105. šteillln f Mobilni, f poinkljik, 10. maja 1915. XLV111. lelo. .Slovenski Narod* vdja v L|*bllami na dom dostavljen: . v uprav niMvu pcejeouMi: ćelo leto naprej • • « « K 2-4— 1 ćelo teto naprej • . ♦ . K 22*— •olletj m • •,••■ 12*— 1 pollcta m • . • , . 11 — čctrt leta 9 •••*•# 9 6 — 1 Čctrt ltta m »*.*#x# 9 550 u* W$—e m > • • • • *— 1 na raca«c . • ^ • • ', . 1*90 DopM naj se franklrajo. Rokopiai se ne vrača jo. Uredništvo i KnaUova alfe* *L 5 (v pritk^ju kvoj telefon At 34. Itfca|a v»ftk taa ivottr Isvsftmol aedelfe la praznik*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vln., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vTSta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri veČjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se poitljajo oaročnine, reklamacije, insesatt Ltd, to je administrativne stvari ——— Posamezna iievllka veli* 10 dinari««. —^—— Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnin« M ne oiira. .Maroaaa tlakama" teltfon 4t SS. .Slovenski Narod" Telia po poSU: za Avstfo-Ogrsko: za Nemčljot eelo leto skupaj naprej . K 25— ćelo leto naprej . . . K 30*— CJJVi- " - • • • *%— za Ameriko in vse druge dežeia: cetrt leta 0 » • • » o 50 * na mesec m m , • 9 2-30 ćelo leto naprej . . . K 3L— Vprašanjem »lede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znaafca,. Đpravnlštvo (spodaj. dvoriSĆe levo). Knaflova ulica it 5, telefon *t ML Svetovna vojna. Uspešno zavezniško prodiranje v Galiciji. — Od 2. maja je bilo vjetih 70.000 Rusov. — Ogrska je prosta sovražnika. — V Flandriji so Nemci zavzeli več vaši in ugrožajo Ypern. — Libavo so zasedle nemške čete. RUSKA ARMADA SE UMIKA IZ OGRSKE. — 70.000 RUSOV VJETIH. Dunaj, 8. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša dne 8. maja opof-dne: Posledice bitke pri Tarnovu in Gorlicah se raztezajo sedaj tuđi na karpatsko fronto vzhodno od Lupko-va. Naše čete. ki so prešle tuđi tu v napad, so zavzele ponoći obmejni greben severno od krajev Telepocz, Cello in Nagvpolanvja, ki so znani izza zadnjih ljutih bojev. Tekom zimskih mesecev so Rusi s težkimi izgubami v tedne trajajočih bojih za-sedli pozicije južno od mejnega grebena Karpatov ter s tem, da so vstavili vse svoje razpoložljive rezerve, potisnili svojo fronto na zgor-njem toku Ondave, Laborcze in Cziroke proti jugu. Kljub vsem šunkom ?n besnim napadom nam nišo mogli iztrgati prelaza Uzsok. Sever-no in na obeh straneh prelaza so se držale naše čete, ki so se tu že me-sece borile, kakor skala. Vse, kar so Rusi pridobili na prostoru, so sedaj v malo dneh izgubili. Med velikimi iz-gubam!, kl so zvezane s tako hitrim umikanienm, je izpraznil sovražnik pas ogrskih tal, ki ga je s tako velikim trudom zavzel. V zapadni Galiciji se boji na ćeli fronti nadalje razvijajo. Na?e čete so včeraj zavzele Krosno. Kako velika je zmeda in nered na ćeli fronti se hitro umikajo-če armade Radka Dimitrijeva. dokazujem vjetnikK ki smo jih dobili v krajevnem boju v Brzstoku, ki pripa-ćaio šestim ruskim divizijam št. S, 21, 3!, 52, 62 in 81. Dele iz Beskidov se umikajočih ruskih čet smo na več krajih obkolili in vjeli. Skupno šte-vilo vjetnikov od 2, maja naprej je doseglo do sedaj 70.000. Sovražnika še nadalje zasleduiemo. V jugovzhod-ni Galiciji smo odbili na vrbovih na obeh straneh dn!frie Lomnice močne ruske napade. Zavzeli smo neko rusko oporišče pri Zaleszcvkih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fini. • • ZAVEZMSKE ČETE SO PREKO-RAĆILE CRTO UZSOK-KOMAN-CZA - KROSNO -DENBICA-SZCZU-CIV. — OGRSKA PROSI A SO-VRAŽNIKOV. — 3500 RUSOV VJETIH. Dunaj, 9. maja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 9. maja opol-dne: Na zasledovanju sovražnika, po-tisnenega iz njegovih visinskih pozi-cij so naše kolone prekoračile obmejni karcatski greben. Ogrska je prosta sovražnika. Na galiških tlcli še traja bitka. V frontnem prostoru nad 200 kilometrov od Visle do gorskega prelaza Uzsok — se umika sovražnik Zavezniške armade so v zma-govitih bojih prekoračili prilično crto gorski prelaz Uzsok - Komancza-Krosno-Denbica-Szczucin. V karpatskem odseku vzhodno od prelaza Uzsok in na fronti v iugo-vzhodni Galiciji so se sedaj takisto razvili srditejši boji. Močne sovrazne Čete so na-padle naše voje na višinah severno-vzhodno od Ottvnije. Tam se se vrši borba. Naše čete so včerai z na skokom zavzele močno zgraieno mostno utrdbo pri Zale?zcz\ kih, ki to je na-sprotnik v večtedenskih obtipnih bojih skušal držati, zasiedovale Ruse preko Dnjestra in vjete 3500 rnož. Namesfnik načelnika gencralnega štaba n|. H 6 f e r, fml. m OD 2. MAJA JE BILO V GALICIJI VJETIH 70.000 RUSOV. Berolin, S. maia. (Kor. urad.) PoroČilo >VoIffovejza urada: Veliki glavni stan, 8. maia. Jugovzhodno bojišče. Neprestano nadaljevali — ako izvzamemo nekaj uspešrih bo^ev z zadnjimi četami — za«ledovanje po-tolčenega sovražnika. To delo je izvršila annadna skupina Mcckensen in sosedne zavezniške čete. Naše sprednie čete so zvečer že prekoračile VVislok v okolici Krosna. Skupno delo vseh prizadetih armadnih delov pri prodiranju je provzroči'o, da smo odrezali ne neznatne ruske čete, s čemer je celotno števiio na ga-Hškem bojišču ci 2. inaia za?etih vjetnikov do ssdaj nemara naraslo na kakih 70.000. Vrhovno armadno vodstvo. RUSI SE UMIKAJO PREKO VISLE. BeroPi*, 9. maja. (Kor. urad.) Poročilo Wolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 9. maja. Jugovzhodno bojišče. Zasledujoč potolčenega sovražnika so prekoračile čete generala Mackensena po hudih bojih VVislok med Boskom (vzhodno od Rvmano-wa) in Frysztokom. Pred pritiskom vzhodno in se-verno od Tarnowa se borečih zavez-nikov se sovražnik uinika na Mielec in prnko Visle. Na majajoči se ruski karpatski fronti so druge nemške čete vrgle sovražnika iz njegovih pozicij ob že- lezniški progi Mezo Laborcz-Sanok. Plen na topovih in vjetnikih se neprestano veča. Vrhovno armadno vodstvo. NEA'iCI SO ZASEDLI LIBAVO. Berolin, 8. maja. (Kor. urad.) Poročilo \Volffovega urada: Veliki glavni stan, dne 8. maja. Vzhodno bojišče: Naše proti Libavi prođirajoče čete so zasedle to mesto. Pri tem so vjele 1600 mož ter uplenile 12 topov in 4 strojne puške. Vrhovno armadno vodstvo. ŽELEZNIŠKA PROGA VILNA- SZAWLE RAZDEJANA.— POTOL- CENI 4 RUSKI BATALJONI. Berolin, 9. maja. (Kor. urad.) Poročilo VVolffovega urada: Veliki glavni stan, dne 9. maia. Vzhodno bojišče: V Libavi smo uplenili veliko skladišče vojnega materijala. Močnim niskim silam vseh vrst orožja, ki jih je nasprotnik zbral v Mitavi, so se počasi izognile naše proti temu mestu poslane čete. Severnovzhodno od Kowna smo uničili en ruski bataijon ter temeljito razdejali železnico Vilna-Sz3wle. Na Njemenu pri Sreducku srao potolkli razpršene ostanke štirih ruskih batsljonov, ki so najbrže spadali k četam, poraženim dne 6. in 7. maja pri Rossieniju. Ponovne ruske napade na naše pozicije na Pilići smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Vrhovno arraadno vodstvo. • • * Ruska poročila. Iz Petrograda javljajo »Miinche-ner Neueste Nachrichten« z dne 7. maja: Generalni štab razglaša: Pri Libavi se je dne 5. maja vršil boj z nemškimi torpedovkami. Južno od Mitave in pri vaši Be-tigoli (zapadno od Rossienija) so bili spopadi, ki so se končali za nas ugodno. Na desnem bregu reke Orzi- ce smo z^'ečer dne 4. maja odbili ljut nemški napad, ki ga je poldrugo uro pripravlja! močan artiljerijski napad. Sovražnik je imel močne izgube. Vzhodno od železniške proge v Mlavo se je nam posrećilo z nepriča-kovanim šunkom osvojiti pristavo Pomiani. Dne 5. maja je sovražnik šest ur neprestano napadal. Pred pristavo je ostavil približno 1000 mrtvih. Na levem bregu Visle je zavladal mir. V Galiciji je dne 5. maja še trajala bitka med Visio in Karpati z veliko srditostio. Podpiran od ljute-ga artiljerijskega ognja, je sovražnik zbral nadalje čete na desnem bregu reke Dunajec. Naše čete so vsled premoći sovražne artiljerije znatno trpele, toda tuđi nasprotnik je obču-til hud učinek našega šrapnelskega in pehotnega ognja V smeri proti Strvju smo v noči od 4. na 5. maia izvojevali nadaljni uspeh na visini Maku\vka in pri tem vjeli 2000 mož, med njimi 40 častni-kov. Sovražnika smo potisnili nazaj dokaj daleč. Ob zgornjem teku Lomnice smo zjutraj dne 5. maja takisto dosegli nekaj uspehov. Z dne 8. maja javljajo »Miinche-ner Neueste Nachrichten« iz Petro-grada: Veliki generalni štab javlja: V okolici Mitave zaokrožajo naše čete sovražnika vedno ožje. V smeri na Mlavo smo izkoristili sveže izvojevani upeh in dne 6. maja zasedli vaši Marzisze in Grvmki. V tej okolici smo odbili tri sovražne napade. Opetovani sovražnikovi poskusi, da bi zopet osvoiil pristavo Pomiani, so se izjalovili. Dne 6. maja je sovražnik poskusil prekoračiti Pilico pri Kozlowcu. a smo ga prepodili s svojim ognjem. V Galiciji med Visio in Karpati se nadaljujejo boji z enako srditostjo in so zavzeli značaj velike bitke. Dognali smo, da je dospelo tu sem veČ nemških korov. V smeri na Mezo Laborcz smo z baionetom odbili Šest ljutih sovražnih napadov. Števiio ranjencev iz okolice Maku\vke nara-ŠČa. V dolini reke Lomnice smo izvojevali bistven uspeh. LISjTEK. itoitanltf. Francoski splsal Pierre d e Con-1 e v a i n. (Dalje.) Amerikanka vobče dobro ume-va gostoljubnost. Annie je znala napraviti svojo hišo prijetno prijateljem svojega moža. Našli so v njej neko rodbinsko prisrčnost, ki ugaja mladim in starim samcem. Kmalu je zbrala okolu sebe intimen krog. ma-loštevilen sicer, toda iz samih lju-beznivih gospodov in dražestnih dam. Vsak teden je po vzgledu ba-ronice de Keradieu povabljala svoje goste k intimnemu obedu. Ti vedno zelo veseli sestanki in odmor v Blo-nayju so jo odškodovali za številne neprijetnosti. Blonay jo je v resnici navdajal z zadoščenjem. Tam je čutila, da nekaj velja. Njena tašča in župnik, dobro umevajoča njen amerikanski značaj, sta ji puščala popolnorna proste roke. Njena velikodušna de-lavnost je okolico na mah spremeni-la. Razširila je sole in jih prezidala po zdravstvenih predpisih, sirotišče za kmečke otroke — krstni dar malega Filipa — je bilo skoro dogotovljeno, v treru in bližniih vaseh si videl lične bele hišice s svetlimi okni, okraše-nimi s cvetlicami. Da ji župan, ki je bil velik republikanec in protikleri-kalnega mišljenja, ne dela ovir, ga je Annie prosila, da jo pri njenih delih podpira. To se je zgodilo nekoliko proti volji njenega soproga. 