PoSinina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 20. februarja 1930.
Stev. 27. Letnik LXX. [Sol. leto 1929/30]
Učiteljski Tu
J«B ^^^	.................
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. /v- >v n„ ; itamo. Nefranktranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3113.
Imenovanje banovlnskega šol. odbora Dravske banovine in njegove naloge.
Ob prevratu leta 1919. je prevzel vse posle šolstva na sedanjem ozemlju Drav* ske (banovine višji šolski svet, na katerega so bili preneseni vsi iposli dotedanjih de* želnih šolskih svetov.
Ta institucija ,si je pridobila mnogo zaslug za ureditev našega šolstva. Pošlo* vanje višjega šolskega sveta je bilo zado* voljivo tako za učiteljstvo kakor za jav* nost in marsikateri pereč problem sloven* skega šolstva se je rešil v tej instituciji. Učiteljstvo si je želelo, da ohrani to in« stitucijo dotlej, dokler ne stopi v veljavo enoten šolski zakon za vso državo.
Uredba o poslovanju višjega šolskega sveta'z dne 22. februarja 1921. je sicer do« ločala, da ostane višji šolski svet v veljavi, dokler ne določi delokrog in sestavo šol* skih oblasti novi šolski zakon, a prišlo je drugače.
Zakon o civilnih državnih uslužben* cih od 31.'.julija 1923. je okrnil pravo viš* jega šolskega ,sveta glede personalnih za* dev. Z zakonom o obči upravi čl. 3. in 5. ter na osnovi čl. 274. finančnega zakona za leto 1924./25. je bil pa višji šolski svet popolnoma ukinjen in so se vsi posli iste« ga prenesli z odlokom P. Br. 7368 od 24. ju« lija 1924. na prosvetne oddelke velikih žu* panstev. Istočasno je pa bila izdana na osnovi čl. 134. ustave in čl. 25. izakona o olbči upravi z dne 26. aprila 1922. iter od« ločbe ministrskega sveta z dne 28. ¡novem» bra 1923., P. br. 8974 oldločlba o prenosu poslov prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji v področje oblastnih velikih županov.
S tem se je razdelil teritorij doteda* nje prosvetne. uprave ina ljubljansko in ¡mariborsko oblast, enako je pa na mesto šolnika bil postavljen kot šef prosvete veliki župan.
Na osnovi čl. 148. finančnega zaklona za leto 1927./28. je izšla 7. maja 1927. »Uredba*o krajevnih in oblastnih šolskih odborih«, na ^podlagi katere je bila V po« edinih oblastih vzpostavljena nova korpo* racija, ki je imela skrbeti za razvoj šok stva.	!
Z zakonom o notranji upravi od 19. junija 1929. ter izpremembah in dopolnit* vah tega zakona z dne 10. oktobra 1929. in z zakonom o banski upravi od 7. no* vembra 1929. so bili pa ukinjeni tudi ob* lastni šolski odbori in prenos ¡njihovih poslov se je izvršil na bansko upravo — prosvetni oddelek.
Z zakonom o »narodnih išolah z dne 5. decembra 1929. so bili pa ustanovljeni banski šolski odbori, ki jih zakon o na« rodnih šolah predvideva v sledečem,:
5. Banovinski šolski odbor. § 135. Vsa* ka banska uprava ima svoj banovinski šolski odbor, ki ga tvorijo: pomočnik ba* nov, načelnik prosvetnega odeljenja, ban* ski šolski nadzornik, šef odseka za sred* nje {šolstvo v prosvetnem ©deljenju, po en sanitetni, kmetijski in /tehniški referent banske uprave ter po en upravitelj uči* teljske, srednje, meščanske in narodne deške in dekliške šole, v kolikor obsto* jajo vse te šole v središču banske uprave, en uradnik najvišjega finančnega obla* stva v njej in (pet oseb, ki se zanimajo |za šolo in prosveto v tej banovini, ki jih določi ban.
Ako je po več onih oseb, ki jim po položaju pripada članstvo v banovinskem šolskem odboru, vstopa najstarejši po činu.
§ 136. Predsednik banovinskega šol* skega odbora je pomočnik banov, a nado* mestuje ga načelnik prosvetnega odelje* nja.
Poročevalec odborov je banski išolski nadzornik; v vprašanju šolske higijene in šolskih poslopij sta poročevalca dotična banska strokovna referenta, ki sta v od* boru. Za opravljanje administrativnih poslov daje potrebno osobje na razpolo* žen je ban.
Načelnik prosvetnega odeljenja do* loča za poslovodjo banovinskega šolske* ga odbora enega od banskih referentov prosvetne stroke.
§ 137. Banovinski šolski odbor se deli na Iširši in ožji banovinski šolski odbor.
Ožji banovinski šolski Odbor tvorijo: predsednik, podpredsednik in trije člani, ki prebivajo ha sedežu banovine in jih voli odbor sam.	\
Delokrog ožjega banovinskega šol« skega odbora določa s posebnim poobla* stilom širši banovinski odbor.
§)138. -Predsednik sklicuje po potrebi seje ožjega in širšega odbora. Predsednik skrbi za to, da se izvršujejo' lodborovi sklepi.
Seje se vrše na sedežu banske uprave.
Člani se pozivajo pismeno, istočasno se jim ^dostavlja dnevni red.
Sklepi so veljavni, kadar je navzočih nad1 polovico uikupnega števila članov. Sklepa se z večino iglasov navzočih čla* nov. V slučaju, da so glasovi deljeni, od* ločuje predsednikov glas.
§ 139. Banovinski šolski odbor oprav* lja zlasti sledeče dolžnosti:	i
1.	izdeluje in podaja banu detajlen in obrazložen predlog tistega dela ban o* vinskega proračuna, ki se nanaša ina na* rodne in druige šole in narodno iz obraz zanje v banovini;
2.	predlaga v odobritev šolske prora* čune posameznih šol in jih po odobritvi dostavlja pristojnim občinam najkasneje mesec dni pred začetkom novega prora* čunskega leta;
3.	skrbi za zidanje novih šol, kjer jih ni, kakor tudi za popravila in razširi jenje obstoječih šolskih poslopij ter po* daja o vsem tem potrebne predloge;
4.	podpira širjenje pismenosti med starejšim naraščajem, ki je prešel dobo rednega šolanja;
5.	predlaga materialno in drugo pod* poro za učiteljska in išolarska potovanja krajih, kjer ni šole, kakor tudi nagrado učiteljem za ito delo iz banovinskih sred* stev;
6.	skrbi za zidanje, ustanavljajne in vzdrževanje banovinskih šol' Za duševno zaostale in defektne otroke;
7.	predlaga materialno podporo za učiteljske tečaje in naprave, ki se usta* navijajo v svrho izpopolnjevanja in spo* znavanja učiteljev iz znanstvenimi in pe= dagoškimi novostmi;
8.	predlaga materialno in drugo pod* poro za učiteljska in šolarska potovanja v svrho spoznavanja naroda in domovine;
9.	skrbi, da se ustanovi in povečava stalni banovinski šolski fond v Jsvrho zi= danja šolskih poslopij in napredovanja prosvete v vsej banovini;
10.	daje predloge za opravljanje s šol* skim in prosvetnim premoženjem bano* vine: z ustanovami, darili, fondi itd., v kolikor ni drugače predpisano z zakonom o iistanovah;
11.	predlaga materialno podporo za nabavljanje potrebne šolske oprave, učil, knjig in drugega;
12.	gleda na to, da se vsi učenci v ba* novini ( pravočasno preskrbe z učnimi knjigami in potrebščinami za pisanje, ri* stnje i. dr.;
13.	preiskuje, ali se pravilno oprav* ljajo šolsko premoženje in šolski fondi vseh narodnih in meščanskih Šol v bano* Vini in predlaga potrebne mere, ki naj se podvzemajo v svrho zavarovanja šolske* ga premoženja in fondov;
14.	pripravi predloge za osnovanje, spajanje in razdeljevanje šolskih občin, kakor tudi predloge o delitvi šolskega premoženja dotičnih občin;
15.	v vsakem oziru podpira s sveti in delom prosvetna oblastva pri napredova* nju pouka in izobražanju narioda;
16.	skrbi za izpolnjevanje šolskih knjižnic;
17.	predlaga materialno podporo za gospodinjske in gospodarsko*zadružne tet čaje.
