NAHODA
List §loTen§kih dela> cev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Stev. 19.
NEW YORK, 12. februvarifa 1903.
Leto XI.
i
Humbertovi. ; Razkosala svojega moža.
Pariški goljufi pred sodiščem. | Grozni čin gospe Taylorjeve-
Paris, 11. febr. Danes so v prvič ( pri sodišču v Monticello. N. Y., pozvali Huml>ertovo obitelj lx kri- vršilo se je due 10. t. m. prvo zasli-
minelncmu sodišču povodom obravnavanja zadeve ban k ar j a Cattanina pri takozvanem korekcijskem tri-bunaln.
Za razpravo se javnost do skraj-
ai ii je gospe T avl o rje ve, ktera je umorila in sežgala svojega soproga. o kterem proznem činu smo že v zad-nj» j številki ..Glas Naroda" poročali. Gospa Kare Ta.vlorjeva je v noči dne -T. januarja svojega soproga La-
nosti zanima in s,,dna dvorana je f »vette Tayl..r na svojej samotnei
i „„i, , , .. i.. -	. farmi umorila. Groznemu činu bi
bila polna radovednežev.	! . . .... , ,
_ „	, ; mogoče se ne pri>li na sled, ako bi se
\ sa prejšnja zaslišanja	Humber- ( Tllvk,rjt>va s.linil ue izdala. Morilko
tovill so Se vršila tajno in danes so so naravno takoj zaprli in v nedeljo
Parižani videli prvič zanimive jet- zve.-er izr-»čili v zaj>ore mesta Monti-
uike	cello. Tudi njeno 1-Hetno hčerko s
Humbertove so dovedli v dvora- Prvim niožom L1° ^	Jctera
.	, ...	je umoru pri«»tovala, so zaprli,
no kakor vse druge jetnike. Ma-j j>okrajillski praTduik p S. Ander-
darne Tlierese Humbert je bila po-	j,. tine 10. febr. vodil preiskave,
vsem hladnokrvna in samozavest- Njena hči je izpovedala, da je njen na: njena sestra, Marie 1 )aurignac, I °r"em prišel pijan domov, na kar se je bila zelo razburjena in njena i ^ PrhVl z materjo prepirati Kmalu ? A „ . . t, m tx •	na to. ko sta zakonska odšla k pocit-
brata Romam ter Emile Daurignac ■ ku# eli5ala j(. strel in pri5edši v kl,_
sta bila povsem ravnodušna. Da- j hinjo, je videla svojega očma
tleh
ležati. Xjena mati je na to še enkrat nanj vstrelila. vzela potem sekiro in mu odsekala ^lavo. Na to mu je odrekala roko ter jo z glavo vred dejala v peč. Na to je mati tudi ostalo truplo razsekala v štiri dele. jih dejala v vrečo in jo odnesla v neko malo sobo.
našnji slučaj ni imel ničesar opraviti z milijonsko prevaro; Cattani je tožil, da so ga Humbertovi imenovali skopuhom, kteri jih je v poslovanju motil.
Mme. Humbert je nekoliko opisala svoje transakcije s tožnikom j Naslednja dva dneva je mati ostale
Cattani jem. Ona trdi. da je pri | deI.e »upla sežigala. Krvavo obleko je . .. ,, ...... naj preje oprala m jo potem sežgala.
njem izposodila kaeili -"«600.000, za\Postd0t v kt(irej je obleko prala in
ktero svoto je zahteval nesramne ktera je bila tudi krvava, je potem obresti.	; skrbno očistila, polila krvave sledove
Ko so zaslišali Cattanija in ko je 1 7- petrolejem in tako kri sežgala. Soon odločno zavrnil besedo skopuh, |ki™ j<r	. . . ,
, • j, i .	, . -Med tem, ko je sežigala kosce trup-
skočila je Humbertova proti sodni- >„ - .„ - - - .	'
J	1	j ta svojega moza, je na istem ognju
ku m ga prosila, da sme sama ban- kuhala tudi kosilo in večerjo.
karja vprašati, v kar pa niso pri volili.
Taylor, jeva je do sedaj o krvavem einu sledeče naznanila: „Dasiravno me je moj mož od dneva poroke na-Okradli blagajno liaduličue Želez- dalje skoraj vedno pretepal, ga nisem nične postaje.	nameravala usmrtiti. Minolo nedeljo
V zadnjem času so na newyor-'je ^^ piiau domov in je razbil vse ,, „ , ..v v , -v	' j pohištvo. Potem je pričel iskati re-
ških nadulu ni h zeleznicnih posta-L i	,
1	volver, kterega sem pred par meseci
jab tatvine na dnevnem redu. Vče j kupila, da se ubranim medvedom, raj zjutraj pripetil se je rak slučaj kteri so vedno v našej bližini. Koneč-
na postaji Houston ulice v dolenjem mestu. Na imenovanej postaji je bil samo jeden uradnik, kteri je bilježil potnike s pomočjo k< drol-nega aparata. Ker je pa moral za trenotek urad ostaviti nai>rosil je j edinega na vlak čakajočega potnika, naj mesto njega pazi. Ko se je pa vrnil, ni našel niti potnika niti $75, ktero svoto je potnik brez-dvomno seboj odnesel.
Brezplačna vožnja.
Boston, Mass., 10. februarja. Na parniku „Commonwealth", kteri je dospel semkaj iz Genove in Napu-lja, našli so med potniki medkrovja 37 Italijanov, kteri so se vtihotapili na j>arnik in prišli tako brezplačno v Ameriko. Vseh 37 Italijanov bodo sedaj poslali nazaj v deželo citron.
Velikanski most
Pennsylvania lili. Co. namerava zgraditi velikanski železni most, kteri bode vodil čez East River pri IIell Gate.
Most bode veljal nad S milijonov dolarjev in ga bodo gradili tri leta. Kedaj bodo pričeli z delom še ni znano. Most bode dve milji dolg in 135 čevljev visok ter bode vodil od Port Morris, Harlem na Randalls Island, potem na Wards Island in od tukaj na Long Island, kjer se bodo proge Pennsylvania ielezniee združile z onimi New York New Haven & Hartford železnice. Na ta način bode drŽava New Jersey v direktnej zvezi z novo Angli
no je našel revolver v mojej postelji iti jaz sem skušala revolver mu odvzeti. Pričela sva se ruvati, pri tem se je revolver sprožil in krogla je Taylorja zadela v glavo. Bil je takoj mrtev. Njegovo truplo sem hotela brez sledu odstraniti in tako sem sklenila truplo sežgati. Meso gori kakor les, samo, da dalj časa traja. Se v onej noči sem mu odrezala glavo in roko in sem oba „komada" sežgala. Tudi ostalo truplo sem kosee za koseom sežgala. Sežiganje je trajalo dva dneva. Moja hčerka nima s tem ničesar opraviti".
Zasliševanje še ni končano.
Umorila svojo šestletno hčerko.
St. Charles, Mo., 12. febr. V blaznosti je soproga farmerja Henry Gulilemana v New Mello, 2 milji daleč od tukaj umorila svojo šestletno hčerko. Med tem ko je njen mož odšel z doma, odšla je blazna soproga oborožena z revolverjem. k postelji svoje Gletne hčerke, ktero je na mestu ustrelila. Ko je prišel njen mož domov našel jo je na pol nezavestno na potu. V nekej knjigi doma, našli so listek, kterega je nesrečnica ostavila in v kterem navaja, da namerava vse svoje otroke usmrtiti in tudi sama sebi vzeti življenje. Nesrečnico so izročili umobolnici.
Našli mrtvega otroka.
Policaj Grogan je minoli torek zjutraj našel pred hišo št. 102 istoč-na 105, ulica v New Yorku truplo jeden dan starega možkega otroka, ktero je bilo oblečeno v borne cun-nje. Najbrže so truplo izpostavili
Vsemogočni dolar.
Rockefeller in senatorji.
Iz delavskih krogov.
Proti nniji premogarjev.
Philadelphia, Pa., 10. februarja.
Washington, D. C., 10. februarja. John T. Lenalian, zastopnik premo-Sedaj je dognano, da je več sena- garskih skabov, je danes s senza-torjev dobilo od Rockefellerja brzo- cijonelnim govorom ostro napadel jave. s kteriuii ]»ozivlja senatorje, premogarsko unijo. Predsednik naj na nikak način ne glasujejo zajBaer in pokrajinski pravdnik M. protitrustni predlog. Jeden imeno , L. Burnett iz New Yorka sta bila vanih brzojavov se glasi: „Nelso tudi navzoča. Lenahan je pred nov amendement ne sme biti spre vsem izjavil, da govori za postavo jet, ker je škodljiv našim koristim. , in red. kteri obe stvari so linijski Naš odvetnik ima substituta, kteri delavci kršili. Pennsylvania je osra-nas bode zadovoljil." Brzojav je podpisal John 1). Rockefeller.
Danes se je tudi zvedelo, da W. B. Henderson oponiru protitrust-nim zakonom. Tudi senator Ahl-rieh iz Rhode Islanda podpira tru-ste. On trdi, da mora Standard Oil Company radi ruske konkurence
močena in njegova dolžnost je vse zopet popraviti, ako je to v njego-vej moči. On je trdil, da so linijski delavci imenovali njegove klijente izdajalce, dasiravno slednje niso nikdar bili člani kake delavske organizacije. Skabje so delovanje organizacije prokleli ter so s tem izvršili svoje državljansko pravo, kajti oni zamorejo postati člani unije le po svojej lastnej volji, lenahan je ostro napadal unijo, ktero je imenoval velikanskim trustom, države j kteri hoče vse rove kontrolirati, nazna j Tudi odvetnik Torrey, glavni za-<1 rž a ve , stopnik posestnikov rovov, je govoril. On je v kratko izjavil, da so za.
v Evropi petrolej ceneje prodajati, nego v Ameriki.
Statistika denarnih zavodov.
Albany, N. V., 11. febr. Držav-1 ni bančni superintendent New Nork, F. D. Kilburn, nja, da je bilo v bankah New York dne 1. jaimvarija 190,'
81191,327,573 denarja ali za §59,- j hteve premogarjev nedopustne. 762,949 več nego lani. Vloge znašajo $1,077,383,743 ali za $63,077,-885 več nego lani. Število vlagal-cev znaša 2,275,383. Vloge pre-
Poslovanje premogarske komisije.
Philadelphia, Pa., 11. febr. Da-sezajo svoto odvzetega denarja za nes zjutraj je pričel odvetnik Fran-$29,474,512 in znašajo 6296,024,- 'cis Cowen od Lehigh Valley Coal 624. Prebitki znašajo $62,727,595 i Co. govoriti. On je govoril pred in obresti 834,911,413.	j vsem proti 20 odstotnem povišanju
plače in je dokazovaL_da. pjremo-Parnik „Madiana" zgubljen, igarji dobivajo splošho večjo plačo Hamilton, Bermuda, 10. febr. nego to predpisuje unija. Odvetnik Parni k „Madiana", kapitan Frazer, je tudi dejal, da se je Mitchel od Quebec Steamship Company, j svoječasno skliceval glede nazna-kteri je minolo soboto odpljul iz nil o plači premogarjev na pokra-New Yorka z izletniki v Caraibiško jinske predsednike, ktere pa komi-
morje, je obtičal v skalovju pri otočju Bermuda in je najbrže zgubljen.
Parnik „Madiana" so zgradili 1. 1870 v Glasgowu. Parnik leži po strani in jeokrenjen proti vetru. Pomožni x»arniki se mu radi plitvega morja ne morejo bližati. Na „Ma-diani" je nad 100 potnikov.
Parnik ,, Madia na*4 še niso rešili.
Hamilton, Bermuda, 12. febr. Parnik „Madiana", kteri je obtičal v skalovju North Rock, se niso rešili ter leži še vedno tako, kakor ga je vrglo valovje na pečine. Blago, kteraye vkrcano na ladiji, je na vsaki način zgubljeno. Potniki, kteri so večinoma svojo prtljago zgubili, bodo dobili denar, kterega so plačali za izlet v Zapadno Indijo, nazaj in družba jih bode tudi povedla nazaj v New York, ako se zavežejo, da ne bodo tožili družbo za odškodnino.
Samomor trgovca z diamanti.
New Orleans, La., 12. februarja.
sija dosedaj ni zaslišala.
Poslednji govornik je bil Ira H. Burns, zastopnik neodvisnih posestnikov rovov v dolinah Lackawanna in Wyoming. On je dokazal, da ima vsaki delavec pravico kontrolirati svoje delo. Med drugim je tudi ožigogasal zasledovanje ne-unijskili delavcev tekom štrajka.
Samuel Dickson je govoril za J. B. Markle & Co. in je obdolžil unij-ske uradnike, da so oni prouzročili nemire, kterih se sami naravno niso udeležili. Edino le oni so za nemire odgovorni.
Zastopnik Simon P. Wolwerton od Reading Coal Co. je dejal, da se nijedna družba neče podvreči pre-mogarskej nniji ker ona ni inkor-porirana in ker radi tega ne more biti za ničesar odgovorna. Odvetnik je priporočal naj se uniji odvzame vsak vpljiv.
Le nnijski premogaiji dobe povečanje plače.
Pittsburg, Pa., 12. febr. Včeraj so unijski premogarji mehkega
J. L. Friedman, prodajalec diaman- premoga sklenili pogodbo glede potov tvrdke L. Adler & Son, st. 87! večanje plače. Povišano plačo do-Maiden Lane, Manhattan Borough, j be le unijski delavci, kteri so že od v New Yorku, si je danes v svojej 1. aprila I. 1. nadalje člani unije, sobi v Cosmopolitan hotelu z brit- ^
Organizacija proti unijam.
New Haven, Conn,. 11. febr. Tu-tisoč dolarjev diamantov raztrese- kajšnji neunijski delavci namera-nih po tleh. Friedmann je že več vajo vstanoviti posebno organiza-dni popival in je izvršil samomor eijo neunijskih delavcev, ktere na-najbrže v pijanosti.	j men je bojevati se z unijami. Prve
korake za čudno organizacijo so že storili.
vi jo prerezal vrat od ušesa do ušesa. V njegovej sobi so našli za 30
Nesreča v roru. Duluth, Minn., 12. februarja. Iz
jo. Večino za gradenje potrebne]revni 'j^dje, kteri niso mogli plačati Eveletha, Minn., se poroča, daje ieleznine, bode dobila družba iz potrebnih stroškov Pittsburga, Pa.
Snežni plaz v Moutani.
Velik požar v Salt Lake City.
Salt Lake City, Utah. 12. febr.
j v tretjem hodniku tamošnjega rova Spruce pričelo goreti. Jednajst de-
Štr^jk služabnikov ponlične železnice v Lynn. Lynn, Mass., 11. febr. Organizi-
l
Missoula. Mont., 12. febr. Minoli Tukajšnje štirinadstopno takozva-torek pridrvel je velikanski snežni no „Atlas" poslopje, je včeraj zgo plax na most Pacifične železnice relo. Ogenj se je razširil tudi po med postajama Mutlan in Horsey, okolici, kajti veter je bil zelo jak. Plaz je vzel seboj tovorni vlak. Pet Po dolgem naporu so ogenj poga
»lužabnikov je težko ranjenih. sili. Škoda znaša $250.000.
lavcev se ni zamoglo rešiti. Iz rova 1 B°Ston ? Northern ... . . . . ,	poulične železnice so včeraj prire-prihaja gost dim m bati se je, da zborovanje pri kterem so se pone bodo nmrli, predno pride reši-	svetovali glede štrajka. Za štrajk tev. Goreti je pričelo v skladišču	se še niso odločili, pač pa so skle-za 0ije	nili stvar izročiti takozvanej State
Mogoče je med ponesrečenci tuili	^^Ltut^e,^
kak Slovenec in upamo, da dobimo	štrajkali. Delavci zahtevajo pove-
z ozirom na to kak dopis.	čanje plače in pripoznanje unije.