2upan. ki se je Čutil zelo počašćenega. je brez obotavljanja privolil, kar je Annie delo znatno olajšalo. Mlada žena je zdaj znala bolje občevati s kmeti in ubogimi. Nišo je več nazivali »Amerikanko«, ampak »našo gospo« in to ji je delalo mnogo veselja. Prav radi dobrot, ki jih je v Blonavju mogla izkazovati in radi rastoče njene priljubljenosti ji je bil Blonav tako drag. Vselej ga je zapuščala ža-lostnim srcem. V pariškem ozračju je bilo nekaj, kar ji ni dalo miru, kakor da jo tam bolj kakor drugje ogrožajo čuvstva in nazori njene okolice in prete porušiti njeno srečo. XVI. V tej sijajni palači d* Anguilho-nov, kamor jo je privedla osoda, si je Annie opravila kotiček čisto po svojem okusu. Ta kotiček, kjer se je najrajši mudila, kjer je nastanila vso svojo intimnost, je bil salon koncem Številnih sprejemnih dvoran, iz ka-terega se je odpiral pogled na vrt in proti salonu obrnen cvetliČnjak. V tej sobi, kateri je dajalo nebroj drobnja-ve veselo lice, je imela svoj glasovir, časnike, domače revije, prekrasne cvetlice in slike izključno ameriških slikarjev: Walterja Oav, Harrisona, Sargeanta. Stodderta. CvetliČnjak je spremenila v čaroben salon poln ze-Ienja, opravljen s kanapeji, nasla-njači v slogu Louis seiza iz pozlače-nega dračja. ter nekaterimi teh slo-vitih stolov-zibalnikov naravnost iz New Yorka, okrašenih z malimi bla-zinicami in Ijubkimi trakovi in kate-rih eden je bil izključno last vicomta de Nozav. V teh živomladih in ljub-kih prostorih v blizini biljardne in pusilne dvorane je Annie sprejemala svoje prijatelje. Neki petek po intimnem obedu so se razgovarjali ter čakali na poker. Markizin krog je bil poinošte-vilen. Tedaj je opazil princ de Nol-les na mizi knjigo v rumenih platni-cah. jo vzel v roke in pogledal naslov. Bilo je Ouy de Maupassantovo delo »Notre Coeur«. — Ali ljubite franeoske romane, gospa d* Anguilhon? je vprašal. — Odkrito rečeno ne. Čitam jih, da ne zaostanem in radi jezika; na pol pota pa že ne umem ne zna-čajev, ne čuvstev teh junakov. Jeze me tuđi ti ljudje, ki si požele vedno le to, kar ni mogoče in se vse mogo-če izmišljujejo, kako da store same sebe nesrečne. Glejte, vsi. kar vas je tu, se mi zdite podobni otroku, ki je jokal. ker ni mogel do meseca . . . ali do solnea. ne vem že katerega od obeh. — Meseca, meseca, je dejal Guy de Nozay smeje. — Dobro! Me Amerikanke si ne poželimo drugega kakor to, kar se na tem svetu dobi. — Da in sicer najizvanrednejše, najlepše in najdražje, je pripomnil baron de Keradieu. Na primer, zve-stega moža, otroke, ki sami sebe vzgoje, nad vse udoben dom, drob-njavo, dragocenosti, zabavo, potova-nja ... in kar še spada sem. — Mogoče, vsekako pa se s tem in ćelo tuđi z manj zadovoljimo, za-gotavljam vas. Francozinje, ki žive vedno na enem in istem mestu vko-vane v stare navade in ne vem kaj vse, plavajo v oblakih, sanjarijo o novi, izvanredni Ijubezni in zdihujejo proti nebu. Da enako nam Iepo urede svojo prtljago ter se odpravijo na pot po zemlji, bile bi vse presenećene, da je ta svet tako lep, tako zani-miv in zadovoljne bi bile ž njim. Bog nebeski, zakaj je življenje tako kratko, da vidiš komaj četrtino tega, kar hrani naš planet lepega in veli-kega! Vse se je smejalo. — Kaka materijalistinja ste postala! je vzkliknil gospod de Keradieu. — Prava zemljanka! je pripomnil vicomte de Nozay. Stavimo, da nas Amerika, ki se je odlikovala po tolikih iznajdbah, končno še nauči umetnosti, kako se moreš tu doli po-čutiti srečnega. — He, he, prav nič bi se ne ču-dil, je del Jacques. I Stal je poleg kamina ob Annini strani, ji položil svojo roko na glavo in nadaljeval šaljivo: — V teh amerikanskih možganih je mnogo več modrosti, kakor bi si mislil. Ob tem prisrcnem zakonskem prizoru se je vojvodinja zganila, kakor da se pripravlja na skok. hitro pa se je s svojimi krčevito stisnenimi rokami oprijela za naslanjalo. Na srečo je sedela nekoliko oddaljena v senci svetilke, da niti njenih kretenj, niti njenega prestrašenega obraza ni bilo opaziti. . — Zares. je nadaljevala Annie, mi ne poznamo teh neumnih čuvstev, katere naše knjige opisujejo na dol-go in široko. Pogosto sem se vpraše-vala, da-H res bivajo v človeškem srcu, ali pa so le izmišljena, da je učinek večji. Vsekako sem mnenja, da ste po svojem bitju mnogo bolj zagonetni kakor mi. — Gorje nam! Vse to smo le radi tega. ker smo stari, je del princ de Nolles, tako stari, da je malo stvari, ki jih nismo že videli in občutili. Pravnatose opirajo tišti, ki verujejo. da smo na tem svetu že večkrat ži-veli. V resnici pa nismo mi tišti, ki so živeli, pač pa tišti, katerih rod nadaljujemo. Vi Amerikanci pa sto še mladi. (Dalje prlhođnJiC.) Stran 2. I .SLOVENSKI NAKOD-, dne 10. maja iyi5. 105 štev. Hindenburg nadvojvodi Friderika. Dunaj, S. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega uradnega poročevalskega stana se poroča: Armadni vrhovni poveljnik, nadvojvoda Friderik, Je dobi! od feldmaršala Hindenburga brzojavko: »Vašo c. kr. Visok ost prosim, da sprejme v imenu meni podrejene vzhodne armade najvda-nejše čestitke k uspehom v Karpatih, ki smo }ih sprejeli z velikim veseljem. — PI. Hindenburg.« Nadvojvoda Friderik je odgo-voril: »Zahvaljujem se Vaši ekseelen-ci za iskrene čestitke vzhodne armade k uspehom v Karpatih, ki so jih naše junaške zvezne čete izvojevale s pravim heroizmom. — Feldmaršal nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik.« * PO ZMAGOVITI BITKI V ZAPADNI GALICIJI. Se vedno naše čete zasledujejo umikajoče se Ruse. Armada nadvojvode Josipa Ferdinanda prodira na obeh straneh železnice Tarnov-De-bica preko Dolnje \Visloke. Armada generala Mackensena je prekoračila Wisloko ter stoji z močnimi četami vzhodno od kotline pri Krosnu. deli njegove armade stoje vzhodno od Rymanowa na obeh straneh zebani-ce iz Krosna v Sanok. Armada Boro-ević nadaljuje zasleciovanje ruske 8. armade, ki se umika iz Beski-dov proti severu ter je z moCnimi četami že stopila na gališka tla. Peli ruskih čet med armadarrta Macken-sen in Boroevič. ki so se umikali zapadno od crte Strorko-Jasliska, so se morali vdati, bilo jih je kakih 20 ti-soč mož. tako. da se je slovilo ruskih vjetnikov zvišalo na 70.000. Tuđi na obeh straneh doline Laborcze zasle-dujejo naše čete umikaiočega se so-\Tažnika ob cesti Lupko\v-Sanok in Cisna-Lisko. Naše vzhodne čete. ki so pred pričetkom nove ofenzive stale na crti Telepoc-Ce!I5-Na?ypola-ny-Juhasz!ak\ so začele prodirati in so v hudih bojih pognale sovražnika nreko gorskih grebenov v Galiciio. Na ogrskih tleh ni več sovražnika. Lspehi na tem delu fr.-vne ščitijo ar-mado Boroevič in Mackensen pred ruskimi šunki, ki jih je pričakovati sedaj v smeri s crte Sanok-Chy-row, od koder prihajaio Rusom z že-leznico močna ojačenja. Vse prodiranje naših čet je stopilo sedaj v stadij, v katerem je treba skraine previdnosti. če naj se naše armade izognejo nreseneterjem. Zato se ne smemo čuditi če bodo rase čete v bodoče prodirale bolj po-časi. Ruske čete, ki so se mogle pri Tarnovu in severno od tega mesta še držati, je ceniti, kakor poročajo iz Berolina, na dva armadna zbora, ki pa sta tuđi že tako silno trpela, da se je moglo le malo resiti. Od armađ-nega zbora v Beskidih, ki se je moral tuđi umaknitu ie bilo 20.000 mož vjetrh, dočim so izgubile te ruske čete le malo mrtvih in ranjenih. Gotovo pa je, da so Rusi že do sedaj izgubili v tej bitki nad 100.000 mož vjetih, mrtvih in ranjenih. * VpUv zmage v Galiciji na Krakov. Krakovska »Nowa Reforma« javlja: Vzpričo svežih zmag avstrijske-ga orožja in vzpričo zbolišanja sploš-ne situvaciie. je postala naravno eva-kuvacija Krakova manj aktuvalna. Svoječasno se je prijavilo 1300 oseb, ki so izjavili, da hočejo prosto-voljno oditi iz Krakova. Čim pa so došle vesti o zmagi v zapadni Galiciji, je jelo število teh prostovoljnih emigrantov silno padati. Pred par dnevi je izmed preje prijavljenih 1300 ostalo samo še 17, v petek pa ste bili samo še 2 osebi, ki sta izjavili, da vztrajate pri svojem prvotnem namenu, prostovoljno zapustiti Krakov. Ruska priznanja. Iz Petrograda poročajo: V četr-tek objavljeno vladno poročilo pravi: V Galiciji trajajo še boji ob Visli do Karpatov od 1. t. m. naprej. Ob Du-najcu so bile naše čete prisiljene se umakniti pred moćnim artiljerijskim ognjem sovražnikov na desni breg. Ob Biali v okrožju Duga, Tamova in Gorlic je sovražnik uničujoče obstre-Ijeval naše pozicije. Vsled nastopa velikanskih sovražnih moči se je po-srečilo sovražnikom prvič prekoračiti dosedanjo karpatsko fronto. V smeri proti Stryju so se vršili posebno pri Holowiezki hudi boji. Za visine, ki obvladujejo razne prometne zveze, so se vršili trikrat obupni boji. Ob Njemnu in ob Narevu se je posrečilo prodirajočim nemškim če-tam, da so zasedle nekaj pozicij. Tuđi proti Omulevu je sovražnik nape-ril svoje napade, ki pa so bili odbiti. Ob Bivizi so nemške čete prodrle s pomočjo artiijerijskega ofimia do Lobuszna ob naše strelske jarke. Tamošnji položaj še ni odločen. BITKA 2. MAJA. O bitki in prebitju ruske fronte dne 2. maja poročajo Wolffovemu uradu še tole: Avstrijske čete skupaj z bavarskimi polki so naskočili 250 m nad njenimi pozicijami ležeći vrh Zamezvk, pravo trdnjavo. Neki bavarski polk si je pri tem priboril nevenljivih lavorik. Na levo od Bavarcev so naška-kovali šlezijski polki vrhove pri Se-kowi in vrh Sokol. Ti mladi polki so iztrgali sovražniku žilavo branjeni po-kopališki vrh pri Gorlicah in železni-ški nasip pri Komienici, ki so ga Rusi trdovratno držali. Od avstrijskih čet so bili gališki bataljoni napadli in zavzeli strme visinske pozicije gore Pustik, ogrske Čete pa so zasedle po vročem boju vrhove Wiatrowka. Pruski gardni polki so vrglt sovražnika iz visinskih pozicij vzhodno od Biale ter na-skočili pri Strasskowi 7 zapored le-žečih ruskih črt. Tu je začel goreti izvirek nafte, ki so ga zažvali ali Rusi ali pa granate. Kakor hiša visoko so buknili plameni iz globine in več sto metrov visoko se je dvigal dira. 0 • m Presojanje položaja v italijanskih in angleških list h. „Corriera della sera* piše: Uspeh avstro-ogrsko-nemške ofenzive se že da spoznati. Rusi so morali zapustiti svojo utrjeno crto Zboro-Stropko pod silo napada. Efekt je za čete zaveznikov nepričakovano ugoden. Do sedaj so bili Rusi potisneni nazaj čez Wisloko. Pričakovati je, da se bodo Rusi umaknili samo do gotove crte, na kateri bo rusko armadno vodstvo zbralo svoje čete k proti napadu. „Times" pišejo: Dočim izginjajo polagoma nemške operacije v baltiških provincijah, se razteza gibanje avstro-ogrskih in nemških čet zapadno (pravilno pač vzhodno) od Krakova v neizmerno. Vojaški izvedenci smatrajo dosedanje operacije samo za uvodne akcije. Silni boj na vzhodni fronti se med tem nadaljuje na 20 milj dolgi fronti od dolenje Nide do Gladiyszowa. Ražen tega se vrše tuđi že spopadi v okolici Tamova. Prczgodaj bi bilo do-mnevati, da je poslal sovražnik že svojo glavno moč v boj. Nasprotno se zdi, da kaže grupacija sovražnih čet v strogo ločenih oddelkih na to, da krijejo velike avstro-ogrske in nemške čete v blizini Krakova. Sovražna aktivnost na na levem krilu ob Visli naj služi najbrže za to, da podpira operacije pri Krakovu in ima najbrže namen obiti na drugem bregu pozicije v Karpatih. • • Naši in nemški uspehi v sovražnem časopJsju. Že enkrat se je uradno poročilo bavilo s potvarjanjem naših poročil in Wolffov urad je označil kot sleparie one, ki so o bitki pri Mazurskih jezerih potvarjali uradna poročila. Ob enem je isti urad razjasnil pravo stanje naših in nemških čet. Sedaj poroča isti ko-respondenčni urad: Francosko časopisje označuje operacije v okolici Ypresa kot velik poraz, ter pravi da so Nemci samo s tem, da so proti mednarodnemu pravu uporabljali dušeče plinc, dosegli mimoidoč uspeh. Od tedaj so bili vsi nadaljni nemški napadi odbiti in so zavezniki izgubljeno ozemlje popol-noma ali deloma zopet osvojili. Isto taktiko zasleduje časopisje glede bojev pri Epargcs-Cajonnu. O šunku avstro-očno utrjene pozicije med cestami Fortoin - \l ielthe - Ypcrn, osvojili vaši Frenzenbert; in Verlo-renhock ter prišli s tern v posest važnih, okolico pri Ypernu na vzhodu obvjadujloće visine ter doslej vjeli S00 AngJežev, med njimi 16 častni-kov. Z močnimi izgubami za sovražnika so se ponesrečili napadi zapadno od Liovina severnovzhodno od Loretskega hriba. Pri La Bassee in Vitry vzhodno od Arrasa smo prisilili dva sovražna zrakoplova, da sta se spustila na tla. Z vporabo meglo povzročnjočih bomb izvršeni franeoski delni napad smo odbili z roćnimi granatami. V Argonih. med rekama Mas in Mozel, kakor tuđi v Vogezih ?e po-tekel dan brez posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Francoski komunike. Iz Pariza javljajo »Miinchener N. Nachrichten< z dne 8. maja: Poročilo franeoskega generalnega štaba z dne 7. maja ob 11. ponoći. V noči od četrtka na petek je sovražnik izvršil dva mala napada in sicer pri Frisu zapadno od Pe-ronma in v Champag:ni pri Beau Sejouru. Oba napada smo odbili z artiljerijskim ognjem in z bajonetom. V petek dopoldne je bilo vreme zelo slabo in je zaviralo vsako akcijo. Popoldne so se vršili samo artiljerijski boji, ki so bili posebno srditi na višinah ob reki Mas. Dušeci plini. London, S. maja. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je ođgovoril državni podtajnik Tennant na neko to-zadevno vprašnnje: Ko so Nemci prvič vporabljali strupene pline, je vojni urad poslal en milijem respira-torjev, ki pa nišo v polni meri odgo-varjali. Pozneie so te respiratorje na-domcstili z drugimi, ki obstojajo iz bombaževinastih vlaken namočenih v ogliikovokisli sr>di in hvposulfitu sode. Sedaj poskušaio. ali nišo mor-da bombaževinaste čelade boljše. An^leške izgube. Iz Berolina poročajo: Angleške izgube so se po zanesljivih virih zvi-šale do srede aprila na 139.347 mož. London, 9. maja. (Kor. urad.) Najnovejši seznami izgub izkazuiejo izgubo 115 častnikov. V zadnjem tednu so Angleži izgubili 870 častnikov. List »Times« poroča razentega še neuradno o izgubi 23 častnikov. Nemški zrakoplovi. Lvon, 9. maja. (Kor. urad.) »Le Nouvelliste« poroča iz Chateau-Thierry: Neki »golob« je vrgel včeraj bombo, vsled česar je bilo poru-, šeno neko poslopje. Tuđi nad St. Dić so pripluli trije »golobie.« ter vrgli šest bomb. Škoda je le neznatna. Angleške tolažbe. London, 8. maja. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik lista »Times« piše: Vsled izravnanja angleške crte je izpad pri Ypresu, ki je bil delj časa resnična nevarnost, izginil. Trditev Nemcev, da so zavzeli razne kraje, ne odgovarja resnici, ker smo se bili 12 ur prej prostovoljno umaknili. Opetovano smo odbili vse poskuse Nemcev vzeti Zonnebecke. Ne pod pritiskom sovražnika na fronto, mar-več samo zaradi dogodkov bolj proti večeru so se naše čete umaknile, da drže to crto. Seveda bi bili radi Nemce takoj pregnali iz njihovih novih pozicij, toda temperament ne -me prejudicirati vojni umetnosti. Če loffre ni sinatral za pravilno, da bi /rtvoval velike <:ete, da zopet zase-de izgubljeno pozicijo, moramo za-upati, da ima večie nacrte, ki se bodo že pokazali ob pravem času. Nevolja na Ansleškem. »Dailv Chronicle^ poroča iz Londona: .Med ljudstvom vlada razočaranje zaradi dogodkov zadnjega tedna. Namesto napovedane ofenzive zaveznikov so Nemci dosegli celo vrsto uspehov, tako pri Ypresuf v Kurlandiji,v zapadni Galiciji in pri an-gleškem umikanju pred Zonnebe^ kom. Pričakuje se, da se bodo zavezniki umaknili iz Yprcsa; noben vojaški vzrok ne govori proti temu, če-prav bi zavzetje Vpresa mogočno vplivalo na razpolo/.enje v Nemciji in v nevtralnili državali. Ljudstvo naj bo mirno in naj ne kritizira dogodkov, ki jih ne razume. ANGLE^KI TORPEDN1 RLŠILEC »MAORI« POTOPLJEN. Berolin, S. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroca: Dne S. maja ie bi! pred Zeebriig-jjorn od ognja nrišjh obrežu ih baterij potopiicn angleški torpedni rušilec »Maori«. Rušllec ■< Crusadsr«, ki je skuša! priti na pomoč. Je bil prisiljen, da se je »maknil in da ?e pustil re-šilne čolne, ki jih ie spustll v morje, na ced]lM. Vsa posadka »Maorija«, kakor tuđi ;r.ojtvo čolnov »Crusaderja«, smo vjeli in odvedli v Zeebriigge, skupno S oficirjev in S^ mož. Pri prodjran.'u naših čet dne 7. maja proti Libavi so naše sile v VzhcJnjem morju podpirale napad z obstrei^evcnjem z morja. Namestnik načelnika admiralskega štaba pl. Đehnke. London, S. maja. (Kor. urad.) Reuicriev urad. Admiraliteta poroča: Rušilec »Maorii« je včeraj ob belgijski obali zapelial na mino. Posadka se je resila v čolne, ko se je ladja potapljaia in je bila vjeta. Potopljeni angleški podmorski čolnL Bero'Jn, 9. maja. (Kor. urad.) \Voliiov urad poroča: Iz zanesljive-ga vira se izve, da sta se razun onih angleških podmorskih čolnov, ki so jih dozdaj naznanili kot izgubljene, potopila tekom vojne tuđi čolna »B. L.' in »E. 2-< Število podmorskih čolnov. o katerih je dokazano, da so se potopili, se zviša s tem na deset. Razentega izvemo od mero-dajne strani, da se je koncem pretek-!ega leta potop:!a franeoska oklopna križarka »Montcalm« najbrže, ker ie nasedla. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Po poročil u »LIovda iz Liver-poola je bil parnik »Denturion« s 5945 ton vse bine, ki je vozil iz Li-verpoola v Južno Aineriko, potopljen ob irski obali. Moštvo se je resilo. Parnik -Candidas- je v torek torpediral neki nemški povodni čoln v Irskem morju in ga potopil. Vsa posadka se je resila. Neki nemški podmorski čoln je torpediral danes opoldne ob škotski obali parnik »Truzo«. Vsa posadka je bila izkrcana v Rosythu. Kakor poroča >Rotterdamsche Courant^, je neki nemški podmorski čoln torpediral ribiški parnik »Saint Louis,. Angleška admiraliteta poroča: Nemški podmorski eolni so tekom tega tedna, ki se končuje s 5. majem, potopili pet angleških trgovinskih parnikov, ki so imeli skupaj 11.000 ton, in 16 ribiških ladij, ki so imeli 3000 ton. Ta teden je odplulo in pri-plulo v angleska pristanišča 1604 ladij. Nemški torpedi. Iz Kodanja poročajo: Nemški poslanik grof Brockdorff-Rantzau je razglasili Poročilo Ritzavskega bi-roja franeoskega vojnega ministr-stva, da imajo nemški torpedi meha-nižem, ki jih spremeni pri zgrešitvi v plavajoče mine, ni resnično. Ravno nasprotno je res. Vsi nemški torpedi imajo mehanizem, ki s pomočjo pa-dalne priprave onemogoča, da bi torpedi po končani nalogi plavali na po-vršju vode. Da bi se to ne zgodilo, se do sedaj pri nemških torpedih ni moglo opažati, pač pa pri angleških. Ta padalna priprava je splošno znana in je trditev franeoskega ministrstva hudobno obrekovanje. 105. Stev. .SLOVENSKI NAKUU', unc 10 maja iHl5. 6tran 3. CUNARDOV PARNIK »LUSITA-NIA« TORPEDIRAN. Queenstown, 7. maja. Reuterje-vo poročilo. Parnik družbe Cunard >Lusitania« je bil torpediran in se Je potopil. Pomoč ie bila odposlana. London, 7. maja. (Reuterjev trrad.) Ravnatelj družbe Cunard je sporočil liverpolskemu »Evening Expressu«, da je bila »Lusitania« potopljena 8 milj daleč od postaje za brezžični brzojav Old Head. Več kakor 1200 oseb utonilo. London, S. maja. Reuterjev urad poroča: Torpediranje parnika >Lu-sitanie« je bilo izvršeno včeraj po-poldne ob 2. uri 33 minut, po nekem drugem poročilu pa ob 2. uri 15 minut. Stevilo potnikov in posadke je znašalo 1900, po drugih poročilih pa 1978 oseb in sicer 290 potnikov 1., 662 potnikov 2. in 361 potnikov 3. razreda in 665 mož posadke. 20 čol-nov je bilo mogoče spustiti v morje. Po poročilu admiralitete je bilo 600 preostalih izkrcanih v Queen-stownu. Mnogo jih je morala v bolnico. Več jih je umrlo. Tuđi v Kinsale je bilo izkrcanih precej potnikov. Pristaniški admiral v Queensto\vnu je odposlal večie število manjših lađi] na mesto, kjer se je nahajal parnik. Posameznosti katastrofe. London, 8. maja. (Kor. urad.) Dosedaj je znanih le malo posamez-nosti o potopu »Lusitanie--. To ie pri-pisovati okolišcini, da se nahaja brez-žična postaja na nekem samotnem rtiču in ima Ie pomanjkljivo brzojavno zvezo. Med potniki se nahaja mnogo odličnih Amerikancev. Na visini Kinsale je bil v zadnjih dneh v akciii neki r.emški podmorski čoln. Po poročilu admiralitete je bilo le 11 oseb z »Lusitanie« izkrcanih v Kinsale. V Londonu je torpediranje »Lusitanie < napravilo velik vtis. Tuđi na nevjorski borzi vlada veliko razburjenje. Vsi kurzi so padli. V Washingtonu je učinkovala vest kakor bomba. V uradnih krogih se živahno pmidevajo. da bi izvedeli. ali je prišlo ob življenje tuđi kaj Ame-rikancev. London, 8. maja. (Kor. urad.) (Reuter.) Casnikar Couper iz Toronta, ki je preživel »Lusitanio-< in ki so ga v Queenstownu izpra?eva!i o po-topirvi omenienega parnika, je izja-vil: Ko se je parnik bližal Irski, imeli so na parniku strogo epazovaino službo. Govoril sem ravnokar z nekim prijateljem, ko se je približno ob 2. uri opazil v razdalji 1000 vardov povel;niški most podmorskega čolna. Takoj nato se je lahko opazila bela penasta crta torpeda. »Lusitania' je bila zadeta v spredjem delu. Slišaia se je močna eksplozija. Deli raztrga-nega ladjinega lesa so zleteli v zrak. Kmalii natc je zaćel I?dio drugi torpedo ter se je začela ladja naribati proti krmilnemu krovu. Posadka je šla takoi na delo, da spravi patnike v Čolne. Vse se je vršilo v redu. Neko filetno dckletce me je prosilo, da bi jo rešil. Spravil sem jo v neki čoln, toda bojim se, da so njeni starši postali žrtev katastrofe. Jaz sam sem stopil v zadnji čoln. Nekaj čolnov se, ker se je ladja preveč nagnila, ni moglo spustiti v rrorje in se jih je moralo, ko se ;c ladja potopila, odrezati. V 2. razredu je bilo mnego žensk. Nadalje se je nahajalo na krovu približno 40 otrok v starosti rod enim letom. Dasi natančnih številk ni mo-goče dognati. je toliko žc gotovo, da je bilo rešenih manj nego 600 oseb. Čuje se, da je utonil tvč: nmeriški miliionar Vanderbildt. Preživeli iz-javljajc, da je bilo po tornedih mnogo potnikov ubitih ali ranjenih. Na ladji se je nahajplo 188 Amerikancev, 956 britskih podanikov in sto oseb drugih narodnosti. Časnikarski urad poroca, da je bilo v celem rešenih 658 oseb in 45 mrličev spravljenih na suho. Na narniku se je nahajalo 2160 oseb. Neuradno se javlja, da je v Queensto\vnu umrlo Še 22 oseb, ki so se bile ob potor:tvi resile. Izmed častnikov je bil rešen samo kapitan Turner. Po nekem nadaljnem poročilu časnikarskega urada je bilo re-šenih samo malo potnikov 1. razreda. Domneva se, da so potniki mislili, da se ladja ne more potopiti. In ven-dar se je ladja potopila tekom 15 do 20 minut. Signaliziran :e bil prihod treh ribških parnikov, ki imajo na krovu nad sto mrličev. Med potniki 2. razreda so se nahajali trije Ho-landci. Potniki »Lusitanije«. Iz Haaga poročajo: Anglesko poslarištvo je sprejelo od angleške-ga zunaniega ministrstva brzojavko, v kateri se navaja narodnost potnikov »Lusitanie«. sledeče: V 1. razredu: 179 Angležev, 106 Amerikancev, 3 Grkr, 1 Šved, 1 Mehikanec, 1 Švi-car; v 2. razredu: 521 Angležev, 65 Amerikancev, 3 Rusi, 1 Belgije, 3 Nizozemci, 5 Francozov, 1 Italijan in 2 osebi neznane narodnosti; v 3. razredu: 204 Angležev, 39 Ircev« 13 Šo- tov, 59 Ru9ov, 17 Amerikancev, 21 Perzijcev, 3 Grki, 1 Finlandec, 4 Norvežani in 1 Mehikanec. Iz Londona poročajo: Kakor poročajo listi, je bilo ražen 20 čolnov vLusitanie« še 16 drugih čolnov v najkrajšem času na kraju nesreće. Med potniki je bil tuđi Vanderbilt in gledališki ravnatelj Charles Froh-mann. Breziispešno svarilo. Berolin, S. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Parnik »Lusitania« je bil glasom poročila Reu-terjevega urada včeraj od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. »Lusitania« je bila samoob-sebi razumljivo, kakor vsi novejši angleški parniki, oborožena s topovi. Vrh tega je imela, kar je tu nepobitno znano, na krovu precejšajo množino municije in vojnega orodia. Lastniki so morali zato vedeti, kaki nevarno-sti izpostavljajo potnike. — Le oni so odgovorni za to, kar se je zgodilo. Nemci nišo opustili ničesar glede ponovnih svaril. Ccsarsko veleposlani-štvo v \Vashingtonu je še !. niajn v javnem razglasi! opozarjnlo na ne-varnost. Angleško Časopise se je ta-krat smeialo svari'u in govorilo o za-seiti, ki 30 ie zagotovilo ancrleško brodovje transatlantiškim parnikom. Ang!eški dement! cjlede »Lusltanije«. London, 9. maja. (Kor. urad.) Admiraliteta razglasa: Vest, da bi bila »Lusitanija< oborožena, je neres-nična. »Lusitania c ;e imela SOČO zabojev nunici:e na krovu. Berolin, 9. maja. (Kor. urad.) \\01ff :v urad izve cd n:erodajne strani: Na krovu »Lu^itanije« se je nahajalo r-\OO zabojev rrmnieile. Na}-večji del tovora pa je obstojal iz vojne kontrebande. VTISK POTOPITVT: »LUS1TA-NIJE V AMER^KI IN ANGITJI. Iz Londona poročajo: Po brzo-javkah -Dailv Maila iz Novega Jorka vlada tamkai ogorčenje n^d brezskrbnostjo angleške admiralitete, ker ni peslala kakegra terpednega rušilca »Ltisitaniji« za spremstvo na-sproti. Reuterjev urad poroča iz Londona: Ćasopisie z najo^orčenej-š;mi beseJami cbsoja torpediranje Lusitanie«. »Dailv Express< ćelo pravi, da bi bilo posebno dobro delo za cei svet. če bi se nemškega poslanika grofa Barnstorffa zaradi umora posadilo na električni smrtni stol. — Po noročilu »Tirnesa« iz No-vega Jorka je pričakovala velika, množica razglasitev o notopitvi ^Lusitanie^. Nekaj nem^kih Amerikancev, ki so izjavili, ela se je ob-činstvo svarilo pred us>do »Lusita-nij:e<-, je obč'nstvo pretepi> do neza-vesti. Amerikanski poslanik v Londonu je v nekem razgovoru iziavil, da ie le malo ljudi smatralo grožnjo, da bodo Nemci »Lusuanijo« potcp:li, za resno. V splosnem se ,e mislilo, da hočejo Nemci vzbuditi Ie strah. Predsednik W Ison e užaloščen radi resnosti položa a. Washinetcn, 9. maja. (Kor. ur.) Prvi formalni komentar ameriške vlade o poginu „Lusitanije" se nahaja v izjavi, ki jo ie sinoči priobril tajnik pred-sednika Wilsona: ^Seveda je predsed-nik Wilson globoko užalos^en radi resnosti položaja. On resno toda trezno premišlja, katero pot mu je ubrati. On ve, da želijo amerikanski državljani, da naj postopa premišljeno pa odločno." fz^redi v Liverpoolu. London, 9. maja. (Kor. urad.) Vsled pogibelji »Lusitanije« je raz-burjena množica v Liverpoolu oro-pala več renisk'h prodajalen. 20 oseb je bilo aretiranih. Ljudstvo je hotelo aretirance r^svoboditi. Policija je bila primorana rabiti orožje. Parnik »Lusitania.« Parnik »Lusitania- Cunardcve proge je šteti med najslovitejse ladje sveta. 2e njega gradba je interesirala vse tehnične kroge v največji meri. Ladja je bila doiočena, da z »Mauretaniio« vred prekosi do tedaj boljše nemške ladje in prevzame ves brzovozni promet med Evropo in Ameriko. Leta 1906 so spustili »Lusi-tanijo« v morje in leta 1907 so jo iz-ročili prometu. Ladja je bila 239*5 m dolga, 268 ni široka in 10 m globoka. prostora je imela za 32.000 ton, stroji so imeli 24.000 konjskih sil, ki so gonili ladjo s hitrostjo 25 vozlov. »Lusi-tanija« pa je obvladala morje le kra-tek čas. Zt »Mauretania« je bila hi-trejša. Proga Hamburg-Amerika pa je zgradila potem še večje in hitrej-še parnike. Značilno je, da so se Angleži že delj časa bali, da bodo Nemci »Lusitanijo< potopili. Še pred par dnevi so parnik zadržali zaradi nevarnosti v New Ycrku. NAPAD NA DARDANELE. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 9. maja. Agence tele-graphique Milli javlja: Glavni stan razglaša: Sovražno brodovje ni po-skusilo nobenega novega napada proti morski ožini. Sovražnik, ki se nahaja v obrežnih okraiih pri Sedil Bahru, je tuđi včeraj poskusil z veli-kimi ojačenji ponoviti doslej brez-uspesne napade. Bitka je trajala do polnoči. Sovražnika smo zopet po-tisnili na mesto, kjer se je izkreal. Sovražnik je iniel velike izdube. Na osudih bojiščih se ni privodilo ničesar pomenibnega. Carigrad, 7. maja. (Kor. urad.) Zakasnelo. Agence »Milli«. Glavni stan poroča: Pri Dardanelah je poskusil sovražnik pod zaščito svojih vojnih ladij napasti Ari Bumu in Sedil Bahr. Nagnali pa smo ga vsa-kokrat v njegove pozicije ob obali nazaj, pri čemer je iniel velike izgube. Predvčerajšnem ponoći je vdrl del našeea desnega krila v same so-vra'^ne okope ter je vplenil mno^o utrdbenega materijaln, osvojil skia-dišča za hrano ter mnogo mostičev za izkrcanje. Sedaj smo pozitivno dognali, da se poslužuje sovražnik dum-dum proiekfilov, ter da ob^tre-Ijuje s svoiimi topovi najraj'Že zbira-Iišča naših ranjencev. Asc!?»*(h o poloJ-afa v Danf?»?e?ah. London, 8. maja. (Kor. urad.) Kakor s.e sedaj nntančneje poroča, je izjavil ministrski predsednik Asquith v četrtkovi seji nngleškega parlamenta sledeče: »Sklonjeno je bilo, da se nnše čete frVrca^o J^tnČacno na treh tockah: pri rtu MeHes in Sedil Bahr ter pri Kaba Tepe in Krmkale. Tzkrcnnie na maloazijskim obrezju je bilo bistvenorra ponirna, ke^ smo mozU na ta način prisiliti baterije, ki so preprečevale izkrcanie na evrop-skem obrežju, da so umolknile. Dne 25. aprila zjntrai se :e izkrcala 29. divizija v Sedil Bahru. Avstralci in NovozeJnndiici pri Kaba Tepe, Fran-cozi pri Kum-Kaie. Do večera je bilo izkrcaiih 2n00 mož. Sovrazna in-fanteriia in artilieriia ste se za rnzni-mi žičnim: in druTinii oviremi ljufo upirali. Ćete 29. divizije ni?-o mrgle napadno od Sedil Bahra cel; dan na-prej. V mra!:u ra so izvrsMe nap~d ob višinah Teke-Burnu, ki nudijo dobre pozicije, da so orrcrnčile nadali-no izkrcnnie. Avstralci so naskocili obnlo z ba'oneti. Napad re je vrš;l z velikim elannm na pobočie griča Scirhair. Francozi so se izkrcali pri Kumkale ter so podirali proti Yen-shiru. Vsn pcročila bvnlijo so^elovanje Virodovja. Pri teh opcraciinh smo imeli tezke izp:i'be. Med drugim ie padel general N:;picr. Dne 26. aprila cmo nadiljcvrJi izkrcevnnie ined ne-prestanimi :n odlojnimi napadi sovražnika, katare pa smo vsakokrat odbili. 29. divizija je osvojila tursko pozicijo pri Sedil Baliru, ki je tvrrla pravi labirint peč'n, razdejanih his in žičnih okopov. Dne 27. aprila zve-čer se je nahaiila 29. divizija, ki je bila prodrla dve milji od obre/ja, v "rdni poziciji. Njej so se pridružili rrp.ncozi, ki so prisp«?li z azij^ke^a obrežja, kjer s > I)ili svojo nalogo izvršili. Avstralci so odbili vse proti-Tiapade ter so pridobili vzhodno od tra.'n, kjer so se bili izkrcali, r,a terenu. Dre ?S. in ?9. aprila smo izkrcali nove čete 'p vo'iii materijal, l^ne 2. iv.z'Ki so pričele pr >dirati franeoske in anprieške čete ter Avstralci. oja-čeni z divizijo Roval-Naval. na juž-nem koncu ea!:r>o!>k?ga po^-foka. Njihova pozicija je bila opoldan po-vsodi trdna. Operacije se nadaljujejo jako zadovoljivo. * Ojačerrjs franeoskepra nrodcvja pred Dardanelimi. Iz A ten poročuio >M. N. Nach-richten z dne 8. maja: Pri Kreti se je usidrolo 1S franeoskih vojnih ladij, ki so prisnele iz Toulona. Med ladja-mi se nnhajajo 4 torpedovke in dva nodmorska čolna. Kakor pripovedu-jejo mornarii. so vojne ladje name-njene pred Pardanele. Ruski izkrcevalni nacrti. Iz Sofije poročajo »M. N. Nach-richtcn^ z dne 8. maja: Dokaj zanes-liive vesti iz Odese zatrjujejo, da je treba računati s tem, da se bodo Rusi že v prihodnjih dneh poskusili izkrcati ob Bosporu. Za izkrcanje določene čete — okrog 6 divizij, sku-pai knkih 100.000 mož — se haje že nahaiaio na ladjah v pristaniščih v Odesi in Sebastopolu. Vse te ladje pa so že pripravljene na odhod. Nedavno tega je rusko brodovje izvršilo rekognosciranie pri Iniadi ter dognalo, da bi bilo izkrcanje na evrop-skem ^brevćju rrj?vnr:-t ncm.".gcčc. zato se je ruski gene-alni štab cćlo-čil izbrati za izkrcanje neko luko na maloazijskern obrežju. V tukajšnjih vojaških krogih smatrajo rusko izkr-canje tuđi na tej točki za nemožno.. m Na kavkaski fronti. Carigrad, 7. maja. (Kor. urad.) Agence > Milli«. Glavni stan poroča: Na kavkaski fronti je položaj v sploš-nem neizpremenjen. Sovražne napade proti Oltvju smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Položaj se torej za nas ugodno razvija. V okolici Dilmana (v Aserbejd-žanu) so na padli naši oddelki dne 29. aprila, 1. maja in sledeče dni s pre-senet!jivimi šunki ter mu prizadjali občutljive izgube. Naše čete izvršu-jejo svojo nalogo tuđi nadalje uspeš-110. Na ostalih bojiščih se ni zgodilo ničesar pomembnega. * ♦ Turčija odklanja separatni mir. Carigrad, 8. maja. Oficijozno javljajo: Vest pariških listov, da se ogreva mladomrški komite za separatni mir s trojnim sporazumom, je izmišljotina. Turska vlada je zavez-nikoma zvesta bolj kakor Ie kedaj in kar najtrdneiše zaupa v ugodni izid vojne. * POLOŽAJ V ITALIJI. Knez Biilow pri italHanskem kralju. Rim, S. maja. Kralj Viktor Ema-nuel je sprejel danes popoldne nem-skega veleposlanika kneza Biilov.a v posebni avdiienci. Knez Biilo\v je izrocil kralju posebno pismo nem-bkega cesarja. GtoIIttl v Rimu. Iz Turina poročajo: Bivši ministrski predsednik Giolitri je bil pozvan v Rim, kamor je tuđi že ođpo-toval. Nemške sole v Italiji zaprte. Rimski nemški soli, o kateri je poroču! \Volffov urad, da so jo radi pomanjkanja učiteljev zaprli, so se sedaj pridružile — kakor javljajo >..M. N. N.« tuđi ostale nemške učil-nice v Italiji, ker je učiteljsko osobje odpotovalo. Izkrcanie itaHjanskih čet v Valoni. Iz Aten poročajo: Italiiani so izkrcali zadnje dni 6000 mož svojega vojaštva v Valoni. Protiitaliiansko razpoložerje v Albaniji Je vsled tega le še naraslo. * ♦ * Upor v Tripolkaniji. -Magdeburger Zeitung- poroča: Italiiani so izgubili pri uporu v Tri-no;isu 16 težkih topov in 28 strojnih pušk ter veliko zalogo municije. m * Položaj na Grškem. Iz Aten poročajo: Vladni listi konstatiralo, da so najnoveiše zma-gr avstriiskega in nemškega orožja zeio vplivale na razpobženje balkanskih političnih krogov. Zlasti kar se Grške tiče. bodo imeli najnovejši dogodki na bonščih za posledico, da ostane grška vlada principu nevtral-nosti še bolj verna. Opozicijonalni listi ugovarjajo tem dedukcijam ter izjavliajo, da je smatrati avstrijsko-remške zmage za zgol lokalne uspehe, ki jih zavez-nika napihujeta, da bi vplivala na stališče nevtrricev. (»Gr. Tgp.<) Kakor javljajo iz Soluna, je pre-vzel bivši grški iustični minister Ra-ktivan vodstvo Venizelosove stranke, neodvisna stranka va. je izvolila bivšega ministra Dragumira za svojega šefa. (»Kor. ur.