§ 140. Banovinski proračun v onem delu, ki se nanaša na narodne in osnovne Išole .Ter na narodno izobražanje v iba*
novini, je treba soglasne odobritve mini* stra prosvete in ministra financ.
§ 141. Banovinski šolski odbor ima svoj posebni zapisnik, arhiv in pečat.
Vse dopisovanje se vrši pod podpi* som predsednika ali njegovega izastop* nika.
Arhiv se hrani v poslopju banske uprave; opravlja jo poslovodja.
§ 142. Članom banovinskega šolskega odbora pripadajo za čas Odborovih sej dnevnice, a onim, ki stanujejo izven sede* žai banovinskega šolskega odbora, se po* vrnejo tudi potni stroški. Članom, ki so državni uradniki, se to in ono določa po predpisih zakona o dnevnicah in potnih stroških uradnikov, kadar potujejo služ* beno, a za dnevnice in potne stroške dru* gih članov predpiše posebno naredbo mi* nister prosvete z ministrom financ.
Dnevnice in potni stroški padajo V breme proračuna dotične banovine.
Blagajniku sme banovinski šolski od« bor določiti honorar in ga izplačevati iz svojega proračuna, ako opravlja to dolž* nost poleg svoje redne.
§ 143. Vse dopisovanje banovinskih šolskih odborov je službeno in se ne pla*
ča za njo ne kolkovma ne poštnina. •
Na osnovi gornjih določil je imeno* van sledeči ^banovinski šolskji odbor v Ljubljani:
Po paragrafu 135. zakona o narodnih šolah so njegovi člani:
1.	dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana, kot predsednik;
2.	dr. Dragotin Lončar, v. d. načelnika prosvetnega oddelka;
3.	dr. Adolf Pečovnik, šef odseka za srednje šolstvo;
4.	dr. Fran Kotnik, šef odseka zia osnovni pouk;
5.	Anton Podgornik, načelnik kmetij* skega oddelka;
6.	dr. Fran Dolšak, načelnik oddelka za zdravstvo in socialno politiko;
7.	inž. Viktor Skaberne, tehnični re* ferent;
8.	Anton Dokler, direktor državnega moškega učiteljišča;
9.	Josip Mazi, v. d. direktorja realke;
10.	Alojzij Novak, ravnatelj II. de* ske meščanske šole;
11.	Julij Slapšak, upravitelj IV. deške osnovne šole;
12.	Mira Engelman, upraviteljica licej* ske osnovne šole;
13.	Ivan Ditz, višji finančni inspek* tor.
Po odredbi istega paragrafa zakona o srednjih Šolah so bili od |g. bana ime* novani v šolski odbor še:
14.	Franc Finžgar, župnik in pisatelj v Ljubljani;
15.	Anton Štrukelj, posestnik in go* stilničar, Trata št. 9 pri Št. Vidu;
16.	Alojzij Mihelčič, župan občine celjska okolica, Celje;
17.	dr. Milan Vidmar, univerzitetni profesor v Ljubljani, in
18.	Ivan Baš, župnik v Bogojini, Prek* murje.
*
Delokrog banovinskega šolskega od« bora ni majhen.
Prva določba § 139. govori o budžeti* ranjul narodnih in drugih šol in narodne* ga izobražanja v banovini.
Banovinski proračun obremenjajo po zakonu o narodnih šolah predvsem sle* deči izdatki:
Šole za nezadostno razvito in defekt* no deco se vzdržujejo ob državnem ali banovinskem ali skupnem strošku1. (§ 15.).
Revnim občinam, ki nimajo primer* nih šolskih poslopij bodo pri zidanju šol* skih poslopij pomagale banske uprave in država. <§ 33.).
Banovinski šolski odbor daje vsote za šolske blagajne podeželskih občin (§ 41.).
Dnevni in potni stroški sreskihl šol* skih nadzornikov, ki jih sklicuje banska uprava enkrat na leto se bodo morali pla* čati iz banovinskih sredstev. (§ 194.).
Točke 1., 5., 6., 7., 8., 19., 11., 16. iz 17. § 139. predvidevajo razne materialne iz* datke in podpore iz banovinskih sredstev.
Zidanje in vzdržavanje nižjih gospo* dinjskih šol in gospodinjskih tečajev za ženske ter goispcdarsko*zadružne tečaje za moške gre na stroške državnega in ba* novinskega proračuna. Poleg privatne ini* cijative vzdržujejo te tečaje ter določajo in izplačujejo nagrade učiteljem banovina in država. (§ 94.).
Dnevnice in potni stroški članom banovinskega šolskega odbora pripadejo iz banovinskega proračuna. (§ 142.).
Po fočki 2., 11. in 12. § 139. spada v področje tudi odobravanje šolskih prora* čunov.	i
V	tem pogledu je treba normirati mi* nimalne ¡zneske za knjižnlice, učiLa itd (§ 53. in 149. zak. o narodnih šolah).
Šolske potrebščine (knjige, zvezke itd.) naj nabavlja za vse šoloobiskujoče otroke krajevni šolski odbor v sporazumu s šolskim upraviteljem. l(§ 23. šol. zak.), ki jih naroča v okviru proračuna. (§ 41." zak. o narodnih šolah).
Ako je več upravnih občin všolanih
v	eno šolsko občino plačujejo v šolski proračun vse občine sorazmerno. Za se* stavo proračuna in minimalnih Višin red« nih postavk za posamezne kategorije šol, naj se izda poseben predpis.
Za večja popravila in investicije, ki bi njihovo kritje zahtevalo preko 10% proračuna, naj se sestavi poseben prora* čun do 1. julija, da bo omogočena odo* britev po ministrstvu prosvete in financ; redni proračun naj se sestavi do 1. okto* bra. (§125. 'zak. o narodnih šolah).
Jzplačevanje stanarin za stanovanja, osobito na deželi, dokler ne bodo pre* skrbljena stanovanja v zmislu § 173. naj se uredi iz baPskega fonda, ki se ustanovi iz za to določenih doklad od občin. Di* rektno plačevanje odškodnine potom ob* čin bo marsikje otežkočeno, bo kvarno vplivalo na razvoj šolstva in na ugled uči* teljstva (bera). (§ 29. in 173. zak. o narod* nih šolah).
V	krajevni šolski fond naj se steka 5% vsakoletnega proračuna za nepredvi* dene izdatke. (§ 38. zak, o nar. šolah).