Vojne priprave.
Ruski rezervni častniki se morajo pripraviti.
London, 10. febr. Iz Petroprrada se brzojavlja, da so dobili vsi ruski re zervni častniki nalojr, pripraviti se, tako da zamorejo tekom 24 ur vstopiti k svojem polkom, ako pride r resnici do mobilizacije. Vojno minister-stvo je to odredilo z ozirom na bližajočo se vojsko proti Turčiji.
Paris, 10. febr. V tukajšnjih uradnih krogih nihče ne verjame zatrdilom turške vlade, ktera trdi. da ne namerava mobilizirati SYoje*?a azijskega vojaštva.
Francoska vlada Turčiji več ne veruje in je prepričana, da je sultan že izdal povelje za mobilizacijo in sicer pred tremi dnevi. Turčija bode mobilizirala 240.000 mož.
Sofija, Bolgarska, 12. febr. Bolgarska vlada se bavi z načrtom mobilizirati dva vojaška voja, da tako odgovori mobilizaciji TurkoT.
Dunaj, 12. febr. Vesti, da prične tudi Bolgarska mobilizirati, pro-vzročile so tukaj resno vznemirjenje. Vendar pa ljudstvo še upa, da bode Rusija položni na Balkanu ublažila. Splošno se kritizira, da Avstrija obravnav z Rusijo neče objaviti, kajti to pred vsem Avgtriji Škoduje.
Edirne, Turčija, 12. febr. Iz Carigrada se brzojavlja, da je sultan za trdno sklenil raje pričeti ■ vojsko, nego sprejeti reforme, vsled kterih bi bil turški ugled v M&cedoniji omajan. Maeedonci pa tudi as bodo čakali na sultanovo milost in tako je vojska med Bolgarsko ia Turčijo neizogibna.
Tepeni častniki.
London, 10. februarja. Bivši pod-admiral Bazil Cochrane je danes v odprtem pismu svetu naznanil o barbarskem sistemu, po kterem se kaznujejo subalterni častniki gard-nih polkov, kteri so storili vojaške, oziroma napake z ozirom na vojaško „Čast". Podadmiral trdi, da je neki polkovnik častnike, kteri so kaj zagrešili, izročil njihovim starejšim kolegom, kteri so potem ustanovili nekako vojaško sodišče, čegar poslovanju so morali vsi subalterni častniki prisostovati. „ZIo-činceu so obsodili redno v „kazen z udarci". Tepli so jih po golih plečih. Obsojeni je dobil s palico od šest do štirideset udareov. Običajno je zadostovalo že šest udareov, da je pričela tečti kri. Vsi navzoči častniki, celo najboljši njihovi prijatelji so jih morali tepsti.
Podadmiral navaja slučaj, pri kterem se je neki častnik, ko je dobil 40 udarcev, onesvestil. Podadmiral omenja tudi slučaj svojega nečaka, kterega sicer ne imenuje imenom, kteri je pa najbrže stotnik Levison-Gower. Njega so tudi obsodili v par udarcev, radi česar je odstopil.
Ko je o tem zvedel Lord Robert?, je poveljnika gardnega polka, polkovnika Ricardo, pokaral ter njemu in podpolkovniku Kinlochu znižal plačo za polovico.
S škandalom se bode bavil tudi angleški parlament.
Pozabila kako se imenqje.
V Long Island bolnico dovedli so te dni mlado deklico, ktera je pozabila. kako se imenuje in kako se glasi mestu, kjer je ona doma. Dva mladeniča sta v bolnici deklico spoznala in naznanila, <Ia se imenuje Mary Gilbert, in da je stanovala v New Yorku na 42. ulici. Dekle trdi, da ona ni Gilbertova, in da ni duma iz New Yorka.
Ogenj na vojnej ladiji.
San Francisco, Cal., 11. febr. Na vojnej ladiji ,,New York", ktera bi morala odpljuti v Honduras, je nastal v kabinih ogenj, kterega so pa kmalu pogasili, na kar. 3 ladij a odpljula.
Blokada končana4
Venezuela „rešena".
Washington, 12. febr. Venezuel-ska zadeva bode tekom par dni končana. Venezuelski pooblaščenec, H. W. Bowen je danes namreč izjavil, da bode Venezuela plačala Nemčiji $340.000 v gotovini, na kar bode^ blokada končana. Zastopnika Italije' in Anglije sta se že popreje wenom pogodila. Nemčija bode zaplenjene venezuelske vojne ladije vrnila Venezueleem, kar bodeta tudi Anglija in Italija storili. Venezuela ne bode zahtevala odškodnine za oni dve ladiji, ktere so Nemci potopili.
Vprašanje jrlede prednostnih terjatev bode rešilo haaško razsodišče.
Vstaja > Honduras.
Guatemala Ciudad, Guatemala, 12. februarja. Semkaj se poroča, da so v republiki Honduras proglasili izjemno stanje.
Potniki, kteri so prišli iz Puerto Cortez semkaj, potrjujejo imenovano vest. Vsaki čas je pričakovati državljanske vojske.
Ostale srednjeameriške republike bodo pomagale deloma dosedanjemu, deloma novemu honduraškemu predsedniku, radi česar zainore naposled tudi v Gnatemali nastati vstaja.
Toj ne ladije v Honduras.
San Francisco, Cal., 10. februarja, Podadmiral Glass je dobil ukaz s svojim ladjevjem nemudoma odpljuti v Amapalo, kjer se je pričela vstaja.
Diamant — iz nebes.
V newyorškem naravoslovnem muzeju je član tvrdkeTiffany & Co, George F. Kunz razstavil zanimivo zbirko dragih kamenov. Najzani-miveji je pa diamant, kteri je padel na zemljo v Canjon Diablo ob vznožju Kraters Mountain v Arizoni. Diamant, kteri je obdan z metrerič-no železno tvarino je brezdvomno j edini diamant te vrste.
Diamant ni sicer tako velik, kakor znani Kohinor, toda kamenj je tako čist in trd, da nima na zemlji para. Vsi poskusi kamen izbrusiti in polirati so se izjalovili, kajti diamant je pretrd. Diamant je našel profesor Konig, kteri trdi, da je diamant postal tako trd, povodom padca skozi zrak.
Mestece zgorelo.
Columbus, O., 12. febr. Požar je vničil večji del mesteca Bremen, 45 milj južno od tukaj. V poslovnem okraju so ostala le še tri poslopja. Gasilci so prihiteli na pomoč iz Lancastra.
Štrajk tobačnih delavcev.
Key West, Fla.. 10. febr. Tobačni delavci tukajšnjih tovarn Havana American Cigar Co., so z delom prenehali, ker družba neče pri poznati njihove unije.
Kritika.
Svojega bližnjega in njegovo delo kritikovati in soditi, je za vsacega prav lahko delo, bolj nerodno je pa sam kritiziran in sojen biti, ker rr£J kokrat se zgodi, da so kritikarji t^2" seboj složni in jednoglasno svoj .'no rek oddajo. Pij Trinerjevo zdravilni grenko vino, o kterem je jednoglasno odločeno, da boljega zdravila proti vsem v slabi krvi nahajajočim se snovim, ktere raznovrstne bolezni provzročajo ni — ker ono nima ni-kakoršnih kemičnih pridevkov v sebi, ampak je samo staro naravno vino in pa importirane korenine in zelišča. To vino deluje najprvo na želodec, ga ojači tako, da lahko pre-bavlja in s tem novo kri vstvarja. Človek dobi slast do jedil, pravilni odhod in vsi organi delujejo redno. Boljšega pripomočka za živce in kri sploh ni. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Joa. Triner, 799 S. Ashland Ave.t Chicago, ffiinoia.
■atered January 13, 190s, u tecoad-claa mttm. Pan Office at New York, N. Y., Act ot Concren of March id, 1879.
#,Glas Naroda".
List <doven*kih delavce* v Ameriki. Udaiateli in urednik:	Published by:
JFR. SAKSER, 119 Greenwicn street,	New York, City
N • leto relja List Amtmo.........$3.—>
s pol leta......................... '-S0*
7.» Evropo s« r«e leto..........g«d. 7.50,
m ,, pol leta.........gld. 3.75,
M „ „ četrt leta........- gld. 180.
V Evropo pailljamo list ikupno dve ttenlki.
, Glu Naroda" izhaja rsak torek, fceu-tek
ia soboto.
..GLAS NARODA"
(,,Voica Of THE PaoPLE") Will be Issued every Tuesday, Thursday
and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement
Za oglase do 10 vrstic »e plait 30 cen'jv Dopisi brez podpisa in osobnost se ne na
I mejo.
Denar na; ae blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo-da se nam tudi prejinje bivališče nainani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredit* naslovi
„6LAS NARODA",
I09 Greenwich Street,	New York, City.
Telefon 3795 Cortlandt. TSl
Zamorsko vprašanje.
Vojni tajnik Root je povodom ban keta, kteri se je vršil v počast 40 letnice obstanka Union League klubsi povedal nekaj značilnega. Union League klub dal si je svoj čas nalogo in cilj oprostiti vse ameriške zamorce iz sužnjištva ter jim preskrbeti isti pravice, kakorsnje vživajo vsi beli državljani republike. Mr. Root se je tekom svojega govora izrazil: „Ta-krat se je splošno zatrjevalo: Dajtt zamorcem jednake pravice, kakoršiu imajo beli in oni bodo napredovali Takrat so ljudje mislili, da bodo za morci vporabili ugodno priliko. Tod:< jaz se bojim, da moramo skoraj priznati, da so se vsi takratni poskusi izjalovili!"
Oprostiti sužnje je bila dolžnost vseli državljanov, kajti to je čin člo vekoljubja, toda podeliti zamorcem vse državljanske pravice je bila velika napaka. Princip, naj bodo vsi ljudje, kteri so rojeni v zaščitju zve-zdine zastave svobodni in jednaki, je zelo lep — toda le na papirju. Žal pa, da razlike med posameznimi plemeni . i mogoče prikriti.
Zakon, kteri prepoveduje Kitajcem naseljevanje na tleh naše republike je posledica stališča, da se Američani branijo živeti zajedno z takozvanimi inferi j ornimi narodi. Zamorci pa so bili tukaj že takrat, ko ameriških državljanov sploh tukaj ni bilo in radi tega je sedaj dolžnost državljanov tudi s zamorci se sporazumeti. Akc bi se dandanašnji tudi zamrci nase ljevali v Zjedinjenih državah, bi naši državljani brezdvomno vstanovili zakon, vsled kterega bi bilo zamorcem zabranjeno naseliti se v deželo, ktero so beli naseljenci odvzeli Indijancem Tudi zamorci in Kitajci ter razna dru^a takozvana „inferiorna" pleme /fia bi morala imeti v Ameriki isto pravice, kakor takozvani Američani Toda slednji trdijo, da jih ta ljud stva ovirajo v — napredku."
Ako so sedaj celo člani Union League kluba, kteri so pred štiridesetimi leti videli v vsakem zamorcu svojega brata, postali proti zamorcem nepravični, potem seveda zamorsko vprašanje ne bode nikoli rešeno.
slin toucil 'ote,eli
Štrajk Italijanov.,
New London, Conn., 11. febr Včeraj je moral oditi šerif Jackson v Eastern Point, ker je tukaj pričelo štrajkati 00 Italijanov, kteri so delali v Plantovej tovarni. Štraj-karji trdijo, da so morali v bornih kočah stanovati in jestvine drage plačevati. Včeraj so jedno kočo požgali in danes razdejali kovačni-co. Štrajkarji s^ za pretil i, da bodo napravili še drugo škodo. Šerif skuša napraviti zopet red. Tukajf-nje'ljudstvo sim pati žira z Italijani.
Razni štrajki v Cliicagi.
Chicago, 111., 12. febr. Služab-*i Chicago City Railway Co. so r£pretili z generalnim štrajkoni. Unija zahteva, da družba nastavi nekega odslovljenega delavca, in da neunijskim delavcem ne bode več tako naklonjena, kakor do aedqj. V slučaja, da družba teui zahtevam ne privoli, pričeli bodo služabniki z št raj kom.
Tudi kovači ehicaške Shipbuilding Co., kakor tudi kotlarji in tesarji, so pričeli s štrajkom. Sedaj Aelajo le še mašinisti. Ako prično tudi slednji štrajkati, bodo morali ladjedelnico zapreti. Delavci štraj-kajo za vpeljavo deveturnega dnevnega dela
Krojači so pričeli tudi štrajkati.
Naš »Bargain".
Na nesrečnem Filipinskem otočju pričela se je zopet vstaja. Filipinci ' so dobili novega vodjo imenom San 1 Miguel, kterega naloga je ona ista, kakoršna je bila zadača slavnega, toda vsled ameriških izdaj ic poraženega, Emilija Aguinalda.
Med dnevnimi vestmi zadnje številke »Glas Naroda" smo objavili poročilo, da so se vršili boji med vstaji in konstablerji v neposrednej Miri Manile. V boju so bili sicer bojevniki za svobodo poraženi, toda kljub temu nam najnovejši boj dokazuje, da Američani po štiriletnem vojskovanju niso niti gospodarji ma-nilske okolice. Ko so Američani zasedli Manilo in poatreljali njihove dotedanje zaveznike, je vsak razsoden človek takoj vedel, do so se z onim dnem pričele tudi sovražnosti med Filipinci in Američani. Kasneje smo večkrat na tem mestu povdarjali, da Američanom ne bode nikdar posrečilo Filipince popolnoma in za stalno podvreči. Iz zgodovine nizozemskih iztočnejeazijskih kolonij je tudi razvidno, da so Nizozemci za-mogli tamošnje domačine ie le po polstoletja trajajočem boju podjarmiti. In Filipinci niso le 20krat mnogo-številneji nego prebivalci otokov Java in Sumatra, temveč tudi dokaj inte-ligentneji.
Kljub temu bi pa bilo mogoče mnogo storiti v pomirjenje Filipincev, tako da bi Američani dosegli saj nekak ..modus vivendi" (način z Filipinci mirno skupaj živeti). Da je pa !caj tacega sploh mogoče doseči, ne zadostuje le dobra volja Washington--ke vlade, temveč tudi pravo vojaštvo, kakoršnega pa žal v Ameriki nihče ne pozna. Vojaki, kakoršne ima naša vlada, že v splošnem oziru ne spadajo k „dobrej" vrsti ljudi; ako pa pridejo v kako tropično kolonijo, kjer jih domačini z guerilja vojskovanjem neprestano nadlegujejo; ako imajo poleg tega tudi ..predpostavljence", kakoršen je bil general Smith, kteri ie vojake poživljal naj po otočju more in plenijo — potem se nam naravno ni potreba čuditi, ako se v vojaških čuvstvih ne pojavi tudi „čuvstvo rverjadi", radi kterega potem divjajo mjše nego zverjad.
„Tudi največji lopov in morilec", izrazil se je senator Carmack povo-loni razgovora o procesih, ktere je vodilo vojno sodišče na Filipinih — ,,mora smatrati povelje generala Smitha na otoku Samaru (morite in požiga j te!) tako, da ne obstoje več postave, niti kazni. Toda kljub temu se naš predsednik ne zmeni za nesrečne Filipince, kterih nesrečo je on zakrivil in se kot velik imperialist čudi svoje j žalostnej slavi."
