavnost oveko-veči z vidnim znakom, podariva s kraljico v spomin pokojnega kralja Milana 80.000 frankov za ustanovitev bolnišnice, v kateri ne bodo dobili zavetje samo bolniki iz novo osvobojenih krajev, temuč individuvalizem, seveda popolnoma drugače, kakor Koder, ki je znal opisovati samo, kako se pridušajo gorenjski rovtarji. Pristaš realistov je bil seveda tudi Krsnik, a pri njem je igral tudi še idealizem precejšnjo vlogo. Sedanji pisatelji, kot sem omenil, niso pripadniki določne in ostro ločene struje. Te sedaj več ne poznamo; nam je na srcu edino zdrava umetnost, le da more pisatelj kot individualist res ustvariti nekaj resnično lepega. Mi tudi ne pričakujemo in nočemo, da bi se oprijeli vsi pisatelji ene in iste struje; katera se bolj prilega njihovi naravi, to si bodo izbrali. Naši pesniki so bili doslej večjidelj idealisti, le Aškerc je delal tu kot realist častno izjemo. Drugi pesniki so bili sicer prepričanja, da se realizem ne da obleči v lepo pesniško formo, a Aškerc je z izgledom pokazal, da pravi umetnik v tem oziru ne pozna mej. Pesniški del v lanskem letniku »Ljubljanskega Zvona« je jako bogat in mnogovrsten; v celem se nam predstavlja okrog 15 pesnikov s svojimi bolj ali manj dovršenimi proiz- LISTEK. „Ljubljanski Zvon". 1902. i. Časopisje kakega naroda, naha-jajočega se na visoki stopinji razvoja, priča o njegovem napredku, priča o tem, kako mogočno se je že dotični narod popel na lestvici svetske omike. Vsi evropski civilizovani narodi imajo bogato, razsežno časopisje, ki se nanaša na vse stroke modernega življenja. Zato imajo n. pr. Nemci vso silo listov, za vsako stroko posebno glasilo, in to jim je tudi lahko mogoče vBled ogromnega njihovega števila. Pri nas Slovencih mora biti v tem oziru seveda drugače; naš narod je majhen, in gledati moramo, da po svojih močeh, z neznatnimi sredstvi ustvarimo nekaj, kar odgovarja našemu številu, kar je zgovoren znak našega malega, a v civilizaciji ne zastajajočega naroda. Ko so drugi narodi spričo ugodnejših političnih razmer dosegli že precejšnjo stopinjo popolnosti, smo se Slovenci šele počasi jeli buditi iz na- rodnega spanja. Osnovali smo časo pise, ki so odgovarjali najvitalnejšim potrebam našim, in iz tega tako skromnega početka se je v teku nekaj nad pol stoletja razvilo do danes časopisje, pričajoče o našem kulturnem razvoju, o našem napredku na vseh posvetnih poljih. Izmed naših listov je gotovo »Ljubljanski Zvon«, kot mesečnik za prosveto in knji-| ževnost, najzgovornejši dokaz o tem, v kakšnem stadiju se že nahaja kultura našega naroda, kake sledove je pustilo pri nas moderno gibanje. Kot prvi temelj naši lepi knjigi je smatrati »Čebelico«, ki je začela že izhajati pred 1. 1840. pod uredništvom Kastelčevim, in kjer je objavljal še Prešeren glasove svoje Muze. Bil je to nekakšen pesniški almanah, saj se v »Čebelici« ni gojilo niti leposlovje v nevezani besedi, kaj šele znanstvo! No, »Čebelica« je kmalu nehala izhajati, a leta 1859. je ustanovil prof. Janežič v Celovcu »Glasnik«, okolo katerega so se zbrali vsi naši tedanji pisatelji. Kot eden prvih se je oglasil Jurčič in ostal ves čas, kar je izhajal »Glasnik«, glavna moč pri listu; njegove zanimive, realistično pisane povesti so imele tudi tuđi taki onstran sedanjih naših mej.a Nadalje je povdarjal kralj, da so bili vsi Obrenoviei za mirno reševanje pravične srbske Btvari, ki so le potem segli po orožju ako so bili k temu primorani. Ako pa bi prišla ura, da bi bilo treba braniti z orožjem lastno stvar, ne dvomi, da bo našla vse Srbe edine in pripravljene, iti ž njim v boj za osvoboditev zatiranih bratov. Zadnje besede se splošno tolmačijo tako, da je mislil kralj na osvoboditev Srbov v Macedoniji in Stari Srbiji, kar je vzbujalo viharno navdušenje. Tirolska avtonomija. Na Tirolskem živahno zasledu jejo tek nemško-čeških spravnih kon ferenc, ker si obetajo, da se bo isti sistem dal prilagoditi tudi na njihovo avtonomijo. In ravno iste nemške stranke, ki so že v naprej vložile svoj veto, da se nemško-češka po gajanja ne smejo nikdar obrniti tudi na Štajersko, javno pritrjujejo itali janskim in angleškim primeram na Tirolskem. Sicer na Tirolskem vpra sanje o avtononomni in državni upravi potom okrožij ni novo. Že dne 29. novembra 1868. je izšel za Tirolsko deželni zakon o okrajnih zastopih, in poznejši zakon iz leta 1871. je določal celo naravnost združitev okrajnih zastopov v skupni okrožni zastop. Zakona pa se nista sprejela ter se niso niti okrajni niti okrožni zastopi aktivirali. Ko so se leta 1890. pričela pogajanja glede avto nomije so se zopet spomnili teh zakonov ter se je predlagalo naj se ustanovi za Italijane v Tridentu okrožni zastop z okrožni odborom, kateremu bi se izročili gotovi posli iz dežel nega zbora, ki se tičejo samo i tali janskih pokrajin. Takemu okrajnemu zastopu naj bi se prepustil tudi del deželnih dohodkov. Skupni deželni zbor za gotove zadeve obeh deželnih pokrajin pa bi naj še nadalje obstal. Ta predlog pa ni dobil večine v odseku ter je ostal pokopan Sedaj pa se vendar kažejo Italijani pripravljene, o istem zopet razprav ljati. Nemško-italijanska zadeva na Tirolskem ima za štajerske razmere mnogo več sličnosti kot nemško-češka, zato pa Slovenci le želimo, da bi se kmalu rešila, ker se lahko potem sklicujemo na posledice. Madjarske sanjarije. Madjarski publicist P Hoitsk y se bavi z vprašanjem, kako in kam je po naravi prisojeno Ogrski, da se razširi. In skromen kakor je sploh ta avarski narod, ne zahteva nič več za bodočo veliko Ogrsko, kakor Dalmacijo, Bosno, Srbijo, Bolgarijo in in pokrajine ob spodnji Donavi do Črnega morja. Da se to doseže, zve-zati se morajo Madjari z Grki in vodi: Kakor je razvideti, je bilo uredniku na razpolago mnogo pesniškega blaga, kjer je lahko izbiral; zakaj vkljub veliki mnogovrstnosti je pre vesni del pesmi v »Ljubljanskem Zvonu« tako izbran in dostojen po obliki ter nežnosti čuvstev, da nad-kriljuje daleko prejšnje letnike. Res je, da se, sodeč po sedanjih pesmih, ni pojavil noben veliki genij, a mnogi izmed teh pesnikov so prav lepi talenti, od katerih nam je še mnogo pričakovati. Med pesniki prvakuje seveda A. Aškerc. Očitalo se mu je že, da je nastopila v njegovem pesniškem razvoju neke vrste stagnacija, ali kdor pregleda njegove poezije v lanskem »Zvonu«, vidi, da je to očitanje ne opravičeno. V krasnem ciklu »Rapsodije bolgarskega goslarja«, je pokazal tolik zanos in toliko moč svojega epskega genrea, da se more sklepati z gotovostjo, da še daleko ni izčr pano vrelo njegove pesniške sile. Ne more se sicer trditi, da bi se bilo kaj znatno razširilo obzorje njegovih idej, ali to se ne more niti zahtevati, ker Aškerc ni filozofski pesnik, temveč epik najčistejšega kova. To je poka zalo vse njegovo dosedanje pesniško stvarjanje, in to se vidi najlepše tudi Rumuni. Dokler pa se ne bo obseg Madjarije na ta način razširil — pravi omenjeni sanjač — ne bo prišel narod do stalnega miru. Škoda le, da manjkajo Madjarom razun velike domišljije vsi pogoji za razširje vanje: politična zrelost in denar Politične vesti. — Spravne konference so zopet obtičale. Včeraj je bil napovedan raz-t£;>v( r čeških udetežnikov konference z ministrskim predsednikom Kor-berjem. Razgovor pa se je preložil, vsled česar je tudi nedoločeno, kdaj se bodo konference nadaljevale. — Zakaj se Nemčija zadolžuje? Včeraj se je otvoril pruski dež. zbor s prestdnim govorom, v katerem se toži o neugodnem finančnem položaju, a tudi pove, da porabi državna vlada velike svote v obrambo nem-štva v vzhodnih (polskih) pokrajinah. V teh pokrajinah se namerava srednjim in nižjim uradnikom ter Ijud-skošolskim učiteljem dovoliti posebna doklada. Seveda le za germanizacijo, agitacijo in denunetacijo. — O razmerah v Južni Afriki je poročal na nekem burskem shodu v Pretoriji pastor Hoiius, ki je prepotoval ravnokar deželo. Obiskal je trideset konct-tracijakih taborov, v katerih je našel do 30 000 ljudi. Pre-tresi|ivo je njegovo poročilo, da živi dandanes v Transvaalu nad 2000 vdov in n*d 4000 sirot, večinoma v najhujši bedi. — Kako sodi nemški cesar o novt-m nemškem carinskem tarifu, p« kazal je najbolje s tem, da je odklonil odlikov nje onih državnih uradnikov, ki mu jih je predlagal državni kancelar B il l o w kot posebno zaslužne, da se je tarif sklenil Vsled teg* je tudi BQ!ow odklonil knežji naslov, ker mu ga je hotel cesar le zato podeliti, ker je stri obstrukcijo 5.1 »cin h demokratov. — Francoska zbornica se je včeraj zopet sestala Najprej se je vršila vohtev predsedništva ter je bil Bour-geois zopet izvoljen. — Iz Maroka prihajajo vedno resne|ša poročila. Položaj je zelo opa-sen Evropejci se boje vsak hip napadov ter zapuščajo deželo. Vršil se je zopet boj med sultanovimi in pre-tendentovimi četami ter je sultan podlegel Med Francosko in Špansko se je sklenil dogovor, ki je naperjen proti Angliji glede Maroka. — Ruski državni proračun za leto 1903 izkazuje rednih prejemkov 1897,032678 rubljev, rednih izdatkov 1880 405 220 rubljev, prebitek znaša tedaj 16,627.449 rubljev. Izvenredni dohodki znašajo 174,634 794 rubljev, izdatki 191262 243 rubljev. Za vojno in mornarico se zahteva 445,555.047 rubljev, za šolstvo pa 39 214 985 rubljev. — O macedonskem vprašanju je govoril na shodu v Sofiji predsednik v iii»-hcovem že imenovanem ciklu. Iz socialnega pesnika je postal tu Aškerc eminentno pesnik jugoslovanske raje, plastičen slikar njihovih borb in muk; ne kliče na boj zoper nasilnega trinoga, temveč z vernim in pretresljivim opisovanjem posa meznih krutih scen skuša obuditi milosrčje v srcu kulturne Evrope. Nočem tu navajati posameznih prizorov in slik, ker bi to predaleč zavedlo, povdarjam le, da so mnoga mesta risana s tako plastiko, kakršne je zmožen le pravi mojster. Verzi so močni, doneči, kakor bi padalo kladivo ob nakovalo. Najkrasnejši celega cikla se mi zde oni deli. kjer opisuje Aškerc pogorje Balkan; kot personificiran gorostas se dviga pred našimi