Nagrado poslovodju naj1 se določi po številu šolodolžnih otrok, najmanj pa naj znaša 100 Din mesečno. (§ 132. zak. o nar. šolah).
Ti šolski proračuni naj tudi predvi* devajo kritje za obvezno posečanje sre* skih učiteljskih konferenc s strani učitelj* stva. (§ 148., toč. 8. zak. o narodnih šolah).
Po točki 3. in 9. § 139. skrbi banovin* ski šolski odbor tudi za zidanje šol in ustanovitev šolskega fonda.
K stavbnim stroškom naj prispeva banska uprava potom posebnega stavb* nega fonda 50 do 70% revnim občinam, drugim pa 25 do 50%; za ostali znesek naj nudi do 10 let amortizacijsko brezobrest* no posojilo. Uporabo proste delovne sile in materiala pri zidanju šol je točno ure* diti. (§ 33. in 35. zak. o narodnih šolah).
Po točki 4. § 139. skrbi banovinski šol* ski odbor tudi za širjenje pismenosti med starejšim naraščajem in po točki 5. v kra* jih, kjer ni šol.
Tozadevne predpise bo vseboval obči pravilnik, ki ga izda ministrstvo na osno*
vi	§ 181. zak. o narodnih šolah.
Po točki 6. § 139. je predvideno usta* navijanje banovinskih šol za duševno za* ostale in defektne otroke.
To določbo je vezati s § 25. in 49. za* kona o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929. in z določili, ki jih bo vseboval obči pravilnik izdan na osnovi § 181. zak. o narodnih šolah in specialni pravilnik, iz* dan na osnovi § 15. zak. o narodnih šolah.
Predvsem pride tu v poštev prevzem obstoječih šol in zavodov za defektno de* co, skrb za vzdrževanje in razširitev ter za ustanovitev potrebnih zavodov za to deco.
Po točki 7., 8. § 139. je dana banovin* skim šolskim odborom dolžnost skrbeti tudi za nadaljnjo strokovno izobrazbo učitelj stva ter splošne izobrazbe učencev.
k
Knjige Mladinske Matice so najpriljubljenejši dar mladini. Ali ste jo opozorili, da kmalu izidejo in je za naročilo le še malo časa?
V	tem pogledu bi bilo nujno želeti, da se tudi s strani oblasti otvorijo tečaji za nadaljno strokovno izobrazbo učitelj» stva, kakor tudi praktični tečaji za <lelo na zadružno*gospodarskem in gospodinj* skem (polju ter na polju občega narodnega izobražanja.
Po točki 10., 13. in 14. § 139. skrbi za opravljanje šolske imovine.
V	tem pogledu je treba urediti vpra* sanje preknjižbe šolske imovine v zmislu § 39. zak. o narodnih šolah ter urediti rok in način.
Po točki 16. § 139. ima banovinski šolski odbor skrbeti tudi za knjižnice.
V	tem oziru bo treba misliti tudi na organizacijo javnih knjižnic po šolah, ki jih predvideva tudi zakon o narodnih šolah.
Urediti bo pa treba tudi vprašanje obstoječih sreskih učiteljskih knjižnic, ki jih je pustil zakon neomenjene. Ustano* vila naj bi se centralna banovinska stro* kovna pedagoška knjižnica, ki naj se vzdržuje in izpopolnjuje iz banovinskega proračuna. Upravo te knjižnice naj se poveri osnovnošolskim učiteljem, pošilja* nje izposojenih knjig naj bo uradno in poštnine prosto.
Po točki 15. in 17. § 139. ima banovin* ski šolski odbor skrbeti tudi za napredek narodnega izobražanja ter za gospodinj* ske in gospodarsko*zadružne tečaje.
Naloge, ki so dane po novem zakonu na polju narodnega izobražanja so iz* črpno navedene v št. 24. »Učit. Tov.« od 31. januarja 1930.
Ena najvažnejših nalog pripada ba* novinskemu šolskemu odboru, v pogledu gospodinjsko in gospodarsko*zadružnih tečajev in šol.
V dravski banovini je ibilo zadnje tri leta ustanovljenih okrog 100 takozvanih kmetsko*nadaljevalnih šol, in sicer 60 za moško in 40 za žensko mladino v starosti od 17 let naprej.
Namen teh šol je, nuditi kmetski mla* dini tudi v najbolj oddaljenih vaseh ele* mente poklicne izobrazbe, gojiti v njej veselje do kmetskega poklica in dela, pripravljati jo za njene naloge v narodni in državni zajednici in postati središče za vse delovanje na dvigu materialne in duhovne kulture na selu.
One niso potemtakem strokovne šo* le, ampak poklicno usmerjena vzgojeva* lišča najširših plasti kmetskega naroda.
Organizacijo kmetskega nadaljeval* nega šolstva, izobraževanje učitelj stva in njegovo plačevanje je prevzela bivša sa* moupravna oblast v Ljubljani in Maribo* ru, ko je posli so sedaj prešli na kraljevo bansko upravo. Pouk se vrši v poslopjih narodne šole in vodijo šolo izkljuično uči* telji in učiteljice narodnih šol. Kjer "so strokovnjaki na razpolago, se jih priteg* ne kot sotrudnike.
Šola za moško mladino ima 2 ali 3 zimske tečaje. ¡¡V teh poučuje domači uči* telj v prostih urah enkrat ali dvakrat na teden po 4 do 8 ur; v enem tečaju naj* manj 80 ur, skupaj minimalno 240 ur.
Šola za dekleta (gospodinjska šola) ima samo en tečaj z minimalno 170 učni* mi urami. Pouk se vrši enkrat na teden po 8 ur dnevno v zimskih mesecih. Pouk je praktično gospodinjski, učenke se učijo kuhanja preproste kmetske hrane, šivanja in ravnanja z obleko in perilom, higijeno, dobe pa tudi navodilo za življenje in pouk o nalogah kmetske gospodinje, ma* tere in žene.
Učiteljstvo se je z veliko vnemo za* Vzelo za to šolstvo, ker je prepričano, da je treba pouku zrelejše mladine posvetiti
isto skrb kot poukui dece in da mora vsa* ka podeželska šola dobiti polagoma svoje poklicno izobraževališče kot organsko dopolnilo narodne šole.
Želimo, da se to šolstvo podredi mi* nistrstvu prosvete, ker igre za eminentno vzgojno in obče narodno institucijo. Re* ferat za to šolstvo pri banski upravi mora biti kolikor toliko samostojen in za peda* goško vodstvo se naj bi postavili posebni organi.
Naša težnja gre za tem, da dobi čim* prej vsaka podeželska šola učitelja(ico) usposobljeno za pouk na kmetski nada* ljevalni šoli. Pri razporedbi učiteljev se naj po možnosti na to ozira.
Ker je kmetsko nadaljevalno šolstvo v dravski banovini dokazalo svojo živ* ljensko sposobnost, se naj z ozirom na posebne prilike v tej banovini pusti pro* sta roka za nadaljno samostojno organi* zacijo tega šolstva.
V tem pogledu naj bi se z ozirom na točko 15. in 17. v § 139. začrtanega delo* kroga in na osnovi čl. 7., 16. in 154. za* kona o narodnih šolah skušalo udejstviti sledeče:
K ustanovam, ki služijo narodnemu prosvečevanju in gospodarskemu napred* ku in tvorijo v smislu § 7. in 16. sestaven del narodne šole podrejene ministrstvu prosvete je šteti v obče vse one tečaje in šole, ki se ustanavljajo pri narodnih šo* lah in ki jih vodijo ali na njih prvenstve* no poučujejo nastavniki teh šol.