Koliko bede in tuge so provzročile Zjed. države na daljnem otočju! Ko so prišli tjakaj Američani, našli so na daljnem otočju za svobodo navdušeno junaško ljudstvo, ktero je s pomočjo zmagonosne vstaje prepodilo svoje španske zatiralce do ma-nilskega ozidja. Dežela je bila cveto-'•a in v najlepšem razvoju v obrtnem kokor tudi v poljedelskem pogledu. I11 ko je Dewey pred Manilo na videz ..razdejal" špansko vojno bro-lovje, je naivno filipinsko ljudstvo Američane pozdravljalo kot svoje osvoboditelje, kteri so jim pomagali otresti španski jarem, kakor so nekoč pomagali Francozje America nom izvojevati svojo neodvisnost.
Toda Američani so plačali Špan eem 20 milijonov dolarjev za odstop otočja in tamošnjega ljudstva; 2 dolarja za vsacega prebivalca, za moža, ženo in otroka! In ves ta denar naj plačamo za nič — naj sedaj zgubimo deželo in ljudi? Nikakor! Bolje je, da teče kri v potokih predno se ločimo od našega „Bargaina".
In danes ? Bogato otočje je opusto-šeno in razdejano, poljedelstvo uničeno. Povsodi na nekdaj rajskih otokih vlada beda. Obrt je vničena, in na otokih eo zavladale sestre lakota, kuga in kolera. Na tisoče in tisoče hrabrih sinov junaškega naroda so pomorili, na tisoče žena in deklet oskrunili ter jih prepustili bedi j in siromaštvu. In baš radi tega je j vladal v novejšem Času na Filipinih , mir — pravi mirodvorski mir. Toda aribanje se zopet pričenja in tudi ! inoritev se bode zopet pričela. I Vse v čast in slavo imperialističnega kapitalizma!
Iz naših kolonij.
Vstaja na Filipinih.
Manila, 11. febr. Vstaši iz pokrajin Laguna. Batangas in Cavite, na Lu-zonu, se zbirajo v Cavite in Rizalu. Imenovane pokrajine so v neomeje-nej oblasti vstašev. Konstablerjem je nemogoče železnične proge severno od Manile čuvati. General Allen je poslal proti severu vojaško pomoč. Vstaške čete sedaj terorizirajo pokrajino Bulacan, kjer se vrše vsaki dan vroči boji. Američanom se dosedaj še' ni posrečilo vstaše razpoditi, kajti oni sc v svojem gorovju tako varni,! kakor Američani v Washingtonu.
Sedanja vstaja je povsem slična prvej. Splošno se trdi, da to znači pričetek splošne vstaje, kajti vstaško gibanje se je razširilo po vsem otoku. Povsodi je opaziti vstaške zastave Xatiyunan tajne družbe.
Manila, 11. febr. Vlada se pripravlja na zopetno zatiranje vseh „neza-dovoljnežev v pokrajinah Bulacan in Rizal. Možtvo konstablerjev bode vlada pomnožila za več šotni j. Dosedaj štejejo vstaške čete najmanj 2000 mož. Železnica ne more voziti, kajti železnične proge »o takorekoč v oblasti vstašev.
Moroti na otoku Mindanao dobe civilno vlado a vojaškim governer-iem na čelu.
umrl. V Ameriki je bil kacih devet let. Delal je v tukajšnjej tovarni za sekire. V starej domovini ostavlja očeta in sestro, v Cevelandu, O., pa dva brata. Pokojnik ni bil ud kacega podpornega društva/ radi česar smo tukajšnji rojaki nabrali potrebni denar za pogreb, kteri se je vršil v nedeljo dne 8. t. m. Pogreba se je vdeležilo obilo občinstva zlasti Poljakov. Pokojnik je bil v obče priljubljen in spoštovan, mirnega značaja, tako da ostane vsem rojakom v blagem spominu.
Tem potom izrekam hvalo Ivanu in Neži Cerveni, pri kterih je bil na hrani in pri kterih je tudi umrl. Imenovana dva rojaka sta ga imela zadnji čas brezplačno na hrani (kajti prihranjeni denar je tekom bolezni potrošil za zdravila). Oba sta mu požrtvovalno stregla, dasiravno jima je bil tujec, ali po rodu vendar le rojak Slovan.
Ze drugič v kratkem času sta se zakonska Červeni zavzela za bolne Slovence, radi česar jim ponovno izrekamo zahvalo.
Karol Kristan.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
svt Barbare
v Forest City
Pennsylvania«
Dopisi.
Trestle, Pa., 9. febr.
RojakoiM naznanjam, da je tukaj umrl naš rojak Frank Debe-1 j a k v e ~jboljših letih svoje dobe namreč v letu. Pokojnik je doma iz Stare Oselice nad škof jo Loko, kjer ostavlja žalujočo mater in tri brate ter v Ameriki svojega očeta. Umrl je po kratkej bolezni dne-30. januvarija. Imel je namreč ko ze ktera bolezen se je po tukajš njem kraju precej razširila, radi česar so več hiš morali zapreti.
Pokojnik je bil ud društva sv. Josipa št. 12. spadajočega k J. S. k. J., tako, da bodo njegovi preostali dobili smrtnino.
Zajelno tudi poročam o smrti rojaka Tomaža Flander, rodom iz Kopačnice nad Škof jo Loko, kteri je dočakal 50. leto svoje sta rosti. V starej domovini ostavlja soprogo in otroke. Imenovani \ jak ni bil ud nikacega društva, tako, da njegova udova ne dobi podpore.
Končno pozdravljam vse rojake širom Amerike, „Glasu Naroda" pa želim obilo vspeha.
Jakob Kacin.
Little, Falls, N. ¥., 9. febr
Tukaj pri nas je zbolel rojak Ant. Gruden in zdravnik je rekel, da ne bode preje okreval, nego da zrak premeni in za to smo ga hoteli poslati v staro domovino. Popraševali smo na to M druge zdravnike in našli jednega, ki ga je osdravil. Vsled bolezni pa ta rojak ni zamogel vse stroške prenašati, zato smo med seboj napravili kolekto, da se je za mogel zdraviti, nabrali smo svoto $44, darovali zo.' Frank Rožanc. Fr Korče, Franca Lončar, Karol Korče, Micika Marolt, Ursula Podlipec, Rozi Sedej, John Brenčič, Štefan Dolenc, Neia Železnik, Katinka Dolenc, Frank Pohleven, Jerica Leekovec, Valentin Marovšek, Karol Marovsek, Johana Mele, Johana Podboj, Mici PetkovSek, Mici Turk, Rozi Gerbec, Jera Gerbec, John Šile, Jurij Šile, Francika Jesenko, Johana Gabrovšek, Leopold Susman, Jera Suaman, Luka Susman, Johana Susman, Jernej Albreht, Micika Albreht, Frank Albreht, Frank Tel ban, Frank Hamovc, Marjana Ha-movc, Micka Kcrče po $1; Micika Zabeinik, Johana Susman in Marja na Osredkar po $2. Vsem darovalcem izrekam prssrčno zahvalo.
Frank Rojanc.
Luiza rešena.
Draždane, Saksonska, 12.
Alexandaia,*Ind., 9. febr
Iz našega prijetnega kraja it dolgo ni bilo čitati dopisa v cenje-j nem listu MGlas Naroda". Radi tega j sem se danes namenil rojakom na-I znaniti, da tudi tukaj Slovenci pre-febr. bivamo.
Tukajšnji kraj je zelo priljubljen in zdrav. Mesto sicer ni veliko, toda marljivi meščani grade neprestano nove stavbe. V okolici imamo mnogo tovarn, tako na primer: Steklarno, papirnice, tovarna za sekire itd. Delalo se je sedaj radi zime in radi pomanjkanja premoga bolj
Posebno sodišče, kterega je kralj vstanovil v svrho ločitve zakona ubegle princejinje Saksonske, je danes izdalo svojo razsodbo, ktera določa ločitev zakona radi nezvestobe princezinje Luize. Princezinja je tudi obsojena v povrnitev vseh sodnih stroškov.
Sodba je obudila tukaj veliko sen- po malem, toda sedaj, ko je zima ne-zacijo. Sodne obravnave vršile so se koliko ponehala, pričelo se je tudi tajno. Pred sodiščem nabrala se je v obrtnem pogledu živahno gibanje, velika množica ljudstva.	Slovencev nas je tukaj le malo ite-'
Geneve, 12. febr. Profesor Andre vilo. toda tudi to Število se je te dni Giron in bivši avstrijski nadvojvoda za jedno osobo znižalo. Leopold Ferdinand, sta danes do- Josip Škode, doma iz Male spela semkaj. Luiza ga je namreč Račne, župnija Kopanj pri Gro-brzojarno prosil*, naj pride k njej supljem, js po dolgej in mučnej bo-in da brez njega bolniškega zavoda lezni dno t. m. previden 8 sv. ne more oitaviti.	_	popotnice ▼ 34 letu svoje starosti
Evropejske in droge vesti.
London, 10. febr. Parnika »Watchful" in ..Arthur" sta se danes nedaleč od Barry zadela. ..Arthur" se je potopil. Pet mornarjev je vtonilo.
Queenstown, 10. febr. xingleska ja-dranka „Cro\vn of Germany", dospela je danes semkaj iz San Frančiška. Na potu so našli mornarje belgijskega parnika „Maskelyne", kteri so na potu iz Amerike v Evropo parnik 09tavili, kajti parnik je bil radi viharja povsem pokvarjen.
Carigrad, 10. febr. Včeraj so obsodili v smrt morilca Agap Hačinkja-na, kteri je dne 19. jan. vstrelil armenskega patriarha Ormanjana, ko je slednji daroval božično mašo. Proces ni bil javen. Tudi njegov brat Bagos Kapreljan, kteri je baje morilcu svetoval, naj patrijarha vstreli, je bil obsojen v smrt, vendar je pa v šel v inozemstvo. Dva druga sokrivca sta obsojena v dosmrtno ječo. Cenzura je prepovedala časnikom o tej zadevi poročati.
Bruselj, Belgija, 10. febr. Danes so spoznali anarhista Gennaro Rubino kteri je streljal na belgijskega kralja Leopolda, krivim nameravanega umora. Sodišče je Rubina obsodilo dosmrtno ječo.^
Stockholm, Švedska, 10. febr. Centralni odbor za podporo ljudi v pokrajinah, kjer je zavladala splošna beda, je dobil iz Amerike $17.500 Razun tega denarja, poslali so tudi Američani zasebnikom precejšnje svote denarja. Odbor je izdal kacih $5000 za nabavo pšenice za setev, ktero so razdelili ljudjem šestih krajev, kjer je beda največja. Ostanek bodo porabili za nakup jestvin.
Zadar, 11. febr. V Dalmaciji je nastala lakota in vročinska bolezen. Zdravniška pomoč je le majhna in v mnozih okrajih celo zdravnikov nimajo. Tukajšnji ..Xarodni List" poživlja vse Slovane, da pomagajo Dal-matincem. (Vest najbrže ni res nična.)
Barcelona, 11. febr. Radi nevarnega zadržanja anarhistov, kteri hočejo kljub opoziciji socijalistov provzro-eiti generalni štrajk v Barceloni, odposlala je vlada v mesto 'orožnike in vojaštvo. Takoj, ko so prišli vojaki v mesto, nastali so poulični nemiri, pri kterih je bilo par ljudi vsmrtenih Anarhisti so pozvali lastnike časnikov, naj prenehajo izdajati časnike, kar pa niso dosegli.
Cadiz, 11. febr. Štrajk, kteri je nastal tukaj radi nečuvenih delavskih razmer, se vedno bolj razširja. Štrajkarji so danes prisilili posestnike prodajaln, naj svoje prodajalne zapro.
Berolin, 11. febr. Električni tvrdki Siemens & Halske ter Schuckertova družba se nameravati zjediniti. Načrt je izgotovljen, Ie še delničarji ga morajo podpisati. Obe družbi sta le majhni, kajti Siemens & Halske ima glavnico, ktera znaša $13,625.000 in Schuckertova družba premore le $7,500.000.
Essen, Nemčija, 11. febr. Nemčija namerava Kruppove topove model C 96 izboljšati z nekakim varnostnim oklopom, kar bode veljalo 30 milijonov mark. Nemci zaista nimajo denarja za drugo, nego za topove, dasiravno večina ljudstva strada.
Berolin, 11. febr. Naučno minister-stvo namerava pri svetovnej razstavi v St. Louisu, Mo., razstaviti učni sistem, kterega se morajo otroci v ,,kult urne j" Nemčiji učiti.
Petrograd, 11. febr. Finci se upirajo novemu ruskemu vojaškemu zakonu. V mestih in trftih vrše se razna zborovanja, pri kterih sklenejo mladi Finci imenovani zakon ignorirati ter se ne ozirati na kazni, ktere bodo morali odsedeti.
Siracusa, Sicilia, 11. febr. V Modi-ca, trideset milj daleč od tukaj, bil ie včeraj lahek potres.
Adelaide, Avstralija, 12. febr. Ne-uradoma se zatrjuje, da so letos v južnej Avstraliji priredili na vsakem oralu zemlje le po šest bušljev pšenice.
Inkorporirano 31. januarja 1902 v Pennsylvaniji.
Odborniki:
John Žnidahšič, predsednik. Martin Kasteltc, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Gebmovšek, Martin Gerčman, Josip Gorenj Josip Z al a. k.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box COT, Forest City, Pennsylvania.
Glasilo j.GLAS NAHODA".
London, 11. febr. ,Daily Chronicle' iavlja, da je nekdo ponaredil dve menici glaseči se vsaka na svoto $55.-000. Banke menic niso hotele sprejeti, kajti podpis I. P. Morgan je bil ponarejen. Kedo je hotel denar „za-služiti", ni znano.
VABILO
— k —
VESELICI S PLESOM,
ktero priredi kranjsko slov. podporno društvo
SV. ALOJZIJA, št. 19 J. S. K. J. v So. Lorain, O., dnč 21. februarja 1903
v dvorani S a in. Sc h war z a, Cor. lOtli Ave. & Vine St., So. Lorain, Ohio.
Vstopnina 25 ct., ženske so proste.
Začetek ob G. uri zvečer.
Igrala bode slovenska godba iz Clevelanda, Ohio.
n a r j a v najceneje.
Vabljena so vsa bratska društva, skupna društva z društvenimi zna in en j i so vstopnine prosta.
Objednem vabimo tudi rojake iz bližnje okolice, da se te veselice udeleže v obilnem številu ter pripomorejo do lepega vspelia.
Nadejamo se mnogoštevilne udeležbe ter vljudno vabimo rojake v poset.
Za dobro postrežbo bode skrb-Ijeno.	• Odbor.
samo in prepričali se bodete, da Vas pri pošiljanju de-staro domovino najhitreje in n a j v e s t n e je postreže: Frank S a k s e r, 109 Greenwich Street, New York.
Bjy POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Trigiavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na ratpolago. Nadalje je j vsakemu v zabavo na razpolago do-| bro urejeno keglišče in igralna I miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
Mohor Mladič,
i 617 So. Center A v., bliao 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone: 1722 Morgan.
Kransko katol podporno društvo PRESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio.
Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik: Anton Odrine, 3 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, 796 St. Clair St.
Blagajnik: Lorenc Petkovšek, I80V2
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, John J alovec. Maršal: John Levstik. Pisatelj pohotnih bukvic: Andrej Kremžar.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo y mesecu.
Naslov za pisma je: John Avsec 104 Case Ave., Cleveland, Ohio.
Nižje opdpisani naznanjam bra Lom Slovencem in-Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridge, Mont., in tu odprl novo urejeni	x -
saloon,
v kterim točim vedno SVEŽE PI-* VO, DOBEO KALLFOKNSKO VI NO, IZVRSTEN WHISKEY u prodajam EINE SMODKE. S spoštovanjem
MARTIN RAUH, Aldridge, Mont., Park Co.