očmi, mračen in silen, kot da ima pravkar bruhniti z vso silo na trinoga . . . Razen tega cikla se nahaja v lanskem letniku še več drugih Aškerčevih pesmi; omenjam zlasti balado »Poslednja deputacija«. Romanca »Kinžal« pa se mi zdi razbli njena; tu pogrešamo one epske krat* koče in jedrnatosti, ki je glavni znak Aškerčeve Muze prejšnjih let, ko ni bil samo noben verz, temveč celo nobena beseda odveč. Preidem k ostalim pesnikom. O. makedonskega odseka, Mihailov-s k i, ko se je vrnil s svojega potovanja po celi Evropi, Priporočal je Macedonoem, naj se za sedaj mirno zadrže, ker tako žele vse velesile in da se te prepričajo, ali so sploh reforme mirnim potom izvedljive. Po njegovem prepričanju zadržuje Nemčija reforme in Rusija naj se ne obrača v tem oziru v Carigrad, te-muč v Berolin, kjer sedi drugi sultan. Dopisi. Iz Sele. V »Slovencu« z dne 9. t. m. se je zljubilo gospodu Beštru, bivšemu kaplanu v Kostanjevici, obelodaniti neki dopis iz Selc. Omeniti moram v prvi vrsti, da nisem jaz pisatelj dotičnih člankov v »Narodu« in bi se tedaj zato ne zmenil, ako bi g. Bešter ne bil ves svoj dopis nekako na mojo osebo adresiral. Torej hočem s par vrsticami temu prepirljivemu gospodu odgovoriti. Kar se je v seji 20 novembra pr. 1. sklepalo, je meni in vsem odbornikom dobro znano (samo konstatirati mo ram tukaj, da dopisnik v »Narodu« ni bil zadosti o stvari poučen.) V zadevi trirazrednice v Selcih je že pred 3 letmi obč. odbor in krajni šolski svet sklepal, tedaj sedaj ni šlo več za to. Vsled poziva c. kr. okrajnega šolskega sveta se je v navedeni seji 20. novembra samo o tem razpravljalo in sklepalo, ali je občinski odbor za to, da bi se uvedel v tretjem razredu celodnevni pouk, v slučaj u, ako se trirazrednica ustanovi. Kaj se je sklenilo, je znano. Glede Vašega privatnega življenja kot dijak in kot duhovnik pa iz mojih ust niste slišali nikdar kaj žaljivega, kaj neresničnega, kajti to ni moja navada. Ako pa kaj veste, pridite na dan. Rddi Vašega shoda na Jamniku sem resnico govoril, in kar sem govoril, pri tem ostanem. Ne morda kaka ženska, ampak pošteni mož je slišal, kaj ste govorili. Vi ste sklicali, oziroma povabili ljudi po hišah na Jamniku, da naj pridejo v Mohorjevo hišo, da imate nekaj važnega povedati. To ni bil shod v pravem pomenu besede, ampak zakotni shod. Pri tej priliki ste ljudem neresnico povedali, tedaj vedoma ali nevedoma lagali. Da je imel ta shod namen, ljudi proti obč. odboru z neresničnimi poročili nahujskati, to je jasno. Imenoval sem Vas radi tega lažnika ter Vas pozval, da me tožite. Pri tem ostanem! Jaz sem Vam na razpolago! Fr. Šliber. Kostanjeviška graščina. (Dalje.) Na Nemškem je država nakupovala posestva, ki niso mogla več gospodariti. To je storila že prej, predenj je začela stem boj proti Poljakom na Nemškem. Po svojih uradnikih-ekono-mih je delala iz nakupljenih velepose-stev večje kmetije, „Rentengiiter". Kupo-valci so ji plačevali kupovine v manj- Zupančič je zastopan z dvema pesmima; nista sicer njegovi najboljši, vendar sta lepi. Mlajši pesniki so zastopani večjidelj jako dobro in njihova dela obetajo, da bodo še na čast naši knjigi. To so po večini sami liriki, čist epik ni nobeden. Ona solzna sentimalnost, ki je strašila prejšnja leta v pesmih začetnikov, je izginila, le erotike nahajamo še preveč. Gotovo nudi ljubezen lepe motive lirikom, a ti mladi pesniki naj se vendar malo vzro v življenje, in našli bodo modernejših in primernejših snovi. Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) VIII. Poteklo je nekaj mesecev. Tovariš, kaplan Janez, me je pregovoril, da sem mu pomagal pri njegovi gospodarski organizaciji. Natovoril mi je knjigovodstvo pri posojilnici. O knjigovodstvu sicer nisem ničesar umel, a kaplan Janez me je tolažil, češ, da že pojde in da ni tako hudo. Sčasoma sem se vdelal in tudi zasledil velike pomote v knjigah. Ljudem se je dostikrat napačno zaračunalo. Dolžniki so preveč plačali obresti, vlagatelji so na obrestih pre- ših zneskih kakor davke. Nastale so nove vasi, nove šole, cerkve. Vse to je dosti dela stalo in tudi denarja. Ali kmej je čudna stvar, on vse plača, le Časa se mu mora dati, da si polagoma od ust odtrga. Država lahko čaka, da ta počasen človek plaća. A ne bo dolgo in plačal bo in država dobi iz njegove hiše dobrega davkoplačevalca, trdnega rekruta, dobrega uradnika in duhovnika. Na Nemškem, dasi tam zavzemlja industrija prvo mesto, upošteva se prav resnobno kmetija in tam velja nauk najodličiiejsega zdajšnjega pisatelja v kmetijstvu, Sering-a, ki piše: es gibt iiberkaupt keine \virschaftliche Thiitig-keit, vvelehe fiir die socialen Verbiilt-nisse eiues Landes \vichtiger und fol-genreicher wiire, als die Vertheilung des Gruiideigentums. Ali isti pisatelj tudi najde, da se spreminja povsod kmetija tako, da se gospodarstvo na veleposestvu v manjša gospodarstva razbija, da delavec kmet postaja, da si tudi manjši. Naša država ima nekaj velepo-sestnega sveta v verskem skladu. Kako lepo in koristilo bi bilo, ako bi ta država n. pr. kostanjeviško veleposestvo dala kmetom, da bi ga, kar ga ni velike hoste, razparcelirala ter kupovine, držeča jih nizko, izterjavala po davkarijah in v obrokih, ki bi uzmogočili plačilo brez škode. Zemljemerce ima v svoji službi; če ga nima naj, si naroči iz rajha uradnika, ki je delaven pri stvaritvi nemških rentnih posestev, da ta ves poljedelski svet te grajščine pametno razvrsti, da pomaga kmetom posamezne manjše kmetije stvarjati. Denar izterjati, spraviti, to znajo tudi naše davkarije. Z malo stroškov bi se dalo doseči in država bi dobila za duhovensko koritce precejšnje svoto in vstala bi državi še velika bosta. Dosti hoste ni prodati. Naš kmet je vandal glede hoste. Prodati les trgovcem tudi ne gre, ker mora ta bosta ostati kot zaloga za širši krog kmetij. Dolenjska mora prešičjorejo negovati. S konji ni nič, z govedi malo, je prekisla krma. Z vinom tudi ne bo dolgo kaj prida. Ameriška trta je plodna, proizvajanje boljšega vina po svetu je veliko, naša dolenjska vina sčasoma ne bodo plačala stroškov. S čem kuriti? Druge hoste ob Krki, Savi so precej gole. Premog je predrag in preoddaljen. Nekaj ga je bližje, pa ni dober. Šote in dobre je nekaj ob Krki, na Golem. To imajo Kartajzi v rokah. Petrolej je drag za kurjavo. Ako država to hosto proda, ali le les trgovcem, ima revolucijo v tej ravnini. Treba bi bilo potem vse kmete v tej ravnini postreljati. Ne šalimo se. V tem oziru tvegajo ti kmeti svoje življenje. Do Save doli nimajo host. Ob vznožju Gorijancev je v kmetski lasti nekaj leščevine, kostanjevine. Auerspergove hoste od Svibarjevega turna (Thurm am Hardt) so prazne. V slabih časih, kakor so zdaj, prodajajo naši kmeti svoje hoste, da trgovci za palice šipajo les in nekaj ga porabijo za kolje v vinogradih. Št. jernejski farani že govorijo, ker se jim je vzela Pleterska hosta, da se bo jedenkrat v Pleterjih zasvitalo. — To menda vendar že naši agrarci v poljedelskem ministrstvu vedo, da so se zaradi hoste že grdo krvave bitke bile. Kaj tudi ta kmet započeti boce? Nič nastelje, nič drv! Zima je trda na tem krškem polju; škripa. Seveda postreljati to kmetsko zalego, je najkrajše, potem dati menihe v kostanjeviški grad, ti si bodo že nove ljudi pripravili. Naši državni poslanci, pravoslavni in brez-verni, naj pri vladi potrkajo in stvar tako rešijo, da država kmetom razproda malo dobili — a kaplan Janez je stvar znal kaj nedolžno pojasniti. Sicer se me je časih polastil sum, da ima kaplan Janez za svoje razmere prevelike dohodke, a preiskoval nisem, kje da jih dobiva. Prišel sem že na stališče : Ne pihaj, kar te ne peče. Zavedal sem se sicer, da to stališče v mojem položaju ni moralno, a vendar se nisem hotel premakniti z njega. Z gospo Heleno nisem skoraj nikdar prišel v dotiko. Na izpoved je hodila h kaplanu Janezu, o meni pa je vobče jako laskavo govorila, dasi pri prebi valstvu zaradi rezkih svojih propovedij nisem bil priljubljen. Kar iznenada sem dobil naslednje ] pismo : .....30. avgusta 1895. Velečastni gospod kaplan! Upam, da ste pozabili moje grožnje, kakor sem jaz pozabila Vaša žaljenja. Sicer pa mi morate priznati, da nisem na noben način skušala poklicati Vam v spomin, kar se je zgodilo: preteklost je za naju oba mrtva. Čula sem, da ste večkrat nagla-Šali, da sem že 45 let stara. Res je! Žena, ki ima s 45 leti še kaj srca, je mora iztrgati iz prsi. Žal — čutim, da najino znanstvo ne ostane brez posledic. To je nesreča, a najina čast zahteva, da se glede te nesreče porazumeva. ta svet, največjo hosto sama obdrži, ali pa v večih kosih po več sto oralov našim občinam proda, pa bo za državo in našega dol. poljanca najboljše. (Dalje prih.) Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 13. januvarja. Predseduje župan Ivan Hribar, Obč. svet. Fran Te rdi na je naznanil županu pismeno, da je vsled dolgotrajna bolezni primoran odložiti mandat. Se vzame z obžalovanjem na znanje ter se mu sklene izreči zahvalo in priznanje za njegovo dosedanje pridno sodelovanje. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Pri tej priliki naznani župan, da je resolucijo obč. svet Šubica glede odprave ukovine na ljubljanskih ljudskih šolah, ki je bila sprejeta v zadnji seji, sistiral ter pride zadeva v opetno razpravo v obč. svetu. G dr. Vinko Gregor i č ponuja zamenjavo svojega sveta v svrho uravnave Miklošičeve c^ste za 19 m-mestnega sveta v Kapucinskem predmestju. Poročevalec obč. svet. Su-b i c. Sprejeto. O prošnji podpornega društva »Husov fond« v Pragi za prispevek poroča obč. svet. L e n č e. Se odkloni z motivacijo, da imamo podpirati že itak svoje revne visokošolce. Ponudba gosp. Adolfa Haupt-manna, da mu mestni svet zamenja njegov svet v Japljevih ulicah s svetom v Jenkovih ulicah, se sprejme pod pogojem, da obe stranki trpita v ednaki meri stroške, ki bodo pri tem narasli. Poročevalec obč. svet. S v e t e k. »Kranjska industrijalna družba« se je pritožila zaradi baje nezakonito ji predpisanih mestnih doklad na fužinska podjetja v Skednju pri Trstu. Mestni pravni zastopnik dr. M und a je mnenja, da mestna ob čina nima povoda, se odpovedati svojim navideznim pravicam ter prepusti razsodbo upravnemu sodišču. Sprejeto. — Poročevalec obč. svet. dr. Starć. Dovažanje gramoza, peska in sipe za leta 1903. 