Zlasti je šteti tu sem vse stalne te* čaje in ustanove obče narodnega značaja, ki so namenjeni gospodarski in gospo* dinjski izobrazbi, poklicni, državljanski in nacionalni vzgoji najširših slojev kmet* skega ljudstva in ki kot take organsko dopolnjujejo delo in nalogo narodnih šol ter imajo značaj splošnih poklicnih šol za zrelejšo mladino.
Za organizacijo in vodstvo takih ustanov se banska uprava poslužuje po potrebi posebnih organov.
Banska uprava skrbi s pomočjo drža* ve za izobrazbo učiteljev in učiteljic v to svrho potom posebnih tečajev.
Personalni izdatki za te šole in tečaje se krijejo iz banovinskega proračuna.
Ministrstvo prosvete podeljuje učite* ljem za obisk teh tečajev potrebne do* puste.
Šolska oblast bo v okviru zakona upoštevala pri razporedbi učiteljev, ako Obstoja za to ugotovljena krajevna po* treba, njih kvalifikacijo za vodstvo takih šol in tečajev.
Pri ureditvi tedenskega učnega časa na narodni šoli in razvrstitvi učiteljev na razrede se je ozirati na možnost pouka na teh šolah in tečajih.
Iz tehtnih razlogov sme ban dovoliti, da učitelj od rednega učnega časa porabi do največ 4 tedenske učne ure za pouk v splošni poklicni šoli, kjer je to smatrati kot sestaven del narodne šole. To velja le za .razrede, kjer je upeljan reden celo* letini pouk.
V kolikor že obstojajo ustanove v zgornjem smislu, ki so v službi gospodar* skega napredka in narodnega proučeva* nja dosegle vidne uspehe, naj banska uprava te ustanove prevzame in jih samo*
stojno nadalje organizira.
•
Niso pa to že vse naloge, ki jih daje zakon o narodnih šolah banovinskemu šolskemu odboru. Kot posvetovalen or* gan bo dajal banovinski šolski odbor banu budi svoje mišljePje v ostalih zade* vah, ki spadajo v delokrog bana.
LISTEK.
Lavrenčič Matija 75 letnik.
Redek jubilej življenja in dela. Lavrenčič je bil rojen 14. februarja 1855. leta v Vrhpolju pri Vipavi. Študiral je v Gorici gimnazijo in nato učiteljišče. Prvo službo je nastopil leta 1876. v Škrbini. Služboval je nato v Sv. Križu, Kamnjah in v Št. Petru pri Gorici, kjer je bil polnih 30 let, in sicer do napovedi italijanske vojne. Tudi v begunstvu ni miroval. Učil je na Viču, Rakovniku in pozneje petje na ljub* Ijanskih meščanskih šolah ter na realki. Do* vršil je 50 let službovanja in stopil v pokoj. Ker pa navajenemu šolniku ni bilo prestati brez dela, je začel poučevati analfabete*vo* jake, kar izvršuje še danes z veliko vnemo in uspehom.
Da je zamogel prehraniti in izšolati ve* liko družino je moral poiskati tudi stranskih zaslužkov. Poučeval je na kmetijski šoli 20 let in na obrtno*nadaljevalni šoli 18 let. Obenem je bil organist in cerkveni pevovodja.
Njegovo kulturno delo izven šole pa je rodilo veliko uspehov. Bil je mnogo let pevo* vodja pevskega društva »Prešeren« v Št.
Petru. Koliko pesmi je on naučil in kolikokrat je nastopal s svojim prvovrstnim zborom doma in v okolici, vedo le tisti, ki so zašle* dovali podrobno delo učitelja na vasi. Dru* štvo se mu je oddolžilo na ta način, da ga je imenovalo častnim članom. Sodeloval je tudi pri Goriški Matici in večkrat nastopal kot diletant na odru v Gorici.
On je bil eden prvih učiteljev, ki je začel z igricami v šoli tako, da so otroci nastopali samostojno z igrami, deklamacijami in pet* jem. V celem je učil petje v šoli, pri društvih in v cerkvi celih 40 let.
Kako je oblast cenila njegovo šolsko delo je razvidno iz tega, da je bil odlikovan s sre* brnim križcem s krono. Tudi za njegovo 40* letno delovanje je bil odlikovan z medaljo.
Kaj je to, izšolati osem otrok, da imajo vsi maturo in eden celo univerzo ceni le tisti, ki ve, koliko samozatajevanja in vztrajnosti mora imeti človek, ki hoče to doseči. Njemu ni bilo življenje praznik, ampak prav trd de* laven dan. Nikoli ni klonil ali obupoval, za* upal je v samega sebe in v delu je zmagal. S ponosom lahko zre na svoje prošlo življenje. Malokateri učitelj pusti toliko vidnih sledi za seboj, kot ravno on.
Še danes čvrst, zdrav in poln humorja hodi po Ljubljani in uči velike šolarčke*vo* jake, ki so mu od srca vdani. Želimo žila* vemu tovarišu še mnoga in mnoga leta v zdravju in veselju.
V delokrog bana, odnosno banske uprave spadajo po zakonu o narodnih šolah sledeče zadeve:
Ustanavljanje zabavišč {§ 13.), Delno vzdrževanje šol za nezadostno razvito in defektno deco. (§ 15.).
Ustanavljanje začasnih šolskih sta* nic ali ambulatnih šol. (§ 18.).
Stavljenje predlogov, da sme šola po* leg imena kraja nositi tudi ime kakega zgodovinsko priznanega nacionalnega ve* likana. (§ 19.).
Izbor zemljišča in določanje področ* ja, kjer mora biti v eni upravni občini več šol. ,(§ 21.). .
Banovinski šolski odbor odobruje šolski proračun, v slučaju, da obsega šol* ska občina več upravnih občin ali dele upravnih občin. Ko ga banovinski šolski odbor odobri, ga dostaVi odboru pristoj* ne upravne občine, da ga uvrsti v letni proračun. (§ 25.).	,
Načrt za zidanje šolskega poslopja mora odobriti ban. (§ 30.).
Revnim občinam, ki nimajo primernih šolskih poslopij, pomagajo pri zidanju šol banske uprave in država. (§ 33.).
Ban zaukaže upravni občini, kadar je trelba, da se ustanovi ali razširi postoječa šola. (§ 34.).
Ban rešuje spor v slučaju nesporazu* ma glede razdelitve šolskega premoženja, ako se iz šolske občine izloči nova šolska občina. (§ 40.)
Ban je pristojen za izrek disciplinske kazni: izguba plače od 3 do 15 dni. (§ 89.).
Ban posta'vlja uslužbence od 2. sku* pine III. kategorije navzdol. (§ 94.).
Banska uprava dostavlja najkasneje do 5. julija ministrstvu prosvete predlog za razpored učiteljev podrejenih narod* nih šol. (§ 98.).
Banska uprava postavlja začasno upravitelja šole do popolnjenja službene* ga mesta. (§ 113).
O točkah 5., 8., 9. in 17. § 122. pred* logov banskih šolskih nadzornikov odloča ban. (§ 122.).