«) Kronanic romunskega kralja. Iz Bukarešte poročajo: V vlad-nih krogih in v javnosti se vrše velike priprave za kronanje kralja Ferdinanda I. Kronanje je določeno na dan 23. maja, to je ob obletnici pro-glasitve Romunije za neodvisno in ob obletnici kronanja pokojnega kralja Karola. VOLITVE V DANSKI PARLAMENT. Kođanj, 7. maja. (Kor. urad.) Pri volitvah v danski parlament so bili skoraj v vseh okrajih iz;roljeni dose-danji poslanci brez protikandidatov in brez posebnega glasovanja. Kaj zahtevate Rnsija in Anglija od Perzije. Stockholm, 8. maja. »Svenska Pagblad< poroča: Anglija je zahte-vala od Perzije, da ji »proda skupino otokov v vhodu v Perzijski zaliv, ker hoče na ta način zapreti nemški bagdadski železnici izhod. Rusija pa 7or>et zahicva do voljenje, da izgradi železnico preko Perzije s 5 milj širokim ozemljem na obeh straneh želez-niške proge. V Teheran je prispelo nekaj av-strijskih vojakov vojnih vjetnikov, ki so bili internirani v krajih tik ob afganistanski ineji, odkoder so ušli. * Okrožnica o \Vilsoiiovi politikL London, 7. maja. (Kor. urad.) »MorninKpost■■- javlja iz \Yashing-tona: Tednik »Fatherland« je poslal izdajateliem listov okrožnico, v kateri jih pozivlja, naj prirede splošno glasovanje svojih čitateljev o Wil-sonovi politiki napram Nemčiji, zlasti o njegovem stališču glede dovolit-ve izvoza orožja v Evropo. Čitatelji naj povedo tuđi svoje mnenje, kako bodo glasovali pri prihodnjih volitvah novega predsednika, KITAJSKA JE SPREJELA ZADNJO JAPONSKO NOTO. — KITAJSKO-JAPONSKI SPOR — PORAVNAN. London, 9. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad javlja: Japonsko ve-leposianištvo je dobilo uradno brzojavko iz Tokiia, da je Kitajska spre-jela zadnjo noto Japonske. * m Odhod Japonskega brodovja. Iz Tokia poročajo: Drugo japonsko brodovje je odplulo dne S. t. m. iz pristanišča Saseho. Amerika za sporazum med Kitajsko in Japonsko. London, 8. maja. Reuter javlja Iz \Vashingtona: Združene države so se informirale v Petrogradu, Londonu in Parizu o stališču trojnega sporazuma napram kitajsko-iaponskem sporu. Smatra se, da skušajo pridobiti Združene države evropejske velesile za akcijo, ki naj bi omogoči-la mirni sporazum med Kitajsko in Japonsko. 9 rezervi. (Pismo iz Karpatov na Jurjevo 1915.) Naš skromni regiment se je zbral v B. in polovica je dobila ukaz, odkorakati v vas H., kjer ostanemo za diviziisko rezervo. Zdaj smo tu že nekaj dni in pričakujemo nadalj-njih povelj. Krasno pomladansko vreme nam je baš tisočkrat blagrovan do-brotnik, da nam čas udobneje pote-ka. Vse delo obstoja le v razpostav-ljanjii različnih straž, drugaČe pa porabljamo čas za odpočitek, odnosno za pripravo k novim naporom. Kar je starega moštva, že dolgo ni imelo prilike, da bi zamenialo raz-capano obleko in perilo. Zdaj se je šcle ponudila priložnost. Doseglo nas je sveže perilo in nekaj kosov oble-ke, ki jo dobe pač najstarejši. Hrana pa se nam vedno dovaža iz B. vsako opoldne. Ravnotako dobivamo vsak dan po pol hleba kruha, ki je proti Ijubljanskemu pravcat piškot. V Ljubljani pač ne dobite takega kruha za noben denar. Jaz. ki nisem bil sicer nikoli prijatelj komisa. ga jem tu z največjo slastjo. Sile nam torej ni tačns. Ko bi vedno ostalo tako, bi se nam čisto nič ne tožilo domov. Ali j.-rihodnja ura nam že lahko napravi križ čez ta račun, zakaj strelni jarki nišo daleč pred nam i... Topovi čez dan večji del počivaio. Tu in tarn, par pozdravov in odzdravov tuđi. Bolj živahno pa se oglašajo ponoći. Tuđi straže se pogosto glasijo. En strel izproži sto in sto drugih. Za nekaj časa potihne ta muzika, pa se zopet nadaljuje; tako gre vse do jutra. V jutranjih urah pribrenči preko go-zdov kak sovražni aeroplan rekogno-scirat. Kadar ga zagledamo, moramo takoj pod drevesa ali v niše, da se ne izdamo. Streljati ne srne nihče, ker se municija nikjer ne razsiplje bolj brezplodno, nego s streljanjem na aeroplane. Ognjeni krst sem že prejel pred-sinočnjem. Določen sem bil, da za-stražim s tremi možmi izhod iz vaši v smeri proti rojni crti. Krog polnoči sem se naslonil na deblo stare lipe, ker me je že premagoval spanec. Na straži spati je seveda prepovedano že doma, nikar sele tu. Ali slabost hoče vendar triumfirati nad člove-kom. Bog ve, kako bi se bil moral boriti proti njej kljub temu, da je bil vrh gozda nad mano prav živahen boj s predstražami. V trenotku sem bil vzdramljen, kakor da sem bil pre-spal dolge ure. Korak od mene je siknila zgrešena ruska krogla. Za-žvižgala je, kakor bi udaril po napeti žici. Zdaj je veljalo ostati pozoren in si poiskati primerno zavetišče proti eventualnim novim pozdravom. Preselil sem se na drugo stran ob-sežnega debla, toda kasneje ni zablo-dil v mojo blizino noben tak nezaže-ljen gost. Ko vam pišem te vrste, se soln-čim na pobočju gricka nad vasjo, tako da imam pod sabo obsežni vrt, kjer ima zbirališče naša stotnija. Ob paxobkih od Rusov rx>$ekanega ggd- Stran 4* .SLOVENSKI NAROD', dne 10. maja 1915. 105. štev. nega drevja se drenjajo v grničah na- £i voiaki. Zakurili so si ognje. Dva kamna, pa je ognjišče. In tu kuhajo vsak v svoji Šali in vsak svojo jed. Kuha se sploti ves božji dan. To je kar veselje gledati, kako spretno obračajo žlico tam peščico krompir-ja, tu suhar z ocvirki, tam sir v zabe-li, tu kavo ali kako ali mleko s čokolado. Vse, vse gre v slast bolj nego doma na žegnanju. Clovek bi ved-no jedel. Je že tak zrak tukaj. Nekateri igrajo karte ali mečejo krajcarje v zrak. Včeraj je bil nam-reč plačilni dan in kadar je denar v rokah, je še brez solnca lep dan. Si-cer pa je malo prilike za nakupova-nje. Zdaj pač, dokler smo v vaši. Tu bi se lahko mnogo zapravilo za nabavo najnavadnejših okrepcil. Juđje, ki hodijo za narni, so silno dragi. Za pol litra vina, ki ni skoraj. da bi ga podganam nastavil, zahtevajo eno krono in Še več. Ena pomaranča 16 do 20 vinarjev, košček čokolade SO v, ena kocka sladkorja 2 v itd. Pa tuđi dotnačini silno pretiravajo. Pol litra mleka stane 40 v, pa je to še dober kup? Današnje popoldne je »Reini-gung«. Snaženje je ob sobotah tuđi doma predpisano, ali med tem in onim je velika razlika. Doma je treba snažiti puške in obleko, sobe in hodnike, tu pa razumemo pod tem pove-Ijem — obiranje uši. Strašno nas nadleguje ta zalega. Po podstrešjih — kjer smo nastanjeni, mrgoli te nesnage po listju in slami. To je Še zapuščina sovražnikov, ki so bili tu nastanjeni. Skoro vsako sredstvo proti ušem je brezuspešno. Najbolje Je še obiranje. Jaz sem imel danes tuđi »visito«, a k sreči nisem našel nobenega ten malih sovražnikov. Prepodil sem jih menda z anisolom (janeževim oliem), ki mi ga je še doma pripoTOčil proiesor G. Toda suoči mi je zaloga pošla, kar mi je precej neprijetno. Vasica, kjer smo nastanjeni, je precej razstresena. Leži ob malem potoku, kjer se ves dan drenjajo vo-Jaki, da si umivajo glavo in noge. Zdaj je tu že topla, pravcata po-mlad. Pred par dnevi sem čul prvo letošnjo kukavico. Samo enkrat se mi je takrat oglasila. Kaj mi je prorokovala? — No, dosti me pa tuđi ne zanima. Danes sem, jutri me ni več. Kadar se človek sprijazni s to mislijo, čisto pozabi, da mu visi življenje na niti. iMiren je, kakor bi bil doma, ali največ na manevrih. Ta peščica stare^a rnoštva, ki ga je še tukaj od prvih bojev, je vsa hladnokrvna. Samo na ponošeni obleki in na nekaterih oštrih potezah v obrazu se tem možem poznajo muke. ki so bile silne, silne! Po 14 dni ni bilo hrane, po ćele mesece brez strehe, po ćele noči brez spanja. in vse so prenesli. Danes se pode tu po ozele-neli travi, kakor otroci. vsi svezi in dobrodušni. Ponoči priđe morda ukaz za nadaljevanje poti, pa se bo-do sklonile glave in hrbet se bo vpo-gnil in se bodo vdala ramena pod težkimi nahrbtniki, molče, molče — novim naporom in žrtvam nasproti. To je usoda; danes smeh, jutri smrtni vzdih... Vilko Mazi. Dnevne vesti. — Cesar in vojno posojilo. Vsled ukaza Njegovega Veličanstva je, kakor poroča c. kr. korespondenčni urad, podpisalo generalno ravnateljstvo privatnega in rodbinskega fonda Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva 5 milijonov za drugo av-strijsko m 5 milijonov za drugo ogr-sko vojno posojilo. — Imenovanje. Pri častnikih kakor pri moštvu priljubljeni mnogo-letnt poveljnik ljubljanske domobranske brigade generalni major Igo Schmidt pl. Fussina ter vpo-kojeni titularni feldmaršallajtnant Ivan Lavrič pl. Zaplaz sta imenovana za feldmaršallajtnanta. — Imenovanje v domobranstvu. Polkovnik Rikard J e 1 e n č i č je imenovan za generalmajorja, major generalnega štaba Milan vitez Bleiweis-Trsteniški je imenovan za podpolkovnika. Stotnik 34. domobranskega polka Ivan Bračko je postal major. Nadporočnik: Matija Kukovica 11. domobranskega polka, Franc B r i ž n i k 26. domobranskega potka, Feliks K u -k o v i č 37. domobranskega polka, Josip S t r a š e k 27. domobranskega polka, Albin Košer 1. polka dež*el-nih strelcev, Julij Lampi č 27. domobranskega polka so imenovani za stotnike. Za nadporočnike so imenovani poročniki Karol M a j e t i č 8. domobranskega polka, Ivan Raja 17. domobranskega polka in Josip Bezjak 13. domobranskega polka. — Odlikovani slovenski vojakl. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili četovodja 27. pešpolka Žiga Mitišek; srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: četo-yc4ue; Mihael Cerne, Ivaja Lab, ^ srp Luč, Mihael Pezdiček, Benedikt Šerbela, korporali: Franc Pomitar, Ivan Frankeš, Josip Rebernik, p<>d-desetnik Anton Pliberšek in enoletni prostovoljec Franc Jagodič, vsi pri 47. pešpolku; rezervni kailet han Predikaka, narednika Josip Lobokar in Boštjan Levc, četovodje: Andrej Čuk, Ivan Jelenko in Fran Brož. pnd-desetnik Vinko Brunec, infanterist Miha Pajes, Jos. Slameršek. rez. inf. Ivan Mešnik, črnovojniška infanteri-sta Franc Agreš in Peter Furlanič ter oficirski sluga Franc Arzenšek, vsi pri 87. pešpolku; četovodja 28. lovskega batnljona Juri Lakotič; nadlovec Franc Kosina, rez. četo-vodji Valentin čencič in Franc Je-žek ter lovec Martin Boilej, vsi pri 7. lovskem bataljunu; podlovec 20. lovskega bataljona Blaž Bencič; četovodja Ivan Kos in dragonec Josip Rožman. oba pri 5. dragonskem pol-ku; korporal Franc Damiš, sanitetni podcastnik Feliks 2eleznik In infanterist Martin Ivanić pri 27. pešpolku; četovodja Josip Golob, ko^porali: Franc liajek, Ivan Rup in Anton V ranca, poddesctnika: Avgust Se-nekovič in Anton Vauknik; infanteri-sti Alojzij Krašič, Martin Lešnik, Martin Repoluk. Franc Spuraj, Ferdinand Tomažič in oficirski sluga Aloizij Rebernik 47. pešpolka; četovodja £tefan Jakše, korporala Ivan Jelenko in Fran Stiberc, poddesctnika: Josip Mlakar m Viljem Stenica; infanteristi: Henrik Koprivec, Anton Korošec, Josip Maček, Karol Maček, Franc Matko, Franc Petck in nadomcstni rezervist Marko Stu-hec, vsi pri S7. nespolku. — Odlikovan slovenski vojni kurat. G. Ernest T e r s t e n j a k, c. in kr. vojni kurat in profesor, je bil radi svojega hrabrega, požrtvoval-nega vedenja pred sovražnikom odlikovan z vojaŠko-duhovnim zaslužnim križcem na belo-rdečem traku. Odlikovane^ je nastavljen kot akti-ven profesoT na c. in kr. kadetni soli v Inomostu in je takoj po izbruhu vojne odrinil na bojišče, kjer se na-haja že celih 9 mesecev nepreneho-ma. Čestitamo požrtvovalnemu duhovniku. — Odlikovanja pri spcdniešta-jerskih po!kih. Odlikovani so bili pri pešpolku št. 87: Cesarjeva pohvala se je sporočila majorju Karlu Watzeku, stotniku Karlu Reussu in nadporočniku v rezervi Antonu Burgarju; srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda so dobili: praporščak v rez. Franc Kvas-nicka, kadet v rez. Jožef Fleissner, narednik Martin Golob, rač. podč. 1. razr. Jožef Krempel, četovodja tit. nar. Avgust Les jak, četovodja Jakob Les-kovšek in Ivan Prelog, desetniki Karl Kranjc, I^nac Kune, Franc Kovač in Jožef Zemljič, poddesetniki Franc Knez, Ivan Hloubec, Karl Jošt, Franc Ko-štomaj, Franc Pelc, Franc Satler, Jožef Škodnik in Franc Zbil, pešci Jurij Kokot, Ernest Jevšenak, Ivan Konečnik, Martin