1904 in 1905 se priporoča oddati Jak. Trpin cu in Albertu Vodniku. Sprejeto. — Poročevalec obč. svet. T u r k. Asistent Žemljic prosi za na grado za nadzorovanje pri gradnji kanalov. Se dovoU 100 K. — Poro čevalec obč. svet. Žužek. Za uravnavo Zaloške ceste in Stare poti bi potrebovalo mesto nekaj sveta, ki je last Marije Rodice ve. Njena zahteva — 36 K za m1 — pa je naravnost kričeča, ker je mesto celo v mestnem teritoriju sa mem kupilo svet po 3 K 10 h. Stavbni odsek priporoča, naj se ponudi ta kupnina, sicer pa se naj upelje isto razlastitveno postopanje. Obč. svet. Šubic nasvetuje, naj se ponudba kratkomalo odkloni, ker je res nezaslišano, kako se hoče izrab ljati mestno zadrego. Sprejeto. — Poročevalec obč. svet. Žužek. Isti poročevalec poroča nadalje o napravi 50 mestnih načrtov in dovolitvi 1900 K kredita v ta namen. Sprejeto. Prošnja zasebnega slov. otroškega vrtca pri Uršulinkah za podporo za prireditev božičnice se odkloni, ker je dobil ta zavod itak pri jtfT Dalje v prilogi. "W Potrebno je torej, da se smdeva, čeprav to ni ljubo ne Vam, ne meni. Naznanjam Vam torej, da sem vsak dan od 2. do 3. popoldne doma. Helena .... Lahko si je misliti, kak utis je napravilo to pismo name. Bilo mi je pri srcu, kakor da me je zadela strela. A to je trajalo le tienotek. Potem pa me je prešinilo čustvo veselja. Vedel sem, da je moja karijera uničena, da je moj ugled ubit — a vendar sem bil vesel, kakor Jehova, ko je ustvaril Adama. Ali je res, da pride v življenju vsacega človeka trenotek, ko se enkrat za vselej odloČi njegova usoda? Sigurno tega ne vem, a zdi se mi, da je tako. Če se začne kamen valiti z vrha, pride navadno prav na dno. Tudi Človek, čim zgubi ravnotežje, mora pasti — ta pade na desno, oni zdrČi na levo. Tudi starec ne more s pota, na kateri je krenil kot mladenič, „Adolescens, juxta viam suam, etiam cum senuerit, non recedet ab ea" — pravi sv. pismo in v tem ima menda prav. Morda ti nazori niso splošno veljavni — zase pa vem, da se mi je to zgodilo. Kljuboval sem mnogo mesecev zapeljivostim, katerim sem bil izpostavljen. Ubranil sem se dekanove pagan-ske tilizotije, ubranil lahkoživskih teorij Priloga „Slovenskomu Narodu" St IO, dne 14. januvarja 1903, merni prispevek. — Poročevalec obč. svet Dimnik. Isti poročevalec poroča o porabi dotacije 50 K za knjige revnim šolarjem na Karolinški zemlji ter o nasvetu mestnega sveta glede na kupa Prešernovih slik, kakršne je izvršil akad. slikar V. Šubic, za mestne Šole po znižani ceni 30 K, ^-Podžupan vitez Bleivveis, kije pesniki -rrvaka osebno poznal, trdi, da Šubičeva slika nima podobnosti s pok. pesnikom ter predlaga, naj se z nabavo slike še potrpi. Poročevalec novdarja, da je slika narejena po edini zanesljivi sliki Prešernovi, ki je v lasti ravnatelja L e v c a. Župan pripomni, da je bistvena razlika med Ooldensteinovim in Šubiče-vim Prešernom. Podžupanov predlog se sprejme, t. j. nakup se odkloni. Tretji mestni deški petrazred-nici se dovoli za pomncžitev učil (lokalne knjižnice) prispevek GO K.— Poročevalec obč. svet. Subic. Za odpis vodarine prosita posestnik na Blei\veisovi cesti Pavel Sam asa in posestnica JosipinaPo čivavnikova. Pri prvem je počila vodovodna cev, kar je provzročilo zvišano vodarino za 87 K 80 h. Kakor ■e bilo v takih slučajih dosedaj, se tudi Samasu odpiše polovica svote, dočim se prisodi drugi prosilki cela svota 208 K, češ, da se je preveč vode potratilo. — Poročevalec podžupan vit. B l e i w e i 8. liti poročevalec poroča o stanju mestne višje dekliške šole v šolskem letu 1901,02 (kar smo že svoječasno povedali.) O proračunu mestne ^elektrarne za leto 1903 poroča obČ.'svet. Šu-bic. Potrebšiine so proračunjene na 225 202 K 55 h, pokritja na 228 500 K, tedaj bi bilo prebitka 3297 K 45 h. Nezaslišano je, da se je moralo za same davke in pristojbine proraču niti 17 720 K 78 h. Župan pojasni, da je v tem oziru pomagala nekoliko pritožba, ter je za tekoče leto od merjeno le nekaj nad 11000 K, a tudi proti tej odmerjeni svoti se vloži rekurz. Obč svet. dr. Triller vpraša, kaj je s svoječasno ponudbo podjet nika Lenarčiča iz Vrhnike, ki je ponudil dovajanje cenejšega toka od tam. Poročevalec odgovarja, da ono ni bila dejanska ponudba, temuč le nekaka skica o projektu, ki se baje sedaj izdeluje ter se išče primeren podjetnik. Ako ee obljubi tok ceneje kot je sedanji ter se da jamstvo, da bo dovolj moči, bi se ponudba seveda vpoštevaia, oziroma sprejela. Za vzdrževanje akumulatorskih baterij pri električni železnici zahteva podjetje za 9 let po 1056 gld. — Poročevalec obč. svet. Grošelj. Sprejeto. Ostale točke se rešijo v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. januvarja. — Celjska slovenska gimnazija. Zabeležili smo zadnjič, kako se je oglasil »Slovenski Gospodar« glede te gimnazije, kako je naskočil posl. Berksa in »celjske prvake« ter zahteval shod zaupnikov. »Domovinaa odgovarja na dotični članek z notico, v kateri pravi med drugim: »Naviru, iz katerega je zajemaval tudi »Slovenski Gospodar«, smo izvedeli, da trditev glede gosp. viteza Berksa ni podprta z dejanskimi dogodki. Raz- mnogih svojih tovarišev, ubranil se ka plana Janeza, ki je vero in cerkev smatral za sredstvo, s katerim se da ljudstvo izborno izkoriščati in ubranil sem se pastim, ki so mi jih nastavljale ženske. A čim sem prejel navedeno pismo gospe Helene, sem bil ves pre-menjen. Vem, da so razni vplivi med tem časom zastrupili moje srce in moj duh. V občevanju z dekanom, s kaplanom, s sosednimi Župniki in s tržani so se mi podirali različni nazori, ki sem jih bil prenesel v X. in o )ka-terih sem bil prepričan, da mi jih nobena moč na svetu ne iztrga iz srca. Moje mišljenje se je bilo v marsičem premenilo, moji moralični nazori so postali vse drugačni, kakor so bili v začetku, a vendar sem imel toliko notranje moči, toliko krepke volje, da sem hodil po pravi poti. Nisem bil srečen, nisem bil zadovoljen, ne s seboj, ne svetom, ne s svojim stanom, a vsaj mirno vest sem imel in ponos, da storim, kar je v Človeških močeh, da ostanem pošten in čist. Z dnevom, ko sem dobil pismo gospe Helene, je bila moja usoda odločena ; daues sc mi zdi, da je bilo to pismo zame to, kar je vihar, ki zlomi vrh gore stoječe drevo in je pahne v prepad. vijanje »Slov. Gosp.« bi torej bilo brez podstave. Glede stvari same pa pritrjujemo, da bi od celjskega mesta preoddaljena gimnazija potrebam slovenskega prebivalstva ne ustrezala in da bi Slovencem nikakor ne mogla biti po volji. Z vso vnemo in resnobo moramo o tej priliki vnovič prositi in rotiti vse prizadete činitelje, naj nastopajo edini, posebno naši poslanci! Da bi bilo celjsko vprašanje v državnem zboru izročeno g. poslancu Robiču, kakor pravi »Slov. Gosp.«, to ne more veljati, vsaj v toliko ne, da ima to reč poganjati samo g. Robič. Dolžnost skrbeti za Slovencem ugodno rešitev celjskega vprašanja imajo vsi slovenski poslanci, v prvi vrsti seveda štajerski in posebno ti gospodje: vitez Berks, RobiČ in Žičkar se bodo potegovali za stvar pred vlado in Nemci — sporazumno med seboj in s svojimi voliloi Sodba čez poslance pa gre v prvi vrsti vo-lilcem, potem celemu narodu in ako bi treba bilo, da kak poslanec brani ali razjasnjuje svoje delovanje, tedaj ne bode nobeden pošten poslanski tovariš si osvajal sklicevanja shodov, ki bi naj sodili o drugem poslancu, ampak take shode bodo vedno sklicevali, ako ne dotični poslanci sami, zaupniki volilnih okrajev, in ti bo glede celjskega volilnega okraja »celjski prvaki«, ki so dosedaj zaupanje volilcev imeli in tudi zaslužili, ker so, posvetujoč se med seboj in z veljaki okraja, vedno še pravo pogodili. Iščimo, kar nas druži! Enotnega nastopa nam je treba bolj kot kda}! To velja eminentno za celjsko vprašanje, pa tudi za vsakodnevne vladne ukrepe, ki nas potiskajo v stran, kjer le morejo, kakor so tudi pokazala zadnja imenovanja sodnikov za Sp. Štajersko.« — Deželni šolski svat ima jutri svojo redno mesečno sejo. — Častnim občanom je velika občina Trnovo v občinski seji dne 8. t. m. soglasno izvolila naduči-telja g. Martina Zarnika in to v priznanje zaslug za šolo in občino. — Pomanjkanje ljudskih učiteljev na Kranjskem po staje vedno večje in ako bode šlo tako naprej, dospeli bodemo kmalu do tega, da bode skoro vsa naša ljudsko šolska izobrazba v rokah ženskega osobja. Pri nas se razpisujejo na eno in več-razrednicah voditeljska mesta, prosilca pa ni nobenega, nastavijo učiteljico — pa mirna Bosna. Mi nimamo nič proti temu, da se voditeljska mesta, za koja ni nikacega moškega prosilca, oddajo začasno učiteljicam. Začasno oddane učiteljske službe se itak še razpišejo in prilika je potem dana, udobiti kacega moškega prosilca. Temu pa, da se tudi stalno oddajo voditeljska mesta na deških in mešanih ljudskih šolah učiteljicam, moramo pa odločno ugovarjati, ker to je na škodo ljudski izobrazbi in nasprotuje zakonitim določbam, glasom kojih se smejo na deških in mešanih ljudskih šolah ženske učne moči rabiti pri pouku le v nižjih razredih. Narodni učitelji delujejo prav mnogo za narodno izobrazbo izven šole. Večina naših narodnih društev in kmetijskih podružnic po deželi je v rokah ljudskih učiteljev. V mnogih krajih bi taka društva popolnoma propadla, ako bi ne bilo učiteljev. Prav zato pa želimo, da se voditeljska mesta na deških in mešanih ljudskih šolah podeljujejo stalno edino moškim učnim močem, ker v interesu slov. naroda je, da je v vsaki občini vsaj jeden učitelj. Pomanjkanju ljudskih učiteljev na Kranjskem pa niso krive stroge odredbe dež. šol. sveta, krivo so edino slabe plače. Prenizke plače so glavni vzrok, da se učitelji sedaj pogostoma odpovedujejo svojim službam in iščejo raje pri pošti in železnici boljše bodočnosti. Da pa se ne zvišajo učiteljske plače na Kranjskem, je pa edino blaženi sad brezmiselne klerikalne obstrukcije v našem deželnem zboru, ki je učiteljstvu pojedla povišanje plač. Klerikalci so bili vedno nasprotniki narodnemu napredku in šoli ter radi tega nasprotujejo povišanju učiteljskih plač in na ta način so oni največ krivi pomanjkanju učiteljev, krivi, da bode v dogledni dobi vzgoja naše mladine izročena v ljudskih šolah edino Ženskim učnim osebam. — Kasacijski dvor na Dunaju se je te dni bavil z železniško nesrečo, ki se je primerila 30. julija 1. 