Ban razsoja o pritožbah proti kazno* vanju članov podeželskih šolskih odbo* rov. (§ 133.).
Ban določi za banovinski šolski od* bor 5 oseb, ki se zanimajo za šolo in pro* sveto. (§ 136.).
Določbe o banovinskih šolskih odbo* rih. (§ 139.).
Banska uprava sklicuje enkrat na leto sreske šolske nadzornike v svoji banovini
v banovinski učiteljski svet. (§ 149.). •
ImenoVanje banovinskega šolskega odbora moramo iz ozira do napredka šol* stva in narodne prosvete toplo IpozdTa* viti z željo, da krepko zastavi svoje sile v prospeh šolstva in prosvete dravske ba* novine.
V učitelj stvu narodnih šol bo lahko našel odbor svoje najjačje sodelavce, saj leži izvedba vseh nalog povečini na ra* menih učiteljstva narodnih šol, ki jih je dosedaj že iz lastne iniciative vršilo, še z večjo vnemo jih bo pa vršilo, če bo v ba* novinskem šolskem odboru našlo potreb* .no podporo in upoštevanje, kateregia vi« den prvi izraz naj bi bil ta, da tudi v ožji banovinski odbor pride zastopnik učitelj* stva narodnih šol, ki bo tvoril vez in bo tolmač želja učiteljstva.
—k.
Splošne vesti.
— Zastopstvo pov. UJU — Ljubljana pri
predsedniku banovinskega šolskega odbora, podbanu g. dr. Pirkmajerju. V torek 18. t. m. so se zglasili zastopniki poverjeništva pri pod* banu g. dr. Pirkmajerju ter so poudarili sta* lišče organizacije do poedinih vprašanj, ki spadajo v področje banovinskega šolskega odbora. Podrobneje so se obrazložila mišlje* nja v zadevi vprašanja dosedanjih sreskih učiteljskih knjižnic, glede prenosa plačevanja učiteljskih stanarin na poseben banovinski fond in glede zastopstva učiteljstva narodnih šol v ožjem banovinskem odboru. Banovinski šolski odbor bo imel v kratkem svojo prvo sejo.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA m _ ...
MIKLOŠIČEVA CESTA l4/ll.

En gro>.
En detall.
Izdelava in prodaja damske in moSke konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
set dinarjev za kruh, ker mora v gostilni, kjer je na hrani, kruh h kavi in k obedu še izven abonmaja plačati, češ, pri najbolji volji si ni mogla do konca meseca prihraniti deset di* narjev. — Potem pa se naj taka reva z vso vnemo in veseljem žrtvuje svojemu poklicu. Ni čuda, ako marsikateri o tem času zaleze v dolgove, kojih skrb ga muči in mu razjeda zadovoljnost ter se težko več izkoplje iz tega mučnega balasta. — Orožnik, finančni straž* nik začetnik z osnovnošolsko izobrazbo ima prilično enake prejemke, pa še stanovanje, obleko za malenkostni pavšalni prispevek, iz* ven tega pa še poskrbi vodstvo za skupno ce* nejšo hrano v »kasarni«, pa jim še tudi ob tej po tej svetovnovojni draginji slaba prede. Bog obvari, da bi hoteli morebiti temu ali one* mu stanu oponašati njegov znabiti boljši gmotni položaj! Navedli smo te vrstice le v silobranu za svoj obstanek, opozorivši mero* dajne kroge na to, da je treba tudi učiteljstvu primerno njegovim dolgoletnim z ogromnim trudom in gmotnimi žrtvami spojenim študi* jem urediti prejemke tako, da se bo lahko brez razjedajočih skrbi polnomočno žrtvovalo vzgoji in pouku v srečo naroda in domovine. Govoril sem v Mariboru z nekim gospodom odvetnikom, pa mi je rekel, da je učiteljstvo preveč na lovu, kdaj naj bi dobilo par »krone« več prejemkov. Pa mu odgovorim: Ena izmed prvih dolžnosti kulturnih delavcev je, da si ustvarijo materialno oporo, ker brez te je vsako kulturno, torej tudi prosvetno delo po* treseno z razjedajočo rjo... — Obdravski učitelj.
—	Ustanovitev osrednje protituberkuloz* ne lige v Ljubljani. V nedeljo 16. februarja 1930. se je vršil v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ustanovni občni zbor osrednje protituberkulozne lige. Predsednik pripravljalnega odbora dr. Jože Bohinjec je poročal o dosedanji akciji proti tuberkulozi ter je ugotovil, da je bilo opažati v tem oziru vsaj nekaj sistematičnega dela le v današnji dravski banovini. Poročal je pregledno o delu pripravljalnega odbora, ki je sklical današnji občni zbor. Predložena pravila so bila spre* jeta soglasno. Reden član je lahko vsakdo, ki Dlača na leto 12 Din; podporniki plačajo 50 Din, ustanovniki enkrat za vselej 1000 D'n. Soglasno so bili izvoljeni v odbor: Za pred* sednika dr. Jože Bohinjec, za podpredsednika Valerijan Učak, za tajnika dr. France Debe* vec in Filip Uratnik, za blagajnika Vekoslav Vrtovec, za odbornike: dr. Brecelj, dr. Matko, dr. Fettich. dr. Kotnik,, dr. Pire, dr. Pless, dr. Jamar in ing. Lah; v nadzorstvo: dr. Tičar, Rihard Skubec in dr. Zajec; v razsodišče: dr. Rus, dr. Drobnič in Fran Lavtižar. Pri slučaj* nostih je govoril dr. Matko o izkušnjah in uspehih lige v Mariboru, zastopniki delavstva pa so pozdravili ustanovitev lige v imenu svojih organizacij. Ustanovnega občnega zbos ra se je udeležil tudi zastopnik našega pover* jeništva.
—	Mariborski učiteljski abiturijenti iz leta 1910.! Ali je kriv koledar ali službeno nedohitni kolobar, da nas straši že 201etnica naše mature! Nismo izsledili lOletnice, a 20* letnice ne pustimo kar tako mimo nas. Kar smo zamudili s proslavo lOletnice, to nado* knadimo ob 201etnici. Razmišljajte v času in kraju ter sploh »vzporedu« naše 201etnice ter pošljite poročila podpisanemu, ki bo stopil v svrho nadaljnjih priprav v stik z bližnjimi to* variši tega letnika! Tovariški pozdrav! — Mirko Vauda, šolski upravitelj pri Šmarjeti ob Pesnici blizu Maribora.
—	Seja šolsko=upravnega odseka v Ljub« Ijani bo v soboto 22. t. m. ob 15. uri v prosto* rih poverjeništva UJU v Ljubljani.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Gmotno stanje učiteljstva. Zopet se je sestala komisija, da proučuje času in so* cialnim potrebam primerno korekturo činov* niškega zakona. Slišimo o potovanju srečno odbranih zastopnikov učiteljskega stanu v Beograd, da pojasnijo med drugim tudi našo skelečo socialno rano ter izposlujejo nujnega lečila. Pravim, našo »skelečo socialno rano«. Res je tako. Poslušajte: Učitelj(ica) študira po osnovni šoli še 8 dolgih let, v bodoče bo treba šteti 9, pa ima do usposobljenostnega izpita par dinarjev nad tisoč mesečnih pre< jemkov. S tem naj plača hrano, ki je navadno ne dobi drugje nego v gostilni, stanu primer* no obleko, obutev, stanovanje, društvene pri* spevke, stanovske liste, revije in razne knjige za nadaljno izobrazbo, ako noče za časom za* ostalo »zarjaveti«, par dinarčkov pa bi naj še vendar ostalo za neizogibne slučajne potrebe. Imam hčerko učiteljico začetnico, pa me po» prosi v slednjih dneh meseca, naj ji dam de*
Učiteliski pravnik.