Naravna Kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črna vino po 50 do 60 ct ' galon b pesodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ot galon b posodo vred izvrstnatropavica od $2.50-$3.00
galon b posodo vred. Manj nego deset galon naj nihde B3 naroda, ker manje količine ne morem raspoSiljati. Zajedno s oa* rodilom naj gg. naro&niki dopošUjc dnnar osiroma Money Order.
Spoštovanjem:
nrih. Radovichy
702Vermont St San Francise«,C*
Slovencem q Hrvatom v Koo* Springs,	i« okolici priporo-
' ava najin
SAJLOON,
v kterom vedno točiva sveže pivo, vino in whiskfty, ter imava na razpolago fin* an otke. Dalje se lahko aa naa obrne vaak rojak v biiini gled6 po6£ljai|a denrajev v staro domovino in gledč parobrodnih listkov, kar ava v zvezi s g. Fs. Sakserib* v New Yorkn, lahko vsakem* new in točno postreieva. Za otUen oVisk se priporočata 1
E KERŽIŠJHK & J. MRAK,
Prop's o? Porto Rico Saloon, "earn o^ajtffta W7(L
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Firmi and 10. febr. iz Antwerpena a
556 potniki.
Dospeti imajo:	>
Bulgaria, iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. R.vndam iz Kotterdama. Graf Waldersee iz Hamburg-a. Neckar iz Bremena. Grermanic iz Liverpoola. L'Aquitaine iz Havre. Lueania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Vaderland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Beljjravia iz Hamburda.

J
4
J
Odpljuli so:
La Breta^ne 12. febr. v Havre. Zieten 12. febr. r Bremen.
Odpljuli bodo:
Finland 14. febr. v Antwerpen. J Trave 14. febr. v Genovo. Bulgaria 14. febr. v Hamburg. Philadelphia 18. febr. v Southampton.
R.vndam 18. febr. v Rotterdam. Germanic 18. febr. v Liverpool. i L'Aquitaine 19. febr. v Havre. Vaderland 21. febr. v Antwerpen. Graf Waldersee 21. febr. v Hamburg-Lucania 21. febr. v Liverpool.
Naročajte in priporočajte „Gla8 Naroda".
au mW
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
i
| Trstu se 16. jan. po noči obesil 411et-; ni konjar Josip .Perco, ki je stanoval I v ulici Gelsi št. 2. Vzrok samomora Ini znan.	i
ill
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1202 S. 13th St., Omaha, Neb.
I.	tajnik: Josip Agnič, P O. Box 266, Ely, Minn.
II.	tajnik: john Lovštn, P. O. Box 291, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zunič, 431 7th St., Calumet, Mich. Josip Gorišek, 5130 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266 Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
<'arovniŠko predstavo priredi v nedeljo dne 15. februvarija popoln-; dne ob 4. uri v Mozart Hali 328 E.! na S<J. ulici med 2. in 1. Ave. v New j Yorku naš rojak Josip Ziinsi j Vstopnina je 25 et., 7h otroke 15 ct. Gospod Zima nam je obljubil, da bode program povsem nov in ima obilo novosti v čarovništvu, ter je| upati obilo zabave. Med drugimi je pevsko društvo ..Slavec" obljubilo, da se te predstave udeleži.
Pomanjkanje ljudskih učiteljev na Kranjskem postaja — kakor se piAe iz učiteljskih krogov — vedno obeut-Ijiveje in ako pojde tako naprej, bo kmalu na Kranjskem vse ljudsko šolstvo v rt>kali ženskih učnih moči. — Da, celo vodi tel j.ska mesta na mešanih eno-in večrazrednicah se v poslednjem času oddajajo stalno učiteljicam. V tem pa dela Kranjska dežela izjemo v Avstriji. Deželni šolski svet kranjski bi vendar moral gledati, da se vsaj na voditelj ska mesta pri de-hkih mešanih ljudskih šolah namestijo edino možke učne moči.
Slovenski operni pevec pri švedskem kralju. Švedski kralj Oskar je sprejel v posebni avdijenci komornega pevca Navala-Pogačnika ter mu podelil Vasov red druzega razreda. Naval je pel v Stockholmu pri 11 opernih predstavah. Za mesec febru-varij je zope* angažiran za celo »TSto predstav. Kralj je pohvalil Pogačnika ter se izrazil jako laskavo o njegovem petju.
Tat okral tatu. V redarstvenih zaporih v Zagrebu sta se nahajala Martin Šenica in Marko (»rubina, oba poznana tatova. Ko je videl Senica, da ima G rubina denar, pazil je zvečer, kam ta poslednji skrije svoj zaklad. Senica je dobro izvel svoj načrt. Ali ko se je (irubina zjutraj zbudil in opazil, da jt njegAv denar zginil, uprizoril je tak«iv hrup, da so bili drugi arestanti kar prestrašeni. — Pri Šenici so našli 40 K, ktere je bil skril za podstavo klobuka. Šenico so izročili kazenskemu sodišču.
Čuden slučaj. ..Osvit" poroča o za-r«s čudnem slučaju, ki se je dogodil nedavno temu v Bjelini v Hercegovini. Ni ki mladenič imenom Avdaga. ki je bil čvrst kakor kremen, se je kar naenkrat zgrbil kakor kakov starec, ki jih ima že osemdeset na hrbtu. Siromak je bil padel s konja in ga je o tem nekaj prijelo v ledjih in ni se mogel več popraviti. Noben lek mu ni pomagal. Nekega dne je bil Avdaga pri orožniku v selu. Pod njegovo sto-lico je spal maček, česar on niti opazil ni. Postajevodja je vr^el mačku košček mesa, V tem je prišlo v sobo orožnikovo pse, ki je, opazivši mačka, skočilo pod Avdaginovo stolico. V hipu sta bila pes in mačka v ljutem boju. Avdaga, iznenaden, se je prestrašil, skočil na noge — se zravnal kakor da ga niso nikdar ledja bolela : bil je zopet raven! — Bled kakor zid je stal Avdaga vzravnan po koncu in se je začel od srca smejati svoji sreči.
..Svinja" g. okrajnega komisarja. V ..Slovenskem narodu" čitamo kaj fletne črtice o okrajnem komisarju Zoffalu v Ljutomeru. Mož je- že v tretjič v Ljutomeru. č'im bolj se ljudstvo veseli njegovih odhodov, tem trdovratneje se mož vrača. Mož ni le velik German, ampak tudi jako — •olikan človek. Seveda je njegova olika primerna njegovim drugim nemškim vrlinam. Nekega dne je šel na lov. Ali ko je mož na lovu, mu je vse ixa potu. Zadnjič mu je bil na potu neki kmečki fant iz poštene rodbine. Ker je pa bil na potu na svojem, ni bilo drugače možno, nego da ga je gospod komisar hotel nagnati z lastnega (fantovega) zemljišča. Ker pn je ime1 fant svoje posebne pojme o pravicah človeka do lastnega zemljišča, se ni hotel umakniti, za kar je dobil od go&poda komisarja tolsto ..svinjo"-na glavo! To je bila siefcr izobražena nemška ..svinja" — ali kmečki fant ima svoje muhe in je šel — tožit radi ..svinje". Sedaj pa je g. komisarju nemško srce zlezlo v hlače in poslal je h kmečkemu fantu posebno deputacijo, ki je preklicala komisarjevo „svinjo in prosila odpušče-nja. Slovenci smo pa mehkočutni ljudje in odpuščenje je zadobila tudi komisarjeva ..svinja".
Obesiti se je hotel. V B. pri Gorici ee je hotel obesiti neki mož, ker ga je njegova boljša polovica kregala iJ! zmerjala, ker je prodal kravo brez njenega dovoljenja. Kujala se je žena, ostala celi dan' v gorenji sobi ter možu. tudi skuhala ni nič. To pa je vrlega moža tako pretreslo, da je sklenil storiti konec temu britkemu življenju, s tem pa tudi ženo podučiti, da se ne sme delali z možem tako brezvestno kakor dela ona. Po noči si je del vrv okoli vrata, da se obesi; ko je pa zaslišala žena nekako nenavadno stokanje, je skočila s postelje pokonci ter prihitela možu na pomoč, kteremu je hitro vzela vrv z vratu. Sedaj se baje ne jezi več nanj.
Avstrija in Italija. Iz Rima pišejo v ..Information"-' 25letna spominska slavnost smrti Viktorja Emanuela II., na ktero je došlo v Rim 50.000 ljudi j z več nego 1000 zastav iz vseh italijanskih provincij, se je vršila v najlepšem redu. Največja pozornost in entuzijatično zanimanje občinstva sta bila posvečena zastopnikom „ne-rešenih" provincij, ki so s svojimi v črnino zavitimi zastavami otvorili impozantni sprevod. Povsodi, kjer so pasirale te zastave, se je množica-raz-krivala ' i je vsklikala: „Živel Trst!", ..Živel Trident!", Živel Zadar!", »Živel Spljet!" — Moglo bi se bilo reči, da je vsa slavnost veljala tem štirim mestam in da je glavno mesto Italije s to slavnostjo vnovič in izrečno uprizorilo eklatantno politično demonstracijo proti Avstriji.
Ni možno tajiti, da Italija postaja od dneva do dneva bolj irredentistič-na. Splošno prepričanje v Italiji je danes to. da zveza z Avstrijo ne obstoji več in da prej ali slej mora priti do razdora med obema državama. Zdelo se je, da je italijanski irreden-tizem mrtev. Še do pred dvema letoma sta bila Trident ii. Trst pozabljena."
Glavni vzroki, ki so doveli do te spremembe, so: Afera sv. Jeronima. odklonitev avtonomije južnega Tiro-la, tržaški nemiri, hrvatske demonstracije v Dalmaciji, zadnja statistika prebivalstva v Avstriji, iz ktere izhaja, da je v Dalmaciji italijanski element tlačen, nasprotstvo med obe-rn; državama glede Albanije.
Smešnice.
Zagovoril. Bogata nevesta: „Ni li res ljubi moj, po poroki bodeva lepo v miru živela?" — On: „Gotovo.... potem me bodo ti nadležneži v miru pustili!"
Petrolej kot pijača. Zdravniška družba v Parizu je razglasila," da je treba sredstev proti popivanju petroleja, ki dan na dan raste. Izpočetka se je mislilo, da se je razširila ta razvada zaradi davka na alkohol, toda dognalo se je, da je ta navada vladala že preje po nekterih krajih in se je hitro razširila. Človek, ki je udan petroleju, ni surov, kakor žganjar, am pak nekako slabe volje in nezadovoljen. Zdravniki trdijo, da je petrolej enako škodljiva pijača, kakor žganje.
Po maškaradnem plesu. Lahkoživa gospica: „Kaj menite o meni gospod — Gospod: „Da ste prav solidna gospica." — Gospica: „Jaz pa menim, da ste vi star osel!" — Gospod: »Tako ? potem sva se oba zelo zmotila!"
Optimistično. A.: „Zakaj pa delaš tako kisel obraz ž" — B.: „Glavo si ubijam kakošno ime bi dal moji palači." — Kaj, tvoji palači, ali imaš ktero?" — B..' „To še ne, toda imam srečko in ako bode ta vlečena, potem kupim palačo."
Tolažba. Ropar (ko je oplenil urednika) : „Tako gospod, pred krat kem ste v vašem listu pisali o roparjih v tem gojzdu, sedaj sem vam lahko srce smeji, ko ne veste, da ste polno resnico pisali!"
O tako! Najemnik: ..Zakaj ste mi najemnino povišali ? Vi mi niste pustili popraviti mojih sob!" — Gospodar: ..Popravil sem moje in to velja denarje!"
Dobro ubranil. Žena (pred zlatar-
jevo izložbo) : „Glej, glej Jože, to lepo zlato srce z diamanti bi mi lahko kupil!" — Mož: „Kaj meniš draga moja, saj imaš vendar že zlato srce, počeniu toraj dva!"
Nerazumljivo. Lahkoživec: »Sleherni dan vstanem še le opoludne, vsaki večer pridem pijan domu, petnajsti dan vsacega meseca sem že ,.na suhem" — in pri vsem tem pravijo ljudje, da ne živim redno!"
Lahkoumevno. „Na vašej sliki gospod Rom pa nemate prijazneg obraza !" — Kako tudi. ko je baš fotograf moj največji dolžnik!"
Osoda. Dijak: „V dobrih časih sem si kupil težak zlat prstan, da bi gii
lahko v slabem času zastavil, sedaj ga pa ne spravim s prsta !*'
Ni čuda. „Kai pa dela vaš prija telj vodja lokomotive na sekundarni železnici V — Pomislite le, zadnjič je v L. videl voziti ekspresni vlak in siromak je zblaznel!"
Listnica uredništva.
G. A. K. v Leadville, Colo. Na vaše pismo vam naznanimo, da se mi s takimi zadevami ne bavimo, če nam še toliko nagrade ponudite. V obče pa nemate slabega ^kusa: Ženko ali dekle 20 let staro in $10.000 denarja, no želja je skromna in tudi prav pred-pustna; ako imate pa vi toliko „do-jaČ", kakor pišete in ste mlad, fest fant, pa že lahko kako Slovenko ,.osrečite" in ni treba vzeti žensko če je »magari črne barve". V zaporih je pa več žensk in to lahko veste, da »solidne" ženske tja ne pridejo. Le zdr.n'o pamet brate, če je tudi pred-pust.
B nrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.47 in k temu še 15 cen tov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
VABILO
na
VESELICO S PLESOM,
ktero priredi kranjsko slov. podporno društvo SV. ALOJZIJA
št. 36 J. S. K. J. v Conemaugli, Pa.,
dne 14. februarja 1903 v poljski dvorani, Conemaugh, Pa.
Vstopnina eden dolar, dame proste. Pivo brezplačno.
Začetek ob 6. uri zvečer.
Opomba. Ker je Čisti dohodek namenjen za napravo zastave našega novega društva, zato prosimo obilne udeležbe rojakinj in rojakov iz tukajšnje okolice. Vljudno vabimo tudi društva v naše j okolici, da se blagovolijo udeležiti veselice polnoštevilno in nam pripomorejo do lepega vspeha. Za dobro godbo in postrežbo skrbi	ODBOR.
Stanje hranilnih ulog:
15 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 360.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure doooludtfe in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil* ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po poŠti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.

KJE JE?
PETER ŠUTE, doma iz Vimola, okraj Črnomelj, meseca avgusta 1901 je bil v Muray, Pa.Njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: John Gestel, 83 Garry St., Brooklyn, N. Y. 14 fb
KJE JE?
JOHN BOKAL, pred pol letom je bival nekje v Coloradi, a sedaj nevem za njega; za njegov naslov bi rad zvedel: Oto Tekavec, Box 170, West Newton, Pa.	17. fb.
KJE STA?
MATIJA BLATNIK in ANTON GRIL, doma iz Dobindola, župnija Toplice. Za njun naslov bi rad zvedel: Josip ITršič, Box 877. Falls Creek, Pa.	14. fb.
KJE JE?
JOHN RAKUN, doma iz Spodnje Rečice pri Mozirju na Štajerskem. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova bratranca: Jakob in Frank Novšek.	17 fb
Jakob Novšek, Box 24, Adaha, Pa., Fayette Co.
KJE JE? MATIJA GORNIK. Pred letom in
pol je ostavil Eeveleth, Minn., in odšel baje v Aldridge, Mont. Za njegov naslov bi radi zvedeli bratje in sestre, posebno pa njegova mati v sta-rej domovini na Gori, pošta Sodra-
žiea. Kranjsko.
KJE JE?