1. na Zidanem mostu in pri kateri je bil pisar Ferdinand Fritz ubit, sprevodnik Alojzij Winter pa smrtno-nevarno poškodovan. Vsled tega so bili obtoženi asistent Andr. Kneisl, asistent Josip Pipan, strojevodja Mattel in železniški uslužbenci: Fran Škandre, Josip Koritnik in Anton Majcen. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo asistenta Kneisla na en mesec, Koritnika na 14 dni in Škandreta na šest mesecev, Pipana, Mattla in Majcna pa je oprostilo. Proti tej obtožbi so se pritožili obsojenci in tudi državno pravdništvo. Pritožba obsojencev je bila odbita, pritožbi držav nega pravdništva pa je kasacijski dvor ugodil in odredil, da se proti Pipanu, Mattlu in Majcnu vrši nova obravnava. — Repertoire slov. gledališča. K i d i opasne bolezni g. K r d l a se je nekoliko izpremenil repertoire ter se jutri igra drugič izvrstna, originalna in velezabavna francoska burka »Anatolov dvojnik«, ki je pri svoji premijeri dosegla najboljši u*peh ter izzvala toliko prisrčnega smeha. Glavni ulogi imata komika, g. Bo leska in gosp. Lier; jutri igra prvič ulogo Colette gdč. Kreisova in ž njo igra gdč. Riickova. Ta burka je z Zagrebu opetovano napolnila gledališče ter se igra povsod s sijajnimi uspehi. Kdor se hoče smejati in dobro zabavati, mora videti burko «Anatolov dvojnik«, najsijajnejšo noviteto modernega pariškega repertoirja. — Naša rojakinja operna pevka v Vratislavi gospa Verhunc-Holzapfel je gostovala te dni v Gradcu in dosegla največji vspeh. Nastopila je najprej v operi »Car men«, sinoči pa v operi »A i d a«. Vse časopisje soglaši v najlaskavejši pohvali naše rojakinje in slavi njeno nenavadno pevsko in igralsko umetnost. Razvajeni in silno kritični Grad-čini so gospe Verhunčevi prirejali presrčne ovacije. Danes nastopi gospa Verhunčeva zadnjikrat na graškem odru. Koncert „Glasbene Matice". Poleg Magde Dvora-k o v e bo v nedeljskem koncertu »Glasbene Matice« tudi sodelovala virtuozinja v igri na gosli, gdč. M a-rija Herites iz Prage. Mlada Herites je pred dvemi leti absolvi-rala praški konservatorij, bila je učenka profesorja, mojstra Š e v -Čika. Praški konservatorij se je v zadnjem desetletji pod ravnatelj stvom Bennewitza in Dvofaka z iz rednimi vspehi silovito dvignil. Sedaj zavzema odločno prvo mesto med vsemi avstrijskimi konservatoriji, v instrumentalni glasbi posebno tudi nadkriljuje dunajski konservatorij. Samo iz Ševčikove goslarske šole praškega konservatorija so v kratki dobi 3—4 let a svet poleteli junaki svetovne glasbene moči Jan Kubelik, Jaroslav Kocian in kot najmlajša učenka Marija Herites. Oglašajo se pa iz iste šole tudi drugi, kakor Mtss Hali itd. Sploh so konservatorijski koncerti praški na izredno ugledni višini, na kakršni koncerti drugih konservatorij niso. — Marija Herites je v lanski sezoni z jako lepimi vspehi koncertovala skupno s slavno altibtinjo petrogradske cesarske opere Marijo Gorlenko - Dolino, najprvo skoro po vseh čeških mestih, potem v Petrogradu, Moskvi, Nizzi, Parizu in spomladi ob slavnostih kronanja angleškega kralja v Londonu — povsod s krasnimi vspehi. V letošnji sezoni je začela koncertovati na Dunaju, kjer je priredila samostojen koncert v Bosendorferjevi dvorani in sodelovala tudi v koncertu »Slovanskega pevskega društva« ter potem v Budapešti. Na razpolago imamo 19 časopisov dunajskih in drugih, v katerih se posebno v ocenah slave vspehi letošnjih njenih koncertov na Dunaju in v Budapešti. Na sv. treh kraljev dan je imela samostojen koncert v praškem Rudolfinumu — z največji m vspehom. Izborne kritike prinašajo »Politik«, glasbeni list »Daltbor«, »Narodni listi« in mnogo drugih. — Pri Matičinom koncertu bo igrala Herites lepi in slavni Mendelssohnov koncert, Rondo capriecioso skladatelja Saint-Saensa, Dvorakovo balado in »Češke plese« mojstra Š e v č i k a. — Za koncert „Glasbene Matice" se dobivajo od danes naprej vstopnice v trgovini go spoda J. L o c a r j a na Mestnem trgu. — »Splošno slov. Ionsko društvo" priredi 2. februvarja po-poludne zopet javno predavanje, ki bo posebno zanimivo, na kar že danes opozarja odbor slavno občinstvo, ki se je doslej še vedno z veseljem udeleževalo predavanj. — Iz trgovskih krogov nam je došel sledeči dopis: Notica v „Slovenskem Narodu" od zadnje sobote, glede trgovinskega plesa, nas je v resnici razveselila, ker po tako dolgem presledku vendar zopet enkrat slišimo o trgovinskem plesu, katere smo prej-šna leta prištevali med najlepše plese v Ljubljani. Pribiti moramo, da seje „tr-govsko društvo Merkur" svoje naloge v vsakem oziru resno poprijelo, kar nam najlepše dokazujejo poročila o njega zadnjem občnem zboru. Merkurju želimo obilo vspeha, ter upamo, da ostanejo ti plesi tudi v bodoče v programu Merkurja. Posebno nam še ugaja, da namerava to društvo, kakor posnamemo iz sobotnega „Naroda", ustanoviti podporni zaklad za onemogle člane, kateremu je že pribitek tega plesa namenjen. Ne manjka naj torej noben trgovec v soboto dne 7. februarja na trgovinskem plesu. Več ljubljanskih trgovcev. — ,,Zveza kranjskih mlekarskih zadrug" ima v nedeljo dne 18 t. m. ob 3. uri popoldne svoj prvi, oziroma osnovni občni zbor v Dolenjem Logatcu pri Kramarju. Vspored zborovanju je naslednji: 1. Poročilo pripravljavnega odbora; 2. branje statutov; 3. volitev stalnega odbora; 4. razgovor o začetnem delovanju zveze; 5. posamezni nasveti. Neposredno za tem bo prva odbo-rova seja. Kedor svojega pristopa še ni prijavil, prijavi ga lahko tudi na dan občnega zbora in si s tem pridobi pravico, da takoj lahko glasuje. Nastopne okoliščine so krive, da so že nekatere mlekarne izginile in marsikaterim drugim groze, da jih uničijo, če se dosedanje razmere ne izpremeno Okoliščine so v kratkem sledeče: a) Mlekarne dajejo svoje iz delke pod ceno in si prav po nepotrebnem konkurirajo, kar je posebno pri letošnji dragi piči občutno, b) Mlekarne ne vedo za dobre odjemalce in so večkrat o njih kreditih slabo poučene. Nasprotno pa tudi odjemalci sami ne vedo, kam bi se obrnili s svojimi naročili, katera se vedno množijo, c) Odjemalci šikanirajo mlekarne in jim celo večkrat vračajo mleko — ko so ga seveda poprej posneli ali sploh izkoristili, trdeč potem, da je mleko pokvarjeno, kar je po navadi čisto izmišljeno, d) Mlekarne ne izdelujejo enakih izdelkov, vsled česar se kupci pri naročilih ne vedo ravnati. Da se vsem tem in raznim drugim nepri-likam izognemo, osnovala naj bi se osrednja pisarna, katera bi združevala vse zadruge in ki naj bi imela pozneje v Trstu, oziroma v Reki svoj sedež. Pri tej »osrednji pisarni« bi odjemalec lahko iskal blaga, mlekarna pa zopet odjemalca, trgovskega sveta in sploh v to stroko spadajočih informacij za nabavo različnih potrebščin. Da se tako združimo v nekako centralo, se vse mlekarne vljudno vabijo, da se pridružijo tej res dobri stvari, katero bodeta gotovo tudi država in dežela izdatno podpirali. Pripravljalni odbor usoja si tedaj najvljudneje vabiti vse mlekarne, kakor tudi posamezne po-speševatelje te stroke, da se pridružijo tej akciji in prosi, da se dotična naznanila, oziroma prijave za pristop do posij e j o načelniku pripravljalnega odbora gospodu Fran Majdiču v Logatec. — Delavsko pevsko društvo Naprej" v Ljubljani na znanja svojim članom kakor tudi vsem, kateri hočejo k društvu pristopiti, da se vrši v nedeljo 18 janu varja t. L občno zborovanje ob 2 uri popoludne v društvenem prostoru v gostilni pri »Štajercu« Re-seljeva cesta, h kateremu so tudi vsi prijatelji društva vabljeni. — Postne zadeve. Vas Radeče na Gorenjskem se je izločila iz poštnega okrožja Kranjske gore ter se priklopila okrožju poštnega urada v Belipeči. Upravništva ljubljanskih časopisov naj se izvolijo po tem ravnati, da ne bodo listi prepozno dohajali naročnikom v roke. — Ribniška društva. Za leto 1903 so bili izvoljeni: V odbor »Čitalnice«: Predsednik dr. A. Schif-f r e r , podpredsednik F. V i š n i -kar, tajnik A. » p e n d 4> , blagajnik F. Štefan čič, knjižničar K Frank, odborniki: Ivan Arko in I^an Lovšin ml., namestniki: Egon Erhovnio, Ernest Kobler in Ivan Lovšin st. — V odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda: Predsednica gospa Albina V i b u i k a r j e v a, tajnica gdč. Aibertina A r k o v a , blagajničarka gospa Ana Murgelnova, namestnice: gospa Franja P i c k o v a , gospa Pavla Koblerjeva in gdč. Mioi B 1 a h n o v a; odbornice: gospe dr. Štefanija Schiffrerjeva, Marija Gruntarjeva, Ana P o d -bojeva, Pavla Verbičeva (So-dražica), Matilda K o y e v a (Loški-potok) in gdč. Ivanka Pauser-j e v a (Dolenja?as). — V odbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda: Predsednik A- Mejač, tajnik A. Spends, blagajnik F. StefančiČ, namestniki: dr. A. Schiffrer (podpredsednik), A. J u-v a n e c in F. Mlakar. — Narodna čitalnica v Starem trgu pri Lozu priredi v nedeljo dne 25. januvarja v čital-niških prostorih plesni venček. — Čitalnica v Mariboru. Igra »Divji lovec« se vprizori dne 25. t. m. in ne, kakor poprej naznanjeno dne 18. t. m. — „Sokol" v Ljutomeru. Pred kratkim so ljutomerski narodnjaki ustanovili »Sokola« in je okrajni zastop, uvaževaje veliki narodni pomen tega društva v seji dne 10. t. m. na predlog rodoljubnega gosp. M ur se dovolil »Sokolu« 200 kron podpore. — Fecondite. V Mattlu na Štajerskem je neka žena povila 26. otroka. 19 njenih otrok živi. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšjnem dežel, sodišču. 1) Zaradi hudodelstva tatvine in vdeležbe pri tatvini morala sta se zagovarjati Grabijel Killer, brezposelni trgovski pomočnik in brezposelni mesarski pomočnik Valentin Rajgel, ker sta nameravala ponoči 6. decembra 1902. 1. v Kranju 2 vreči koruze iz hišne veže trgovca Jakoba Killerja odpeljati, kar se pa njima ni posrečilo, ker jih je dekla Alojzija Jekove pravočasno pri tatvini zasačila. Gabrijel Killer je bil obsojen na G mesecev Valentin Rajgel pa na 7 mesecev težke ječe. 2) Zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe je bil oproščen Ferdinand Spendal, črevljar v Zvirčah, ki je bil na sumu, da je 12. oktobra 1902 zvečer z nožem v prsi sunil Valentina Spendala. 3) Lorenc Kunstelj, posestnik v Stražišču je bil obsojen na 14 dni zapora poostrenega z 1 postom na teden, ker je Matevža Goloba nagovarjal, da naj jemlje doma svoji materi žito in druge reči, iu njemu v prodaj prinese, češ, da ima doma vsega zadosti. 4) Fantje Tomaž in Janez Uršič iz Zagorice in Janez LV binc v Stranjah so zjutraj 20. oktobra 1901 v Spod. Stranjah napadli lan ta Janeza Uršiča, ko se je fa iz farne cerkve domov vračal kjer je dan zvonil; tolkli so ga po glavi in se mu je vsled tega pretrgala v desnem ušesu boben-ska mrena, pa tudi kost desne roke nni je bila zlomljena. Tomaž UrŠič in Janez Urbinc sta bila obsojena vsak na o mesece ječe, Janeza Uršiča je pa sodišče oprostilo. — Policijsko delovanje I. 1902. Leta 1902 je bilo po mestni policiji aretovanih 2013 oseb in sicer: zaradi hudodelstva roparskega napada 3, zaradi hudodelstva vloma 2, zaradi hudodelstva tatvine 37, zaradi prestopka tatvine 80, zaradi hudodelstva goljufije 9, zaradi prestopka goljufije 12, zaradi hudodelstva poneverbe 5, zaradi prestopka poneverbe 8, zaradi hudodelstva detomora 1, zaradi hudodelstva oskrumbe 2 zaradi hudodelstva §. 129 lit. a kaz. zak. 1, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe S, zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 6, zaradi hudodelstva nevarnega pretenja 3, zaradi hudodelstva javnega nasilstva 11, vsled dopisov tujih oblastev 4, zaradi pregreška §§. 5 in 8 kaz. zak. in §. 45 voj. zak. 99, zaradi prestopka §. 320 lit. g. zak. 2, zaradi poškodbe tuje lastnine 1, zaradi prestopka §. 324 kaz. zak. 3, zaradi hudodelstva §. 128 kaz. zak. 1, v policijskih listih zasledovanih 11, zaradi beračenja 191, zaradi postopanja 514, zaradi izgredov 679, zaradi pijanosti 235, oseb brez prenočišča in biva« lišča 22, zaradi mestne reverzije 40, zaradi nespodobnega vedenja 6, za radi hudodelstva §. 131 kaz. zak. 4, zaradi prestopka §. 303 kaz. zak. 1, in zaradi trpinčenja živali 1 oseba. — Vseh tatvin je bilo minolega leta policiji naznanjenih 167 in sicer 9 vlomov, 69 hudodelstev in 89 prestopkov tatvin. Storilci so se izsledili ali so bili znani v 3 slučajih vloma, v 46 slučajih hudodelstva in v 53 slučajih prestopka tatvine. Vrednost ukradenih reči znaša 8762 K 12 h. — Sleparski agentje. Po Gorenjskem se klatita dva agenta, ki sprejemata naročila na podobe, papir, žganje in razne druge reči in vzameta na naročbe predplačila. Naročenih stvari pa ne pošljeta strankam in tako so stranke za predplačila ogoljufane. — Ogenj v dimniku« Včeraj ob pol 2. uri unele so se saje v dimniku hiše Marije Cigojeve na Starem trgu Št. 26. Na lice mesta došla požarna hramba je ogenj takoj pogasila. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 161 oseb. — Z nožem. Neki Maticic je predvčerajšnjim na Vrhniki v nekem hlevu napadel 52 let starega delavca Ivana Križaja iz Stare vasi, občina Žire in ga z nožem obklal po desni strani hrbta in glave. Napad enec ima baje 21 ran. MatiČiča so orožniki aretovali. Križaj je bil prepeljan v bolnico. — V soboto je pri Vevčah neki brzojavni uslužbenec našel živega majnikovega hrošča. — Zaprli so hlapca Franceta Skrabo. Pravijo, da je poneveril denar. — Havelok ukradel je neki postopač hlapcu Josipu Ivolšaku na Karlovski cesti št. 4. — Izgubljene reči. Na potu od Metelkovih ulic po šentpeterskem predmestju in čez šentpeterski most do Josefinuma na Poljanski cesti je bila izgubljena srebrna remontoar ura. — Društvena godba priredi jutri, t. j. 15. t. m. ob 8. uri zvečer koncert v restavraciji g. F a n t i n i j a. Vstopnina 40 vin. Častiti člani prosti. — Danes je koncert v restavraciji g. K en de. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. — Za kratek čas. Učitelj: Cesa se je naučiti iz usode franco skega kralja Ludovika XVI ? — Dijak: Da naj pazimo, da nikdar glave ne izgubimo. * Najnovejše novice. Knežji lovec. Princ Friderik Liechten-stein je bil pri svojem tastu, grofu Lonyayu na Ogrskem, na lovu. Divjačine sicer ni zadel, pač pa je gozdarju izstrelil — oči. — Leg ar v Oseku. Dosedaj je zbolelo 70 oseb, izmed katerih jih je pet umrlo. Premožnejše rodbine zapuščajo mesto. — Zopet edna! 231etna markiza di St. Ana a Fouza v Lisboni, ki je bila šele kratek čas poročena, je zbežala s svojim konjskim hlapcem. Mlada dama je bila nenavadno lepa ter zelo bogata, vsled česar tudi soprog zanjo žaljuje. — 201etnica poštne hranilnice v Avstriji se je obhajala včeraj. Denarnega pro meta je imela v teh dvajsetih letih za 106 266,760062 K. — Hudodel-nik vsled bede. Na Dunaju je 251etni delavec Bednarik ubil drago šipo v nekem izložbenem oknu. Šel se je sam javit policiji ter izjavil, da je to storil, ker ne more dobiti dela. Pridržali so ga v zaporu, kjer bo imel vsaj jesti. — Boj z orožniki. V občini Detreheg na Sedmogra-škem so se kmečki fantje uprli orožnikom, ki so jih prišli izganjat iz gostilne. Orožniki so streljali ter tri ubili. — Volkovi so se pojavili v Sulmski dolini na Srednjem Štajer skem ter raztrgali pri treh samotnih hišah priklenjene pse. * Zakonski razpor v hiši Lonyay. Efektov lačno židovsko časopisje ima že zopet debelo kost. Za saško afero je staknilo tako v rodbini grofa Lonyaya in soproge, ki je kakor znano, bivša avstrijska prestolonaslednica Štefanija. Dočim se na eni strani namreč trdi, da je prišlo med zakonskima do tolike na petosti, da je ločitev zakona neizogibna, se na drugi strani navaja pismene dokaze, da se je grofica še le pred nekaterimi dnevi izrazila, da je v drugem zakonu našla mir in zadovoljstvo ter je bila tudi zelo v skrbeh, ko je soprog obolel za malarijo. Za zakonsko neslogo se navaja kot glavni vzrok potratnost grofice Štefanije, in grof Lonyay ne more več zmagovati vseh gmotnih bremen. Vrhu vsega tega pa se Še čuti kot soprog bivše Članice vladarske rodbine zapostavljenega in preziranega. Na dunajski dvor sploh ne sme priti, in če ima soproga kaj opraviti na dvoru, čakati jo mora v vozu pred dvorom. O vsem tem se je grof Lonyay že opetovano pritoževal nekemu svojemu prijatelju. Navadni ljudje pač ne moremo razumeti, da bi ta dvojica ne mogla izhajati, dasi dobiva grofica 150.000 kron od dunajskega, 50000 K od belgijskega dvora ter obresti od 2 milijonov kron, ki jih ji je poklonil cesar za do doto. Poleg tega pa ima grof še zelo velika posestva. * Podmita. Kmet Jožef Kahler pri Kraljevem Gradcu je hotel do biti gostilničarsko koncesijo. Napisal je na okrajno glavarstvo prošnjo ter priložil »malenkost« 100 gld., da ga glavar protežira. Ta je vse naznanil državnemu pravdništvu in v teh dneh je bil Kahler obsojen v šesttedenski zapor. * Iz Marijine družbe. Kraj Vendlicourt pri Bernu v Švici je strogo katoliški, zato pa ima seveda tudi Marijino družbo. Predsednica je bila 21 letna lepa gospica Lavra C o r b a t iz boljše hiše. Župnik jo je zelo čislal ter jo vabil k sebi na posvetovanje, kako bi se rešilo še več devic za Marijo. Pri tem pa se je prednici primerila mala nezgoda, da je začutila živo bitje pod srcem. Ko je bilo to splošno znano in je deklica porodila, začel se je župnik kazati vernikom, kako zaničuje padlo devico. To preziranje pa tudi dekletu ni moglo biti po volji ter je povedala, kar se je sicer zavezala zamolčati, da ni z nikomur drugim občevala, kakor z župnikom. In župnik je imel drzno čelo ter ovadil dekleta sodišču zaradi obre kovanja. Zapeljana Lavra pa je prinesla k sodišču kupček pisem, ki jih ji je pisal župnik ter jih pribijal z žebljički v cerkveno klop, kjer je imela Lavra svoj sedež. Istim potom je tudi ona župniku odgovarjala. Dekle je bilo oproščeno, župnik pa obsojen v stroške ter razkrinkan kot najpredrznejši hinavec. * Zakon zoper pijančevanje in visokodolci. Gremij dunajskih gostilničarjev je izročil vladi svoje strokovno mnenje o novem zakonskem načrtu zoper pijan čevanje. § 18. načrta namreč določa kazen za gostilničarje, ki bi dajali pijačo nedoletnim osebam. Ker pa se v Avstriji polnoletnost šele za čenja s 24. letom, sklicuje ee orne njeni gremij, da bi potemtakem tudi visokošolcem ne smeli dajati pijače, ki so pa vendar dokazano — najboljši pivci. Ali tudi sploh je gostilničarju težko spoznati Človeka ali je že 24 let star. Ali naj zahteva od vsakega gosta krstni list? Zato predlaga gremij, da se določi starost za gostilniške obiskovalce 16. leto. ' Romanje v Rim. »Slove nec« je obelodanil pred kratkim poziv za romanje v Kim, ker bo papež baje zopet obhajal neki jubilej. Sve topetrski novčič vzamejo ru»*»*»rji s seboj. Torej le denar, le denar! . . . »Pregovor pravi: »Velika ptica potrebuje tudi veliko gnezdo«. Tu pa velja: Papež ima še veliko večjo bi sago, kakor si jo le morete predstaviti, ta je res nenasitna in brez dna. — Kakor se poroča, letos brumni Drozd v Pragi ne priredi nobenega romanja v Rim zavoljo nepričakovanih ovir, zato pa je že prej preskrbel, da bo šla v Rim njegova nekdanja gospodinja Madlova. Te dni jo baje prepeljejo iz zapora v porodišnico * Postni poneverjalec Hil-ber v Murztischlagn, o katerem smo poročali, da je poneveril 60.000 K ter pobegnil, jo veljal za premožnega moža, ker je pred leti podedoval po svoji teti v Gradcu hišo. Toda to hišo je že davno zaigral na borzi. Poneverjeno svoto