—§ Nalog za izplačilo učiteljskih stanarin.
Ministrstvo prosvete kraljevine Jugoslavije odeljenje za osnovnu nastavu O. N. br. 6884, 28. januara 1930. god. Beograd. Gospod mini«' star prosvete pod O. N. Br. 6884 od 28. j a* nuara 1930. god. izdao je ovo naredenje: »Za* kon o narodnim školama od 5. decembra 1929. god. odreduje (§ 29.) da svaka škola mo* ra imati, pored stana za upravitelja, i onoliko stanova za nastavnike koliko ima posebnih odeljenja, i nareduje (§ 173.) da se stanovi za nastavnike pri seoskim školama morajo podiči u roku od šest godina. — Saobrazno tome na selu se ne mogu otvarati nova ode* ljenja pre nego što se brojno ujednače na* stavnički stanovi i školska odeljenja. — Ta* mo gde nema stana Zakon odreduje (§§ 29. in 173.) da opštine plačaju stanarinu, i to: Beograd i Zagreb po 500 dinara mesečno na
Učiteljska gospodarska poslovalnica dobiva še sedaj dnevno naročila. Ali je tudi Tvoje med njimi?
svakog nastavnika, varoši preko 50.000 sta* novnika po 400 dinara, varoši izmedu 30.000 i 50.000 stanovnika po 350 dinara, varoši is* pod 30.000 stanovnika po 300 dinara, varo* šice po 200 dinara, a sela po 150,dinara. — Prema Zakonu od 5. decembra 19^:9. godine pravo na stan, odn. stanarinu imaju svi dr* žavni nastavnici narodnih škola (§ 84.), a sta* narina im po tome zakonu pripada od 1. apri* la 1930. god. {§ 174.). — Sreski školski nad* zornici, ako su činovnici II. kategorije, imaju pravo na stan, odn. stanarinu kao državni nastavnici narodnih škola, od opština u ko* jima im je sedište. (§§ 118. i 175.). — Kra* ljevske banske uprave (Školski odbori na te* ritoriji Uprave grada Beograda) hitno ce opozoriti na ove opštinske uprave i nastojati, da shodno §§ 174. i 175. Zakona o narodnim školama. unesu u svoje budžete stanarinu za nastavnike i sreske školske nadzornike, ko* jima je imaju plačati.«
OBLAČILNICA ZA StOVENIJO
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn.
Državni naraeSenti dob! blago tudi na obroke proti predložitvi legitimacij.
__—■——
Obrambni vesftnik.
NEOPRAVIČEN NAPAD.
»Slovenec« z dne 15. t. m. je objavil v svoji rubriki »Ali šola preveč zahteva od otrok?« med drugim ta*le odstavek: »Na pri* mer: Učitelj naroči, naj prinese deček 10 Din (!) za »Naš rod«. Ker ni denarja prinesel, dobi nalogo, da napiše desetkrat ¡besedilo: »Deset dinarjev!« Ker tudi to še ni pomagalo, pa je pod vsak »Vidi« v zvezku napisal: 10 Din.«
Ker se za i»Naš rod« nabira le prispevek 1-50 Din, in ker tudi celoletna naročnina ne znaša 10 Din, mora biti vsakemu koj jasno, kako je primer iz trte izvit. A ne gre za to! Za to gre, ali služi uredništvo »Slovenca« do* bri stvari, če objavlja stvari, ki se imenoma dotaknejo kake institucije, ne da bi prej pre* iskalo, koliko je resnice na stvari. In če že objavlja konkretne slučaje, kažoč naravnost na kako institucijo, tedaj bi moralo iti korak naprej in povedati vse: na kateri šoli se je to •zgodilo.
Že večkrat smo čuli pavšalni očitek^ da očiteljstvo terorizira mladino zaradi »Našega roda«, ker bi drugače ne mogel doseči nakla* de 45.000. A dokazov za to ni! lin jih ne bo, "kajti »Naš rod« se ni razširil zaradi terorja očiteljstva, ampak zaradi svoje nizke cene. Hes je morda, da tu pa tam en tovariš vrši večjo propagando za list kot drugi, ali če je to teror, potem je tudi propaganda nekaterih drugih za gotove liste teror. Če pričnemo statistično dokazilno razpravo v tem oziru, ne vemo, komu in čemu bo v škodo.
Pevski zbor UJU nčitelistva.
SPLOŠNI PROGRAM
turneje po Češkoslovaški učiteljskega pevskega zbora Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva. sekcija Ljubljana.
26.	marca ob 12*04 odhod z brzovlakom iz Ljubljane.
27.	marca ob 3'08 prihod v Češke Budje* jovice: Odhod v prenočišča.
Ob 'Ji 11. uri sestanek na dvorišču vojaš* niče, ob 12. uri kosilo, po kosilu kratka skuš* nja, popoldne ogled mesta, ob 20 uri koncert, po koncertu večerja.
28.	marca odhod iz Čeških Budjejovic z brzovlakom ob 7'25, prihod v Plzenj ob 9'44; ob 11. uri skušnja v koncertni dvorani, ob
Ji 13. kosilo, popoldne ogled mesta, ob 20. uri
koncert, po koncertu večerja.
29.	marca ogled Škodovih tvornic od 8. do Jzll. ure, ob 11. uri matineja za šolsko mlas dino, ob Jal. uri kosilo, po kosilu ogled pivo* varne, ob 18"40 z brzovlakom odhod v Prago. Prihod v Prago ob 20'46 (Vilsonovo nadraži).
30.	marca ob 11. uri matineja za šolsko mladino, popoldne ogled mesta, zvečer prosto za poset gledališča.
31.	marca dopoldne ob 11. uri pevska vaja v koncertni dvorani, ob 12. uri kosilo, popol* dne prosto za odmor pred koncertom, ob 20. uri koncert, po koncertu večerja.
1.	aprila odhod iz Prage (Denisovo nad* raži) z brzovlakom ob 7"50, prihod v Hradec Kralove ob 10 07, ob Ji 12. uri matineja za šol* sko mladino, po matineji kosilo, popoldne ogled mesta, ob 20. uri koncert, po koncertu večerja.
2.	aprila odhod iz Hradec Kralove ob 8-49, prihod v Olomuc ob 12. uri. Kosilo, po kosilu poklonitev na jugoslovenskem groblju, krat* ka vaja, popoldne ogled mesta, ob 20 uri kon* cert, po koncertu večerja.
3.	aprila odhod iz Olomuca z brzovlakom ob 7-31, prihod v Brno ob 9-35. Kosilo, po ko* silu kratka vaja, popoldne prosto za odmor pred koncertom, ob 20. uri koncert, po kon* certu večerja.
4.	aprila dopoldne ogled mesta in šol, po* poldne isto, zvečer prosto za poset gledališča.
5.	aprila odhod iz Brna ob 505 z osebnim vlakom, prihod v Bratislavo ob 921. Ob Ji 12. uri kratka vaja v koncertni dvorani, kosilo, popoldne ogled mesta, ob 20. uri koncert, po koncertu večerja.