Kreže, Peter Rožar, Ivan Sed-minek, Franc Vdouc in Sebastijan Vaukman. Nadalje so bili odlikovani pri domobranskem pešpolku št. 26: s srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda: praporščak v rez. Maks Jaklin, narednik Ignac Sever, četovodja Ivan Weiss in Alojz Lah ter pešec Alojz Kardinar; s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda: četovodja Avgust Bronhard in Martin Rojko in desetniki Jožef Že-lezinger, Alojz Muršič in Franc Win-disch. — Imenovanje. Za praporšcaka v rez. sta imenovana pri 26. domobr. pešpolku Henrik Čuk in Karl Na-mestnik. — Oglasil se je z ruskega vjet-ništva, za sedaj iz Kijeva, dne 18. aprila g. Andrej Uran, stud. phil. in kadet pri Jelačićevem pešpolku št. 79, doma'iz Ljubljane. Piše, da je zdrav. —V ruskem vjetništvu in sicer v Bohrvu v guberniji Voronež se na-haja učitelj Valentin D o 1 j a k iz Bat na Goriškem. — Iz Rusije se je oglasil rezervni kad tt Valentin P o -heraj iz Solkana. Vjet je bil v Przemyslu. — Seznamek izgub št. 173 z dne 6. maja izkazuje: Ivan Pređi ka-k a , rezervni kadet pri pehotnem polku št. 87, doma iz ptujske okolice na Štajerskem, ranjen. — Pismo iz japonskega ujet-ništva. V japonskem ujetništvu se nahaja sin trgovskega nastavljenca Bizjaka v Zagrebu, Julij Bizjak; ujet je bil po padcu Tsingtava s posadko naše križarke „Cesarica Elizabeta." Interniran je v H im ej i na Japonskem, odkoder je pisal pismo, datirano dne 9. marca, dospelo pa je v Zagreb dne 4. maja. V tem pismu piše Bizjak med drugim: ,V splošnem se nam ne godi slabo. Nas je tu 300 Avstrijcev in Nemcev. Nastanjeni smo v nekem japonskem templju. Na dvorišču tega poslopja se lahko svobodno gibljemo. Žoganje je nam dovoljeno, imamo pa tuđi na razpolago telovadno orodje. Po dnevi ždimo vsled tropične vročine v senčnatem vrtu. Kakor je tuđi tu življenje zanimivo, vendar hrepenimo vsi po miiu, da bi se lahko zopet vrnili v drago domovino. Edino čtivo, ki ga imamo, je neki časopis iz Tsien-tsina, ki ga nalašč tiskajo za vojne ujetnike na Japonskem. Vreme je skoro neprestano zelo lepo. Pred dobrim meseeem so nas vse cepili proti le-garju. Od zadnjega pisma iz domovine sem dobil samo kuverto, pismo samo se je baje izgubilo na cenzuri. Stanko ŠebeŠič, ki je tuđi znan v Zagrebu, se nahaja v ujetniškem taborišču v Kumamotu na Japonskem. Nekateri i?med mojih tovarišev si preganjajo dolg čas s tem, da si skušajo izgraditi zrakoplov. Za zabavo smo sestavili malo godbeno družbo. Godala so zelo originalna: citre, mandoline in star gramofon. Pri tej godbi nam potekajo večeri prav hitro. Poveljstvo ujetniš-kega tabora nas je obvestilo, da mo-rajo biti pisma, ki jih pošiljnmo v domovino ali dobivamo od tam, pisana v nemškem jeziku. Ne pišite mi torej hrvatskih pišem, ker bi teh ne dobil. Japonci pač nimajo cenzorjev, ki bi razumeli hrvatski jezik". — Zapris-ega prostovoljnih strel-cev. Včeraj dopoldne se je vršila za-prisega prostovoljske strelske stot-nije Ljubljana 1. Ob 10. dopoldne je prikorakala stotnija z godbo 97. pešpolka na čeiu pred nunsko cerkev. V cerkvi se je vršila slovesna slu/ba božja, ki jo je siužil inornariški su-perior, g. K o k a 1 j. Pred božjo službo je nagovoril strelee, podži£ajoč jih k hrabrosti in onrambi domovine ter jim razložil svetost prisege. Godbo nied slovesno božjo službo je oskr-bela delorna vojaška godba, deloma uršulinke, ki so pele tuđi cerkvene pesmi. Po končani službi božji se je vršila na Kongresnem trgu zaprise-ga streleev, ki so bili s to prisego sprejeti v skupno armado. Prisego je prebral strelcem njili nadporočnik dr. Kotnik v slovenskem in nemškem jeziku, nakar je divizijonar fml. pl. Kuczera nagovoril strelce ter kon-čal svoj govor s klicem »Živio« na cesarja, nakar se je vršilo defiliranje čete. Slavnosti so se udeležili pred-sednik eksc. baron S c h w a r z, dvorni svetnik grof Chorinskv, župan g. dr. T a v č a r ter zastopni-ki in voditelji vseh uradov. — Rdeči križ. Poveljstvo pehot-ne baterije 7. poljskega topničarske-ga pclka je po svojem poveliniku nadporočnikn pl. Mehlem v svoji se-danji staciji Sežani zapet priredilo med Častniki in častniškimi damami, med moštvom baterije in med civilnim prebivalstvom zbirko v prid deželnemu in gr^spejnemu pomožne-mu društvu RJečega križa v Ljubljani ter poslalo nabrano svoto v znesku 78 K 57 v damarn Rdečega križa s posebnim vabilom, da naj ta denar po svojem preuđarku vpora-bijo za r> objektov belgijske vojašni-ce. Plemenitim darovalcem se izreka najtopleiša zahvala. — Promenadni koncert pešpoika št. 17 se je vršil v soboto popoldne med 5. in 7. uro v Zvezdi. Pobirali so se zneski po 50 v v dobrcxlclne namene in so izvajonja godbe našega domaćega pešpolka žela splošno priznanie. Obisk je Ml prav lep. — Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da poteče rok dolžnosti naznanila kož, kožic, usnja in stroiil v torek dne 11. t. m. in jih je nazna-niti po stanju preišnjega tretjega dne, t. j. od sobote. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mest-nega magistrata. Za gumi (kavčug) pa poteče rok dne 15. t. m. — Promet zasebnih avtomobi-lov. Promet zasebnih avtomohilov v ozcmTju med zahodno mcio Trsta in Primorja do crte Bohinjska Bistrica, Hotavlje-Trata, Dolenji Logatec-Po-stojna, ?t. Peter. Ilirika Bistrica se imajo do nadaljnih ukrerov ustaviti. Zasebne avtomobile, ki bodo po tem ozcmliu vozili, bodo vnjaške straže ustavile. Turistovski promet in fotografiranje je v tem ozemlju prepo-vedano. — Potovanje v inozemstvo. Po ministrskem ukazu z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 166, je vojaški dolžnosti podvrženim prepovedano prekoračiti meje monarhije v inozemstvo. Tzjeme more dovoliti v posebno ozira potrebnih slnčajih politična deželna oblast v sporazumu z voja-škim teritorijalnim povelistvom. Ker ie torej za stranke, bivajoče na Kranjskem, predpisan sporazum c. kr. deželne vlade v Ljubljani in c. in kr. vojaškega povelistva v Gradcu, mo-rejo stranke le tednj računati na pravočasno rešitev- prošnje, Če jih vloče naimnaj 14 dni pred namera-vanim nastopom potovanja pri okr. glavarstvu svoiega bivali^ča, v poli-cijskem okrožju Ljubljana oa pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, in prilože vse potrebne dokumente, zlasti izkaze o vojaškem službenem raz-meiju. — Volilo baron a Schwege1 kranjski dcželi. Pokojni baron Sch\vegel je volil kranjskemu deželnemu muzeju Rudolfinum svojo zbirko slik, orijentalskih preprog, orožja in umetnin in še posebej dragoceno uumisnatičap abirko — vse tp qp iza- beri gospe vdove in pod pogojem, da pridejo vse imenovane dragocene zbirke v last in posest deželnega muzeja stoprav po njeni smrti. Hraniti se bo moralo vse v posebnem prostoru; za prireditev takega prostora je volil pokojnik še posebej 10.000 kron. — Za slučaj, da bi gospa vdova izročila muzeju tuđi pokojnikove Iastnoročne zapiske in druge spise, je uporaba istih v literarne svrhe dovoljena stoprav po preteku petdesetih let od pokojnikove smrti. — Draginjska podpora učitelj-stvu. Peželni odbor je v svoji sobot-ni seji sklenil, da se prizna vsemu ljudsko- in meščanskošolskeimi uči-teljstvu enkratna draginjska podpo-ra v sledeči izmeri: Provizorični učitelji in učiteljice dobe po 60 K, definitivni pa po 80 kron; vrhu tega dobi vsak učitelj oz. učiteljica za vsakega nepreskrbljenega otroka do 1^. leta po 15 kron. — Samci, ki so vpoklicani v vojno službo, so od pod-pore izključeni, rodbine oženjenih vpoklicanih učiteljev pa dobe polno pudporo. — Finančni efekt tega sklepa deželnega odbora bo izuašal okroglo 10(1.000 kron. Ker je dežela vsled zakasnitve že sklenjene regu-laciej učiteljskih plač od pričetka vojske prihranila že blizu pol miliio-na kron, je upravičeno upanje, da se bo vsega priznanja vredni sklep deželnega odbora po primernem času obnovil. — Aprovizacija. Mestni občini Idrija je dovolil deželni odbor za aprovizacijske namene najetje poso-jila v ziiesku 50.000 kron. Istotako občini Zagorje 2400 kron. — Tući bolnice postanejo dražje. .Oeželni odbor je sklenil. da se oskrb-nina v deželni bolnici spričo splošni draginji zviša od 10—20^. — Tuđi okrajnima bolnicama v Postojni in v Novem mestu se je dovolilo primer-no zvišanje oskrbnine. — Kino Central. Deželni odbor je dnvolil SIov. kršćanski zvezi uporabo dežeinega gledališća za kino-predstave pod pogojem, da se Čisti dobiček uporabi za ustanovitev po-sebnega gledališkega fonda. — Uporaba vojnih vjetnikov za regulacijjska dela. Tozadevna pogaja-nja deželnega odbora so se razbila nad zahtevami sanitarne oblasti. — Srednje sole. Z današnjim dnem se je pouk na ljubljanskih srednjih šolah preuredil tako, da ima-ta I. in II. drž. gimnazija pouk dopoldne, realka in pripravnica pa popoldne. S prihodnjim ponedelikom po-čenši bodo ti zavodi dnevno dobo nouka zopet premenili, tako da bodo imeli dijaki poduk en teden dopoldne. drugi teden pa popoldne. — Posebne izkaznice za mestno vojno prodaialno. Za mestno vojno prodajalno se je na novo priglasilo toliko strank in ljudi, da je ćelo otež-kočeno razresiti priglase. Izkaznice se bodo radi tega mogle oddajati še le pozneje — morda drugi teden. Dan izdaje izkaznic se bo objavil že pravočasno v časopisih in po lepakih. — Prodaja domačega krompirja po mestnem magistratu. Jutri v torek, dne 11. maja se bo od 7. do 12. prodajal domač krompir 1 kg a 13 vin. Oddaial se pa ne bo — kakor dosedaj — na mestnem magistratu, inarveč na Punaiski cesti št. 36 iz Knezovega skladišča pri Miihleisnu. V sredo se bo prodaja cei dan nada-Ijevala. — Prodaja kruha v mestni vojni prodajalni. Tako na Turjaškem trgu (trgovina Verbičeva). kot na Marije Terezije cesti (pekarija Jenkova) se še naprej — dokler se kaj drugega ne ukrene — prodaja kruh iz mestne vojne prodajalne vsakomur na krušne znamke. — Preskrba krme za živino in pašnikt. »\Viener Zeitung« priobčuje odredbo poljedelskcga ministrstva o zagotovitvi krme in paše, ki naj omo-goči popolno izraho pašnikov. Vrhovni princip te odredbe je, da so vsi posestniki dolžni. vse travnike, pašnike in planine vporabliati v to svrho. Kakor pri poljili, bo tuđi tu vsled vpoklicev treba pomoći. Za to je dolžna skrbeti žetvena komisija, in če posestnik ob določenem času ne skrbi za tako izrabo, srnejo oblasti za to skrbeti, posestnik pa mora zemljišče brezplačno prepustiti. ZemljiŠče izrabi potern občina sama ali pa skrbi za to, da se odda interesentom. Čim bolj se bo vsak zavedal svoje dolžnosti napram splošnosti, čim bolj z veseljem vrši v tem veli-kern le-tu vse, kar se bo zahtevalo, da se ne izgubi nobena bilka, ki služi za vzdržanje naše živine, tem bolj gotovo se bo dosegel namen te odredbe. — »Glasbeni Matici« so darovali: g. Ivan L u z a r, nadrevident Južne železnice na Dunaju, s članarino 10 K 80 v; ga. D o I e n c Pepina, graščakinja v Orehku, s Članarino, 10 K; slavno Hranilno in posojilno društva y Kuii 1W K; g. ravnatelj dr. St. B e u k, c. kr. nadporočnik, 3 članarino, 10 K: g. dr. M. Hoče-var, okrajni zdravnik, Domžale, s članarino. 