si je dal nakazati pri dunajski banki Plewa, kamor se je vozil dvakrat, da je denar vzdignil. Sumi pa se, da to ni edino sleparija in posebna komisija preiskuje nadalje. Najnovejdi londonski škandal. Neki Mr. Whittaker Wright je prišel pred par leti iz Avstralije v London ter napravil velikansko akcijsko podjetje na svoje zlate rudnike, ki bi naj bili v Brit. Kolumbiji in zapadni Avstraliji. Najprej si je znal pridobiti najuglednejše aristokrate in diplomate, ki so tvorili njegov upravni svet. Dobivali so zelo visoke plače, za drugo se jim ni bilo čisto nič treba brigati, niti zato, ali sploh obstojijo bogati rudniki. Ko so ljudje slišali o tako uglednem podjetju, ki ga je zaradi aristokratiČnih oseb upravnega sveta začelo tudi časopisje hvaliti, so se kar trgali za dokaj drage delnice. Ustanovilo se je tudi več podružnic. Lani pa je prišel polom. Akcij' narji zgube okoli 8 milijonov funt. šterl. Oblasti pa se odločno branijo sleparja zapreti, češ, da v zako ni za to vzroka. Sedaj je namreč znano, da je bil Wrightov »sotrudnik« tudi - brat kralja Edvarda. Potem seveda . . . Požar v petrolejskih jamah. V Boryslavu je nastal v petrolejskih jamah, ki so last »Lan-derbanke« predvčerajšnjem velik pc-žar. Zgorelo je 32 jam in 23 hiš Tudi neka deklica je zgorela, dočim je neka žena iz strahu zblaznela. Škoda znaša blizu 1 milijon kron ter jo trpi zavarovalna družba, ki je iz javila, da v bodoče ne prevzame več zavarovanj petrolejskih vrelcev. * Kako se pozna, če je kdo „pes" pijan? Zdaj je obelodanjena na Angleškem postava, da se bo vsakega pijanca sodnijski kazuovalo. A kedaj je človek kaznivo pijan? Kje je meja med „dobro voljo" in pregreš-kom? Marsikdo izpije veliko, a ne pozna se na njem nič. Tu je le izrek Bismarckov: „Fisckers Fritze fisehte frisehe Fisehe." Ako tega ni mogel Bismarck gladko izreči, je vedel, da ga ima. Neki mežnar pa je bil takrat pijan (in to je bilo itak malodanc vsak dan), če na kaplanovo povelje ni mogel izreči : Ljuba moja žena. „Lululu hl.... več ni spravil njegov jezik na dan. Književnost. — „Slavenska Misao", tako se imenuje list, ki je začel v hrvatskem jeziku izhajati v Trstu Lastnik listu je gosp. Ante Jaki o, glavni urednik pa g. dr. Ante Tre-ić-Pavičić. Novi listje naslednik lista« La Peneče Slave« in bo izhajal po dvakrat na teden. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14 januvarja Poslanska zbornica se snide jutri, a že danes je došlo mnogo po slancev sem in poljski klub ima že danes klubovo sejo. Vse zanimanje je osredotočeno na to, kako bos češko obstrukcijo. Najbrž privolijo Čehi, da se njihovi nujni predlogi zapostavi j o za sedaj, tako da se bo moglo vršiti prvo branje na dnevni red postavljenih tečk. Dunaj 14 januvarja. Načelniki nemških strank so imeli danes dopoludne posvetovanje, kako bi tudi čez češke nujne predloge omogočili razpravo o točkah dnevnega reda, a Cehi svojih predlogov ne umak nejo. Vseh nujnih predlogov, ki jih je rešiti, je 72 Prezident grof Vet ter je rekel načelnikom nemških strank, da se more njih namen deseči samo potom prin-cipialnega sklepa poslanske zbornice. Dunaj 14 januvarja Vest, da se mislita grof Lonyay in bivša nadvojvedinja Štefanija ločiti, je zanikala ne le sinočna olic'alna „\Viener Abendpostr, cego tudi Štefanija sama in njen soprog. Resnično pa je, da sta v jako občutnih denarnih stiskah. Budimpešta 14. januvarja. Grof Lonyay je pooblastil cd vetnika dr. F e j e r p a s a k y j a, da toži tist3 osebe, ki so spravile v javnost, da se hoče ločiti od svoje žene. Petrograd 14. januvarja. Nekateri inozemski listi poročajo, da je carica nevarno bolna. To je neresnično. Carica je v Livadiji popolnoma okrevala. Kolonija 14. januvarja. Neki voditelj macedonskih Bolgarov je zastopniku „Koln Z t g." v Sofiji rekel, da Macedonci od obetanih reform niče sar ne pričakujejo, nego da se združijo, da se na spomlad začne splošna vstaja in da pojde tretjina bolgarskih častnikov v boj za Macedonce vzlic kordonu ob meji in vzlic Lambsdorffu. Pariz 14 januvarja. Ministrski svet je sklenil, odbiti prošnje 147 cerkvenih družb za avtorizscijo. Doslej je vlada že odbila 947 takih prešenj. Gospodarstvo. Našim posojilnicam in hranilnicam. »Ljubljanska kreditna banka razpošilja ravnokar na nase posojilnice in hranilnice sledeči poziv: »Dovoljujemo si poročati Vam, da je c kr. deželna vlada za Kranj sko odlokom od dne 19. marca t. J. dovolila spremembo naših pravil, v katerih se nahaja tudi novi stavek o ustanovljenju kreditnih društev in da torej ni nobenega zadržka več, zakaj ne bi smelo kreditno društvo slovenskih posojilnic pri ljubljanski kreditni banki začeti s svojim delovanjem. Vsled tega dovoljujemo si opozoriti Vas na ustanovni cbčni zbor diskontnega društva slovenskih po sojilnic, kateri se je vršil dne 15 decembra 1900 in na katerem je bil g Ivan Knez, veietržec in Član upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke« v Ljubljani voljen predsed nikom, gospodje: Ivan Hribar, žu pan ljubljanski in predsednik »Ljub Ijanske kreditne banke« v Ljubljani; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici; Franjo J os t, revizor zveze slovenskih posojilnic v Celju; Franc Koli-mann, veietržec in član upravnega sveta »Ljubljanske kreditne banke« v Ljubljani; Ladislav P e č a n k a, rav natelj »Ljubljanske kreditne banke« v Ljubljani, odborovimi Člani ter Vas vljudno vabimo, da javite svoj pristop h kreditnemu društvu in da blagovolite v to svrho priloženi list izpolniti in nam doposlati. Ne le, da so se živo zanimali za ustanovitev omenjenega društva vsi zastopniki slovenskih posojilnic, opozarjamo Vas še posebej na to, da so se slična kreditna društva povsod obnesla, tako n. pr. kreditno društvo čeških posojilnic pri »Živnostenski banki« v Pragi ter da so splošno olajšala in razširila kreditni promet. Pri naših posojilnicah ne zavzema še menica jej pripadajočega mesta; treba tedaj, da si posojilnice stavijo za nalogo zlasti delovanje v tej smeri, da zadobi naloženi kapital potrebno mobilnost. V nadi, da čim preje in kolikor možno natančno izpolnite priloženi zglaševalni list in nam ga dopošljete, beležimo z odličnim spoštovanjem »Ljubljanska kreditna banka«. Pozdravljamo prav iskreno to s strani »Ljubljanske kreditne banke« započeto akcijo, ki ima važen gospodarski pomen. Kakor kažejo koroške posojilnice, ki so se hotele priklopiti ondotni zvezi nemških posojilnic, nastala je že živahna, prav živa potreba, da se kreditne razmere naših denarnih zavodov uravnajo. Izražamo upanje, da naše posojilnico ne zamude te prilike, ker tako lahko primerno razširijo svoj delokrog. Poziv! Naš žalostni materijalni polož-ij kriči do neba! Oi nas se zahteva, da bodimo moderni v vseh zadevah, da spolnujmo strogo predpisane za kone. — Kar se pa zahteva od nas, to zahtevamo tudi ni i, da se nam da, in to je spolni-tev temeljnega zakona § 55., kjer se ukazuje, da bodi učitelj s t a n u p r i m e r n o p 1 a Č a n.— V skoro vseh kronovinah so prišli že do prepričanja, da se more edino le oni narod kulturno povzdigniti, ki ima gmotno dobro situvirano učiteljstvo — in sklepa se na vseh koncih in krajih — kako pomagati učiteljstvu. La pri nas smo tako srečni, da se za nas nič ne stori in to radi — ljube obstrukcije. In temu mora biti konec! — Vsled te^a poživlja podpisano predsedništvo, da sklice »deželno učiteljsko druslvo vojvodine Kranj3kt« v najkrajšem času učiteljski shod v Ljubljano, na kateri shod naj se povabi vse kranjske poslance, deželne kakor državne, c. kr. vlado in c. kr. šolske laktorje. In na tem shodu se naj pove jasno in odločno, da tako ne more iti dalje. Aut — aut! Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega. Iv. Šega, Jos. Benedek, t. č tajnik. t. C. predsednik. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 34 januarja 1903. Kaložbeul |inplrjl. 4*2% majeva renta . . . 4 2°/o srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . 4°/0 „ zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0 n zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41,'.J°/o posojilo mesta Spljeta 4»,,°/, „ Zadra 4l/i°/obos-herc.žel. pos. 1902 4°/ft Češka dež. banka k. o. 4V ž- o. zast. pis gal. d. hip. b pest. kom. k. o. z 10% pr...... zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. 4,/i°/0 ot)l- °SV- lokalne železnice d. dr. . &\*°io i» češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/o n dolenjskih železnic 3°/o „ juž. žel. kup. l/i Vi 41/*0 o av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . h n 1860\'5 . . „ „ „ 1804 . „ tizske...... „ zemlj. kred. I emisije N »i »• 11- II „ ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — turške ..... srečke . . Basilika Kreditne „ Inomosfce „ Krakovske „ Ljubljanske „ Avstr. rud. križa „ Ogr. „ Rudolfovo „ Salcburske , Dunajske kom. „ Delnic«*. Južne železnice^ .... 67— £8 Državne železnice . . . . 694 fO 695o( Avstro-ogreke banCne del. Avstr. kreditne banke . . 688 76 Ogrske „ 9 . 72*50 Živnostenske „ . . 256 — Premogokop v Mostu (Bru>.) 700*— Alpinske montan .... 38959 Praške želez. ind. dr. . . 1583*— Rima-Muranvi..... 4H650 Trboveljske prem. družbe . 885*— Avstr. orožne tovr. družbe 316 — Češke sladkorne družbe . | 160 — Valute« C kr. cekin...... 1 11 32 20 franki....... II IfrtJfi 20 marke....... 2348 Sovereigna...... 2.; 9<> Marke........ 117 20 Laški bankovci..... 95 45 Etublji........ I 262 75[ Žitne cene v Bud mpesti. dne 14. januarja 19J3. IVriuin. PSoaica za april . . . za 50 kg K ftž „ april ... BO „ „ Koruza „ maj . . . „ 50 „ „ h » franj . . . „ 50 „ Oves april.....60 _ Efektiv* Nekaj vinarjev dražje. Donar 100 95 100 90 ior— 121- 9^85 120 90j 97 75 99 75; 100-lOu 40 99 5o 5' 100 15 106 10 1C0 75 100 50 10070 £9 50, 9925! 