JURIJ CERNIČ, meseca julija leta 1002 je odšel iz Calumeta, Mich. Njegov bratranec prosi rojake, da bi mu naznanili kaj o njem: Nikolaj Cher-nich, Tamarok S Soft, 7 Chesnut St., Calumet, Mich.	12. fb.
KJE JE?
VALENTIN PREVOLŠEIv, doma iz Majšperske okolice, okraj Ptuj na Štajerskem; v Ameriki je že 16 do 17 let. Za njega bi rad zvedel." John Moiser, Kolezijske ulice štev. 4, Ljubljana.	12 fb.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4tli & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: (3idc)	John Puhek.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom svoj
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem točil sveže pivo, lin : fcaliforniška vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke i- ''tujcem postregel s tečnimi
\ obilen poset se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Samomor. V nekem dvorišču blizu hleva Alojzija Percovicha Štev. 27 v
KJE JE?
JVANA BLAZIČ, omožena Smith, doma iz Nemške vasi pri Ribnici: v Ameriko je prišla leta 1898 in sla nekam v Montano. Kdor rojakov ve za njen naslov naj ga blagovoli naznaniti njenemu svaku: Fr. Klun, 1774 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naznanilo.
Gospod JOSIP GORIŠEK iz Pittsburga, Pa., bode rojake v bližnjej okolici Pittsburga obiskal in je od nas opravičen nabirati nove naročnike, sprejemati naročnino za list in druge stvari. Rojakom toraj priporočamo gosp. Josip Goriška, ker je naš zastopnik.
Za „Glas Naroda" Fr. Sak. tr.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
4 "T*
od gospoda J. Stublerja
v Dizlu t h, Minn,, 217 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth. Minn., vabim, da me blagovoli jo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi.
Se spoštovanjem	(31jl) _ Josip Scharabon.
Osreči tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
(Home Music Box), najzanimivejšim in najcenejšim murikaličnim instrumentom za do-n. Ti napravi več veselja, nego orgije za $100. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo otr-^k. Vsi odjemalci so zadovolj ni, kajti dobili so, kar so rri-Čakovali. Igra več nege sto komadov, kakor je iz imenika, kteri se nahaia ▼ vsakem zabojčku, razvidno. Rabi se tudi v cerkvah, šolab, pri pevskih in drugih
društvih za spremljevanje pefja. Zasluži
svojo ceno v jed ne) noči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad zamoreš ponoviti ali p* novega igrati. Same 6 dolarjev v finem zaboju z glasbo. Kdor ieli mu pošljemo glfsbeni zabojček po sprejetju. $2 na račun; $4 plačaS potem. Agentje »llužijo mnogo denarja P Sli 2 ct. ra cenik.	'
STANDARD MFG. COMPANY,
29 BEEKMAN STBSET P. O- BOX 117B.
ori»T- GL- NNEW YORK CITY-
Na več vprašanj naznanjamo, da bode ekspresni parnik
Kronprinz Wilhelm
odpljul dne 24. febr. ob 10. uri dopoludne v Bremen.
Ekspresni parnik
KAISER WILHELM DER GR0SSE
odpljuje dne 10. marca v Bremen.
Parobrodne listke je dobiti pri: FRANK SAKSERJU, *og Green-wicb Street, New York.
Lepo nrejena slovenska
GhOSTILITA.
v ELY, MINN.,
v kteri vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domača in importirane smodke.
Dalje naznanjam rojakom, da po šiljam denarje v staro domovino
in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vož-njih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzet', ali potuje v staro-^imovino. Z veleštovanjem
Ivan Govže.
Dobro izvežbanih delavcev, Slovencev. Hrvatov in tudi diuzih narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu m treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po eeni proti „cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINČIČ, salooner, Summit, Illinois.
Cenjenim rojakom naznanjam da so
HARMONIKI
ktere j az izdelujem, v Washington*: patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelc nizke in sem prepričan, da bode -jdjemalci zado voljni. Najto] <le1e priporoča
John. Golob,
203 Bridge St, Joliet, Illinois.
GOTOVE
denarje najceneje ku pti pri F. SAKSER 109 Greenwich New Yak.
Št!
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 45 ct. gal., belo po 65 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za 811. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot 25 galon.
^ Naročilom je priložiti denar.
Frank Gule,
17? Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y«
priporoča rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
v kterem vedno toči sveie ameriško in plzensko pivo, najboljfta domača kakor tndi importirana vina, i»-vifctne smotke največjih to vam. A' Mlalje ima na razpolago jako lepa
KEGLJIŠČE.
obilen obisk se priporoča
FRANK QUIA
NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 35 do 45 ct galona.
Dobro belo vino in mužkatelc po 45 ct. sralona.
Staro belo vino po 50 ct. cralona. Reesling po 55 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 sra* Ion skupaj. Naročilom spod 50 sralon je potreba ie posebej pridejati $2 za posodo. — Poskusnjo pošljem zastonj.
S spoštovanjem.
ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Costa Co.
.ej iz-no

luered Januar; Jt 190S, u lecond-clus a&ttsr, Post Office at New York, N. Yn Act &* Congrcsa of March 3d, 1879.
»*
Glas Naroda".
Lilt venskih delavcev v Ameriki. Udajateli in urednik:	Publiihed by:
;fr. sakser,
I j9 lireenwicti Street,	New York, City
Nas »Bargain".
Na nesrečnem Filipinskem otočju
Iz naših kolonij.
i
Vstaja na Filipinih.
umrl. V Ameriki je bil kacih devet let. Delal je v tukaj šnjej tovarni za sekire. V starej domovini ostavlja očeta in sestro, v Cevelandu, O., pa
pričela se je zopet vstaja. Filipinci? „	'	*~.°V^
so dobili novega vodjo imenom San'	febr' T** iz P^rajin tZl^lFtl^ m ¥ Yd kace*a
N ■ Leto velja list *a Amtiiivo.........$3.—.
9 pol leta......................... l.5°i
7* Evropo sa vse leto..........gld. 7.50,
,. ,1 ., pol leta.........gld. 3.75,
„ „ ,, fcetrt leta......... gld. 1.80.
V Evropo pošiljamo list skupno dve itevilki.
„Glu Naroda'1 izhaja vsak torek, Četrtek ia soboto.
„GLAS NARODA"
t„Voica OF THI PaOPLB'«) Will be Issued every Tuesday, Thursday
and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement
Za oglase do 10 vrstic se plate 30 cen'j* Dopisi brez podpisa in osobnost se ne na 1 taejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Monej Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat^am naredit*-
,,6LAS NARODA",
I09 Greenwich Street,	New York, City.
pa- Telefon 3795 Cortlandt.
Zamorsko vprašanje.
Vojni tajnik Root je povodom ban keta, kteri se je vršil v počast 40 let nice obstanka Union League klubu povedal nekaj značilnega. Union League klub dal si je svoj čas nalogo in cilj oprostiti vse ameriške zamorce iz sužnjištva ter jim preskrbeti iste pravice, kakoršnje vživajo vsi beli državljani republike. Mr. Root se je tekom svojega govora izrazil: »Takrat se je splošno zatrjevalo: Dajtt zamorcem jednake pravice, kakoršne imajo beli in oni bodo napredovali. Takrat so ljudje mislili, da bodo zamorci vporabili ugodno priliko. Todii jaz se bojim, da moramo skoraj priznati, da so se vsi takratni poskusi izjalovili!"
Oprostiti sužnje je bila dolžnost vseh državljanov, kajti to je čin člo vekoljubja, toda podeliti zamorcem vse državljanske pravice je bila velika napaka. Princip, naj bodo vsi ljudje, kteri so rojeni v zaščitju zve-zdine zastave svobodni in jednaki, je zelo lep — toda le na papirju. Žal pa, da razlike med posameznimi plemeni » 1 moKoče prikriti.
Zakon, kteri prepoveduje Kitajcem naseljevanje na tleh naše republike je posledica stališča, da se Američani branijo živeti zajedno z takozvanimi inferijornimi narodi. Zamorci pa so bili tukaj že takrat, ko ameriških državljanov sploh tukaj ni bilo in radi tega je sedaj dolžnost državljanov tudi s zamorci se sporazumeti. Ako bi se dandanašnji tudi zamrei nase ljevali v Zjedinjenih državah, bi naši državljani brezdvonmo vstanovili zakon, vsled kterega bi bilo zamorcem zabranjeno naseliti se v deželo, ktero so beli naseljenci odvzeli Indijancem. Tudi zamorci in Kitajci ter razna druga takozvana „inferiorna" plemena bi morala impti v Ameriki iste pravice, kakor takozvani Američani. Toda slednji trdijo, da jih ta ljudstva ovirajo v — napredku."
Ako so sedaj celo člani Union League kluba, kteri so pred štiridesetimi leti videli v vsakem zamorcu svojega brata, postali proti zamorcem nepravični, potem seveda zamorsko vprašanje ne bode nikoli rešeno.
Štrajk Italijanov.
New London, Conn., 11. febr. Včeraj je moral oditi šerif Jackson v Eastern Point, ker je tukaj pričelo štrajkati 00 Italijanov, kteri so delali v Plantovej tovarni. Štrajkarji trdijo, da so morali v bornih kočah stanovati in jestvine drago plačevati. Včeraj so jedno koto požgali in danes razdejali kovačni-co. Štrajkarji so zapretili, da bodo napravili še drugo škodo. Šerif skuša napraviti zopet red. Tukajš-nje^ljudstvo simpatizira z Italijani.
Bazni strajki v Cliicagi.
Chicago, 111., 12. febr. Služab-
i Chicago City Railway Co. so apretili z generalnim štrajkom. CJnija zahteva, da družba nastavi nekega odslovljenega delavca, in da neunijskim delavcem ne bode več tako naklonjena, kakor do aedqj. V slučaju, da družba tem zahtevam ne privoli, pričeli bodo služabniki z štrajkom.
Tudi kovači chicaške Shipbuilding Co., kakor tudi kotlarji in tesarji, so pričeli s štrajkom. Sedaj Aelajo le še mašinisti. Ako pričim tudi slednji štrajkati, bodo morali ladjedelnico zapreti. Delavci štraj-kajo za vpeljavo deveturnega dnevnega dela.
Krojači so pričeli tudi štrajkati.
so dobili novega vodjo imenom San Miguel, kterega naloga je ona ista, kakoršna je bila zadača slavnega, toda vsled ameriških izdajic poraženega, Emilija Aguinalda.
Med dnevnimi vestmi zadnje številke „Glas Naroda" smo objavili poročilo, da so se vršili boji med vsta-ši in konstablerji v neposrednej bližini Manile. V boju so bili sicer bojevniki za svobodo poraženi, toda kljub temu nam najnovejši boj doka zuje, da Američani po štiriletnem vojskovanju niso niti gospodarji ma-nilske okolice. Ko so Američani za sedli Manilo in poatreljali njihove dotedanje zaveznike, je vsak razsoden človek takoj vedel, do so se z onim dnem pričele tudi sovražnosti med Filipinci in Američani. Kasneje smo večkrat na tem mestu povdarjali, da se Američanom ne bode nikdar posrečilo Filipince popolnoma in za stalno podvreči. Iz zgodovine nizo zemskih iztočnejeazijskih kolonij je tudi razvidno, da so Nizozemci za-tnogli tamošnje domačine še le po polstoletja trajajočem boju podjarmiti. In Filipinci niso le SOkrat mnoRo-številneji nego prebivalci otokov Java in Sumatra, temveč tudi dokaj inte-ligentneji
Kljub temu bi pa bilo mogoče mnogo storiti v pomirjenje Filipincev tako da bi Američani dosegli saj nekak „modus vivendi" (način z Filipinci mirno skupaj živeti). Da je pa :aj tacega sploh mogoče doseči, ne zadostuje le dobra volja wasbington--ke vlade, temveč tudi pravo vojaštvo, kakoršnega pa žal v Ameriki nihče ne pozna. Vojaki, kakoršne ima naša vlada, že v splošnem oziru ne spadajo k „dobrej" vrsti ljudi; ako pa pridejo v kako tropično kolonijo, kjer jih do-•načini z guerilja vojskovanjem neprestano nadlegujejo; ako imajo poleg tega tudi ..predpostavljence", kakoršen je bil general Smith, kteri je vojake poživljal naj po otočju rno-:-e in plenijo — potem se nam narav
uo ni potreba čuditi, ako se v voja skih čuvstvih ne pojavi tudi ..čuvstvo verjadi", radi kterega potem divjajo iiujše nego zverjad.
Tudi največji lopov in morilec izrazil se je senator Carmack povo-lom razgovora o procesih, ktere je vodilo vojno sodišče na Filipinih ..mora smatrati povelje generala Smitha na otoku Samaru (morite in požigajte!) tako, da ne obstoje več postave, niti kazni. Toda kljub temu se naš predsednik ne zmeni za nesrečne Filipince, kterih nesrečo je on zakrivil in se kot velik imperialist čudi svojej žalostnej slavi.
Koliko bede in tuge so provzročile Zjed. države na daljnem otočju! Ko so prišli tjakaj Američani, našli so na daljnem otočju za svobodo navdušeno junaško ljudstvo, ktero je s pomočjo zmagonosne vstaje prepodilo svoje španske zatiralce do ma-nilskega ozidja. Dežela je bila cveto •a in v najlepšem razvoju v obrtnem kokor tudi v poljedelskem pogledu. Tn ko je Dewey pred Manilo na videz „razdejal" špansko vojno bro-iovje, je naivno filipinsko ljudstvo Američane pozdravljalo kot 6voje osvoboditelje, kteri so jim pomagali otresti španski jarem, kakor so nekoč pomagali Francozje Američanom izvojevati svojo neodvisnost.
Toda Američani so plačali Špancem 20 milijonov dolarjev za odstop otočja in tamošnjega ljudstva; 2 dolarja za vsacega prebivalca, za moža, ženo in otroka! In ves ta denar naj plačamo za nič — naj sedaj zgubimo deželo in ljudi? Nikakor! Bolje je, da teče kri v potokih predno se ločimo od našega ,,Bargaina".
In danes? Bogato otočje je opusto-šeno in razdejano, poljedelstvo uničeno. Povsodi na nekdaj rajskih otokih vlada beda. Obrt je vničena, in na otokih so zavladale sestre lakota, kuga in kolera. Na tisoče in tisoče hrabrih sinov junaškega naroda so pomorili, na tisoče žena in deklet oskrunili ter jih prepustili bedi | in siromaštvu. In bas radi tega je j vladal v novejšem času na Filipinih I mir — pravi mirodvorski mir. Toda gibanje se zopet pričenja in tudi inoritev se bode zopet pričela.
Vse v čast in slavo imperialistič-
Laguna. Batangas in Cavite, na Lu-zonu, se zbirajo v Cavite in Rizalu. Imenovane pokrajine so v neomeje-nej oblasti vstašev. Konstabler jem je nemogoče železnične proge severno od Manile čuvati. General Allen je poslal proti severu vojaško pomoč. Vstaške čete sedaj terorizirajo pokrajino Bulacan, kjer se vrše vsaki dan vroči boji. Američanom se dosedaj še 1
podpornega društva/ radi česar smo tukajšnji rojaki nabrali potrebni denar za pogreb, kteri se je vršil v nedeljo dne 8. t. m. Pogreba se je vdeležilo obilo občinstva zlasti Poljakov. Pokojnik je bil v obče priljubljen in spoštovan, mirnega značaja, tako da ostane vsem rojakom v blagem spominu.	;
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
sv# Barbare
v Forest City
Pennsylvania.
MJ	Tem Potom izrekam hvalo Ivanu
ni posrečilo vstaše razpoditi, kajti	^erveni. Pri kterih je bil na
so v svojem gorovju tako varni,!	kterih je tudi umrl.