10 K; g. Josip Tomše p 1. S a v s k i d o I, c. in kr. generai-major, Dunaj, s članarino, 10 K; g. dr. Simon Dolar, c. kr. profesor, Kranj, s članarino, 10 K; Fr. plerru S u k 1 j e, c. kr. dvorni svotnik v p.t Kandija, 6 K 20 v; g. Fr. Kolenc, c. kr. dvorni svetnik v p., Gradec, 5 kron; g. dr. Josip Červeny, okr. zdravnik, Cerknica, s članarino, 10 kron; ga. Bogomila dr. S u š t e r š i-č e v a, soproga deželnega glavarja, 20 K; g. A. K 1 e i n, c. kr. nadkomi-sar, Ljubljana, 5 K; g. dr. Josip Dole n e c. profesor bogoslovja, Ljubljana, 7 K; g. Ludovik Č e r n e, ju-velir, 5 K. — Srčna hvala! Poročilo se nadaliuje. — Dobrodelni koncert. 111. do-brodelni koncert »Glasbene Matice«, prirejen na korist ranjencem v ljubljanskih bolnicah in Matici sami, se je vršil pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Mateja Hubada 8. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Sode-lovali so g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba, gdČ. Dana Kobler, konser-vatoristinja iz Prage, gdč. Cenka Sever, g. Leopold Kovač, g. Josip Vedral, učitelj Glasbene Matice in Matičin pevski zbor. Spored je sestojal deloma iz točk, ki so nam znane že s prej-šnjih koncertov sezone 1914—15. Tako dr. Kreka mogočni in rekviemski »Bla-gor jim«, dr. Schvvaba poljudna in prijazna skladba »Še ena«, Ludvika Kube resna in razmeram primerna »Želja ranjenega vojaka« in Emila AdamiČa živahna in šegava pesem »Mlad vojak po vaši jezdi«. Tuđi poznamo že tri koroške narodne pesmi, ki smo jih včeraj na naše veselje zopet Čuli v tišti obliki in obdelavi, v kateri zna podajati glasbene umetnine g. koncertni vodja Hubad. Dalje je znana, hrvatska narodna »ČeŠi me česi« in Vilka Novaka skladba z zadnjega koncerta »Cvetje iz narodnega vrta«, ki je tuđi to pot ugajala zlasti v svojem drugem delu. Prav izreden splošen vtisk so povzročile precizno in z diskretnim občutjem pete koroške narodne pesmi. G. Josip Križaj, naš pri-jetni znanec, je bil izredno disponiran. Če prištejemo to še k vrlini njegovega obsežnega in bogatega glasu, je naravno, da je njegov nastop vsestransko uspel. Pel je spev Dalanda iz VVagner-jeve opere »Večni mornar«, karakteristično romanco Antona Lajovica, zloženo na Marnov tekst »Semeniščntk mlad«, istega skladatelja. »Poljub«, dr. Ipavca »Čez noč«, dr. Kreka »V brez-upnosti in Frana Gerbiča Ijubko in nežno zloženo na Zupančičevo živahno in fantovsko »Pojdem na prejo«. Ta zadnja skladba je slušalcem izredno ugajaia. Aplavza ni hotelo biti toliko časa konca, dokler se ni pokazal na odru Ijubeznivi gospod skladatelj sam. Dvoje klavirskih skladb je igrala gdč. Dana Kobler, konservatoristinja iz Pra-ge. Gospodična obvladuje svoj instrument z izborno tehniko. Njeno igranje je bilo dobro občuteno in zato polno življenja. Dva dvospeva sta zapela gdč. Cenka Sever in g. Leopold Kovač, naša častna znanca iz Matičnih koncertov. Avtor obeh skladb je Dvofak. Gdč. pevka in g. pevec kazeta ob vsakem nastopu, da napredujeta od koncerta do koncerta. Pela sta s ču-tom in temperamentom. Zbor je bil prav dober, razpoloženje večera ugodno in srečno. Dbiskovalcev se je nabralo mnogo, med nji več najodličnejših oseb. Gdč Koblerjevo so obdarovali z ro-žami. — II. javna produkcija Glasbene Matice. V nedeljo, 9. maja, nam je kazala Matica znanje gojenk in go-jencev svoje sole. Nastopili so učenci in učenke gdč. Chlumecke, g. Vedrala, g. Gerbiča, g. Hubada, g. Pavčiča in gdč. Praprotnikove. Zanimal je zlasti obsežni glas g. Matije Golobiča, ki obiskuje prvi razred pevske sole pri g. Hubadu. V splošnem so izvajanja na klavirju in goslih jako dolga in izbera produkcijskih točk je mestoma nesorazmerna z znanjem in previsoka. Gdč. Cenka Sever in g. L. Kovač sta pela Dvorakova dvospeva „Zadnja želja" in „Namenjeno je nama", ki smo jih slišali tuđi na sobotnem koncertu. Izvajanje je bilo precizno, solidno in čustveno. Produkcijo je ob-iskalo mnogo občinstva. — Srebrno poroko obhaja jutri v torek, dne 11. t. m. v ožjem krogu svoje rodbine brivski mojster in hišni posestnik gospod Aleksander Gjud s svojo soprogo Terezijo. Vglednemu someščanu naše iskrene čestitke! — Obrtno gibanje. Meseca aprila je priglasilo v Ljubljani 9, odglasilo pa 9 strank svoje obrti. Priglasili so: Marija Boben, Spodnja Siska 198, prodaja mleka in sodavice. Pavel Knapič, Spodnja Šiška 42, prodaja kruha, slaŠčie, sodavice in piva v steklenicah. Julija Goli, Dunajska cesta 6, žensko krojaštvo. Humbert de Cillia, Židovska ulica 4, brusaŠki obrt ter trgovino z jeklenimi izdelki in brusi. Ivan Lapajne, Sv. Petra na-§ip 2_1, trgov§ka agentura in koaii- 105. štev. .SlOVtNSKI NAROD* dne 10. maja 1915 Stran 5. ■ jska trgovina. Karol Planinšek, : odna ulica 2, trgovina z vinom v za-rrtih steklenicali in izdelovanie pe-j'r.kovca. Anton Karbl, Poljanska ce-::a 8, prodaja kuhanih klobas, kioba-: c ter kruha. Antonija Sternad, Sp. rsška 263, prodaja živil. Marija Ja- • cr, Pogaearjev trs:, prodaja sadja in ■ denjave. Odglasili so: Josipina s/Jič, Mestni trg 11, trgovina s papir-*;m, papirnatimi izdelkl, na^robnimi - enci, trakovi in galanterijskim b!a-: am. Rudolf Jurman, Selenburgova • lica 4, trgovina z optičnimi izdelki. Josip Omersa, Dunajska cesta 6, tr-. ^vska agentura. Pogrebno in pod-j htio društvo železniških državnih : službencev, Komenskesa ulica .14, pgrebno podjetie. A.Tschinkelna zet custav Lassig, Dunajska cesta ,53, : delovanje figove kave, kavinih Mirogatov, kanditov in sadnih kort- erv na tovarniški način. Josipina /cleznikar, Marije Terezije cesta 1, rnsko krojaštvo. Katarina Hiršmaru : oodnja Siska 279, prodaja kruha, l lobas, mleka in sadja. Martin Pod-Irajnik, Radeckega cesta 1. kroja-i-'u obrt in Ivan Bricelj, Sv. Jakoba irg 1, prodaja kruha. Požar. Dne 7. t. m. ob pol 11. riutraj je nastal ogenj na Knapih ,-ri BukovŠici na Gorenjskem ter i pepelil skoro ćelo vasico. Užgali so i ienda otroci. Ražen enega so bili si kmetje zavarovani, žal, da za ; remale vsote. Zgorelo je do rnalega :ridi pohištvo, obleka itd. in tamoš- ■ iemu gostilničariu tuđi dve kravi in :;irje prašiči, nekemu posestniku pa rekaj srebrnega in papirnatoga de-?;arja. Beda je velika. Vedno se no-^ ič pokaže, kako opravičen je že to-iikrat izrečeni poziv: Varujte otrove! Skrivajte užigalice pred njimi! Št. Juri ob Južni železnici. Mno-' im znancem in prijateljem Julčeta Sevnika. učitelja v Dramljah, nazna-i'jamo, da smo dobili obvestilo potom avstr. centralnega urada za vojne vjetnike, da je vjet in bolan v Bob-owu. gubernija Voronež na Vel. ■vuskem. Ker je bil naš Julče pred \ jetništvom že ves pehlajen in c^zeb-ren, posebno na nogah, revček trpi ! edaj najbrže na posledicah. Upajmo, • ia se nam kmalu vrne Čil in zdrav. Iz Središča. Nasproti poročilu iz Ormoža v »Gr. Tagblattu«, kakor da h\ Sredisčani pokojnega dr. Spešiea i?e marali, poudariamo, da je to porobilo s trte zvito. Kakor se je v »Slov. \Tarodu« pravilno pisalo, smo vsi >rediŠčani pokojnika vedno in po-vsod najvišje spostovali. Da bi ob- • tajale med nami in njim kake politične divergence, že radi tega ni mo-f;oče. ker se dr. Špešič s politiko ni ;iikoli bavil. Mučno je, da moramo sploh take neresnične trditve zavra-čati Naiezljive boleznl na Štaier-skem. Zdravstveni urad c. kr. na-mestnije v Gradcu javija dne 8. maja, da so na pegasti vročici zboleli v Wartbergu 3 vojaki. v Murau 3 vo-iai in v begunskem taborišču pri Lipnici 3 osebe. Drobne novice s Štaierskega. Iz Celja. Neki črnovojnik se je >kušal 6. t. m. v Savinji utopiti in potem v mestnem vrtu obesiti. Predali so ga vojaŠki oblasti. — Zavoj-ie pohabljence iz mesta in po-•itičnega okraja mariborskega so nabrati zadnje tedne v Mariboru 12.SC7 kron. — Za pisarniškega predstojnika pri celiskem sodi-šču je imenovan pis. nadoficiial Kon-rad Wresnig. — Iz Celja. Poštna oficijantinja Katarina Grohmann je imenovana za poštarico v Wa1ters-dorfu. — Umrlie v Mariboru duhovni svetnik. ekspeditor v škof. pi-sarni g. Al. Haubenreich. Bil ie svoj čas več let urednik lista »Siidsteiri-sehe Post«. — Točoinpovo-d e n j vsled huće^a naliva so imeli 3. maja v ormoskem okraju. Okno j»a is težko pogodovalo. V ulici del Teatro v Trstu so snerr.aTi zimka okna. Po nesreći je eno okno zđrknilo mizarju iz rok in padlo na tla, ravno ko sta šla mirno bivši tur-ši generalni konzul Zalli Effendi in njegova h;i Helena. Zalli Pffendi je bil na glavi tezko poskodovan, tako da so ga morali prenesti v bolnico, a tuđi njegova hči je ranjena. »2e oddan«. Učinovita veselo-i^ra v 4 dejanjih, katera je vzbudila včeraj izvanreden uspeh je samo še danes na sporedu v Kino »Ideal*. Jutri Albert Bassermann - film >Zdravnikcva sodba«. Naravstvena drama v 3 dejanjih od Feliksa Salten. Zadnja predstava ob ugoćnem vremenu na vrtu. Pozabila je ga. Šare včeraj v stolnici zelen dezr.ik z rdečim robom. Pošteni najditelj nai ga blago-voli oddati v trgovini v Šelenburgo-vi ulici. Razne stvari. * Gališki deželni odbor, ki je do- sedaj posloval na Dunaiu, se vrne. kakor poroča »Pester Llovd«. dne lb. mala v Bialo nazaj. * Prepovedan izvoz. Romunija je prepovedala izvoz vegetabilične-ga olja. Izvoz mineralnegii olja pa je od slučaja do slučaja dovoljen. * Zaprli so na Ogrskem bogate-Ka veleposestnika Elemerja Nerne-thu, ker je pri dajatvah za armudo Roljufal. Izročili so ga vojaškemu so-dišču v Szatmarju. Prigoljufai je več stotisočevr kron. * Gostoljubnost nadvo]vodin]e Blanke. Nadvojvodinia Blunka je dala v torek z dvoru im avtomobilom pripeljati iz garnizijsk bolnice št, 2 tri nemške vojake, med temi slepega vojaka Hassena, ki je smel s seboj vzeti tuđi svojo, na Dunaj došlo mater, na grad NVilhelminenberg. Tam je nadvojvodinja svoje poste nena-vadno Ijubcznjivo in gostoljubno pogostila. Hčerke nadvojvodinje pa so nudile vojakom z muziciranjem umetniški užitek. Vsi veseli so se vojaki z dvornim avtomobilom vrnili \r bolnico. * Husova slavnost v Ameriki. V Clevelandu v Ameriki, kjer živi tuđi jako mnogo Slovencev. bo 4. junija velika slavnost v spomin Jana Husa. Amerikanski Cehi delajo velikanske priprave za to slavnost. Izdali so mnogo brošur, ki popisujejo moralni, narodni in socijalni pomen Jana Husa in bodo ćelo leto v različnih krajih prirejali javna predavanja o Husu in hisitski dobi. Tako naj se položi temelj za novo življenje arneriških Če-hov v zmislu Jana Husa. Na slavno-sti 4. junija bosta nastopila dva govornika. V češkem Jeziku bo govoril profesor Kralz iz NVashingtona, v an-g!cskem jeziku pa profesor Adolf Miller. * Električna vojna ladja. Na vojnih ladiah se rabi že sedaj elektrika za vsakovrstne namene. Elektrika premika strelske stolpe, goni pomož-ne stroje in z njeno silo opravljaio dvigala svoje delo. Vendar Je elektrika na vojnih Iadjah prišla doslej šcie v drugi vrsti v poltev. V Ameriki pa delajo poskuse, da bi pora-bili clektn'ko na vojnih Iadjah v veliko večji meri. Novi amerikanski nad-dreadnuot:ht »California -, ki bo sele čez dve leti izpuščen v morje, bo prva ladja, ki se ie bo moglo imenovat? -električno vojno ladio«. Seve-da se bo premog porabljal tuđi nn tei !ad?i in bo tuđi ta ladja imela turbine in kotle ter v parnih kotlih ustvar-jena sila bo po posebnih stro.iih prenesena in bo stvarjala elektriko, ki bo potem po motorii'h gronila ladio. * Um*tnost v vietniškem taboru. Nemški poročevalec Kiichler si je ogledal neki nemški vjetniški tabor, kjer se nahajajo predvsem franeoski in angleski vojaki. Med njimi je mnogo bogatih in še več visoko izobra-ženih ljudi. Poveljnistvo tabora je dovol-'-o. da si smeio sestaviti vjet-niki poseben orkester, ki sestoja iz 26 mož, po večini pravih umetnikov. Dirigent je bivši kapelnik lilles'ke opere. Instrumenti so vzeti deloma iz plena nemških Čet, deloma pa so jih kupili vietniki sami. Orkester ima vsak dnn vajo, v nedeljah pa prireia sinfončne koncerte v veliki pralnici, ki se spremeni ta dan v slavnostno dvorano, v kateri je prostora za 800 ljudi. Vstopnina znaša 25 in 10 pf ter se porabi za siromašne vjetnike. Program je vedno umetniško izbran, poleg romanskih mojstrov so zasto-pani tuđi velikani nemške godbe. — Oanliiva je historija, kako je naku-poval dirigent vjetniškega orkestra Prnest Dauchez godala. Smel je z nadzorivalnim stotnikotn v mesto — v svoji ponoseni uniformi, on, umet-nik, !:i se ni m^gel drugače praznično narraviti, kakor da si ie siiaino nasukal svoje brke ... S nonosno dvignieno glavo je korakal poleg stotnika, njegove crne oči so se bli-skale po žen?h in dekletah. »Ah, mon aouptrr.an. ca donne une idće de Uberte!