98 — 99 50 29d 25 100- I 185-186 — 250 — 159 — 267—1 266 50 2F,6 90 5o 115- 19 2U 434-84-75 — 73 — 55 75 8760 73-71-437 - Blago 101-15 101 10 101-20 12 L 20 99 < 5 121 10 10075 101 — 10140 100 50 100 50 100-85 107*10 101 75 10125 10170 100 tO 10025 99-_ 100-50 298 25 190 — 188 80 266 — 161 — 2f>9 -268 fO 260 — 92-50 116 — 20*20 438 -88 — 78-— 78 — 56 75 28 6 I 77 — 78 — 441 — 1650 — 15t>0 — 689 75 727 50 256 50 710*— 390-50 1690 — 487 60 389 -317 — 152 50 11 37 HM 'S 23 51 21*04 117 40 95 65 253 75 7 75 6 70 686 6 — 622 Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda ao od 30 decembra do 8. januvarja poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Uprav-ništvo „Slov. Naroda14 534 32 K uredništvo „Slovenca- 70 K, uredništvo „Soče44 v Gorici 1660 K, prof. Fr. Novak v Ljubljani 2 K, prof. R. Perušek v Ljubljani 10 K, žup Ljud. Jenko pri Sv. Duhu 5 K, žup Jos Novak v Povi rja 20 K, kapi. Jos. Lenarčič pri Sv. Petru ob Radgjni za „Orm. epom." 2 K, neimenovan v lvankovcih iato 1 K kapi. Fr. Gom-lšek pri Sv Llarbari ob Mariboru dar Mohorianov 10 K, Marica Bonač v Begunjah iz nabiralnika 4 K, dr K. Ja-nežič v Voloski 40 K, dež. poslanec Iv. Mar Vatovec v Trstu 200 K, Pavlinka Uesman 5 K. prof. S. Rutar 5 K, dek. Fr. Žuža na Laškem volila f žup. Jak. Smole čistih 357 K tajnik M-h. družbe Jos Rozman v Celovcu 200 K, adj. Drag. Dolenc na Dunaju 1 K kapi Nik. Stazinski v Stari Loki 5 K, načelnik _bral. društva" Bož. Dedič v Bočni zbirko 5 20 K, Milka Ćerin v Zagorju pokro. viteljmno „Zveze zagorskih Slovenk- 200 I neimenovan dobrotnik v Ljubljani 100 K naduč. Jem. Ravnikar v Trnovem v smislu' sodne poravnave 20 K, učit. Janja Mikla> v Kranju zbirko 6 60 K, prof dr. Jos Dolen v Ljubljani 20 K, kapi. A. Poljšak v Naklei.; dar Mohorjanov 2 K in za-se 2 K, družbeni prvomestmk neko ostalmo 4 16 K Fr Ž v Ljubljani 20 K, žup. Iv. Sakser v Hote-dršici 5 K, gimn. Iv. Letnar 5 K, naduč. Leop Pavlin v Ročinju zbirko 12 K, učit. ii'jana Bolter v Bovcu zbirko 1507 K; podružnice: moška v Postojni 72 K aka.l v Gradcu 50 K. moška v Ribnici novolet-dar 46 K in udnine 10 i K, moška v Ormožu 30 K moška v Krškem 13 K, ženska šent-jak.-trnovska nDvol. dar 20 K, v Šiški 48 K ri. I«m4 l#. mu Prihodnja predstava bo t soboto, 17. jat: Pripravljata se opera „Pikova dama* in veseloigra „Morska deklica11 Meteorologično poročilo. Viaina nud morjora 306 1. Srednji zračni tlak 736 0 min a (^a* Stanje opazo- barf°-i vanja metra | S J v mm i £ 3 Ve tro vi Nebo 13 9. zv. 735 1 — 12 sr. jvzhod sneg 14. 7. zj. 735 7 „ 2. pop 737 7 30 si. jvzhod sneg 2 6 sr. jvzhod sneg Srednja včerajšnja temperatura 01° normale: —2 G". Mokrina v 24 urah : 2 5 mm 2 mešani trgovini jedna v Ribnici na Pohorju, druga na Muti pri Marenbergu, obe dobro urejeni, na lepem prostoru in s stal nimi odjemalci, sta na prodaj pod ugodnimi pogoji. Natančneje o pobojih se izve pri g. dru. Rosina, odvetniku v Mariboru. (174—1) Stanovanje v I. nadstropju, na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, obstoječe iz 4 sob in pritiklin odda se za maj-termin. (151) Več se izve pri hišnici v liiši ah pa pri oskrbniku Jos. Lavrenčiću, blagajniku mestnega u/.itninskega zakupa na Dunajski cesti štev. 31. Popravek in izjava. Z ozirom na svarilo svojega moža v tem listu z dne t^. januvarja 1903 izjavljam, da je to svarilo povsem lažnivo in le navadno obrekovanje, s katerim se me hoče v iavnosti sramotiti in me proglasiti kot zapravljivko. Resnica je le, da moram rodbino, obstoječo iz d oseb, s 50 forinti na mesec preživljati ter poleg tega skrbeti trem . tiv-kom za obleko, tak > da .pride zli vse skupaj 27 kr. na dan za vsaki* osebo. Da pripomorem k lažjemu vzdržavanju; dajem pouk v citrah ter nisem do sedaj in ne bodem mkdar na ime svojega moža delala dolgov. Vsa stvar je torej le maščevanje mojega moža (144) V Ljubljani, dne 13. januvarja 1903. Margareta Skor»pik. r Veliko denarja! ^ dO 1000 K na mesec moreio si poSteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ,,Reell 118" na Anncncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, SchicKstr H. ^2786—29) Pritlična hiša v Metliki, obstoječa iz dveh velikih sob, kabineta, kuhinje, shrambe in kleti, ter obdana z velikim vrtom, se po ngodni ceni takoj proda. Pri hiši je tudi vodnjak in Supa za vozove. Povprašati je pri g. Emanuelu Fuxu star. v Metliki št. 129. (95—2) Agenti za razpečavanje srečk, agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se ^pod ..Sleliere r.\lHfeii/.a> nt anoneno «»ltt*l»«-«lt«*IJo J. llrtimrlKT*, Dunaj II.. Pra1erNtra»iNe33. 2995-14 Za ljubljenca najprimernejše tlarilo Je • trktl'lllcil J. Klauer-i"«' JRIGLAVA' finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extraftno): (11—10; */• 1. strklrnlea I*. — t 99 — mm 99 ISO llohl t u mm pri edinemu založniku Edmund Kavćić-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) In drugih dobrih prodajalnah. i 4 Dobro vpeljana gostilna in kavarna s 16 popolnoma opremljenimi sobami za tuice s postranskimi prostori v Hnusici, kjer se ravno gradi železniška prosta in tunel, se radi od potovanja takoj po ceni proda. Naslov: Gostilna „Amerika", Hruš ca, Gorenjsko. (ioi—2) C7raLCxr^^ dovoljena (143) tiiisreiiovainica stanovanj in služet) G. PLTJX Gospodske ulice št, 6 čednega stuSahnika v izvrstno hišo v Opatiji, služba je lahka, plače 15-20 gld ; •;<..i;>orf/«j« za Celje v graščino, letna služba; t aru hinj*» k otroktun za Istro, plače 8—10 gld.; s**harico9 varuhinj** in preskuSeno oskrbnic** otroškega vrtca na Ogrsko. Priporočajo se nekatere bone, ki ljubijo otroke, aranesfjice, skromne* uporabne tudi za domača in ročna dela; hta-Siajnićarke in i»r*>«tajaike , ki morejo položiti r-arrčino, spretne; čedeu r*s^-našalec Jedi, nattnatakar z dunajskimi spričevali in z zrna njem jezrikot , '»tttffttjn ** <**h *' za g*»stitno in kuhinjo etc. etc. Natančneje v pisarni. -*3 Zcnitna s+- ponudba. Posestnik zemljišča in mlina, 26 let star, z letnimi dohodki 10.000 K, se želi poročiti s čutapolno, premožno in v gospodarstvu izvežbano deklico. Ponudbe pod Steiermark 20 na upravništvo „ Slovenskega Naroda". Na anonimne dopise se ne bo oziralo. (148—1) mmmmmmmm^ za živote kakor tudi nekaj učenk se takoj sprejme. — Sv. Petra cesta Št. 10, pritličje. (99—2) Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali, ne pod 14 let star in nekaj nemščine zmožen, sprejme se takoj v večjo trgo vino na deželi. (112—2) Kje? pove upravništvo »SI. Nar.«. •m os oo CM Lepa senožet poleg ceste, pripravna za zidanje v Trnovem pri Kolezju blizu tovarne proda se prav po nizki ceni. — Vec se izve pri Janezu Kl#,ovlcur. Kolezijske ulice št. 16 v Trnovem v Ljubljani. (52—3) 1 i imenitna $ ponudba. _ Državni uradnik v 10. ci- ^ >» novnem razredu, 30 let star, rS" "Jjn se želi poročiti s čutapolno, a domače vzgojeno gospodično ^ fali vdovo. a£. Ponudbe pod Steiermark 10 na upravništvo „ Slovenskega 5) Naroda". Bc Na anonimne dopise se ne «■ bo oziralo. (145—1) f& Milijone dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega [zdravnika, ali ni „Feeolin4« najboljše lepo-tilo za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna". „Feeolin" je angle5ko milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje m lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plefiat08t in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejse i a najbolj&e čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redn< „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K I*— . 3 komadi K 250, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po postnem povzetju 30 h več. (148) Razpošilja glavno skladišče IVM. M i * mm na Duna|u VII., Mariahllferstrasse štev. 38. Kaloare za I Ju l»IJ«no : Ant. K Mir, droguerist. — Kdvard llahr, Židovske ulice. — Lekarna »P^l zlatem Je-lenu". Wilhelmovo tekoče mazilo .BASSORIN' c. kr. prlv. 1871. 1 vrčič K 2, poštna pošiljatev = 15 komadov K 24. Wilhelmov c. kr priv. „Bassorin" je sredstvo, čegar zdravilstvo temelji na znanstvenih preiskavah in praktičnih izkušnjah ter se izdeluje izključno v le- karni Franca VVilhelma, c. In kr. dvornega za I« ga tel j a Neunkirchen, Nižje Avstrijsko. Rabljeno kot mazilo, vpliva lečilno olajg-ljivo, manjša bolečine in miri bolesti živcev, kakor tudi v mišicah, sklepih in kosteh. Zdravniki uporabljajo isto proti navedenim bolečinam, zlasti, ako se taiste javijo po močnih naporih na potovanju ali pri zastarelih boleznih; radi tega to sredstvo uporabljajo tudi turisti, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom ter se hvali tudi od mnogih strani kot sredstvo proti mrče-sovemu piku. b (2721—3) Kot znamenje pristnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se naravnost pošilja. Pravnik želi vstopiti v kako pisarno v Ljubljani. Ponudbe pod „Pravnik" na upravništvo „Slov. Naroda". (96—2) J€a predaj je hiša z gostilno na lepem kraju v bližini farne cerkve v Trbovljah. Natančneje se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. (100—2) izvrstno delujoča gostilna „Pri zlatem levu" v Kanalu v soški dolini se daje v najem odnosno se tudi proda. (51—3) Gostilna ima velike bleve, obširen vrt, dvorišče in 10 opremljenih sob za prenočevanje tujcev. Preskrbljena je tudi z vso hišno in gospodarsko opravo. Radi gradnje bohinjske železnice obeta se gostilni še večji promet. Ponudbe sprejema lastnik A. Križnic, Kanal. •••••• Zahvala in priporočilo. Gospodu lekarju c (2910—8) Gabrijelu Piccoli v Ljubljani. Čutim se v jako pri- jetnem položaju, da Vam morem podati najboljše izpričevalo o vplivu Vaše želodčne ti nU. t tire. Dolgo let sem trpel želodčne bolečine, katerih me je rešilo edino Vaše izborno sredstvo, in še danes, po malodaoe 12-letnem uporabljanju, se-žem vselej z najboljšim vspehom po Piccoli-jevi želodčni tinkturi, kakor hitro čutim kako nered-nost v svojem želodeu. Burgwald pri Mariboru, 2«. julija 1902. Wrmn. Hraner vodja viničarske šole. Vsak dan sveži pustni krofi se dobivajo pri (41—3) Jakobu Zalazniku. Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6. Naročila za zunaj se izvršujejo točno. Prodajalnica z večjimi magacini, z velikimi pro stori in v dobrem stnnu ohranjena, z vso opravo za manufakturno in špecerijsko blago, v sredini trga, na glavni cesti in najbolj prometnem kraju ter s pravico žganjetoča, daje se za več let v najem pod ugodnimi pogoji. (47—3) Kdor želi to prodajalno v najem vzeti, naj se v tem oziru osebno ali pismeno obrne na podpisanega Anton de Schiava v Cerknici poleg Rakeka. !!Redka prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za gld. I 80. Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker ura s sekundnim kazalcem, s 3Ietno garancijo, 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fioo pozlačen 8 tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. punci-rana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem ; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni portmone"; 1 garnitura manšetmh in srajčnih gumbov 3°'/o zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar primerno; 36 komadov japan-sko-kitajskib čudežnih orakeiskih vedeže-valcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro. ki je sama vredna tega denarja, stane W gld« SO 1-lk** Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje ^9 ... Ch. Jungvvirth Krakov F/5« Biziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. (109 Ces. kr. avstrijske 3&f državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Iavod im Tosaoga reda. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljnbijane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo < Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jal kol Proga it Trbiža Ob 3 uri 25 m zjutraj oeobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, Št. Mohor, Pontabel — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob 8. uri 51 m zvečer osorni vlak z Dunaja. Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) prostovoljna javna dražba. Vsled dne 14. decembra m, 1. nastalega velikega požara, ki mi je uničil razuu več gospodarskih poslopij, tudi vso steljo in krmo za krave in ker potrebne velike množine tako dobre krme in otave, kakršno sem imel, ne morem takoj in v tej množini dobiti, odločil sem se, do spomladi svojo živino prodati. Prodajal bodem torej potom javne dražbe tukaj dne 15. t. m. ob 10. dopoludne 24 lepih težkih krav, katere so vse izbrano dobre mlekarice in nekatere tudi debele za mesarja. Povabim torej vsakega, kdor hoče zelo dobro molzno plemensko kravo kupiti, da porabi to priliko in pride imenovanega dne k dražbi. Ob jednem pa tudi naznanjam, da vsled tega svoje upeljane mlekarne ne opustim, ampak jo obdržim in bodem v tem Času zanesljivo, čisto in pristno mleko od velikih posestnikov iz občin Šmarje, Grosuplje in graščine „Boštajn" dobival in svojim p. t. odjemalcem oddajal. Ko pa bode do spomladi moj pogoreni hlev zopet zgraden in ko se bode kositi pričelo, nakupil si bodem zopet izbranih, dobro molznih, mladovnih krav še v večjem številu in že danes opozorim vsacega posestnika, kateri bode imel konec aprila t. 1. težko mladovno dobro molzno kravo na prodaj, da mi to in ob jednem tudi ceno naznani. (87_4)., Karol Čenče posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Izubijani osebna postaja „Lavercau dolenjske železnice. Josip Reich -»-j parna, h- barvarija in kemična spiralniea ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Potttrfzlm točna. 3 Cene nizlte. S S£ '>> :♦>- >> i i Optični zavod l% J. P. G0LDSTE1N Ljubljana, Pod tranČo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja za zaznamovanje perila. IZ- grammophonov « ki igrajo izrecno močno in natančno. ste S S m Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK Prodaja moke in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stari trg 32. s« ■m i* m i* t* f-H J. S. Benedikt! v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. CTrnKliro cene. ♦ Prodaja na drobno in debelo. ^-5= Ceniki brezplačno Avgust Agnola Ljubljana Dunajska cesta 13, zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše žime. H. Pakič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. I Zahtevajte pravo Ciril-Metodovo kavino primes katero priporoča domača I. jngoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! [ l prašno izbero konfekcij s za dame m deklice kakor tudi blago XXX XXX vsakovrstne preproge i- t. * B xxxxx xx *xxxx x* x x xx .* > IPredpust 1903! priporoča m Alojzij Pdrsclie Pred škofijo 21. IPredpust 1903! j od t Klobuke s t i cilindre, čepice in slamnike v najnovejših faconah in I v veliki izberi | 2 priporoča Ivan Soklič Pod trančo st- 2. 1'uMlaja eleittr- železnice. S 9 9 S 1 t 9 U 9 ■ Sprejema aavarovanja Človeškega iiv-1 ljenja po najrasnovrstnejBih kombi-1 nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko 1 nobena druga zavarovalnica. Zlasti ■ je ugodno zavarovanje na doživetje lin smrt z zmanjaujočimi ae vplačili. ■ Vsak član ima po preteku petih let ^ pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka tt Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapital i je: 75,000.000 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m %«e«Uozl ilotanako - narodno upravo. (26—6) : Vsa. pojaaaiU daj«: Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. i Uživa najboljši sloves, koder posluje Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. žrebanje! G-lavni d.o'bltefe k™ 40.000 kron Srečke lin (2927-24) i 1V S \ t \ v J pripurorK letnisko-obrtnega društva j.c. mayer it 1 brona . Liublia.i. Št 337. (150—1) Občni zbor« prve dolenjske posojilnice, registrirane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki, »kliče ne s tem na 26. janiivarja 1903 ob 9. uri dopoludne v občinsko pisarno v Metliki z dostav-kom, da, ako k temu občnemu zboru v smisla § 39 posojilniČnih pravil dovolj povabljenih ne bi prišlo, bode drugo občno zborovanje dne 16. febrnvarja 1903 ob istej uri in na istem kraju ter da se bode ta dan o na dnevni red stavljenih predmetih br?z ozira na število navzočih društvenikov sklepalo. Dnevni red k občnemu zboru je sledeči : 1. Nagovor ravnatelja; 2. Poročilo blagajnika; 3. Poročilo nadzorstvenega odbora; 4. Potrjen je računa za leto 1902; 5. Predlog bilance za leto 1902; 6. Odobrenje kupa metliške graščine v last posojilnice in dovoljenje prodaje drugih lastnih zemljišč; 7. Predlogi društvenikov. Nadzorstvo prve dolenjske posojilnice v Metliki, dne 11. januvarja 1903. Načelnik: Ant. Terček. JJ U Ljubljana, ©anaj^a ee^ta 2. Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem s 7. janu mjem t. I. pričel točiti izborno in priljubljeno obenem bom imel tadi zanaprej dobro uležano zlmslLO pivo v sodčkih iz pivovarne v Plziiju. Pred gledališkimi predstavami in po njih vedno sveža kuhinja, izborna, dobra naturna vina, skrbna postrežba; tudi je vedno na razpolago družbinska soba za 15—20 oseb. Z velespostovanjem (56-3) v Častiti gg. ženini in neveste. \ Priporočam svojo bogato zalogo in naznanjam, da sem prodajalno prenaredil, ponovil in povečal, in prodajam po jako nizkih cenah vse najprimernejše reci in sicer: Žepne ure, osebno v Švici nakupljene, stenske (PendeL ure z novim, na zvon doneeim bitjem, verižice vse vrste, prstane, broške, uhan© i. t. d. Šivalne stroje, nove vrste „Singeru za domačo rabo, prav poceni, in tudi za vezenje. Namizno opravo (Bestek) iz China in pravega srebra. Se priporočam za mnogobrojni obisk (42-3, pran Čuden urar in trgovec na Mestnem trgu. 0^ gostilno v ,Narodnem domu'. Ponudbe sprejema „gostilniški odsek11 čitalnice v Konjicah (Spod. Štajersko), kateri daje vsa natančna pojasnila. 152—1) Ure na nihalo z godbo je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo \wt»Uo uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo H — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom. ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem Mamo S — Te ure na nihalo ne jrredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini | prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1.9O ur ti. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, H — Niklasta remont, ura 3 jctl. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom. 5.50 g d. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis In franko. (2817—18) Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860. Dunaj, I., Postgasse št. 2|G, is. Za zgradbo vodovoda za trg Planina pri Logatcu potrebna na 52.000 kron proracunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na jeduotne cene proračuna naj se predlože do 31. prosinca t. I. do 12. ure opoldne podpisanemu občinskemu uradu. (63—2) Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, dopo slati je zapečatene z napisom „Ponudba za prevzetje gradbe vodovode /a Planino.u Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbeno pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5" 0 stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži, izbrati ponudnika, ne glede na višim ponudne cene, oziroma Če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno obravnavo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu v Planini. v Občinski ijksr^d. v dne T. prosinca 1903. Prva tržaška destilerija za konjak CAMIS & STOCK v Barkovljali pri Trstu priporoča tiomael zdravilni konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih ste-klenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre- i iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica & K, V> steklenice H «*GO. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah : J« .1 1 n. i«, litim 4%r VI urni I* • Hordh^ ■ . i 11« ^. % . Šarabon, Viktor Scltlttrer, V« Tcrdlna. ^-6) tirnim mmti-lmftm kristalnega olja Najlepšo luč Zaloga za Kranjsko pri: M. Kastnerju v Ljubljani. ; popolnoma bel plamen! gori brez duha in je nevnetljlv. V izvirnih posodah a 15 kg; za kilogram 56 vin. Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo se izvršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj. (3124—8) Na drobno se prodaja liter po 48 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodno tiskarne". 16765210 WL6^