Imenovana dva rojaka sta ga imela zadnji čas brezplačno na hrani (kaj- j ti prihranjeni denar je tekom bolez-' ni potrošil za zdravila). Oba sta mu! požrtvovalno stregla, dasiravno jima je bil tujec, ali po rodu vendar le rojak Slovan.
Ze drugič v kratkem času sta se zakonska Cerveni zavzela za bolne Slovence, radi česar jim ponovno izrekamo zahvalo.
Karol Kristan.
oni
kakor Američani v Washingtonu.
Sedanja vstaja je povsem slična prvej. Splošno se trdi, da to znači pričetek splošne vstaje, kajti vstaško gibanje se je razširilo po vsem otoku. Povsodi je opaziti vstaške zastave Xatiyunan tajne družbe
Manila, 11. febr. Vlada se pripravlja na zopetno zatiranje vseh „neza-dovoljneže.v v pokrajinah Bulacan in Rizal. Možtvo konstabler j ev bode vlada pomnožila za več sotnij. Dosedaj štejejo vstaške oete najmanj 2000 mož. Železnica ne more voziti, kajti železnične proge bo takorekoč v oblasti vstašev.
Moroti na otoku Mindanao dobe civilno vlado a vojaškim governer-iem na čelu.
Dopisi.
Trestle, Pa., 9. febr. Rojakom naznanjam, da je tukaj umrl naš rojak Frank Debe 1 j a k v najboljših letih svoje dobe namreč v 20 letu. Pokojnik je doma iz Stare Oselice nad škofjo Loko, kjer ostavlja žalujočo mater in tri brate ter v Ameriki svojega oče ta. Umrl je po kratke j bolezni dne 30. januvarija. Imel je namreč ko ze ktera bolezen se je po tukajš njem kraju precej razširila, radi česar so več hiš morali zapreti.
Pokojnik je bil ud društva sv Josipa št. 12. spadaj očega k J. S k. J., tako, da bodo njegovi pre ostali dobili smrtnino.
Zajedno tudi poročam o smrti rojaka Tomaža Flander, ro dom iz Kopačnice nad Škofjo Loko kteri je dočakal 50. leto svoje sta rosti. V starej domovini ostavlja soprogo in otroke. Imenovani ro jak ni bil ud nikacega društva, tako da njegova udova ne dobi podpore Končno pozdravljam vse rojake širom Amerike, „Glasu Naroda" pa želim obilo vspeha.
Jakob Kacin
Little, Falls, N. Y., 9. febr
Tukaj pri nas je zbolel rojak Ant Gruden in zdravnik je rekel, da ne bode preje okreval, nego da zrak pre meni in za to smo ga hoteli poslati v staro domovino. Popraševali smo na to m druge zdravnike in našli jednega, ki ga je ozdravil. Vsled bo lezni pa a rojak ni zamogel vse stroške prenašati, zato smo med seboj napravili kolekto, da se je za mogel zdraviti, nabrali smo svoto $44, darovali io: Frank Rožanc. Fr. Korče, Franca Lončar, Karol Korče Micika Marolt. Uršula Podlipec Rozi Sedej, John Brenčič, Štefan Dolenc, Neia Železnik. Katinka Dolenc, Frank Pohleven, Jerica Leskovec, Valentin Marovšek, Karol Marovsek, Johana Mele, Johana Podboj, Mici Petkovšek, Mici Turk Rozi Gerbec, Jera Gerbec, John Šile, Jurij Šile, Francika Jesenko Johana Gabrovšek, Leopold Susman Jera Susman, Luka Susman, Johana Susman. Jernej Albreht, Micika Albreht. Frank Albreht, Frank Telban, Frank Hamovc, Marjana Ha-movc, Micka Korče po $1; Micika Zabežnik, Johana Susman in Marjana Osredkar po $2. Vsem darovalcem izrekam praarčno zahvalo.
Frank Rojanc.
nega kapitalizma!
Alexandaia,*Ind., 9. febr.
Iz našega prijetnega kraja že dolgo ni bilo čitati dopisa v cenjenem listu MGlaa Naroda". Radi tega sem Be danes namenil rojakom naznaniti. da tudi tukaj Slovenci pre-febr. bivamo.
kralj. Tukajšnji kraj je zelo priljub-
Evropejske in droge vesti.
Luiza rešena.
Draždane, Saksonska, 12.
Posebno sodišče, kterega je
vstanovil v svrho ločitve zakona ljen in zdrav. Mesto" sicer ni "veliko, ubegle princejinje Saksonske, je da- toda marljivi meščani grade nepre-nes izdalo svojo razsodbo, ktera do- stano nove stavbe. V okolici imamo loČa ločitev zakona radi nezvestobe mnogo tovarn, tako na primer: princezinje Luize. Princezinja je Steklarno, papirnice, tovarna za se-tudi obsojena v povrnitev vseh sod- kire itd. Delalo se je sedaj radi zime nih stroškov.	i n radi pomanjkanja premoga bolj
Sodba je obudila tukaj veliko sen- po malem, toda sedaj, ko je zima ne-zacijo. Sodne obravnave vršile so se koliko ponehala, pričelo se je tudi tajno. Pred sodiščem nabrala se je v obrtnem pogledu živahno gibanje.' morali odsedeti. velika množica ljudstva.	Slovencev nas je tukaj le malo ste-' Siracusa, Sicilia, 11. febr. V Modi-
Geneve, 12. febr. Profesor Andre vilo. toda tudi to število se je te dni ca, trideset milj daleč od tukaj, bil ie Giron in bivši avstrijski nadvojvoda za jedno osobo znižalo.	: včeraj lahek potres.
Leopold Ferdinand, sta danes do- Josip Škoda, doma Male Adelaide, Avstralija, 12. febr. Ne-spela semkaj. Luiza ga je namreč Račne, župnija Kopanj p. Gro- uradoma se zatrjuje, da so letos v brzojavno prosila, naj pride k njej supljem, je po dolgej in mučnej bo- južnej Avstraliji priredili na vsa-m da brez njega bolniškega zavoda lezni dne «. t. m. previden s sv. kem oralu zemlje le po šest bušljev ne more ©staviti,	_	popotnico r 34 letu svoje starosti pšenice.
London, 10. febr. Parnika »Watchful" in ,,Arthur" sta se danes nedaleč od Barry zadela. ..Arthur" se je potopil. Pet mornarjev je vtonilo.
Queenstown, 10. febr. Angleška ja-dranka „Crown of Germany", dospela je danes semkaj iz San Frančiška. Na potu so našli mornarje belgijskega parnika ,.Maskelyne", kteri so na potu iz Amerike v Evropo parnik ostavili, kajti parnik je bil radi viharja povsem pokvarjen.
Carigrad, 10. febr. Včeraj so obsodili v smrt morilca Agap Hačinkja-na, kteri je dne 19. jan. vstrelil ar menskega patriarha Ormanjana, ko je slednji daroval božično mašo. Proces ni bil javen. Tudi njegov brat Bagos Kapreljan, kteri je baje morilcu svetoval, naj patrijarha vstreli, je bil obsojen v smrt, vendar je pa všel v inozemstvo. Dva druga sokrivca sta obsojena v dosmrtno ječo. Cenzura je prepovedala časnikom o tej za devi poročati.
Bruselj, Belgija, 10. febr. Danes so spoznali anarhista Gennaro Rubino, kteri je streljal na belgijskega kralja Leopolda, krivim nameravanega umora. Sodišče je Rubina obsodilo dosmrtno ječo.
Stockholm, Švedska, 10. febr. Centralni odbor za podporo ljudi v po krajinah, kjer je zavladala splošna beda, je dobil iz Amerike $17.500 Razun tega denarja, poslali so tudi Američani zasebnikom precejšnje svote denarja. Odbor je izdal kacih $5000 za nabavo pšenice za setev, ktero so razdelili ljudjem šestih krajev, kjer je beda največja. Ostanek bodo porabili za nakup jestvin.
Zadar, 11. febr. V Dalmaciji je nastala lakota in vročinska bolezen. Zdravniška pomoč je lr majhna in v mnozih okrajih celo zdravnikov nimajo. Tukajšnji ..Narodni List" poživlja vse Slovane, da pomagajo Dal-matincem. (Vest najbrže ni resnična.)
Barcelona, 11. febr. Radi nevarnega zadržanja anarhistov, kteri hočeio kljub opoziciji socijalistov provzro-čiti generalni štrajk v Barceloni, odposlala je vlada v mesto 'orožnike in vojaštvo. Takoj, ko so prišli vojaki v mesto, nastali so poulični nemiri, pri kterih je bilo par ljudi vsmrtenih. Anarhisti so pozvali lastnike časnikov, naj prenehajo izdajati časnike, kar pa niso dosegli.
Cadiz, 11. febr. Štrajk, kteri je nastal tukaj radi nečuvenih delavskih razmer, se vedno bolj razširja. Štrajkarji so danes prisilili posestnike prodajaln, naj svoje prodajalne zapro.
Berolin, 11. febr. Električni tvrdki Siemens & Halske ter Schuckertova družba se nameravati zjediniti. Načrt je izgotovljen, le še delničarji ga morajo podpisati. Obe družbi sta le majhni, kajti Siemens & Halske ima glavnico, ktera znaša $13,625.000 in Schuckertova družba premore le $7,500.000.
Essen, Nemčija, 11. febr. Nemčija namerava Kruppove topove model C 96 izboljšati z nekakim varnostnim oklopom, kar bode veljalo 30 milijonov mark. Nemci zaista nimajo denarja za drugo, nego za topove, dasiravno večina ljudstva strada.
Berolin, 11. febr. Naučno minister-stvo namerava pri svetovnej razstavi v St. Louisu, Mo., razstaviti učni sistem, kterega se morajo otroci v ,kulturnej" Nemčiji učiti.
Petrograd, 11. febr. Finci se upirajo novemu ruskemu vojaškemu zakonu. V mestih in trgih vrše se razna zborovanja, pri kterih sklenejo mladi Finci imenovani zakon ignorirati ter se ne ozirati na kazni, ktere bodo
Inkorporirano 31. januarja 1902 t Pennsylvanyi.
Odborniki:
John Žnidahšič, predsednik. Martin Kasteltc, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Treic, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Germovškk, Martin Gerčman, Josip Gorenc, Josip Zalar.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: T. Telban, Box G07, Forest City, Pennsylvania.
Glasilo ,.GLAS XAK0DA".
London, 11. febr. .Daily Chronicle' javlja, da je nekdo ponaredil dve menici glaseči se vsaka na svoto $55.-000. Banke menic niso hotele sprejeti, kajti podpis L P. Morgan je bil ponarejen. Kedo je hotel denar »zaslužiti", ni znano.
VABILO
— k —
VESELICI S PLESOM,
ktero priredi kranjsko slov. podporno društvo
SV. ALOJZIJA, J št. 19 J. S. K. J. v So. Lorain, O., dnč 21. februarja 1903
v dvorani Sam. Sc h war z a, Cor. 10th Ave. & Vine St., So. Lorain, Ohio.
Vstopnina 25 ct., ženske so proste.
Začetek ob G. uri zvečer.
Igrala bode slovenska godba iz Clevelanda, Ohio.
Postale 5
amo in prepričali bodete, da Vas pri pošiljanju denarja v staro domovino n a j c e n e"j e, najhitreje in n a j v e s t n e je postreže: Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York.
Vabljena so vsa bratska društva, skupna društva z društvenimi znamenji so vstopnine prosta.
Objednem vabimo tudi rojake iz bližnje okolice, da se te veselice udeleže v obilnem številu ter pripomorejo do lepega vspeha.
Nadejamo se mnogoštevilne udeležbe ter vljudno vabimo rojake v poset.
Za dobro postrežbo bode skrb-ljeno.	• Odbor.
Kratrsko katol podporno društvo PRESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio.
Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 87 Hoffman Street.
Podpredsednik: Anton Ogrinc, 3 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, 796 St. Clair St.
Blagajnik: Lorenc Petkovšek. 185x/2
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, John J alovec. Maršal: John Levstik. Pisatelj pohotnih bukvic: Andrej Kremžar.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo \ mesecu.
Naslov za pisma je: John Avsec 104 Case Ave., Cleveland, Ohio.
WSF POZOR ROJAKU
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicag:, Lil., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu ig. ulice, kjer točim pristno uležano ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolaeo dobro urejeno k e g 1 i š č e in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
'd 17 So. Center Av., bli*o 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone: 1722 Morgan.
Slovencem <j Hrvatom v Koo* Springs, Wjo iji okolici priporo-j ' ava Dajiti
SALOON,
v kterem vedno točiva sveže plvff Vino in whiskfty, ter imava nara«-polago fiDfr sie otke. Dalje se lahko oa nas obrne vsak rojak v biiini gled6 pošiljar denrajev ▼ staro domovino in gledfe parobrodnih listkov, kar ava v zvezi s g, Fb. Sakserjem v New Yorkn, lahko vsakem* iseso in točno postreževa. Za obilen o^isk se priporočata 1
F, KEBZIŠSIK & J. MRAK,
Prop's of Porto Rico Saloon, •ann»	wro.
Nižje opdpisani naznanjam bra torn Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridge, Mont., in tu odprl novo urejeni	1
saloon,
v kterim točim vedno SVEŽE Piv VO, DOBKO KALIFORNSKO VI NO, IZVRSTEN WHISKEY f» prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem
MARTIN RAUH, Aldridge, Mont., Park Co.
Naravna Kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črna vino po 60 do 60 cl ' galon s pcBodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred
izvrstnatropavica od $2.50-$3.00
galon b posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče na naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno t na-ročilom naj gg. naročniki dopoflajc a»nar oziroma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovicii,
702Vermont St San Francfsc^C*
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Finn! and 10. febr. iz Antwerpena a 550 T'otniki.
Dospeti imajo:	i
Bulgaria, iz Hamburga. Finland i z Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama.	j
Graf Waldersee iz Hamburga. ! NTeckar iz Bremena. Jermanic iz Liverpoola. L'Aquitaine iž Havre. Lucania iz Liverpoola.-	J
Philadelphia iz Southamptona. Vaderland iz Amwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena* ; Belgravia iz Hamburda.
Odpljuli so:
La Bretagne 12. febr. v Havre. Zieten 12. febr. v Bremen.
Odpljuli bodo:
i
Finland 14. febr. v Antwerpen. Trave 14. febr. v Genovo.	*
Bulgaria 14. febr. v Hamburg Philadelphia 18. febr. v Southampton.
Ryndam 18. febr. v Rotterdam. Germanic IS. febr. v Liverpool. i L'Aquitaine 19. febr. v Havre. Vaderland 21. febr. v Antwerpen. Graf Waldersee 21. febr. v Hamburg-Lucania 21. febr. v Liverpool.
Naročujte in priporočajte „Glas Naroda".
___r._______________
\
on
111 Jugoslovani a Katoliška Jednota. j||
Trstu se 36. jan. po noči obesil kletni konjar Josip Perco, ki je stanoval v ulici Gelsi št. 2. Vzrok samomora ni znan.
tli
Inkorporirana dne 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John Habja.n, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1202 S. 13th St., Omaha, Neb. I tajnik: Josip Agnič, P O. Box 266, Ely, Minn. U. tajnik: John Lovšin, P. O. Box 291, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: ivan Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Mike Zunič, 431 7th St., Calumet, Mich. Josip Gorišek, 513G Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, P. O. Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 260, Ely, M inn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Čarovniško predstavo priredi v nedeljo dne 15. februvarija popoln-1 dne ob 4. uri v Mozart Hali 328 E. na 86. ulici med 2. in 1. Ave. v New Yorku naš rojak Josip Zima. Vstopnina je 25 ct., 7a otroke 15 ct. Gospod Zima nam je obljubil, da bode program povsem nov in ima obilo novosti v čarovništvu, ter je upati obilo zabave. Med drugimi je pevsko društvo ..Slavec" obljubilo, da se te predstave udeleži.
Tat okral tatu. V redarstvenih zaporih v Zagrebu sta. se nahajala Martin Senica in Marko Grubina. oba poznana tatova. Ko je videl Senica, da ima Grubiiui denar, pazil je zvečer, kam ta poslednji skrije svoj zaklad. Senica je dobro izvel svoj načrt. Ali ko se je Grubina zjutraj zbudil in opazil, da je njegAv denar zginil, uprizoril je takov hrup, da so bili drugi arestami kar prestrašeni. — Pri Šenici so na-40 K, ktere je bil skril za podstavo klobuka. Senico so izročili kazenskemu sodišču.
Pomanjkanje ljudskih učiteljev na Kranjskem postaja — kakor se pi>e iz učiteljskih krogov — vedno občut-ljiveje in ako pojde tako naprej, bo kmalu na Kranjskem vse ljudsko šolstvo v rokah ženskih učnih moči. — Da, celo voditeljska* mesta na mešanih eno-in večrazrednicah se v poslednjem času oddajajo stalno učiteljicam. V tem pa dela Kranjska dežela izjemo v Avstriji. Deželni šolski svet kranjski bi vendar moral gledati, da se vsaj na voditeljska mesta pri deških mešanih ljudskih šolah namestijo edino možke učne moči.
Slovenski operni pevec pri švedskem kralju. Švedski kralj Oskar je sprejel v posebni avdijenci komornega pevca Navala-Pogačnika ter mu podelil Vasov red druzega razreda. Naval je pel v Stoekholmu pri 11 opernih predstavah. Za mesec febru-varij je zopet, angažiran za celo vrsto predstav. Kralj je pohvalil Pogačnika ter se izrazil jako laskavo o njegovem petju.
Čuden slučaj. „Osvit" poroča o zares čudnem slučaju, ki se je dogodil nedavno temu v Bjelini v Hercegovini. Neki mladenič imenom Avdaga. ki je bil čvrst kakor kremen, se je kar naenkrat zgrbil kakor kakov starec, ki jih ima že osemdeset na hrbtu. Siromak je bil padel s konja in ga je o tem nekaj prijelo v ledjih in ni se mogel več popraviti. Noben lek mu ji i pomagd. Nekega dne je bil Avdaga pri orožniku v selu. Pod njegovo sto-lico je spal maček, česar on niti opazil ni. Poatajevodja je vrgel mačku košček mesa. V tem je prišlo v sobo orožnikovo pse, ki je, opazivši mačka, skočilo pod Avdaginovo stolico. V hipu sta bila pes in mačka v ljutem boju. Avdaga, iznenaden, se je prestrašil, skočil na noge — se zravnal kakor da ga niso nikdar ledja bolela: bil je zopet raven! -— Bled kakor zid je stal Avdaga vzra%*nan po koncu in se je začel od srca smejati svoji sreči.
„SvinjaM g. okrajnega komisarja. V ,.Slovenskem narodu" čitamo kaj fletne črtice o okrajnem komisarju Zoffalu v Ljutomeru._ Mož je- že tretjič v Ljutomeru. Čim bolj se ljud-1 stvo veseli njegovih odhodov, tem I trdovratneje se mož vrača. Mož ni le j velik German, ampak tudi jako — ■olikan človek. Seveda je njegova olika prim^'iia njegovim drugim nemškim vrlinam. Nekega dne je šel na lov. Ali ko je mož na lovu, mu je vse na potu. Zadnjič mu je bil na potu neki kmečki fant iz poštene rodbine. Ker je pa bil na potu na svojem, ni bilo drugače možno, nego da ga je gospod komisar hotel nagnati z lastnega (fantovega) zemljišča. Ker pa je imel fant svoje posebne pojme o pravicah človeka do lastnega zemljišča, se ni hotel umakniti, za kar je dobil od gospoda komisarja tolsto „svinjo"- na glavo! To je bila sic£r izobražena nemška ..svinja" — ali kmečki fant ima svoje muhe in je šel — tožit radi ..svinje". Sedaj pa je g. koL-isarju nemško srce zlezlo v hlače in poslal je h kmečkemu fantu posebno deputacijo. ki je preklicala komisarjevo „svinjo in prosila odpušče-nja. Slovenci smo pa mehkočutni ljudje in odpuščenje je zadobila tudi komisarjeva ..svinja".
Avstrija in Italija. Iz Rima pišejo v ..Information"25letna spominska slavnost smrti Viktorja Emanuela II., na ktero je došlo v Rim 50.000 ljudi j z več nego 1000 zastav iz vseli italijanskih provincij, se je vršila v najlepšem redu. Največja pozornost in entuzijatičuo zanimanje občinstva sta bila posvečena zastopnikom ,,nerešenih" provincij. ki so s svojimi v črnino zavitimi zastavami otvorili impozantni sprevod. Povsodi, kjer so pasirale te zastave, se je množica-raz-krivala in je vsklikala: „Živel Trst!", ..Živel Trident!", Živel Zadar!", „Ži-vel Spljet!" — Moglo bi se bilo reči, da je vsa slavnost veljala tem štirim mestam in da je glavno mesto Italije s to slavnostjo vnovič in izrečno uprizorilo eklatantno politično demonstracijo proti Avstriji.
Ni možno tajiti, da Italija postaja od dneva do dneva bolj irredentistič-na. Splošno prepričanje v Italiji je danes to. da zveza z Avstrijo ne obstoji več in da prej ali slej mora priti do razdora med obema državama. Zdelo se je, da je it -ii. aski irreden-tizem mrtev. Še do p 1 J dvema letoma sta bila Trident in Trst pozabljena."
Glavui vzroki, ki so doveli do te spremembe, so: Afera sv. Jeronima, odklonitev avtonomije južnega Tiro-la. Tržaški nemiri, hrvatske demonstracije v Dalmaciji, zadnja statistika prebivalstva v Avstriji, iz ktere izhaja, da je v Dalmaciji italijanski element tlačen, nasprotstvo med obema državama glede Albanije.
Obesiti se je hotel. V B. pri Gorici se je hotel obesiti neki mož, ker ga je njegova boljša polovica kregala in zmerjala, ker je prodal kravo brez njenega dovoljenja. Kujala se je žena, ostala celi dan" v gorenji sobi ter možu tudi skuhala ni nič. To pa je vrlega moža tako pretreslo, da je sklenil storiti konec temu britkemu življenju, s tem pa tudi ženo podučiti, da se ne sme delati z možem tako brezvestno kakor dela ona. Po noči ai je del vrv okoli vrt.1'«*, da se obesi; ko je pa zaslišala žena nekako nenavadno stokanje, je skočila s postelje pokonci ter prihitela možu na pomoč, kteremu je hitro vzela vrv z vratu. Sedaj se baje ne jezi več nanj.
Smešnice.
Zagovoril. Bogata nevesta: ,,Ni li res ljubi moj, po poroki bodeva lepo v miru živela?" — On: „Gotovo.... potem me bodo ti nadležneži v miru pustili!"
Po maškaradnem plesu. Lahkoživa gospica: „Kaj menite o meni gospod ?" — Gospod: „Da ste prav solidna gospica." — Gospica: „ Jaz pa menim,! da ste vi star osel l" — Gospod: »Tako ? potem sva se oba zelo zmotila!"
Optimistično. A.: „Zakaj pa delaš tako kisel obraz t" — B.: „Glavo si ubijam kakošno ime bi dal moji palači." — Kaj, tvoji palači, ali imaš ktero V* — B.: „To še ne, toda imam srečko in ako bode ta vlečena, potem kupim palačo."
Tolažba. Ropar (ko je oplenil urednika) : „Tako gospod, pred kratkem ste v vašem listu pisali o roparjih v tem gojzdu, sedaj sem vam lahko srce smeji, ko ne veste, da ste polno resnico pisali!"
O tako! Najemnik: ..Zakaj ste mi najemnino povišali ? Vi mi niste pustili popraviti mojih sob!" — Gospodar ».Popravil sem moje in to velja denarja!"
Dobro ubranij. Žena (pred zlatar-jevo izložbo) : „G!ej, glej Jože, to lepo zlato srce z diamanti bi mi lahko kupil!" — Mož: „Kaj meniš draga moja. saj imaš vendar že zlato srce, počemu toraj dva!"
Nerazumljivo. Lahkoživec: „Sle-herni dan vstanem še le opoludne, vsaki večer pridem pijan domu, pet najsti dan vsacega meseca sem že ,.na suhem" — in pri vsem tem pravijo ljudje, da ne živim redno!"
Lahkoumevno. „Na vašej sliki gospod Rom pa nemate prijazneg obraza !" — Kako tudi, ko je baš fotograf moj največji dolžnik!"
Osoda. Dijak: „V dobrih časih sem si kupil težak zlat prstan, da bi ga lahko v slabem času zastavil, sedaj ga pa ne spravim s prsta!"
Ni čuda. ,,Kaj pa dela vaš prijatelj vodja lokomotive na sekundarni železnici?" —Pomislite le, zadnjič je v L. videl voziti ekspresni vlak in siromak je zblaznel!"
Listnica uredništva.
(i. A. K. v Leadville, Colo. Na vaše pismo vam naznanimo, da se mi s takimi zadevami ne bavimo, če nam šc-toliko nagrade ponudite. V obče pa nemate slabega okusa: Ženko ali dekle 20 let staro in $10.000 denarja, no želja je skromna in tudi prav pred-pustna; ako imate pa vi toliko ,,do-jač", kakor pišete in ste mlad, fest fant, pa že lahko kako Slovenko ..osrečite" in ni treba vzeti žensko če je „magari črne barve". V zaporih jt= pa več žensk in to lahko veste, da ..solidne" ženske tja ne pridejo. Le zdravo pamet brate, Če je tudi pred-pust.
H urz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.47 in k temu še 15 cen tov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Petrolej kot pijača. Zdravniška družba v Parizu je razglasila, ' da je treba sredstev proti popivanju petroleja, ki dan na dan raste. Izpočetka se je mislilo, da se je razširila ta razvada zaradi davka na alkohol, toda dognalo se je, da je ta navada vladala že preje po nekterih krajih in se je hitro razširila. Človek, ki je udan petroleju, ni surov, kakor žganjar, ampak nekako slabe volje in nezadovoljen. Zdravniki trdijo, da je petrolej enako škodljiva pijača, kakor žganje.
VABILO
na
VESEUCO S PLESOM,
ktero priredi kranjsko slov. podporno društvo SV. ALOJZIJA
št. 36 J. S. K. J. v Coneinaugh, Pa.,
dnč 14. februarja 1903 v poljski dvorani, Conemaugh, Pa.
Vstopnina eden dolar, dame proste. Pivo brezplačno.
Začetek ob 6. uri zvečer.
Opomba. Ker je čisti dohodek namenjen za napravo zastave našega novega društva, zato prosimo obilne udeležbe rojakinj in rojakov iz tukajšnje okolice. Vljudno vabimo tudi društva v naše j okolici, da se blagovolijo udeležiti veselice polnoštevilno in nam pripomorejo do lepega vspeha. Za dobro godbo in postrežbo skrbi	ODBOR.
Samomor. V nekem dvorišču blizu hleva Alojzija Percovicha štev. 27 v
Stanje hranilnih ulog:
15 milijonov kron.
Kezervni zaklad:
okroglo 360.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure doooludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi pa zaračunil** ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar lnaloletnih otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.

KJE JE?
PETER ŠUTE, doma iz Vimola, okraj Črnomelj, meseca avgusta 1901 je bil v Muray, Pa.Njegov naslov bi rad zvedel njegov sin: John Gestel, 83 Garry St., Brooklyn, N. Y. 14 fb
KJE JE?
JOHN BOKAL, pred pol letom je bival nekje v Coloradi, a sedaj nevem za njega; za njegov naslov bi rad zvedel: Oto Tekavec, Box 170, West Newton, Pa.	17. fb.
KJE STA?
MATIJA BLATNIK in ANTON GRIL. doma iz Dobindola, župnija Toplice. Za njun naslov bi rad zvedel: Josip Uršic, Box 877. Falls Creek, Pa.	14. fb.
KJE JE?
JOHN RAKUN, doma iz Spodnje Rečice pri Mozirju na Štajerskem. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova bratranca: Jakob in Frank Novšek.	17 Ib
Jakob Novšek, Box 24, Adaha, Pa., Fayette Co.
KJE JE?
MATIJA GORNIK. Pred letom in pol je ostavil Eeveleth, Minn., in odšel baje v Aldridge, Mont. Za njegov naslov bi radi zvedeli bratje in sestre, posebno pa njegova mati v sta-rej domovini na Gori, pošta Sodra-žica. Kranjsko.
KJE JE?
JLTRIJ CERNIČ, meseca julija leta 1902 je odšel iz Calumeta, Mich. Njegov bratranec prosi rojake, da bi mu naznanili kaj o njem: Nikolaj Cher-nich, Tamarok S Soft, 7 Chesnut St., Calumet, Mich.	12. fb.
KJE JE?
VALENTIN PREVOLŠEK, doma iz Majšperske okolice, okraj Ptuj na Štajerskem; v Ameriki je že 16 do 17 let. Za njega bi rad zvedel.' John Moiser, Kolezijske ulice štev. 4. Ljubljana.	12 fb.
Hallo, rojaki!
/
Slovencem naznanjam, da sem kupil
^ SiiLOOlT -^r
od gospoda J. Stublerja
v Duluth, Minn., 217 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn.t vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem.
Se spoštovanjem	(31 jI)
Josip Scharabon.
Osreči tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
(Home Music Box), najzanimivejšim m najcenejšim muzikaličnim instrumentom za do-D. Ti napravi več veselja nego orgije za $ too. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo ol»-^k. Vsi odjemalci so zadovoljni, kajti dobili so, kar so pričakovali. Igra več nego sto komadov, kakor je u imenika, kteri se nahaia ▼ vsakem zabojčku, raztidno. Rabi se tudi v cerkvah, šolah, pri pevskih in drugih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v jednej noči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, četvorke in operne napeve, kakor tudi najnovejSe pesmi. Jeden komad zamoreš ponoviti ali pa no-Tega igrati. Sam® 6 dolarjev v finem zaboju z glasbo. Kdor želi mu pošljemo gh sbeni zabojček po sprejetju $2 na račun; $4 plačaš potem. Agentje Milužijo mnogo denarja. P šli 2 ct. za cenik.
STANDARD MFC. COMPANY,
29 BEEKMAN STRIET P. O- BOX 11TO, UEPT GU- M-, NEW YORK CITY-
Na več vprašanj naznanjamo, da bode ekspresni parnik
KroDprinz Wilhelm
odpljul dne 24. febr. ob 10. uri dopoludne v Bremen.
Ekspresni parnik
KAISER WILHELM DER GROSSE
odpljuje dne 10. marca v Bremen.
Parobrodne listke je dobiti pri: FRANK SAKSERJU, *og Greenwich Street, New York.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Yedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: (31dc)	John Puhek.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom svoj
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem točil sveže piYO, fina kaliforniška vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in p tujcem postregel s tečnimi iedili.
Za obilen poeet se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Lepo nrejena slovenska
GhOSTILlsr^.
v ELY, MINN.,
v kteri vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke.
iJalje naznanjam rojakom, da po šiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vož-njih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzet", ali potuje v stare domovino. Z veleštovanjem
Ivan Govže.
Dobro izvežbanih delavcev, Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodno- j sti se ne branim, potrebujem. Delo! ni težavno, je stalno dokler je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pi- j vo piti, vsake vrste smotke kaditi, j dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti ..caah' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINČIČ, salooner,
Summit., Illinois.
Math. Grill,
KJE JE?
J V AN A BLAŽIČ, omožena Smith, doma iz Nemške vasi pri Ribnici; v Ameriko je prišla leta 1898 in šla nekam v Montano. Kdor rojakov ve za njen naslov naj ga blagovoli naznaniti njenemu svaku: Fr. Klun, 1774 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Naznanilo.
Gospod JOSIP GORIŠEK iz Pittsburga, Pa., bode rojake v bližnjej okolici Pittsburga obiskal in je od nas opravičen nabirati nove naročnike, sprejemati naročnino za list in druge stvari. Rojakom toraj priporočamo gosp. Josip Goriška, ker je naš zastopnik.
Za „Glas Naroda" Fr. Sakser.
Cenjenim rojakom naznanjam da so
HARMONIKI
ktere j az izdelujem v Washingtonn patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelc nizke in sem prepričan, da bode odjemalci zadovoljni. Najtopleie s<> priporoča
John Golob,
203 Bridge St, Jollet, Illinois.
GOTOVE
denarje najceneje ku p« pri F. SAKSERJU St,
109 Greenwich New York.
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 45 ct. gal., belo po 65 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za 811. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 galon. Pošljem ga ne manj kot 25 galon.
Naročilom je priložiti denar.
Frank Gule,
17? Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y^
priporoča rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
v kterem vedno toči eveie ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi impoiiirana vina, is-vifttne smotke največjih tovarn. Mlalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE.
obilen obisk bo priporote
PRANK GULE.
NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 35 do 45 ct. galona.
Dobro belo vino in muškatelc po 45 ct. galona.
Staro belo vino 00 50 ct. xalona. Reealinf? po 55 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 sra-Ion skupaj. Naročilom spod 50 ?alon je potreba še posebej pridejati $2 za posodo. — Poskušnjo pošljem zastonj.
S spoštovanjem. ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Costa Co.
.ej ix-no

fr J I 8!
Slamnjača.
(Humoreska.)
PoTSodi je najti ljudi, o kterih se proti njihovej volji trovori, da so bogati in da hranijo nu Vrivaj večje svote denarja. Takim g-ovoricam so podvrženi zlasti stari ljudje, kteri ne zahajajo v javnost in kterih gospodarstvo v domačej hiši je le skromno. O njih govore zavidljivi ljudje vsako-jake neresnice, ktere njihovi sorodniki in znanci raztrosijo po okolici v takozvanej povečanej obliki. Končno «e prične o njih govoriti, da imajo kje ▼ bližini svojega domovja zakopan denar, ali pa da kje drugod skrivajo svoje tisočake.
Z ozirom na skriti denar zavzema brezdvomno slamnjača prvo mesto, kajti ljudje, kteri v resnici skrivajo denar, običajno zašijejo denar v svojo
slamnjačo.
Tudi stari Jablanov Ivan je imel
tako slamnjačo.
v Vsi njegovi sorodniki, kterih je imel v vasi veliko število, so bili popolnoma prepričani, da etari mož t svetlimi in zvitimi očmi ter dobrosrčnim smehom okrog usten, le radi tega tako zadovoljno zre v svet in v vsakdanje življenje, ker je imel svoj denar na varnem. O »zakladu" starega Ivana so najpreje pričele govoriti ienice, ktere so se slednji dan zbrali in po njih se je govorica razširila po vsej vasi, tako da je bil končno vsak vaščan prepričan, da je stari Ivan zelo bogat, dasiravno je čestokrai zatrjeval: „Ako bi imel v resnici kaj denarja, šel bi gotovo v glavno mesto, da preživim še par veselih dni, ku-koršne sem doživel v mojej mladosti." Kadar je pa tako govoril, so se ljudje za njegovim hrbtom spogledovali in šepetali: „Saj ima, memu jv potreba le slamnjačo prorezati!"
Toda o vsem tem stari Ivan saj navidezno ni ničesar opaziL
Vendar pa vse to ni zainoglo vedno
tako C3tati.
Necega nedeljskega popoludne, H<> so vaŠčani odšli k blagoslovljenau cerkve v sosedmo vas, se je vsa stvar
spremenila.	.
Županova soproga, ktera je bila * starčekom tudi v sorodu, pozvala je v svojo hišo par prijateljic, ktere so bile tudi tako srečne, da so bile staremu Ivanu sorodne. Kava je bila izvrstna in tudi druga jedila so bila tako dobra, kakor je to pričakovati le od prve ženske v vasi. Gradiva za razne govorice je bilo tudi dovolj, kajti ženske so povsodi jednake, m one v vaseh urnejo ravnotako izborno govoriti, kakor v mestih.
Končno, ko so se pomenile o tem m onem, pričele so govoriti o najlub-šem in tudi najvažnejšem vprašanju — o že imenovane j slamnjači starega Jablanovega Ivana. Vsaka je vedela o njem kaj novega povedati m vsaka je potrdila, da je vse bas tako, kakor Be o staremu v vasi govori. Govorica je bila tem eivahneja, kolikor vec kare so zavžile in kolikor bolj se je soln-
ce bližalo zapadu.	.
„Tu moramo aekaj ukreniti * dejala je županja nekako diktatorski, kakor je to običaj ukazovanju priučenih ljudeh.
Ostali dve sta prikimali. „Stari neumnež bode sam kriv, ako mu kedo denar vzame, kajti on nikoli ne zapre svoje hiše," dejala je Anži-Čova.
Vse tri so se negotovo spogledale in tretja je pristavila: „Brezdvomn<> je on odšel k blagoslovu — stiskač stari 1 Me se moramo o tem prepričati I"
Na to so se pričele posvetovati, premišljevati, prigovarjati iii medsebojno se spodbujevati, dokler ni jedna za drugo previdno ost ~ila sobo ter navidezno odšla na ^opoldan-sko šetnjo v bližnji gozd ali pa na polje.
Kmalo na to so se'pa sešle v odda-ljenej Ivano vej koči. Županja je vse natančno pregledala — koča je bila odprta, kakor vedno — in vse tri so odšle v kočo. V malej sobici je mahalo stare stenske ure počasi mahale, dočim je Ivanova mačka spala spanje pravičnega in brezdvomno sanjala je o velikej poljskej miši. Inace je pa vladala v sobi tišina. Le tu pa tam j« bilo čuti ropot škarij in stare slam-njače. Tudi šum slame je bilo slišati, dočim je bilo videti nad slamnjačo oblak prahu. Vse tri ženske so urno delale, — in iskale ter iskale.
Med tem se je pa pojavila na oknu glava, toda le za trenotek, in ženski je niso opazile. Ako bi pa opaževali obrazne poteze neopaženega opazeval-ca, bi brezdvomno opazil veseli na-rfmeh na njegovih ustnih.
Naposled je bilo v sobi slišati razočarano šepetanje in hitro pospravljanje. Na to so ženske Ivanovo slamnjačo zopet zašile in nekako osramočeno ostavile hišo.
Stari Ivan že dolgo ni tako dobro spal, kakor v onej noči. Je li bilo temu krivo cerkveno blagoslovljenje. ali popravljena slamnjača — kedo ve.
Naslednji dan, ko je prišel k županu, je bil skrajno žalosten. Prosil je šupa&a za raagovor. .__
Župan je prišel prestrašen v kuhinjo. Lepa stvar — dejal je svojej ženi in posvetovalki. Sedaj je bil pri meni Jablanov Ivan in mi je pripovedoval, da mu je nekdo iz njegove slamnjače vzel ves prihranjeni denar — tristo goldinarjev. On sedaj ne ve, kaj početi. Govoril je brezdvomno resnico; da je Ivan imel denar, to vsakdo ve — in blamaža bi bila tudi za nas, ako bi dobili sodno povabilo.
Županja je postajala sedaj rudeča, sedaj bleda. Končno je dejala, da se-ilaj v zadevi ni treba še ničesar vkreniti, kajti pred vsem je treba stvar premisliti in o tem tajno postopati.
Premisliti — to je županu, kteri ni ljubil hitrega postopanja, zelo ugajalo in je pričel opravljati dnevne
opravke.
Njegova žena pa je hitela v hlev in poslala deklo po svoji sosedi, na kar so se vsi tri v malej sobici posvetovale.
Kaj se je tamkaj zgodilo, tega ni nihče zvedel.
Toda kaj je vkreniti?
Da se ohrani dobro ime, treba je nekaj vkreniti. Dokazovati, da Ivan ni imel denarja, je nesmisel, kajti ljudstvo je prepričano, da ima Ivan denar,
Zborovalke so radi tega sklenile svoj prihranjeni denar skupiti in ga zašiti v Ivanovo slamnjačo, kar je županja oskrbela, ko je odšel Ivan v nedeljo v gostilno.
Naslednji dan jej je soprog veselo naznanil, da je bil Ivan pri njem in la je svoj denar zopet našel.
Ako bi pa župan vedel, da je Ivan iinel sedaj denar njegove žene, bi gotovo ne bil vesel.
Par tednov kasneje je pa Ivan odpotoval za par tednov v mesto, radi •esar so bili ljudje še bolj prepričani, da je imel denar.
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZElt, P0Z0STNIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične ncpriiike.
SAflO: 2Set. In 5Oct. v vseh lekarnah
P. Ai Ric&ter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Velika zaloga dobrega |Y)T
^flomčefiaviiia^ |Mill
telefon kadar doape* ns VaVo pcntajo ▼ New York In ne vaš kako priti k Fr. Sakserjd. Poki fti itevilko 87M Oort.lfcrdt in govori Rlovor»p -->
dama kuhanega žganja, OoniDagnie Garale Transatlantieue,
Naročila se točno izvrše.
Kdor hoče toraj dobro kapljico vina ali pristnega žganja, naj se obrne na:	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St Clair St, Cleveland, 0
........................ Itfftli IIoitfapinirUairiiTiiiailluinaaHiirnafillnniiaiiiiintli^ i.irrdfluiunlain jriftm rUSiiiniinliiiiiniHiliinmlkin .«iBi>....h:Hi.................mi., mib.iiufc
John Dornik,
308 South Halsted Street, Cor. Mather Street, Chicago, 111.
SLOVENSKA TRGOVINA Z VINOM,
Ustanovljena leta 1895.
Priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo obilo zalogo starega in pristnega vina, in sicer:
rudeče vino galona $1.00.§ belo „ „ $2.00 do^$3.00.
Stroške za pošiljatev trpi odjemalec sam; pošilja se vino v vsakej*množini.l	(31dc)
Za obila naročila se priporoča
m	John Dornik.
%'" T1"	"Hp ''Mfllliu'iiljflll''"'^"-''^!!""lipi""!,"1!1!! i^mupu
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakor&no dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Golo.
Telefon: 439 Union.
fS^3 Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojak«!! in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastni!;
DIREKTNA ČRTA BO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSRRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO:
,,La Lorraine", nt d** vijaka.................. 12.000 ton,	25.000 konjakih aioil.
La Savcie", „ „ „ ................. 12.00a „	25.000 ,, „
La Touraine'', „ „ „ ................. 10.000 „	12.000 „ „
,L*Aquiiaine", ....................... 10.00c ,,	16.000 „ ,,
,,La Bretagne",................................ 8.000 ,,	9.000 „ „
„La Champagne"............................... S.000 „	9.000 ,, ,.
„ La Gascogne",............................... S.000 „	9.000 ,, ..
Parniki odpljuiejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob XO uri dopoludne.
Parniki odpljujsi ?* i.-r^tjai: * -s tv. 42 N rtb Rivsr. oh Morton 8treat
*L'Jquitain8 La Champagne *La Savcie La Bretagne *La Lorraine
19. febi. 1003. 26. febr. 1903. 5 marca o 12. marca 1908
La Champagne *La Ssvo'e
La Bretagne La Gaseotrne
26. marca 19W. 2. apr. 10#3. 9. apr. 1903. 16. apr. 1963 23. apr. 1903.
19. marca 1903. j*La Lerrsine Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. "^Jfe
Glavna atrija: 32 BROADWAY. NEW Y0M
xm
(Frekomorska parobrodiia družba ,,Rudeča zvezda"4)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenotn, * * * * + * * + * + + * Philadelphijo in Antwerpenom,
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
SALOON
1202S.13thSt., Omaha, Neb,,
v obilen poaet. Zagotavljam vsem obiskovalcem iivretno postrežbo s izborno pivo, izvrstnim domaČim in californskim vinom, dobrim whis-keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam se tudi rojakom potujočim skozi Omaho, kterim preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja Številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem
JOSIP PEZDIRTZ,
120® South Strnit Omaha, Telephone Call B 1814
John Venzel,
.a King St., Cleveland, O., iBdeloYMtv kranjskih in nemških
Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine,
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
j VADERLAND dva vijaka 11S99 ton. KRG0NLAND.......... 12760ton.
ZEELANB
1190.1 ton.! FINNLAN0............ 12760ton.
2fovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnino prosto. Pište ponj.
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels Waltham	89.—
Srebrne ure z enim pokrovom	812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje.
Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels	$15.—
„ „ 15 „	$18.—
Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$25.—
„ ,, 11 „	830.—
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom Kolesovje pri ; naštetih arah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši-j -jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. >! ni ji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo kn jig je napraviti:
M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom:
M-n—	1	Care of B. Schuette,
■ rOgOrelC? 52 State St., Chicago, 111.
Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 cen
tov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi.
se priporoča rojakom la izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na cah te vanje naročnikov. C!ene bo primerno nixke, a delo trpežno in dobro. Cena trivrstnih ^d $22 do $45, ploft&e so is najbolj-^Ofiracinkm; izdelujem tudi ploiče n aluminija, nikelja ali medenine, ena trivrstnim je od $45 do $80 vsč in natančno povč.
JOHN VENZEL,
A Kin*> BtrMt-	GlrraLuuL Ohio
I	Pri cenah za med krov je so vpoštete vse potrebščine, dobra
! hrana, najboljša postrežba.
Pot vez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za liotnike iz ali v Avstrijo: na Ivr;u:jsko, Štajersko. Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz XEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š^ev. 14 ob vznožju Falton Street. — Iz PHILA DELPHIJB vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede v p r a š a 11 j al i kupovanja v o ž n j i h listkov se je obrniti na:
Office, 23 Broadway New York City.
Cor. Dearborn & Washington St«., CIIICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.
Holland-i? merica Line
(HOLLAND-A" BRIŠKA C-RTA) vozi kral:evo nizozemsk :n postu Zjotiinjenih držav
med NEW YORKOM k EOTTEKDAMOM preko
Boulogne-ssir-Mer.
Math. Grahek,
1201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee At*., PUEBLO, OOLOBADO,
priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijsta Iga
in železnine; v zalogi ima tudi Tri. nerjevo grenko vino.
fV" Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
TsuccTb StoDCLiol^,
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navij ak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navij ak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, poten priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00
6	Size ura za dame
7	kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stonich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
- maun 1 mjm ur \ \
N00RUAM, parnik z dvojnim vij; STATENDAW, parnik z dvojnim konij 13.000 ton. ;	vijakom, 10.500 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vij:. ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton.	vijakom, 8300 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vij;:	P a r n i k a:
kom, 13.000 ton. MAASDAM in AMSTERDAM.
^ Kajceaeja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije-
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:,
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 21 Krona.
Parniki o d p 1 j u j e j o-
Iz ROTTER D AM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako srede *	ob 10. uri zjutraj. ,__. -
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW T0KK. 86 La Salle St., CHICAGO, HUL,