« — V velikem skladišču za instrumente je stal prekrasen klavir. Z ocrni, v katerih je plamtela umetniška strast, ga je vjetnik ogle-doval. Stotnfk je razume!, po čem hre^eni umetnikovo srce. Prikimal je. V brezmejnem veselju je zagrabil vjeti Francoz v tipke, kakor burja so se dvismile melodiie, vriskaj>Če. pla-meneče — Bizet, Mnssenet, \Vagner, Beethoven — duša umetnika je bru-hala svojo božansko silo v strune krasnoga instrumenta. Ves srečen in vzradoščen je posluša! stotnik svojega vjetnika. Zunaj pred oknom pa so se nabrali Ijudje, ki so začuđeno gledali moža v ponošeni franeoski uniformi in poleg njega nemške-ga oficirja — oba zatopljena v božanske misli velikih mojstrov eodbe. — Se na povratku v tabor ie bil franeoski vjetnik popolnoma v ekstazi, nič se ni čutil roba, bil je kavalir, ki srne ponuditi svojemu spremljevalcu, da mu plača — tramvaj. — Kmalu nato so imeli v taboru svoj prvi sinfonični koncert. Bil bi skoraj tuđi zadnji. Eden izmed god-benikov |e nastavil trobento in kakor Diš viharia ie zadonela do tabo- ru izzivalna pesem Marsellaise. Oči vjetih belgijskih in franeoskih voja-kov so se začele iskriti... Stvar se je iztekla še precej dobro. Troben-utc je dohil 14 dni zapora in orkt^ter je bil za šest tednov suspendiran. — Od takrat se ni zgodilo ničesar po-dobnega. Vjetniki ščitijo svoj orke-ster kakor punčico v očesu ... Brzojavna poroiili Nadvojvoda Leopold Salvator v Bukovini. Dornavatra, 8. maja. (Kor. ur.) Ko se je odpeljal generalni artiljerijski inspektor feldcajgmaister nadvojvoda Leopold Salvator no več-dnevnem obisku v Bukovini, se mu je občinski zastop v Dornivatri po-klonil. ^upan Forfota se je spominjal v svojem nagovoru v vznešenih be-sedah velike zmage, izvojevane v Zapadni Galiciji, brezprimerne hrabrosti zavezniskih avstro-ogrskih in nemških armad ter končal z navdu-senim *živel< Njega Veličanstvu ce-sarju in nadvojvodi. Boji pri Ypre«u. Berolin, 9. maja. (Kor. urad.) Iz velikega glavnega stana porocajo o bojih za Ypres: Iz daljšega opisova-nja bojev od 2.1. aprila da 4. maja iz-haja, da so morali zavezniki deloma tmiakniti svoje prejšnje postoianke na crti severno, vzhodno in južno od Ypresa na crti Steenstraate in Lan-genmark do zapadno od Poelcapelle jugovzhodno do Wallemi)Ina in južno Pashendaelc preko Zonncbeka jugo-vzhodno Oosthoeka do Kunala, katera crta je imela širino 26 km in naj-večjo globino 9 km. Umakniti so jo morali do crte 700 m jugozapadno od Torpin - Frezenberg-Hksternesta do vzhodnega roba gozda pri Zillebesu, tako, da ima nova po^ivija zavezni-kov pred Ypresom samo 13 km širine in 5 km globine. Ta pozicija je koncentričnemn obstreljevanju nem-ske artiljerije Še bolj izpostavljena, kakor prejšnja. Francoske potvorbe. Pariz, 9. maja. (Kor. urad.) Agence liavas« priobcule uradno noto, ki pra\i: Iz političnih vzrokov, ki so tako jasni, da ni treba na nje posebno opozarjati, je obnavljal nemški generalni štab že 14 dni ofenzivne operacije na zapadnem boji-šču in doživel popolne neuspehe, njegove čete pa so utrpele krvave izgube. Uradna nota daje potem še enkrat sliko bojev pri Ypresu ter pravi, da so bile francoske izgube majhne, ncmške pa vel^re. V Voge-zih so Nemci, da bi vplivali na ne-vtralne države, naskočili vrh Hart-manns\ve:1erkopfa in ga zavzeli, čez nekaj ur pa so bili vrženi nazaj. Skupne izgube Nemcev v Belgiji, na vrhovih ob Maasi, v Voe\Tti in v Vo-gezih presegajo 35.000 mož. O potopljenern angleškera podmor-skem čolnu. London, 9. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad. Admiraliteta javlja: Uradno nemško poročilo, da je bila v boju z nemškim aeroplanom uničena neka ang]eška podmorska ladja, je neresnično. Podmorski čoln se je nepoškodovan vrnil in javil, da se je zrakoplov moral umakniti, ker ga je poškodoval topovski ogenj. Wo!ffov urad je v tem oziru izvede! z merodajne strani: Kakor je bilo objavljeno v uradnem nemškem poročilu z dne 4. maja, je imel nemški zrakoplov boj z več nemškimi podmorskimi čolni. Tekom tega boia se je brezpogojno dognalo, da je bila uničena ena izmed angleskih podmorskih ladij. Izjava angleške admi-ralitete omenja samo en podmorski Čoln, ki se Je vrnil nepoškodovan. Smatramo jo torej lahko kot sicer nepotrebno, a vendar razveseljivo potrdilo nemškega uradnega poroci-la z dne 4. maja. Trditev angleške nđmiralitcte, da je hil zrakoplov po-Škodovan. ne odgovarja resnici. Zračna laJja je ostala docela nepo-škodovana. Preostali »Enidena«. Carigrad, 10. iraja. (Kor. urnd.) Preostali junaki Kmdena,« so do- speli s Hedžaško železnico iz Medine v Maan. Prebivalstvo je prirejalo Nemcem včeraj povsod najživah-nejše ovacije. Vojnotiskovni stan na bojiščti. Dunaj, 19. maja. (Kor. uradj Iz vojnotiskovnega stana porocajo, da je napravil vojnotiskovni stan pod vodstvom poveljnika generalmajorja R. pl. Hoena daljšo ekskurzijo, da obišče zahodnogališko bojišče. »Opfaelia«. Iz Londona porocajo: Razprava pred pomorskim ^odiščem zaradi neniške bolniške ladje >Ophelia< so končane. Razglasitev sodbe se je prelo/ila na poznejši čas. Konfiskacija §vedskega parnika »Carolina«. London, 9. maja (Kor. urad.) An-gleži so ustavili švedski parnik »Ca-rolino«, ki je vozil bombaževino iz Amerike v Stoekholm, ter so ga spravili v Grimsbv. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. maja: Juri Kos, bivši de-lavec-hiralec, Šl let, Radeckega cesta 9. One 6. maja: Sestra Brigita Mekše, usmiljenka, 28 let, Radeckega cesta 9. — Anton Ferle, delavec, 45 let, Cesta na loko 19. — Josip Škrinar. kontorist-hiralcc, 40 let, Rudeckesa cc^ta 9. — Fran Dolar, črnovojnik 7. lovskega bataljona, Za-loška cesta 29, Rarnizijska bolnica. Aleksander Te/ak, rejenec, 4 mese-ce, Streliška ulica 15. — Juri Oža-nič, podcesetnik 17. pespolka, v s^ar-nizijski bolnici, Zaloška cesta 29. §p©m!n!&Jfe se ,$Hiečega križa18. Dznašnj list cbsega 6 strani. Izdaja te! j \n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskame«. I unisiranstn i!0 S WBM I Bergmanna & Ko., Dečin na Labi I je vedno bo!j priljubljeno in razSirjeno I spričo svojega priznanega učinka proti I pegam in njepa dokazane neprekos- I ljivosti za racionalno gojenje polti in I lepote. Na tiso^e rriznalnih pišem. Mnogo odlikovani. Pozor Dri nakupu. I Pazite lsrocoo na označilo »s kon- | jičkom« in na poino firmo! Po 1 K v lekarnab, drogerijah in parfurreri- jah Itd. Istotako je Bergmarmcva liliiska krema »Manera« (80 h lonček) ■ čudovita za ohranitev ne2nih dam- | sk;b rok. 954 Keteorolosično porodio. Vili*« 014 uorjem ZbVl ^redn 1 zratt! tlak 730 ni« ¥ •■»•■••! £5« |S Vettovl Nebo vanJa * mm £3 8. 2. pop. 736'4 ! 24*0 ! sr. jjzah. đel. oblač. „ ] 9. zv, ; 736 7 17 6'brezvetr. pol. oblač. 9. I 7. xj.! 736 8 13 2 si. svzh. oblačno „ 2.pop. 736 8 ! 18-0 ! si. jvzh. dež „ 9. zv. 7385 15*2 i brezvetr. oblačno 10. 7. zj. 739-2 127 | sr. svzh. megia Srednja temperatura sobote 17'6% norm. 131, nedelie 155°, norrn. 13-2°. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 166 mm. se sprejme tako]. Naslov v upravništvu »Sloven-skega Naroda«. 1196 Prešernove slike prodaja ia nošiija po pošto ncvzetlD Iv. Bonač v Ljubljani. Cesa sliki 5 kron. 372 0a!i7>3i ifnihiilln 1192 ilis piSlidlKl zmožna tuđi nekoliko knjigovodstva in ** —.__ se sprcjmeU v trgovini mešanega blaga A!. Motko v ŽužemberkiL s© iičsfa z^ f3Mc''šn! ail ?ozne]ši castop za LJu^ljar.o. Naslov pove upravniŠtvo »Sloven-skecra Naroda«. U07 ss^r JiiillSi&iilfi ^sm zajamčeno pristen in zelo dobra pijaca po 26 V« liter iz Tolst^a vrba po povzetju razpošilja od 56 1 naprej JLOjelp.Gititatti.Roroiko. Sprejemaio se sodi v napOinitev na postaji Spodn^idravo^rad. RarpoSUja se tuđi Scromralr, ssjhe češplje in novo „SBL^A" slatino. Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki bridke izgube našega Ijubljene^a soproga in očeta, gospoda učitelja izrekamo tem potom vsem na5o iskreno zahvalo. Prisrčno se zahvaljujemo za mnogoštevilno častno spremstvo preljube^i pokojnika na nje^a zadnji poti, osobito pre*. gosp. duh. svetniku A. Šinkovcu ter preč. duhovščini, blae. gospodom zdravniku dr. K. Zakrajščeku, c. kr. okr. plavarju Franc Schitniku, c. kr. okr. Sol. nadzorniku K. Simonu za. gan-ljivi nazlobni govor. preč. '■ospodoma dekanu starološkemu M. Mraku in župniku sorJkemu Fr. Finžgarju, blag. gosp. okr. sodniku O. Devu, <*astitemu uredništvu in mehanom, vsem'p. n. dekliškim uršulinskirn Solam in njih spiritualu preč. g. K. Cerinu ter katehetu preč. gosp. T. Klinarju za častno ude!e2bo pri pogrebu, g. šol. voditelju F. Kramerju in deSki Soli, vsem p. n. tovarišem učiteljem in gdč. učiteljicam, gospodom oevcem, si. gasilnemu društvu, kakor tuđi darovateljem preierih vencev. Bog plačaj! 1193 Žalujoči ostali. ŠKOFJA LOKA, dne 6. maja 1015. ^i^——^——^— —^— ------------- — Mfidm sctton /mJUOLJCmCL tPripofola; nafvsčfo tjtsro slamm&v Židovska ulica št 3 Dvorski trg t. 3a dame in ds^e^°[ "# bo'«° !;ano vrhno obleko in s potrebnim periiom. Znotrann ao'-nci mora'o in sicer tuđi kadar se preskrbovalni Strofikl ZniŽajO ali Spregledajo, v zavod sledera oblačila v dobrem stanu in zaznatnovana s seboj pnnesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih rcbcev »n dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 sraic, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik. Prošnje za pri k pouku, oz'roma za sprejem znotranjih gojencev v zavod, je do 20. Jimlja 1915. 1. ulagati pri vodstvo nstanovnega zavoda za glohoneme v Ljubljani Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nasraia in o telesni zmožoosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi raznanilf, če jih ima dotičnik. Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stro-skov na leto ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno izpričevalo. Pristavila se še, da se proSnje, ki bi đospele po 10. Jniiija 1.1. in U bi se ne vloiile predpisanim potom, to je pri vodstvu nsta-nernega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjkljivo oprem« ljene, ne bodo nvaievale. G. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 6. maja 1915. Centrala v Jrsto. Podružnice na Dmujn, v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. , 9 Uvalu« sv«u b MmMtkm. a DelniŠka glavnica K 8,000.000. MakazUa v Amerlko In akreditivi. Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno raspolagati, M 1 0 brez ozlra na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ■" 2 0