6.	aprila ob 8-55 odhod iz Bratislave, pri* hod na Dunaj O. Bh. ob 10"25. Na Dunaju po* ljubno, odhod z Dunaja S. Bh. ob 19-45 z br* zovlakom.
7.	aprila ob 4 48 prihod v Ljubljano.
TURNEJA PEVSKEGA ZBORA UJU PO ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Obisk pevskega tečaja, ki se je vršil 15., 16. in 17. februarja, nam dokazuje, da bo zbor častno rešil nalogo, katero si je stavil. Članstvo je polnoštevilno in rade volje vež* balo pod vodstvom svojega neumornega pe* vovodje, po 6 ur dnevno. Take žrtve more doprinesti le idealni učitelj, ki ne gleda na svojo komodnost in materialne dobrine, am* pak mu je v največje zadoščenje, če se more žrtvovati za ugled svoje domovine, nje pesmi in stanu. Takih dejstev ne smemo prezreti baš v tem trenutku, ko je potreben pevski zbor podpore nas vseh.
Prvi jugoslovenski učiteljski pevski zbor poseti bratsko Češkoslovaško. Njegova dolž* nost je, da nudi tudi šolski mladini na Češko* slovaškem priliko spoznati jugoslovensko na* rodno in umetno pesem. Pevski zbor priredi tri matineje za šolsko mladino, in sicer v Plznu, Pragi in Hradec Kralove s sledečim programom:
A.	Mešani zbor:
Dugan Franjo ml.: Jurjevske pesme.
Adamič Emil: Črnomaljsko kolo.
Lajovic Anton: Zlato v Blatni vasi.
Kogoj Marij: Vrabci in strašilo.
Papandopulo*Pečič Boris: Svatovske {II. in IV. stavek).
B.	Ženski zbor a capella:
Lajovic Anton: Koledniki.
Lajovic Anton: Žabe.
C.	Ženski zbor s spremi je van jem klavirja:
Adamič Emil: Bog daj srečo.
Premrl Stanko: Rože za Marijo.
Premrl Stanko: Jezus je majhen.
Lajovic Anton: Dete jezdi na kolenu.
Lajovic Anton: Nagajivka.
Kupujte in priporočajte
doma'e proizvode:
A D R I A
prašek
za pecivo in vanilai sladkor
Otroci, ki jim je šola v breme
z&mt * \ t i
SU

"v
in oni, ki bolehajo, povzročajo vedno velike skrbi svojim staršem. Po nji» hovi bledi barvi se prepričamo, da so premalo hranjeni. V takem slučaju pa nima smisla zalagati otrokov želodec z veliko množino hrane, kajti večja množina navadne hrane povzroča če« sto preobremenitev prebavnih orga» nov, izgubo teka, nerazpoloženje in event, tudi bolečine že prenapetega otrokovega telesa. Edinole izboljšanje hrane z ozirom na njeno vrednost more v resnici pomagati Vašemu otro* ku. OVOMALTINE, naravna krepilna hrana, Vam bo povzročila potrebno iz* boljšanje. OVOMALTINE se prireja izključno iz najredilnejših sestavin, ki se nahajajo v jajcih, mleku in sladu, ter more mladi organizem podpreti v rasti in napredku. Bledi otroci, ki jih teži šola. bodo zopet procvitali z OVOMALTINE.
Dobiva se povsod po ceni 18-50 Din za škatljo. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na oglas v »Učit. Tovarišu«, od tvrdke DR. A. WANDER, D. D. ZAGREB.
D. Mešani zbor:
Adamič Emil: Pojdem na Hrvatsko.
Adamič Emil: Kaj pa delajo ptički.
Adamič Emil: Po vodi plava.
Adamič Emil: Stoji gora. (Slovenske na* rodne).
žganec Vinko: Cin can ...
Žganec Vinko: Jedna majka vumrla.
Žganec Vinko: Dil, dil duda. (Medimur* ske narodne).
Adam č Emil: Potrkan ples — slov. na* rodna.
Mokranjac St.: Kožar.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 6., 7., 8. in 9. marca. Natančneje objavimo v prihodnji številki.
stanovska organizacija UJU
Iz poverjeništva UJU.
—pov. Izplačilo nagrad učiteljem na eks* kurendnih šolah. Na pogosta vprašanja glede izplačila obveščamo tem potom vse interesi* ranče, 'da je predložena na ministrstvo pro* svete skupna vloga. Kakor hitro bo rešena in bo otvorjen kredit, bodo nagrade takoj iz* plačane.
Iz odsekov pov. UJU.
—od. Oio je na seji 16. februarja 1930. za* vzel v sporni zadevi »Popotnika« s poverjeni* štvom v Ljubljani sledeče stališče in to so* glasno:
1.	Odobravamo sedanjo smer »Popotni«
ka«, ki služi samoizobraževalni akciji učitelj* stva ter neprestanemu dviganju našega šol* stva in vzgojstva na višjo stopnjo. Odbor smatra avtonomijo uredniškega odbora v okviru načelnega programa organizacije kot nujno potrebno, ker je sicer vsako smotrno urejevanje nemogoče.
2.	Oio smatra za svojo dolžnost, da vodi borbo proti telesni kazni in proti nasilju nad otrokom sploh. To zahtevata uspešna vzgoja in ugled vzvišenega učiteljskega poklica. Isto* tako spada v delokrog pedagoških razmotri* vanj problem verskega pouka, ki ga v drugih državah splošno obravnavajo v pedagoških revijah.
3.	Z ozirom na sedanji položaj v organi* zaciji — in samo i ozirom na tega — se naj borba proti telesni kazni zaenkrat prenese na učiteljska zborovanja. Poverjeništvo naj poš* Ije odtise dr. Žgečevega članka takoj vsem šolam in to v zadnji redakciji s pripombo uredništva. Članstvo se naj stvarno vglobi v razpravo in razpravlja o tej temi na zboro* vanjih. Vsako društvo naj pošlje poročilo o razpravi poverjen štvu, ki izroči poročila Oio.
»Popotnik« zaenkrat ne priobči obeh spornik člankov.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. Žgeč Franjo.	E. Vrane.
PRIPOMBA POVERJENIŠTVA.
Vse sprejete točke so tako izražene, kot da bi pe nahajal v organizaciji kak forum; hoteč uve* ljavljati smeri, ki so v diametralnem nasprotju s posameznimi točkami te izjave. Zato je potrebna ugotovitev:	,
K 1.: Z objavo spornih ¡člankov je bilo po* verjeništvo mnenja, da bi ¡uredniški odbor preko* račil po skupščini zaupano mu avtonomijo glede na načelni program organizacije.
K 2.: Poverjeništvo, ki je kakor vse ostalo učiteljstvo proti telesni kazni, se ni strinjalo le z načinom borbe proti telesni kazni.
K 3.: Da je prišel Oio do teklepa, naj uredni* ški odbor ne objavi omenjenih člankov, dokazuje, da bi bilo priporočljivo, naj bi se uredniški odbor v sličnih slučajih obrnil na Oio. Sicer pa bodo o tem izrekla svoje fainenje okrajna društva, ki jim je poverjeništvo že pred sklepom Oio poslalo oba članka v odločitev.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MAs RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto dne 8. marca t. 1. ob pol 10. uri pred* poldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim vzporedom: 1. Došli do* pisi, oziroma situacijsko poročilo. 2. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupšči* no. 3. a) Predlog za pravila UJU, b) Smernice za naše bodoče društveno delo. 4. Po možnosti predavanje tov. F. Podgornika o dunajskih ekskurzijskih slikah. 5. Predavanje: Mladin* sko sodstvo (po novem kazenskem zakonu) in sodelovanje učiteljstva — poroča prvi dr" žavni pravdnik g. dr. I. Jančič iz Maribora. 6. Slučajnosti. — Tovarišice, tovariši! Sklenili smo in bodimo tudi točno in polnoštevilno ob Ji 10. uri na zborovališču! Zlasti zanimiva bo zdaj za vse vzgojitelje zelo aktualna 5. točka dnevnega reda, podana od našega tozadevno priznanega strokovnjaka. Še neposlane odgo* vore na mojo vprašalno polo in morebitne sa« mostojne predloge mi pošljite vsaj 3 dni pred zborovanjem. Posvetovali se bomo ter raz* misija j te že zdaj o tem, kdaj in kje bo čim prijetnejše in tovariško toplejše naše zadnje letošnje zborovanje! Članarinski dolžniki, spokorite se — pa pred tedni posta in spo* korjenja! — Tov. pozdrave — predsednik.
MALI OGLASI
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej
Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega domaP v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani


Varujte se prehlada!
Toplo, volneno perilo je cenejše nego zdravila.
MOŠKO PERILO
Tople moške maje »Banger« izdelane po sliki, velikost 3 Din 70.—, velikost 4 Din 76—, velikost 5 Din 80.—, velikost 6 Din 86.—.
Tople moške spodnje hlače »Banger« izdelane po sliki, velikost 3 Din 80.—, velikost 4 Din 85.—, velikost 5 Din 95.—, velikost 6 Din 105.—.
Volnene moške maje izdelane po sliki velikost 3 Din 120.—, velikost 4 Din 130.—, velikost 5 Din 140.—, velikost 6 Din 150.—.
Volnene moške spodnje hlače izdelane po sliki, velikost 3 Din 150.—, velikost 4 Din 160.—, velikost 5 Din 170.—, velikost 6 Din 180.—.
Volnene moške Jäger majice izdelane po sliki, velikost 3 Din 155.—, velikost 4 Din 165.—, velikost 5 Din 180.—, velikost 6 Din 195.—.
Volnene moške Jäger spodnje hlače izdelane po sliki velikost 3 Din 200.—, velikost 4 Din 210.—, velikost 5 Din 220.—, velikost 6 Din 240.—.
Moške maje imitacija Jäger bombažaste, velikost 3 Din 55.—, velikost 4 Din 60.—, velikost 5 Din 64.—, velikost 6 Din 69.—.
Moške maje končani triko, dvojno vatirane »Excelsior« v barvah, velikost 3 Din 74—, velikost 4 Din 75.—, velikost 5 Din 80.—, velikost 6 Din 85.—.
Moške spodnje hlače velikost 3 Din 55.—, velikost 4 Din 60.—, velikost 5 Din 64.—, velikost 6 Din 69.—, velikost 7 Din 74.—.
Moške spodnje hlače velikost 3 Din 60.—, velikost 4 Din 63.—, velikost 5 Din 66.—, velikost 6 Din 70.—.
ŽENSKO PERILO
Volnene ženske maje z dolgimi rokavi, velikost 3 Din 130.—, velikost 4 Din 135.—, velikost 5 Din 140.—, velikost 6 Din 150.—.
Volnene ženske spodnje hlače čez kolena, velikost 3 Din 140.—, velikost 4 Din 150.—, velikost 5 Din 160.—, velikost 6 Din 175.—.
Volnene ženske maje Jäger z dolgimi rokavi, švicarska volna, velikost 3 Din 160.—, velikost 4 Din 170.—, velikost 5 Din 185.—, velikost 6 Din 200.—.
Volnene ženske spodnje hlače Jäger čez kolena, švicarska volna, velikost 4 Din 210.—, velikost 5 Din 220.—, velikost 6 Din 235.— .in velika izbira ženskega perila »RIBANA«, majic, spodnjih hlač in »HEMDHOSEN«.
Perl triko žensko perilo. Ženske maje so z dolgimi rokavi, velikost 3 Din 64.—, velikost 4 Din 68.—, velikost 5 Din 74.—, velikost 6 Din 78.—.
Perl triko ženske spodnje hlače odprte. Velikost 3 Din 74.—, velikost 4 Din 80.—, velikost 5 Din 86.—, velikost 6 Din 90.—.
Zaprte, ki se zapenjajo od strani, velikost 3 Din 90.—, velikost 4 Din 96.—, velikost 5 Din 105.—, velikost 6 Din 120.—.
Švicarsko žensko triko perilo. Ženske maje brez rokavov z naramnicami v lila, roza in zeleni barvi. Velikost 3 Din 42.—, velikost 4 Din 43.—, velikost 5 Din 45.—.
Ženski kombine iz švicarskega trikoja v gornjih barvah. Velikost 3 Din 56.—, velikost 4 Din 60.—. velikost 5 Din 64,—
in ostala izbira našega volnenega perila, ki varuje zdravje tisočem damam. Na deželo pošiljamo blago, radi lažjega obračuna po povzetju, ampak blago, ki ne odgovarja zahtevam se brez nadaljnega lahko vrne s pravico na povrnitev denarja. Za dober nakup jamči 50 letni sloves tvrdke
Kastner in Ohler, Zagreb.
: Zabukovsek Maks	:
î =	:
:	:
modna krojačnica
I = CELJE =	:
Hotel .TRATNIK'
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
m
li h vfc " V
fe Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN1A. Najboljši mate-mmm rijal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
Skrbite za zdravje svojih ust, razkužujte si nosnice, očuvajte si grlo z vsakdanjo rabo pastilj
V A L D A
Ne samo
REKORD v kvaliteti pri nizki ceni, = temveč, kar je še važnejše
REKORD ZADOVOLJSTVA
dosežete, ako kupujete po kreditnem sistemu
pri
manufakturl
kjJjL^l/
LJUBLJANA
Seleithurgeva ulica £
Njihove razkužilne izpuhtline Vas čuvajo in branijo bolezni dihalnih organov kakor tudi okuženja v primeru epidemije. Zahtevajte in rabite vedno le prave mm m m m
PA S T I L JE »VALDA«
ki se prodajajo samo v škatlicah z napisom VALDA.
Pohištvo
— za opremo stanovanj in pisarn
^^HH Ivan Dogan
Ljubljana, Dunajska cesta štev, 17
Ustanovljeno 1872.	Telefon 32-61

Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
IS
Mestni trg 26 ^ Strîtarleva nilca 3
vi*
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA9
» prodaja damske, moške in deške konfekcije. M DEBELO!	NADROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
Kdor oglašuje ta napredule!
C
pl&sncf vSe^fer/
M^MÏMI
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Ženini-neveste!
Najcenejše in najboljše: madrace, feder-madra-ce, otomane, divane, fotelje in garniture vam nudi:
F. SAJOVIC, Ljubljana
Stari trg 6.
STOE WER !
pisalne stroje za pisarno in potovanje
dobite najceneje pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana, Šeienburgova ulica 6.

L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na. malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1830. TßUfon it«», t.282.
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah
Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna