15. januar 2009
številka 72
7
8
13
30 let doma starejših
Jubilej Gimnazije Murska Sobota
Prvi Mikkrofilm festival uspešno zaključen
14
15
Nagrajena praznična okrasitev
Poročilo o opravljenem delu v prvi polovici mandata župana Antona Štihca
33
34 38
Zimska gimnastika za ženske
Oddajanje komunalnih odpadkov
Nagradna križanka
SILVESTROVANJE V MURSKI SOBOTI
Foto: Simon Koležnik, Anja Gomboc
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Pred kratkim sta minili dve leti mojega županskega mandata 2006-2010. Obljubil sem vam, da bom trdo delal, preudarno in transpa-rentno vodil občino, sprotno obveščal ter odločno zagovarjal naše lokalne interese v dialogu z državo.
Ob polovici mandata se zato spodobi, da vam v skladu z mojimi obljubami o sprotnem obveščanju, predstavim poročilo o opravljenem delu. Seveda ne gre samo za moje delo, ampak delo celotne občinske uprave ter podžupanov in mestnih svetnikov, ki se jim za odlično sodelovanje in trud zahvaljujem. Če mi dovolite, da ponazorim vodenje občine kot vožnjo ladje po včasih bolj, včasih manj razburka-nem morju, je župan prav gotovo krmar, ki pa brez svoje posadke v boju z morjem ne bo uspešen. In vsak pameten krmar nenehno nadzira, kam plovemo.
Ker sem pristaš transparentnega načina vodenja občine, je moj volilni program ves čas javno objavljen na moji spletni strani www.stihec.si. Svoje volilne obljube sem vzel zelo resno, zato nanje nisem pozabil takoj po volitvah. Nasprotno, kot prvi župan v Mestni občini Murska Sobota volivcem nudim možnost, da sami preverijo, kaj sem obljubljal v svojem volilnem programu in kaj smo do sedaj realizirali.
Za nami je polovica mandata. Iz poročila v nadaljevanju boste sami lahko najlažje ocenili, kako uspešni smo bili pri našem delu. Sam sem z opravljenim delom zadovoljen. Dobili smo novo ekonomsko šolo, novo glasbeno šolo, uvedli mestni avtobus Sobočanec, izgradili smo dostojen poslovilni objekt na pokopališču. Severna obrtno-industrijska cona ima veliko novih lastnikov, ki so, ali pa še bodo začeli z gradnjo. Doslej smo prodali 16 stavbnih parcel in s tem proračun obogatili za 5,5 milijona evrov. V tem in prihodnjem letu načrtu-jemo prodajo še sedmih stavbnih parcel. Aktivno je družabno in kulturno življenje (Soboški dnevi, Soboško poletje, družinski piknik, vaške igre, praznični december, pravljična dežela, gledališke predstave, koncerti za mlade v MIKK-u ...). Uvedli smo storitev Pomoč občanu, prek katere lahko anonimno postavljate vprašanja, posredujete pripombe, želje, kritike... Veliko vlagamo v znanje, podpiramo razvoj fakultet v domačem okolju, med vsemi občinami v Sloveniji namenjamo glede na število prebivalcev v občini največ denarja za štipendije. Ker se zavedamo, da na mladih svet stoji in da naša regija rabi čim bolj izobražen kader.
Pred nami so dokončanje podvoza na Lendavski, prenova kinodvorane, gradnja varovanih stanovanj za starejše, gradnja parkirne hiše,
2.	faza ureditve mestnega središča... Zavedamo se problema prometa v občini, zato pospešeno pripravljamo dokumentacijo za obe ob-voznici, garažne hiše, načrtujemo gradnjo nekaj krožišč, ki bodo razbremenila promet na obrobju mesta. Zaradi spremembe zakonodaje smo morali ponoviti postopke velikega projekta Fazanerija, kjer smo morali začeti praktično povsem od začetka. Informiranje občanov smo povečali, ne le s pogostejšim izdajanjem Soboških novin, temveč tudi s pogostejšimi srečanji z novinarji in rednimi radijskimi ter televizijskimi oddajami.
Pred nami je še druga polovica mandata. Kljub recesiji sem prepričan, da bomo vse omenjene velike projekte uspešno pripeljali do konca. Še naprej se bomo trudili, da se bo naša občina razvijala in da boste zadovoljni in ponosni občani mestne občine. Vsakdo od nas lahko prispeva nekaj k boljšemu počutju vseh nas in pozitivni identiteti našega mesta. Po štirih letih dela v občinski upravi še vedno trdno stojim za svojimi načeli in vodili. Spodbujam spremembe, ki so vodilo napredka, ter pomagam pri iskanju celostnih rešitev v korist vseh občanov. Najpomembneje pa je, da na prvo mesto zmeraj postavim človeka.
Podobno poročilo o opravljenem delu lahko pričakujete spet čez dve leti, ob koncu mojega mandata. Tako, kot bom tudi sam analiziral realizacijo svojega volilnega programa, boste to možnost seveda imeli tudi vi. Končna ocena uspešnosti mandata je vedno pri volivcih.
Vaš župan
Anton Štihec
Vljudno vabljeni na slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v grajski dvorani v petek, 6. februarja 2009, ob 19. uri.
3
MESTNI SVET
O občinskem programu
varnosti in proračunu 2009
Brigita Bavčar
Težišči predprazničnega, 18. zasedanja mestnega sveta sta bili 23. decembra v veliki sejni dvorani mestne občine prvo branje odloka o proračunu, ki ima za leto 2009 načrtovanih 23.481.715 evrov prihodkov, in obravnava občin-skega programa varnosti. O obeh bodo razpravljali tudi v novem letu, že sedaj pa lahko ugotavljamo, da so bile na decembrskem zasedanju raz-prave posameznih svetniških skupin in svetnikov, ki se zavedajo resnosti trenutka v gospodarsko zaostrenih pogojih, zelo kakovostne.
Po ugotovitvi prisotnosti 25 od 26 mestnih svetnikov in po po-trditvi zapisnika prejšnje seje, s pripombo mestnega svetnika Antona Camplina o tem, da ognjemet in pirotehnična buč-nost nista škodljiva le za ljudi, ampak tudi živali, skratka za vsa živa bitja, je bil v ospredju pozornosti občinski program varnosti. Zajetnemu gradivu na 95 straneh sta sledili podrobna razčlenitev novih pristojnosti ob-činske redarske službe ter analiza stanja tako prometne kot sicer-šnje varnosti občanov, o kateri se je razgovorila Ivanka Toplak. V občinski upravi je poleg pri-stojne komunalne inšpektorice zaposlenih pet mestih redarjev, od katerih štirje opravljajo delo na terenu, eden pa izključno administrativna dela. Nova za-
konodaja jim nalaga nove pri-stojnosti, in prav to je zaskrbelo tiste mestne svetnike, ki so se zvrstili pred govornico. Kot prvi je v razpravi dr. Andrej Horvat izrazil vznemirjenost nad v gra-divu navedeno represivnostjo pri posameznih postopkih, pa tudi nezadovoljstvo ob zapisanih ne-točnostih. Mag. Marjanu Gujtu se zdi, da je z varnostjo tako kot z zdravjem. Ko jo izgubiš, se ti zdi neprecenljiva. Poudaril pa je tudi, da je prednost redarstva v preventivi, in ne represiji. Ali so se »abrahami« po letih med petimi mestnimi redarji sploh sposobni spopadati z mladimi vandali v Mestnem parku in na drugih izpostavljenih lokacijah, pa je vprašal Rudolf Horvat. Prepričevanje se mu zdi ustre-znejše od uporabe strokovnih prijemov, sporen pa se mu zdi tudi nakup lisic za avtomobile iz proračunskih sredstev, saj je pre-pričan, da so na območju mestne občine odveč. Skrbi pa ga pro-metna varnost pri postajališču tovornjakov na avtocesti in ob Noršinski cesti. Anton Tonček Kos je izkoristil priložnost in povabil občane, da se vključijo v klube in poskrbijo za lastno var-nost s kondicijskimi pripravami in z borilnimi veščinami. Razprava je potekala tudi na temo širitve pristojnosti redar-jev, saj bodo imeli po novem takšne, kot jih imajo varuhi reda. Pa se direktorju policijske postaje Dragu Ribašu to ni zdelo
sporno, saj je dejal, da ne gre za policiji konkurenčno dejavnost. Obljubil je celo pomoč tukajšnje policije in zaželel mestnemu re-darstvu uspešno delo. Opravljati pa ga bodo lahko začeli šele po ponovni obravnavi občinskega programa varnosti, saj je bila po predlogu Antona Slavica ta toč-ka dnevnega reda prestavljena na eno od naslednjih zasedanj me-stnega sveta. Navkljub poprej-šnjemu pojasnilu predsedujočega mestnemu svetu župana Antona Štihca, da dobivajo redarji nove pristojnosti po vsej državi, od ob-čine do občine pa je odvisno, ali bo šlo za skupne patrulje redarjev s policijo ali pa za uvedbo tako imenovane mestne policije.
Brez razprave je bil v drugi obravnavi sprejet odlok o pred-metu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva, ki določa normative in tehnične pogoje za (povečan igralni) pro-stor otrok v vrtcih, ki ga nekateri objekti Vrtca Murska Sobota ne premorejo.
Pred obravnavo odloka o pro-računu za leto 2009 so mestni svetniki prisluhnili informaciji o začasnem financiranju, ki jo je podal vodja Oddelka za prora-čun in finance Slavko Domjan. Predstavitvi ključnih proračun-skih postavk, ki jih bomo zapisali po drugi obravnavi, so po prvem branju sledila pozitivna mnenja nadzornega odbora in pristojne-
ga odbora za proračun in finance. Oba njuna predsednika sta ob pohvalah pripravljavcem odloka o proračunu za leto 2009 izrekala bojazen in opozarjala na nevar-nost finančno prezahtevnih na-ložb. Tako je mag. Nataša Horvat predlagala pripravo prioritetne liste naložbenih vlaganj in pri-zadevanja za pridobitev sredstev iz naslova razpisov. Predsednik Odbora za gospodarstvo in kme-tijstvo mag. Marjan Gujt bi rad vizijo razvoja mestne občine, Rudolf Horvat pa višje kapitalske prihodke in nižje stroške za (pre) visok standard javnih ustanov v gospodarsko zaostrenih pogojih. Bolj realen proračun in priorite-tni red ključnih naložb je pre-dlagala Brigita Perhavec, pa tudi novo brošuro in več promocije mestne občine ter še kaj za njeno prepoznavnost.
Večjo pozornost turizmu v me-stni občini pričakuje Andrej Gerenčer, dejavnost občinske-ga centra za razvoj pa je pod drobnogled postavil dr. Andrej Horvat. V večplastni razpravi o proračunu so z različnimi pre-dlogi sodelovali tudi drugi me-stni svetniki; o tem, kaj vse se bo zares znašlo v proračunski malhi, pa ob sprejetju odloka o proračunu zajeto 2009.
Dobrodelna gesta mestnih svetnikov
V prazničnem času, nemalokrat prepolnem daril in dobrot, so se svetniki Mestne občine Murska Sobota spomnili tudi na tiste, ki živijo v stiski. Tako kot vsako leto so na decembrski seji zbrali prostovoljne prispevke za mater samohranilko, ki živi z desetletnim težko duševno prizadetim sinom. Zaradi nege, ki jo otrok potrebuje, je mati pustila službo, s skromnimi družinskimi prejemki pa se s sinom težko prebijata iz meseca v
mesec. Velikodušna gesta, ki sta se ji pridružila tudi župan in direktor občinske uprave, ter prijazen obisk, ob katerem so ji izročili zbran denar, je bila majhna iskrica v težkem vsakdanu naše občanke.
4
AKTUALNO
Pregled prisotnosti članov mestnega sveta na sejali v letu 2008
Mestni svet murskosoboške me-stne občine je imel v minulem letu zasedal osemkrat, od tega je sedem sej bilo rednih, ena pa izredna. Vseh sej so se udeležili: Jože Casar, mag. Robert Celec, Tomaž Dundek, Miran Forjanič, Marjeta
Gomboc, Terezija Gruškovnjak Bratina, mag. Marjan Gujt, mag. Nataša Horvat, Nikolaj Miran Lanščak, Marko Martinuzzi, Brigita Perhavec, Darko Rudaš, Anton Slavic, mag. Aleksandra Šiftar in Dezider Sooš.
Ene seje se niso udeležili: Andrej Gerenčer, Geza Kišfalvi, Anton Tonček Kos, Elizabeta Rožman, Andrej Šajnovič in Davor Škorjanec.
Dveh sej se niso udeležili: Anton Camplin, dr. Andrej Horvat,
Bojan Korošec in Daniela Žitek. Štirih sej se v letu 2008 ni udeležil svetnik Rudolf Horvat. Povprečno je udeležba na sejah znašala 91,35 %, oziroma največ na eni seji 96,15 % in najmanj 84,61 %.
Poziv državi,
da pomaga Muri
Peter Peterka, Karlo Vratarič
Na Mestni občini Murska Sobota je 24. decembra minulo leto na povabilo župana Antona Štihca in v dogovoru s predsednikom uprave družbe Mura Francem Hubrom potekal posvet o stanju in načrtih Mure.
Posveta v širši sestavi so se udeležili štirje pomurski poslanci, pet županov oziroma predstavnik pomurskih občin, predstavniki Pomurske gospodarske zbornice, Pomurskega tehnološkega parka, RRA Mura in svetniki Mestne občine Murska Sobota.
Predsednik uprave družbe Mura, d. d., Franc Huber je najprej predstavil razvojni program sku-pine Mura 2008-2013. Sledila je razprava, o kateri je župan Anton Štihec povedal: »Prvič sem slišal tako obširno in podrobno razla-go o stanju in načrtih v družbi Mura. V sami razpravi je bilo precej vprašanj, pobud in idej o tem, kako bi se dalo pomagati družbi Mura, ki je v preteklosti in še vedno pomaga celotni re-giji, ne samo da zaposluje skoraj 23 odstotkov vseh zaposlenih v Pomurju, ampak tudi drugače.« Po razpravi so bili sprejeti nasle-dnji zaključki:
Pomurski prostor je prek pred-stavnikov različnih subjektov iz politike in gospodarstva, ki so bili prisotni na posvetu, enoten, da se ne sme dopustiti črnega scenarija odpuščanja zaposlenih v sklopu prestrukturiranja druž-be Mura, d. d.
Vlado in pristojne v najvišjih državnih organih pozivamo, da aktivneje vstopi v lastniško struk-
turo družbe Mura, d. d. Pomurski poslanci (predvsem ti-sti, ki lahko lažje odpirajo vladna vrata) morajo izkoristiti prav vsa-ko priložnost, da se s stanjem in načrti družbe Mura seznani širša politična in laična javnost. Državne organe opozarjamo in jih spominjamo na dejstvo, da je družba Mura, d. d., v državno blagajno v zadnjih desetih letih vplačala 155 milijonov evrov, v zadnjih letih pa od le-te dobila 10 milijonov evrov državne po-moči za prestrukturiranje. Prav tako opozarjamo vlado in druge državne organe, da je v družbi Mura, d. d., zaposlenih čez 22 odstotkov vseh aktivno zapo-slenih v Pomurju, kar pomeni, da je z družbo Mura povezanih zelo veliko število pomurskih gospodinjstev.
Lokalne skupnosti, na obmo-čju katerih družba Mura, d. d., posluje, pozivamo, da po svojih močeh pomagajo pri zniževanju stroškov družbe Mura, d. d.
Od Vlade RS oz. državnih or-ganov zahtevamo, da najdejo možnost, da se v razpisih posa-meznih ministrstev oz. njihovih služb ne upošteva omejitev so-delovanja na razpisih za družbe, ki so že dobile državno pomoč za prestrukturiranje (za razvojne projekte teh družb).
Po besedah župana bi jih lahko strnili v enotno ugotovitev, da za Pomurje družba Mura ne pomeni zgolj gospodarske družbe s svo-jo lastnino, temveč da so družba
Mura ljudje s svojimi družinski-mi člani in da predvsem za njimi stoji celotno Pomurje.
»Z razgovorom sem zadovoljen, dani so konstruktivni predlogi in lahko bi rekel, da smo se po-enotili za skupen nastop v vseh teh potrebnih ukrepih v kriznih razmerah,« je povedal Huber, ki se ni mogel izogniti vprašanju o odpuščanju zaposlenih. »Vodstvo Mure ima nalogo, da izboljša po-slovanje družbe, vodstvo Mure je tudi ugotovilo, da prestrukturi-ranje družbe zamuja več kot 10 let,« je gledano z ekonomskega vidika povedal Huber in kot primer navedel Alpino, ki šteje danes 2000 ljudi, od tega jih v Sloveniji dela le 600, od tega 200 v trgovini, ter velik sistem v Makedoniji, ki je štel več kot 8000 ljudi, danes ima le 1800 zaposlenih ter posluje pozitivno. Družba Mura trenutno zaposluje še 3600 ljudi, letos so število za-poslenih zmanjšali za 350 ljudi, ki so bili odpuščeni v skladu s pogoji upokojitve, pogoji odpo-vedi, nekaj je bilo tudi izrednih odpustov. Kot pravi Huber, so pri pregledu preteklih desetih let ugotovili, da se je število zapo-slenih vsako leto zmanjševalo za okoli 300 ljudi, v letu 2009 pa se bo ta številka podvojila na 600. »Vodstvo Mure ima pripravljen načrt izvedbe, nadzorni svet pa bo dokončno odločitev sprejel ob sprejemu načrta,« je zaključil Huber.
5
AKTUALNO
V spomin
Karčiju Sukiču (1939-2009)
Janez Kučan in Geza Bačič
Pred dnevi smo se poslovili od novinarja in politologa, predse-dnika občinske skupščine nek-danje Občine Murska Sobota in pomočnika glavnega direktorja tovarne Mura, sodelavca in do-brega prijatelja Karčija Sukiča. Zaradi zahrbtne bolezni je v hladnem zimskem večeru pre-nehalo biti njegovo preutrujeno srce. Poslovil se je v pomurski bolnici, za katere razvoj, obstoj, njeno dograditev in ohranitev je pred 30 leti skupaj z nami tudi sam veliko prispeval v gradbe-nem odboru, na številnih prepri-čevanjih in pogovorih z občani, mnogih propagandnih in drugih akcijah, ki so jih nato z veliko večino pomurski ljudje potrdili
na referendumih in se tako s sa-moprispevki odločili, da bomo svojo regijsko bolnico v obmejni pokrajini ob Muri ohranili. Se danes nam nekaterim prihaja v spomin njegova misel, zapisana v posebni številki občinskega glasi-la: »Zdravje ni vse, a brez zdravja je vse nič!«.
Karel Sukič se je rodil 2. septem-bra 1939 v Nemčiji. Otroštvo je preživel v Domajincih in na Cankovi, kjer je na lastni koži občutil revščino. Že na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti je postal mladinski funkcionar in udeleženec mladinskih delovnih brigad. Najprej se je zaposlil kot novinar pri Pomurskem vestniku, kmalu zatem pa je bil izvoljen za sekretarja Okrajnega komiteja Zveze mladine Murska Sobota. Po odsluženju vojaščine je študi-ral na FSPN v Ljubljani in se kot politolog vrnil na Zavod za časo-pisno in radijsko dejavnost, kjer je bil direktor in glavni urednik. Kmalu so ga kadrovske potrebe v občini in njegove politične spo-sobnosti preusmerile v politiko. Postal je sekretar občinskega ko-miteja Murska Sobota, nato do-bro leto zaposlen na Centralnem komiteju ZKS v Ljubljani. Po
vrnitvi domov je bil izvoljen za predsednika takratne skupščine Občine Murska Sobota, kar je ostal še naslednji mandat.
V obdobju svojega političnega delovanja je pustil pomemben pečat kot sposoben politik, ten-kočuten sogovornik, kritičen analitik in borec za izboljšanje ekonomskega in socialnega polo-žaja naših ljudi v občini in širše. Izjemen je njegov prispevek k hitrejšemu in skladnejšemu ra-zvoju občine in pomurske regi-je, številna prizadevanja za nova delovna mesta, akcije za samo-prispevke pri izgradnji šolskih in zdravstvenih objektov vključno s pomursko bolnico ter skrb za za-ščito naših delavcev na začasnem delu v tujini. V ta sklop spada tudi odlično sodelovanje z obči-no in županom občine Ingolstadt v Nemčiji, ker je bilo zaposlenih veliko naših rojakov-zdomcev v avtomobilski tovarni AUDI. Brez njegove osebne zavzetosti in prizadevanj z vodstvom ob-čine Ingolstadt se ne bi razvili pristni partnerski odnosi z našo občino, pa tudi življenjski in de-lovni pogoji naših delavcev se ne bi izboljšali. Pomemben je tudi njegov prispevek pri sodelova-
nju s pobrateno občino Paračin v Srbiji. Za svoje uspešno poli-tično delovanje je dobil številna odlikovanja in priznanja. Pisatelj Ivo Andrič je zapisal: »Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« Za Karčija Sukiča smisel in vrednote člo-vekovega življenja niso bile le v tem, da poskrbiš le za sebe, raz-dajal se je za druge, za skupnost. Morda se to v današnjih časih ne sliši čisto običajno - Karči se je vedno dobro počutil med ljudmi in razumel njihove težave.
Ta občutek in pristen odnos z ljudmi sta mu po odhodu iz po-litike prišla prav, ko je odšel v tovarno perila in oblačil Mura. Vse do upokojitve leta 2000 je bil pomočnik glavnega direktorja Mure.
Bil je pokončen in načelen mož. Za svoje ideale in prepričanje se je trudil poiskati primerne argu-mente, včasih tudi ostre besede. Polnega idej in načrtov ga je zau-stavila neozdravljiva bolezen. Karčijevi prijatelji smo pono-sni, da smo z njim delili skupne ideale, upanja in skrbi, da smo bili njegovi sodobniki in tovari-ši. Naj počiva v miru v domači prekmurski zemlji.
Zlati jubilej
Ludvika Jošarja in Gustava Skaliča
Geza Grabar
Na dan reformacije daljnega leta 1938 so bili v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti ordini-rali prve povojne evangeličanske pridigarje na Slovenskem.
To so bili: Ludvik Novak iz Černelavcev, Ladislav Dajč iz Bodoncev, Ludvik Jošar iz Gornjih Petrovcev in Gustav Skalič iz Lendave. Od naštetih še živita Jošar in Skalič, in v njuno čast so ob zlatem jubileju v isti cerkvi v Murski Soboti pripravili slovesno bogoslužje.
Zbrane vernike in vernice sta na-govorila tudi jubilanta, ki kljub zasluženemu pokoju priložno-stno še opravljata duhovniški poklic. Jošar je bil dolgoletni duhovnik v Bodoncih, Skalič pa v Lendavi, Domanjševcih in na koncu še Moravskih Toplicah.
6
AKTUALNO
Jubilej
Doma starejših Rakičan
Geza Grabar
V novembru je minilo 30 let, odkar se je Dom starejših Rakičan iz tam-kajšnjega gradu preselil na zdajšnjo, novo lokacijo. Ob tej priložnosti so v domu pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so se spomnili prehojene poti, ki se je z ustanovi-tvijo javnega zavoda sicer začela že leta 1951. Ob jubileju je izšlo tudi domsko glasilo Zrelo klasje.
S šopkom so se spomnili tudi nek-danje glavne medicinske sestre Ljudmile Hakl, ki je danes stano-valka prav tega doma.
Danes sta v domu dva oddelka — stanovanjski in bolniški, vključe-nih je 293 stanovalcev, v njihovi enoti Elizabeta v Svetem Juriju na
Goričkem, ki so jo odprli lani, pa prebiva 35 stanovalcev. Zanje skrbi 160 zaposlenih.
Cena dnevne oskrbe v Rakičanu se giblje od 13,90 do 23,05 evra, kar na mesec znese od 423,95 do 703,03 evra. To je v povprečju tudi do 5 evrov manj kot v sorodnih do-movih, ki so jih odprli v zadnjem času.
V zadnjih 20 letih se je zelo spreme-nila sestava stanovalcev, saj je vedno več dementnih starostnikov, za po-trebe katerih je v domu zaposlena tudi strokovno usposobljena učite-ljica. Ker je skoraj polovica stano-valcev na bolniškem oddelku negi-bljivih in jih je več kot 80 odstotkov
inkontinentnih, je zaposleno osebje še dodatno obremenjeno.
V bližnji prihodnosti naj bi v Murski Soboti mestna občina, ne-premičninski sklad in ministrstvo za
delo zgradili enoto s 60 posteljami, v okviru katere naj bi deloval tudi dnevni center za starejše, v nepo-sredni bližini pa naj bi zgradili tudi oskrbovana stanovanja za starejše.
Praznični december varovancev doma
V Domu starejših v Rakičanu so v počastitev božično-novoletnih praznikov tudi tokrat pripravili niz aktivnosti, skupaj kar dvanajst različnih.
Že v petek, 28. novembra, so pri-pravili adventni sejem z izdelova-njem adventnih venčkov in bo-žičnih aranžmajev, na njem pa so sodelovali tudi cvetličar, medičar, vinar in sadjar. Svoje so dodale še
članice Turističnega društva Martin iz Martjancev in župnišča Markovci na Goričkem.
Varovance doma je v začetku decem-bra obiskal Miklavž, skupaj s člani-cami razvojne zadruge Pomelaj so pripravili ročnodelsko delavnico z izdelovanjem novoletnih okraskov, zatem so okraševali novoletno jelko, za stanovalce na varovanem oddel-ku so pripravili jelkovanje, skupno
srečanje stanovalcev in prostovoljcev srednje zdravstvene šole pa so poi-menovali Druženje z ljubeznijo. Pred božičem so bile na sporedu ljubiteljska delavnica stanovalcev »Indašnja domača kuhinja« s pripra-vo božično-novoletnih sladic, kato-liška božična spoved in evangeličan-ska božja služba, tik pred božičem pa polnočnica in božična maša.
Tik pred starim letom je bila ob
božično-novoletnem pecivu za vse varovance na sporedu še čajanka ob glasbi, na starega leta dan pa zahval-na sveta maša.
Ves december so v prostorih delovne terapije potekale prostočasne aktiv-nosti, ki so bile namenjene izdelova-nju novoletnih okraskov, izdelovanju voščilnic in raznih spominčkov, ki so bili na voljo tudi obiskovalcem.
Zlata poroka
zakoncev Bencak
Konec lanskega leta sta zlato poro-ko praznovala tudi Matilda in Geza Bencak iz Bakovcev. Kot pravijo pisni dokumenti, sta se poročila v Murski Soboti novembra leta 1958; na tamkajšnjem matičnem uradu pa sta praznovala tudi zlato poroko, cerkveni obred zlate poroke pa je bil v domači bakovski cerkvi.
V zakonu so se jima rodili trije otro-ci: hčerka Nada ter sinova Stefan in Milan; ponosna pa sta tudi na svoje štiri vnuke Gorana, Kristjana, Blaža in Alena. Jesen življenja preživljata na domači kmetiji skupaj z najsta-
rejšim sinom Stefanom.
Matilda, dekliško Norčič, se je ro-dila leta 1938 v šestčlanski zdomski družini v Franciji, odkoder se je leta 1945 vrnila v rodni kraj staršev, v Bakovce. Geza pa je bil rojen leta 1935 v Bakovcih v sedemčlanski družini. Bil je izučen zidar, pozneje pa se je specializiral za keramičar-ja. 40 let je bil aktiven godbenik v domači godbi na pihala. Oba že več kot 40 let pojeta v domačem cerkvenem pevskem zboru župnije Bakovci.
7
AKTUALNO
Študij
s perspektivo
Aleksandra Grah
Z letošnjim študijskim letom je tudi v Murski Soboti zaživel višješolski program strojništva. V Pomurju pri-manjkujejo kadri naravoslovnih in tehniških usmeritev, in to potrebo po zapolnitvi kritičnih mest so začutili tudi na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti, kjer so se določeni predavatelji povezali z višjo strokovno šolo v Novem mestu z namenom, da bi prenesli program višješolskega iz-obraževanja strojništva tudi v Mursko Soboto.
Njihovo sodelovanje je kaj hitro obrodilo sadove, saj se je z leto-šnjim študijskim letom v pro-gram vpisalo prvih 20 študentov strojništva, ki se izobražujejo po programu za pridobitev strokov-ne izobrazbe na področju strojni-štva. Cilj tega programa je izobra-ziti inženirje strojništva z dovolj širokim strokovno-teoretičnim in praktično-aplikativnim zna-njem strojništva. Študij v Murski Soboti je še posebej prilagojen študentom, saj poteka v obliki študija na daljavo, poleg tega je kreditno ovrednoten in modula-ren z možnostjo izbire določenih predmetnih področij.
Strojniki in informatiki
Novi študentje strojništva so se letos pridružili študentom informatike, ki se prav tako iz-obražujejo na SPTŠ prek Višje strokovne šole Velenje. Ravnatelj Ludvik Sukič vidi v obeh progra-mih višješolskega izobraževanja velik potencial: »Poleg študija informatike, ki se izvaja že nekaj let, smo si želeli pridobiti tudi študij s področij, za katera poteka izobraževanje že po srednješol-skih programih (elektrotehnika, strojništvo, računalništvo).
Že nekaj let smo se trudili, da bi pridobili program na področju strojništva. Potrebovali smo do-
brega projektnega partnerja, to-rej nekakšen šolski center, ki ima ta program že verificiran, že pred leti smo načelen dogovor dosegli z velenjskim šolskim centrom, vendar pa žal skoraj tri leta ni-smo uspeli pridobiti dovolj zain-teresiranih študentov. Mislim, da so vsi študiji s področja tehnike in naravoslovja perspektivni, in to ne le v Pomurju, ampak tudi v Sloveniji in Evropi nasploh. Čutijo se velike potrebe po teh profilih. Konkretno v Pomurju imamo zelo velike potrebe po kadrih s področja strojništva, gradbeništva in lesarstva.«
Pomembna je dobra organizacija
Za dobro sodelovanje in sam or-ganizacijski vidik programa stroj-ništva skrbi koordinator Janez Obal. Kot nam je zaupal, je bil letos pravi trenutek za novo vzpo-stavitev višješolskega programa s področja naravoslovja: »Povezali smo se z Višjo strokovno šolo Novo mesto, in sicer zato, ker vemo, daje šola med dolenjskimi podjetji zelo dobro sprejeta, pod-jetja so z diplomanti zadovoljna. Predvidevamo, da bo prav tako z našimi diplomanti zadovoljno pomursko gospodarstvo. Večina študentov je v delovnem razmer-ju, štirje pa so naši lanskoletni maturanti. Moram povedati, da je sama organizacija zelo dobra, potrudili smo se, da imajo štu-dentje vse informacije za celo-tno študijsko leto. Pouk poteka v dvojčkih, kar pomeni, da dva predmeta intenzivno poslušajo, nato sledita dva izpitna roka, nato se spet izmenjata druga dva predmeta. Trudimo se, da bi študentom omogočili čim boljše pogoje za delo. Seveda pa glede na to, da je študij izredni, ne gre brez šolnine, ki je dokaj ugodna, saj znaša 1.400 evrov na letnik, ki jo lahko študentje poravnajo v petih obrokih. Pomembnost te
pridobitve vidimo tudi v kakovostnejšem srednješolskem izobraževanju, kajti s tem se vzpostavlja vertikala izobraževanja.«
Večina študentov se je za ta študij odločila, ker so že zdaj zaposleni v podjetjih, kjer tak kader po-
trebujejo. Na program strojni-štva se lahko vpišejo maturanti katere koli tehnične ali srednje šole, torej tudi tisti s končano gimnazijsko maturo.
8
AKTUALNO
Jubilej
Gimnazije Murska Sobota
Aleksandra Grah
Leto 2009 bo za Gimnazijo Murska Sobota izjemnega po-mena, saj se bodo v tem letu zvrstile številne prireditve, ki bodo obeležile jubilejni dogo-dek, in sicer 90-letnico obstoja. Devetdeset let obstoja gimnazije je gotovo v pomurskem prosto-ru pustilo velik pečat, saj se je v teh letih zamenjalo kar nekaj generacij, iz katerih so izstopili mnogi današnji znanstveniki in strokovnjaki na različnih podro-čjih. Gimnazija Murska Sobota je bila zgrajena leta 1919, ko se je v prvem šolskem letu nanjo vpisalo 33 dijakov, ki so prvi izpit naredili komaj leta 1929, saj je takrat bil šolski sistem dru-gačen, in sicer je izobraževanje na gimnaziji trajalo kar osem let. Štiriletna je postala šele leta 1959, kasneje se je v šolskem letu 1980/90 združila s Centrom po-
klicnih šol v Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve, vendar sta se šoli ločili v šolskem letu 1991/1992. Gimnazijo se-daj že več let uspešno vodi rav-nateljica Regina Cipot. Jubilejno leto 2009 bodo proslavili s šte-vilnimi prireditvami in dogodki, prav tako je v prodaji nova po-štna znamka, na kateri se pojavi motiv začetka pouka leta 1919. Priložnostna poštna znamka je izdelek dijakov in zaposlenih. Aktivnosti v jubilejnem letu so skrbno načrtovane, in tako bo že januarja potekala krvodajal-ska akcija, februarja bo potekalo srečanje z najstarejšimi še živeči-mi dijaki. Spomladi bodo izbirali bralno znamenje, mesec april bo namenjen urejanju zelenice pred šolo, ki jo bodo poimenovali Stezica do znanja. Gimnazija se ponaša tudi z odličnimi igralci
odbojke, ki bodo svoje znanje pokazali na mednarodnem od-bojkarskem turnirju. Maja bo potekal že tradicionalni Festival mladih Pomurja, junija se bodo po mnogih letih srečale vse ge-neracije šole, kjer bodo nekda-nji dijaki obujali srednješolske spomine. Za mesec oktober je v pripravi okrogla miza s po-murskimi akademiki in srečanje
s pisatelji in pesniki, ki so na različne načine povezani z gim-nazijo. V jesenskih mesecih se bo zvrstil tudi jesenski simpozij o zgodovini šole in Prekmurja. Za gimnazijo bo leto 2009 ne-dvomno pestro in zanimivo, že zdaj pa imajo polne roke dela z zbiranjem in urejanjem vsega gradiva, ki ga želijo predstaviti javnosti.
Avto Rajh d.o.o.
9
AKTUALNO
Božična pesem
po bolniških sobah
Geza Grabar
Člani moškega pevskega zbora Kulturnega društva Bratonci so sku-paj z dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota tudi letos na božični dan bolnikom murskosoboške bol-nišnice že desetič zapored pripravili nenavadno presenečenje. Da bi jim olajšali tegobe, ki jih prinaša bolni-šnično bivanje, in pričarali delček božiča, so bolnike obiskali.
Na hodnikih vseh oddelkov ozi-
roma pred bolniškimi sobami so namreč pevci tudi letos prepevali božične pesmi; dijaki v primernih božičkovih opravah pa so se podali po bolniških sobah in bolnike skro-mno obdarili.
V projekt božične prireditve, ki ga vsako leto pripravi in vodi Gena Virag iz Bratoncev, so se vključili tudi člani bratonskega turistične-ga društva. Gotovo je odveč po-
noviti, da je vsakoletno srečanje z bolniki na ta dan nadvse prijetno in ganljivo. Pevski nastop je poseb-no doživetje tudi za vse pevce, ki božične pesmi za srečo, zdravje in veselje bolnikov prepevajo s srcem in dušo. Ne kaže namreč prezreti dejstva, da božič bolniki daleč od svojih najbližjih in domačih ognjišč podoživljajo drugače.
Petje ob bolniških posteljah je bilo
za pevce, bolnike in zaposlene v posameznih oddelkih prijetno in nepozabno doživetje. Sveta moč, Poslušajte vsi ljudje in Ljubljena slovenska hiša so bile le nekatere čudovito odpete pesmi, ki so jim prisluhnili tudi zaposleni.
S tem dejanjem so vsi obiskoval-ci v bolnišnico pričarali delček domačnosti.
Bolnišnica Murska Sobota:
Po arbitraži lažje dihajo
Potem ko so se nekaj let cene med primerljivimi bolnišnicami razlikovale tudi do 14 odstotkov - najnižje cene so veljale prav za murskosoboško bolni-šnico, je vodstvo le-te na arbitraži tik pred koncem leta s pristojnimi institu-cijami doseglo zadovoljiv dogovor.
Bolnišnica v Murski Soboti naj bi v treh letih na račun realnejšega vre-dnotenja prejela dva milijona evrov, v tem času pa naj bi tudi izenačili cene zdravstvenih storitev za vse bolnišnice. To za bolnišnico, ki ima od leta 1993 za 3,6 milijona evrov nepokrite izgube, pomeni občutno zmanjšanje tekoče izgube in dobre
možnosti za pozitivno poslovanje v letu 2009.
»Z doseženim dogovorom smo za-dovoljni, čeprav bomo sredstva, ki bi jim morali dobiti že za letošnje leto, dobili v treh letih, zato bomo tokratni predlog Pogodbe o izvaja-nju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2008 z ZZZS tudi podpisali. Prepričan sem, da sta kontinuirano dogovarjanje in doseganje kompromisov z vsemi pristojnimi institucijami edina prava pot, kar se je izkazalo tudi na arbitraži. Finančna sredstva, ki jih dobimo, za nas namreč pome-nijo približevanje k pozitivnemu poslovanju,« je povedal direktor bolnišnice Ernest Börc.
Dodal je še, da je uspeh včerajšnje arbitraže rezultat dolgoletnega tru-da vseh zaposlenih, ki so z uspešnim
in strokovnim delom dokazali, da je bila bolnišnica vsa ta leta po kri-vici podcenjena. Zato so še posebej zadovoljni, da naj bi v treh letih končno izenačili financiranje ho-spitalne dejavnosti za enake zdra-vstvene storitve na Slovenskem. Zaradi velike podcenjenosti in s ciljem izboljšanja finančnega po-ložaja je vodstvo murskosoboške bolnišnice že vrsto let kontinuirano izvajalo aktivnosti na vseh podro-čjih in z vsemi pristojnimi institu-cijami — Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije in Združenjem zdravstvenih zavodov. Tako so že v letu 2007 na arbitraži uspeli doseči dvig uteži z 1,06 na 1,15, a so s tem dobili le enako količino sredstev, saj jim je ZZZS znižal ceno.
10
, www.penelopa.net
AKTUALNO
Lani
941 novorojencev
Geza Grabar
Splošen trend povečanega šte-vila rojstev v Sloveniji se odraža tudi v novi porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota v Rakičanu.
Tam je namreč lani bilo skupaj rojenih 941 otrok, kar pomeni, da magična meja tisoč rojstev ni bila presežena že več kot dese-tletje. Od že omenjenega števila se je rodilo 449 dečkov in 492 deklic. Po več kot desetletju upa-
da števila rojstev se je trend lani ustavil in se v primerjavi z letom 2007 za 85 rojstev obrnil v pozi-tivno smer, v primerjavi z letom 2006 pa so lani našteli kar 143 rojstev več.
V osmih primeri so se lani rodili dvojčki.
Laična skupina
Pomoč pri dojenju
V skupini za pomoč pri dojenju v Pomurju, ki deluje od 1. decembra 1999, je sedem članic, ki so vsak dan med 18. in 21. uro na voljo mami-cam za svetovanje oziroma jim po-magajo, ko te pridejo z otrokom iz porodnišnice.
Kot je dejala Silva Gutman iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, sta z ak-cijo spodbujanja in ponovne oživitve dojenja začela Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF, v njune aktivnosti pa se je hitro vključila tudi Slovenija. Tako so tudi v mur-skosoboški porodnišnici začeli bolj aktivno spodbujati dojenje. Eden od pogojev za pridobitev naziva no-vorojencem prijazna porodnišnica je bila prav ustanovitev laične skupine mater, ki iz svojih bogatih izkušenj svetujejo doječim materam, ko so te v težavah.
Vse članice imajo z dojenjem bo-gate izkušnje, ker so svoje otroke dojile eno ali več let.
Članice laične skupine so: Tončka Vogrinčič iz Rakičana, Janja Orgolič iz Gornje Radgone, Darinka Maučec Hohšteter iz Lipe, Simona Vogrinčič s Tišine, Monika Horvat in Ingrid Pojbič iz Murske Sobote, Mojca Hanžekovič iz Bodoncev in Andreja Gregorinčič iz Tropovcev,
ki je prenehala z sodelovanjem v skupini. Njeno delo bo nadaljevala Mirjam Škafar iz Ižakovcev.
Vloga članic je neprecenljiva tudi pri t. i. materinski šoli. V okviru šole je na vsako predavanje o doje-nju vabljena tudi predstavnica laič-ne skupine, ki na kratko opiše svoje izkušnje z dojenjem in obenem od-govarja na različna vprašanja. »Vodstvo bolnišnice vzpodbuja delovanje te skupine in ceni pro-stovoljno delo njenih članic ter pri-spevek k vzpodbujanju dojenja, ki sledi motu prijazne porodnišnice. Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege vsako leto v me-secu decembru (v času Miklavža) organizira srečanje in sprejem članic skupine in njihovih svojcev. Ob tej priložnosti ob pogovoru in druženju obdari otroke, izmenja izkušnje ter pripravi načrt dela za naprej,« je še dejala Gutmanova.
www.hotel-diana.si

NEDELJA 25.JANUAR 2009 OB 20:00 KINO PARK MURSKA SOBOTA
11
AKTUALNO
Pestro
koncertno dogajanje v MIKK-u
Tadej Kirinčič
V	Mladinskem informativnem in kulturnem klubu so pred - in popraznično dogajanje v Murski Soboti obogatili z dvema izje-mnima koncertoma.
V	četrtek, 25. decembra, so v murskosoboškem gradu gostili
znano slovensko zasedbo Gušti & Polona, ki so, tako kot pred natanko dvema letoma, tudi to-krat napolnili MIKK-ov priredi-tveni prostor. Glasbena zasedba, ki jo sestavljajo vodilna člana, nekdanji kitarist rock skupine
Big Foot Mama, Miha Guštin in vokalistka Polona Kasal, ter sku-pina Dolce Vita, se je po daljšem zatišju in pripravljanju glasbene-ga materiala za novo zgoščenko, ki naj bi izšla letos spomladi, tako zopet vrnila na glasbene odre. Na tokratnem božičnem koncertu v MIKK-u so že predstavili nekaj novih skladb, ki jih je publika sprejela z navdušenjem. Zbrane ljubitelje kakovostnega urbanega popa pa so do konca razvneli s starejšimi in dobro poznanimi hiti, kot so »Mine leto«, »D dan« in »Vedno zame«.
Na drugem odmevnejšem glas-benem dogodku, ki je ravno tako dodobra napolnil MIKK-ov pri-reditveni prostor, so v MIKK-u
gostili britanski urban jungle dvojec, imenovan Invasian Krew Killah. Sestavljata ga DJ Vader in Spex MC, bivši front-man uveljavljene zasedbe Asian Dub Foundation, ki v tej zased-bi nastopata že od leta 2005-Izjemno energičen in več kot dve uri trajajoči nastop je z jun-gle in drurnnbass ritmi publiko pripeljal do ekstaze in tako več kot odlično odprl novo koncer-tno leto v MIKK-u. Publiko je z rimami v domačem prekmur-skem in prleškem narečju ter z glasbeno spremljavo DJ Shortyja za njun nastop na primerno tem-peraturo ogrel hip-hop tandem Dula in Puri.
Tinkara Kovač
učencem Osnovne šole IV podarila srečo
V murskosoboški kinodvorani je decembra potekala dobrodelna prireditev Podarimo srečo, ki jo je v sodelovanju z Artmusic orga-nizirala Osnovna šola IV Murska Sobota. S sedaj že tradicionalno prireditvijo, na kateri 'so glavne zvezde kar učenci osnovne šole s prilagojenim programom sami, poskušajo zbrati denarna sred-stva za nakup prepotrebnih uč-nih pripomočkov in potrebščin, ki jih šola potrebuje. Ker se že
nekaj let borijo s hudo prostor-sko stisko v jedilnici šole, so le-tos sredstva, zbrana s srečelovom in prostovoljnimi prispevki, na prireditvi namenili za širitev je-dilnice. Skoraj polno kinodvo-rano je poleg pestrega plesnega in glasbenega programa, ki so ga pod mentorstvom učiteljev in vzgojiteljev prisotnim pripravili učenci, s svojim nastopom nav-dušila posebna gostja prireditve, Tinkara Kovač. Ta je skupaj z Romanom Sarjašem na klaviatu-rah zapela in zaigrala nekaj svojih uspešnic, v več kot pol ure traja-jočem nastopu pa sta se jima na odru pridružila še Goran Sarjaš z violončelom ter mlada violinist-ka Sinja Miloševič. Zbrane je na-govorila ter se jim obenem tudi zahvalila ravnateljica Osnovne šole IV, Silva Benkovič Pintarič, ki je ravno tiste dni praznovala rojstni dan. Ob njenem prazniku so ji učenci podarili šopek rož, s čimer so jo tudi vidno ganili.
12
AKTUALNO
Prvi Mikkrofilm festival uspešno zaključen
Tadej Kirinčič
MIKK Murska Sobota je med 18. in 20. decembrom v murskosoboškem gradu priredil prvi festival kratkega filma v Pomurju, imenovan Mikkrofilm festi-val. Ta se lahko že prvo leto svojega obstoja pohvali z visoko mednarodno udeležbo, kakovostnim in pestrim filmskim in glasbenim programom ter zavidljivim obiskom.
Cilj festivala Mikkrofilm je, po besedah prirediteljev, predsta-vitev filmske kulture, z velikim številom gostujočih avtorjev pa ta za lokalno okolje pomeni tudi iz-menjavo izkušenj in dobrih praks na področju filma, tako za doma-če kot tudi za tuje avtorje. Ciljna skupina festivala so bili predvsem srednješolci, ki so bili med publi-ko dobro zastopani, seveda pa ni manjkalo tudi starejših obisko-valcev. Za pregled mednarodnega filmskega dogajanja so poskrbele retrospektive festivala FF600 in Bezalel Akademije, predstavitev pa sta pripravili tudi organizator-ki sarajevske art kino fundacije Kriterion, ki deluje kot del mreže amsterdamskega Kriteriona. Žirija, ki so jo sestavljali režiser Boštjan Vrhovec, programski di-
rektor Grossmannovega festivala filma in vina Tomaž Horvat in pro-gramska vodja gledališke dvorane v murskosoboškem gradu, Duša Škof, je zaradi močne konkuren-ce imela precej težko delo, kljub temu pa so poskrbeli za strokovni izbor zmagovalca. Glavno nagrado v tekmovalni sekciji NAJBOLJŠI EXPERIMENTALNI FILM so podelili Johnu Davisu za film WHAT FOR WHAT, posebno omembo žirije v tej tekmovalni sekciji pa si je prislužil Conny Blom s filmom ONE MINUTE OF STOLEN BLACK. Glavno nagrado v tekmovalni sekci-ji NAJBOLJŠI IGRANI FILM je prejel Mihajlo Jevtič za film SNARE DRUM, posebno omem-bo žirije pa si je prislužila Irena Škorič za film RASTANAK. Za najboljši dokumentarni film je bil nagrajen film MARKO avtorice Nine Vareško, posebno omembo žirije pa je prejel film Irene Škorič z naslovom TI MENI, JA TEBI. V sekciji NAJBOLJŠI ANIMIRANI FILM je nagrado prejela Katarina O Hearn za film NASTUP. Na fe-stivalu Mikkrofilm pa so podelje-vali tudi nagrado za najboljši film v oglaševalski sekciji. Izbor je opra-vljala posebna tričlanska žirija, ki
so jo sestavljali presdtavniki pod-jetja Kerna Puconci, oglaševalske agencije Frontal ter Mladinskega informativnega in kulturnega kluba. Nagrado za najboljši film v oglaševalski sekciji, imenovani _VIDEO BRIEF_, je prejel Uroš Kuzma za svoj film THE SIXTH SENSE OF KEMA. Ravnotako se je žirija odločila posebej ome-niti še film Luke Kosa, z naslovom POKER. Vsakodnevni pester in bogat filmski program so priredi-telji dopolnili še z glasbenim klub-skim dogajanjem. Tako je v petek, 19. decembra, mlada prekmurska zasedba Mlada beltinska banda predstavila svojo novo zgoščenko Špilaj, ki je izšla pri lokalni založbi
God Bless This Mess., za zaključek festivala pa je v soboto poskrbela izvrstna avantgardna glasbena sku-pina Žoambo Žoet Workestrao. Organizatorji so sicer nad številom prijav ter obiskom festivala nadvse zadovoljni in pravijo, da so pripra-ve na Mikkrofilm festival 2009 že v polnem teku.
Tradicionalna
Bujta repa v Ljubljani
Tako kot vsako leto že več desetletij zaporedje tudi letos Klub prekmurskih študentov v Ljubljani priredil študent-sko zabavo Bujta repa.
Ta enkrat letno ob pristni domači glasbi, pijači ter, kakor je že iz sa-mega imena prireditve možno raz-brati, tudi hrani združuje vse štu-dente, ki prihajajo iz Prekmurja, iz leta v leto pa je tudi vedno več štu-dentov iz ostalih slovenskih regij. Bujta repa s krvavico in pečenko ter prekmurska gibanica za sladi-co nista manjkali niti letos. Med
večerjo sta za dobro vzdušje med obiskovalci skrbeli pevka Moira in Anja Sraka na cimbalah. Med ve-čerjo je študente nagovoril župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, med kasnejšim zabavnim delom prireditve pa je v domačem prekmurskem narečju mlade na-govoril tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, ki je poudaril pomen študentov za prekmursko regijo ter pomemb-nost tovrstnih prireditev, ki prek-murske študente združujejo' tudi v krajih njihovega študija. Kot je v
navadi iz minulih let, so se vabilu na Bujto repo tudi tokrat odzvala mnoga znana prekmurska imena, kot so poslanec mag. Radovan Žerjav, mag. Tomislav Nemec, miss Slovenije Tadeja Ternar, in nekateri ostali. Za zabavo, ki se je zavlekla do jutranjih ur, so poskr-beli mnogi glasbeni izvajalci, kot so Sphericube, Samo Budna & Band in Langa. Seveda si Bujte repe že skorajda ne moremo predstavljati brez prekmurske glasbene legende Vlada Kreslina, ki se je na odru pridružil Samu Budni in njegovi
skupini ter z nekaj pesmimi razži-vel občinstvo. Skupina Langa, ki je nastopila kot zadnja, je svoj nastop končala okoli treh zjutraj, najbolj vztrajne pa je s plesnimi ritmi do jutra pospremil DJ Berti.
13
AKTUALNO
Nagrajenci natečaja za najlepšo praznično okrasitev v Mestni občini Murska Sobota
V	decembrski številki Soboških no-vin je bil razpisan javni natečaj za najlepšo praznično okrasitev stano-vanjskih hiš in stanovanj v Mestni občini Murska Sobota.
Na osnovi prejetih predlogov si je 5. januarja posebna komisija, ki jo je imenoval župan, v ledeno hla-dnem večeru ogledala prijavljene praznične okrasitve. Le-te so bile ocenjene po več kriterijih, ki so za-jemali izvirnost, usklajenost barv ter celovito usklajenost, uporabo naravnih materialov ter lastnoroč-no izdelano okrasitev.
V	kategoriji stanovanjskih hiš in okolice so nagrade prejeli:
1.	mesto: Cvetka Živkovič, Markišavci 41, 9000 Murska Sobota; 2. mesto: Franc Obal, Krog, Vodnikova 4, 9000 Murska Sobota; 3. mesto: Miroslav Topič, Ulica Generala Maistra 18, 9000 Murska Sobota; 4. mesto: Irena Van Cleemput, Grajska ulica 12, 9000 Murska Sobota V kategoriji stanovanj oziroma njihove zunanjosti (balkon, stena, okno) je bila samo ena prijava, ki zasluži nagrado:
Zita Tratnik, Kocljeva ulica 12 C, 9000 Murska Sobota Nagrajencem čestitamo in želimo veliko svežih in izvirnih idej za na-slednje praznične dni!
Mestni park
s pravljično deželo
Geza Grabar
V okviru praznične okrasitve Murske Sobote so delavci podjetja Komunala na začetku Mestnega parka z vhodom z jugovzhodne strani tudi letos v zgoščeni obliki postavili raznovrstne pravljične like iz klasičnih pravljic. Za novo lokacijo se je mestna občina že lani odločila iz razloga lažjega in hitrej-šega dostopa mladih in njihovih staršev v edinstveni pravljični svet, diskretnejše postavitve zabojnika za varnostnika, pa tudi sprostitve edinstvenega pogleda skozi alejo od evangeličanske cerkve do portala gradu in obratno.
Pravljične slike so si mladi in njihovi spremljevalci lahko z zanimanjem ogledali med 22. decembrom in 5. januarjem. Čeprav park oziroma pravljični liki niso bili odeti v sne-žno belino, je bil pogled na vnovič obnovljene pravljične like zanimiv in poučen.
V	okviru pravljične dežele so se zla-sti najmlajši navduševali nad Rdečo Kapico, pa Jankom in Metko, vol-kom in sedmimi kozlički, tremi prašički, Obutim Mačkom ... Postavljen pa je bil tudi pravcati grad s trdnjavo in obzidjem.
V	okviru raznovrstnih priredi-tev Prazničnega decembra, ki so ga mestna občina, mestne četrti, Društvo prijateljev mladine ter Mladinski informativni in kultur-ni klub v glavnem s prizoriščem na Trgu kulture med 19. in 23. decem-brom letos pripravili drugič, je bila v pravljični deželi v torek, 23. de-cembra, pravljična ura na prostem. Številne mlade je v svet pravljic po-peljala pravljičarka Metka Sraka iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
14

Poročilo
o opravljenem delu v prvi polovici mandata
župana Antona Štihca
IZOBRAŽEVANJE
PROJEKT
Fakulteta za kmetijstvo • Management v agroživil-stvu in razvoj podeželja
Fakulteta za turizem
Študentski dom
Ekonomska šola Glasbena šola
Vrtec Murska Sobota Osnovno šolstvo
Spodbujanje vseživljenjske-ga izobraževanja
Štipendiranje mladih
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
•	študij poteka nemoteno v grajskih prostorih v Rakičanu;
•	občina zagotavlja finančne in prostorske pogoje;
•	dogovarjanje o skupnem sofinanciranju študija s strani vseh občin v regiji. Nekatere občine sofinanciranje študija
zavračajo;
•	pridobljena vsa soglasja za ustanovitev fakultete;
•	v postopku so priprave sprememb in dopolnitev statuta Univerze v Mariboru;
•	v postopku je sprememba odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (v sprejem DZRS);
•	v realizaciji je dogovor z Ministrstvom za šolstvo in šport za brezplačen prenos objekta starega dijaškega doma na Tomšičevi ulici (Salezijanski dom);
•	potreben bo dogovor o skupnem sofinanciranju študija s strani vseh občin v regiji, v kolikor programa na začetku država ne bo financirala v celoti;
• v študijskem letu 2009/2010 vpis študentov in izvajanje magistrskega študijskega programa;
• v študijskem letu 2010/2011 vpis študentov in izvajanje visokošolskega, univerzitetnega in magistrskega študija;
•	ker je novi dijaški dom nepopolno zaseden, bi bilo smiselno razmišljati, da bi eno nadstropje namenili za študente — potreben dogovor o izvedljivosti z Ministrstvom za šolstvo in šport in vodstvom dijaškega doma;
•	šola je uradno odprta in deluje v odličnih pogojih;
•	izgrajena nova glasbena šola, ki deluje v novih prostorih od 1. 9. 2008;
•	vrednost celotne investicije je znašala 2.569.288 EUR;
•	tekoča vzdrževalna dela (obnova nekaterih prostorov v vrtcih, zamenjava kritin, igrala);
•	zaradi spremembe zakonodaje (normativ — več m2 na otroka) bomo ponovno aktivirali prostore v objektu na Prešernovi;
•	sanacija kuhinje v enoti Gozdiček (45.000,00 EUR);
•	zamenjava oken na OŠ I (220.000,00 EUR);
•	zamenjava parketa v večnamenski dvorani OŠ I;.
•	celovita obnova zunanjih športnih površin OŠ Bakovci in dograditev atletske steze;
•	zamenjava salonitne strešne kritine in preplastitev rokometnega igrišča OŠ II - podružnica Krog;
•	OŠ III - izgradnja 100-m atletske steze, gospodinjske učilnice, obnova parketa v večnamenski dvorani;
•	OŠ IV - izgradnja dvigala za gibalno ovirane šolarje;
•	tekoča vzdrževalna dela za izboljšanje pogojev dela učiteljev in učencev;
•	na Delavski univerzi potekajo različni programi za izobraževanje različnih ciljnih skupin (Univerza za tretje življenjsko obdobje ...);
•	v objektu na Ulici Štefana Kovača se bo odprla hiša Sadeži družbe (propagiranje prostovoljstva, pomoč starejših mlajšim in obratno ...);
•	zlate štipendije - podeljenih 88 v šolskem letu 2007/2008 in 94 v šolskem letu 2008/2009 študentom iz Mestne občine Murska Sobota;
•	kadrovske štipendije - 11 štipendij za šolsko leto 2007/2008. V šolskem letu 2008/2009 so bile žal zaradi spremembe zakonodaje ukinjene;
•	v letih 2007 in 2008 je bilo za štipendije skupno namenjeno 427.782 EUR;
•	po deležu sredstev za štipendije na število prebivalcev občine je Mestna občina Murska Sobota na prvem mestu v Sloveniji!
15
SOIC - Severna obrtno-in-dustrijska cona
Stimulativna prispevkovna politika
Komunalno urejanje cone Markišavska
Komunalno urejanje cone Noršinska
Pridobivanje novih investitorjev
•	komunalno uredili 21 hektarjev;
•	pripravili promocijski material;
•	promocijski material posredovali na več kot 500 naslovov;
•	promocijo vršili na sejmih Expo-real v Miinchnu in MIPIM v Cannesu;
•	po izbiri časopisa FDI Magazine smo prejeli nagrado European Region of the Future za leti 2006 in 2007;
Doslej je bilo prodanih 16 stavbnih parcel skupne površine 147.586 m2.
Kupcev stavbnih parcel je bilo 12, in sicer:
•	SGP Pomgrad, d. d., IMO-REAL, d. o. o., in INOKS, d. o. o., ki bi v skladu s pogodbo in aneksom morali začeti z gradnjo objektov najpozneje do 31. 7. 2008;
•	ERA, d. d., in FRAKTAL-CONSULTING, d. o. o., ki sta v letu 2008 zaključila investicijo, izgradnjo objekta ERA GOOD CENTER Murska Sobota in trgovskega centra OBI Murska Sobota;
•	FRBEJZAR, d. o. o., POLlMIX, d. o. o., HIB Kranj, d. o. o., MEDICOP, d. o. o., in ECOS, d. o. o., ki bi v skladu s pogodbo morali začeti z gradnjo na zemljišču najpozneje do 30. 6. 2008. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovno-proizvodnega objekta je investitor POLIMIX, d. o. o. Ostali želijo delno spremembo prostorskega akta;
•	XAL SVETILA, d. o. o., in DAVIDOV HRAM, d. o. o., ki bi v skladu s pogodbo morala začeti z gradnjo naj-pozneje do 31. 12. 2008. Investitor XAL SVETILA, d. o. o., je v decembru 2008 pridobil gradbeno dovoljenje in načrtuje v začetku leta 2009 gradnjo proizvodno-skladiščnega objekta. Projekte za izgradnjo zaključuje tudi investitor DAVIDOV HRAM;
Iz naslova prodaje 16 stavbnih parcel skupne površine 147.586 m2 je mestna občina realizirala prihodek (vključno z DDV) v višini 3.652.153 EUR in prihodek iz naslova komunalnega prispevka v višini 1.937.285 EUR, oz. skupaj 5.589.438 EUR.
V letu 2009 in 2010 je načrtovana prodaja 7 stavbnih parcel z območja karejev K8, K9 in K10, skupne površine 103.698 m2.
•	novim kupcem v SOIC omogočamo oz. nudimo:
1.	obročno odplačevanje komunalnega prispevka;
2.	oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (za določeno začetno obdobje);
3.	nakup zemljišč po ugodnih cenah;
4.	pomoč pri pridobitvi ustreznih soglasij in dovoljenj;
•	izveden je bil postopek izdelave in sprejema izvedbenega prostorskega akta za gradnjo TC Merkur, v mestnem svetu je bil sprejet z odlokom;
•	izdelan je bil program opremljanja s komunalno infrastrukturo, v mestnem svetu je bil sprejet z odlokom;
•	v skladu s pogodbo o opremljanju zemljišča s komunalno opremo bo investitor MERKUR, d. d., v skladu s progra-mom opremljanja zgradil predvideno komunalno opremo, vodovod in kanalizacijsko omrežje ter cestno omrežje s priključkom ter jih po izgradnji predal v last in upravljanje MOMS;
•	izveden je bil postopek izdelave in sprejema izvedbenega prostorskega akta za gradnjo Poslovno-trgovskega centra Noršinska, v mestnem svetu je bil sprejet z odlokom. Med postopkom je bilo po zahtevah okoljskega ministrstva treba izdelati tudi okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje;
•	izdelan je bil program opremljanja s komunalno infrastrukturo za namen gradnje PTC Noršinska, v mestnem svetu je bil sprejet z odlokom;
•	v letu 2005 je bilo v okviru I. faze komunalne ureditve proizvodno-servisne cone ob Noršinski ulici urejenih pribl. 4 ha zemljišč, s čimer smo investitorjem TRANSPAK, d. o. o., MEGRAS, d. o. o., in GOMBOC GRADBENI INŽENIRING, d. o. o., omogočili izgradnjo poslovno proizvodnih objektov;
•	v skladu s programom opremljanja zemljišč za gradnjo bo investitor trgovsko-poslovnega objekta Noršinska na lastne stroške zgradil predvideno komunalno opremo;
•	SGP Pomgrad, d. d.,
•	IMO-REAL, d. o. o., (v SOIC in stanovanjski stolpiči ob Cvetkovi ulici)
•	INOKS, d. o. o.,
•	ERA, d. d.,
•	FRAKTAL-CONSULTING, d. o. o.,
•	FRBEJZAR, d. o. o.,
•	POLIMIX, d. o. o.,
•	NIB Kranj, d. o. o.,
•	MEDICOP, d. o. o.
•	ECOS, d. o. o.,
•	XAL SVETILA, d. o. o.,
•	DAVIDOV HRAM, d. o. o.,
•	Dobel, d. o. o. - Center Maximus,
•	MID INVESTICIJE, d. o. o.,
•	Merkur, d. d. - glede prostorskega akta - opis zgoraj,
•	OBI,
•	Mercator, d. d. — zanj v izdelavi nov izvedbeni prostorski akt — (več v rubriki urbanizem),
16
•	Gomboc gradbeni inženiring, d. o. o. - gradnja stanovanjskih objektov na območju bivše Pomurke; v izdelavi je sprememba veljavnega prostorskega izvedbenega akta;
•	začetek izvedbe komasacije kmetijskih zemljišč v obeh komasacijskih območjih v letu 2008. Komasacijsko obmo-čje v Bakovcih zajema 610 ha in v Krogu 402 ha. V prvi fazi se je pristopilo k terenskim meritvam na omenjenih območjih. V skladu s terminskim planom se projekt zaključi v letu 2010. Vrednost pogodbenih del več kot 1 mio EUR;
Komasacija v k. o. Krog in k. o. Bakovci
INFRASTRUKTURA
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Širokopasovno optično omrežje
Ureditev mestnega jedra (Slovenska ulica, Trg kultu-re, območje med Kocljevo in Gregorčičevo ulico)
- oživitev mestnega jedra z ureditvijo Trga kulture in prireditvami skozi celo leto s poudarkom na Soboškem poletju
Poslovilni objekt na mur-skosoboškem pokopališču
Pogrebne žare na mursko-soboškem pokopališču
Ureditev Trga kulture (Kocljeva)
Program o opremljanju stavbnih zemljišč ter pod-lagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opre-mo na območju Mestne občine Murska Sobota
Investicijsko vzdrževanje cestno-komunalne infra-strukture ter programi mestnih četrti • preplastitve cest (lokalne ceste, mestne ulice, javne poti)
Tako T-2 kot tudi Telekom izvajata priklope na optično omrežje v mestni občini. Sklenjen je tudi dogovor o prevzemu obstoječe kabelske kanalizacije v KS s strani UPC Telemach.
Mestno jedro se postopoma posodablja - fazno se ureja Slovenska ulica (v kratkem začetek obnove pred Šopingom z novo fontano), Trg kulture, Kocljeva, Cvetkova ulica. Sledijo še krožišča pred Diano, pred objektom, kjer je Radio Murski val.
•	2007: postopek javnega naročila za izvedbo II. faze ureditve Slovenske ulice od Cvetkove ul. do Ul. arh. Novaka
•	2007: postopek javnega naročila in ureditev Trga kulture v mestnem središču ter dela Kocljeve ulice
•	2008: izvedba II. faze in postopek javnega naročila III. faze ureditve ulice pred trgovino Šoping
•	2009: predvidena ureditev III. faze Slovenske ulice in ureditev fontane pri Šopingu
•	2009: predvidena celovita prometna ureditev območja med Slovensko in Gregorčičevo ulico v sklopu prostorskega urejanja območja Mercator, prej Potrošnik, z ureditvijo krožišča pri hotelu Diana in krožišča Gregorčičeve ul. in Ul. arh. Novaka ter ureditev varne poti za pešce pri cerkvi sv. Nikolaja
•	Dokončanje je predvideno v letu 2010.
Nov objekt je bil dokončan in odprt v letu 2007. Na mestu bivšega poslovilnega objekta bo urejeno mesto počitka za obiskovalce.
•	žarni zid fazno izveden;
•	projekt je izveden;
•	načrtujemo dopolnitev Trga kulture s sodobno skulpturo;
•	v maju 2008 je začel veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Murska Sobota, ki je enotno uredil komunalni prispevek na območju celotne mestne občine;
•	v letih 2006 in 2008 izvedena preplastitev LC 269121 (M. Sobota-Krog), v naselju Krog, v skupni dolžini 630 m;
•	v letih 2007 in 2008 izvedena preplastitev LC 269121 (Veščica-Kupšinci), v naselju Kupšinci, v skupni dolžini 1.055 m;
•	v letu 2007 izvedena	preplastitev	LC	269680, v naselju Bakovci (Partizanska ul.), v dolžini 120 m;
•	v letu 2007 izvedena	preplastitev	LC	269041, v naselju Markišavci, v dolžini 190 m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev LC 269500 (Partizanska ul.), v naselju Rakičan, v dolžini 360 m;
•	v letu 2007 izvedena	preplastitev	LC	269111 (Bakovci-Krog), v naselju Krog, v dolžini 475	m;
•	v letu 2007 izvedena	preplastitev	LK	269510 (Soboška ul.), v naselju Bakovci, v dolžini 300	m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev JP 770680 (Partizanska ul.), v naselju Bakovci, v dolžini 150 m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev JP 769690 (Miklošičeva ul. v M. Soboti), v dolžini 270 m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev LZ 269450 (Trstenjakova ul. v M. Soboti), v dolžini 350 m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev J P 770350, v naselju Nemčavci, v dolžini 100 m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev JP 7769270 (Zvezna ul. v M. Soboti), z ureditvijo (tlakovanjem) pločnika, vse v dolžini 100 m;
•	v letu 2007 izvedena preplastitev J P 769620 (od Tomšičeve do Kajuhove ul. v M. Soboti), v dolžini 210 m;
•	v	letu	2008 izvedena	preplastitev	LC 269660, v naselju Bakovci (Mladinska ul.), v dolžini 328 m;
•	v	letu	2008 izvedena	preplastitev	LC 269130, v naselju Satahovci, v dolžini 124 m;
•	v letu 2008 izvedena preplastitev dela JP 770 930 (del Murnove ulice v Krogu), v dolžini 221 m;
•	v letu 2008 izvedena preplastitev J P 770 320 v naselju Markišavci, v dolžini 114 m;
•	v letu 2008 izvedeno asfaltiranje JP 770 800 v naselju Satahovci, v dolžini 120 m;
•	v	letu	2008 izvedena	preplastitev	dostopne ceste za Kocljevo 6 in 6a ter Ulico Stefana Kovača 5, v dolžini 65 m;
•	v	letu	2008 izvedeno	asfaltiranje	dostopne ceste - stranskega kraka Prešernove ulice v M. Soboti, v dolžini	30	m;
17

•	Ureditev križišč, parki-rišč in drugih ureditev v sklopu investicijskega vzdrževanja občinskih cest:
•	Ureditev pločnikov v mestu in naseljih MO M. Sobota (brez priori-tetnih programov KS)
•	Ureditve javnih razsvetljav:
• konec leta 2006 izvedena ureditev levega zavijalnega pasu v križišču Industrijske in Ulice Plese, v M. Soboti;
• v letih 2007 in 2008 izvedena 1. in 2. faza ureditve parkirišč in avtobusnega postajališča ob Kroški ul. v M. Soboti;
•	v letu 2007 izvedena ureditev parkirišča, pločnika in drugih ureditev v Jakobovem naselju;
•	v letu 2008 izveden postopek zbiranja ponudb za ureditev (asfaltiranje) parkirišča na severni strani objekta Lendavska
51;
•	konec leta 2008 izvedena prometna ureditev dela Kocljeve ulice v smislu ureditve mirujočega prometa;
•	V letu 2008 izdelana projektna dokumentacija ukrepa za umiritev prometa na Bakovski cesti, ob vstopu v naselje Bakovci;
•	konec leta 2006 izveden pločnik ob Gregorčičevi ul., na odseku od A. Novaka do Ulice Staneta Rozmana;
•	v letih 2006 in 2007 izveden pločnik v Čopovi ulici v M. Soboti (zahodna in vzhodna stran) z zasaditvijo drevoreda ter v Vegovi ulici;
•	v	letu	2007	izveden pločnik ob LK 269690 (dostopna cesta	do	bolnišnice v Rakičanu);
•	v	letu	2007	izveden pločnik ob Poljski ulici v M. Soboti;
•	v letu 2007 izveden pločnik v Prežihovi in delu Kopitarjeve ul. v M. Soboti ter ureditev dodatnih parkirišč in vhoda za vrtec s Kopitarjeve ulice v letu 2008;
•	v	letu	2007	izveden pločnik v Vrazovi in Temlinovi ul. v M.	Soboti;
•	v	letu	2008	izveden pločnik v Mladinski ulici v M. Soboti;
•	konec leta 2006 ter v letih 2007 in 2008 so bile urejene naslednje javne razsvetljave:
-	v Poljski ulici v M. Soboti;
-	v Čopovi ulici v M. Soboti;
-	v delu Sončne ulice v M. Soboti;
-	v Ulici ob progi;
-	ob kolesarski stezi M. Sobota—Rakičan;
-	ob cesti M. Sobota-Rakičan (od Industrijske do MOL-a);
-	v stranskem kraku Industrijske ulice v M. Soboti;
-	v delu Prešernove ulice v M. Soboti;
-	ob povezavi za pešce med Kroško in Kajuhovo ulico ter Cvetno in Kajuhovo ulico;
-	izvedena so bila gradbena dela za ureditev javne razsvetljave v delu murskosoboškega parka (v sklopu polaganja SKK);
-	izvedena so bila gradbena dela za ureditev javne razsvetljave v Malih Bakovcih in Ribiški ulici v naselju Bakovci (v sklopu polaganja SKK);
-	zamenjava svetilk (racionalizacija javne razsvetljave):
•	Industrijska ulica v M. Soboti;
•	Severjeva ulica v M. Soboti;
•	Kroška ulica v M. Soboti;
•	Ulica Stefana Kuzmiča v M. Soboti;
•	Prešernova ulica v M. Soboti;
• Osvetlitev prehodov	• v letu 2007 sta bila osvetljena dva prehoda za pešce na državni cesti M. Sobota—Gederovci v območju naselij
za pešce v mestu in v	Černelavci in Veščica;
območju naselij	• v letu 2008 je bil osvetljen prehod za pešce na državni cesti v M. Soboti (Lendavska ul.) v območju križišča s
Cvetkovo ulico;
PROMET
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Podvoz na Lendavski ulici Izvennivojsko križanje železnice s cesto R2-441 (Lendavska cesta)
•	Izvedene so bile vodnogospodarske ureditve (del Ledave speljan v obnovljeno korito Puconskega potoka).
•	Izvedeni so bili novi objekti — mostovi čez Ledavo in Puconski potok.
•	Izveden je bil obvoz do Ledavskega naselja in do Industrijske ulice s podvozom pod železniško progo.
•	Sledi še zadnja, III faza — izvedba podvoza Lendavske ulice pod železniško progo in krožišče na križišču Lendavske in Industrijske ulice.
S strani Mestne občine so bile za potrebe gradnje podvoza izvedene naslednje aktivnosti:
•	2007: postopek javnega naročila in izvedba I. faze kanalizacije Industrijska-Lendavska in premestitev vodovoda Industrijska-Lendavska (I. faza)
•	2008: postopek javnega naročila in izvedba II. faze kanalizacije, Ledavsko naselje, premestitev vodovoda Industrijska-Lendavska, II. faza, ter izvedba javne razsvetljave na Industrijski ulici
•	2009-2010: v teku je javni razpis za izbiro izvajalca del za gradnjo III. faze, ki bo predvidoma končana v sredini leta 2010
•	2009: s strani občine je treba izvesti še prestavitev vodovoda za Ledavsko naselje in ureditev javne razsvetljave na Lendavski ulici
18
Podvoz na Panonski ulici (pri Petrolu in Lesnini)
Vzhodna obvozna cesta
Zahodna obvozna cesta
Južna obvozna cesta mesta Murska Sobota
Kolesarske poti
Mestni avtobus Sobočanec
Noršinska cesta -Ekonomska šola
V izdelavi je državni prostorski načrt elektrifikacije železniške proge, ki je v zaključni fazi pridobivanja mnenj in spre-jema; nov podvoz Panonske ulice pod železniško progo (črpalka Petrol bo ukinjena),
•	novo krožišče Gregorčičeva—Cankarjeva,
•	nov podhod za pešce in kolesarje v podaljšku Trstenjakove ulice proti Čopovi (južni del pokopališča),
•	protihrupne pregrade na območju ob celotni trasi železniške proge v mestu M. Sobota,
•	zapornica na cestni povezavi čez žel. progo Markišavci—Polana,
•	zahtevamo še, da se v sklopu tega projekta izvede nadvoz čez žel. progo (povezava Bakovska—Bakša) in rekonstruira križišče Kopališka—Markišavska.
•	izdelana je nova prometna študija;
•	izdelan je idejni načrt vzhodne obvozne ceste;
•	izdelan je osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta vzhodne obvozne ceste, za katerega so smernice že pridobljene; iz njih izhaja, da je treba izdelati še dodatne strokovne podlage (arheološke, vodarske, hrup itd.);
•	Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo naložilo, da je treba izdelati postopek celovite presoje vplivov na okolje, za kar je okoljsko poročilo že v izdelavi;
•	osnutek bo v kratkem javno razgrnjen;
•	treba bo pridobiti še končna pozitivna mnenja;
•	sledi sprejemanje v mestnem svetu (dve obravnavi), po sprejemu sledijo izdelava projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja, parcelacija in odkupi zemljišč ter fazna gradnja;
•	izdelana je nova prometna študija;
•	izdelan je idejni načrt zahodne obvozne ceste;
•	v izdelavi je občinski prostorski načrt, ki vključuje tudi potek trase zahodne obvozne ceste, ki bo v kratkem javno razgrnjen;
•	v postopku občinskega prostorskega načrta je treba izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, večina smernic pa je tudi že pridobljenih;
•	treba je pridobiti še pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora ter potrditev ministra za okolje in prostor;
•	sledi sprejemanje v mestnem svetu (dve obravnavi), po sprejemu sledijo izdelava projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja, parcelacija in odkupi zemljišč ter fazna gradnja;
•	v državnem proračunu je že zagotovljenih nekaj sredstev za projektno dokumentacijo v 2009 in 2010;
•	izdelan je že lokacijski načrt celotne južne obvoznice (del že tudi izgrajen) — prostorska dokumentacija;
•	v letu 2008 zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja; sledijo parcelacija in odkupi zemljišč;
•	kolesarski poti MS—Markišavci in Černelavci—Polana:
•	izdelana je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljena;
•	pridobili gradbeno dovoljenje;
•	opravljeni razgovori z lastniki zemljišč;
•	odkupljena so potrebna zemljišča za izgradnjo;
•	opravljen javni razpis za izvajalca kolesarske poti MS-Markišavci;
•	izbran je izvajalec del za kolesarsko pot MS-Markišavci;
•	dela v zvezi s kolesarsko potjo MS-Markišavci se bodo začela v kratkem;
•	izvedena je ureditev kolesarskega prometa po Ulici Stefana Kuzmiča od Prešernove ulice do Ulice Štefana Kovača v Murski Soboti;
•	sledi ureditev kolesarskega prometa od Prešernove ulice do Cankarjeve ulice;
•	za kolesarsko pot MS-Polana z izgradnjo mostu čez Puconski potok je izdelana projektna dokumentacija, pridobljeno je delno gradbeno dovoljenje, v kratkem sledi izvedba;
•	izvedli smo javni razpis, izbrali ponudnika ter podpisali pogodbo o sodelovanju;
•	postavljena so postajališča, določeni sta trasi ter izdelane kartice za brezplačno vožnjo;
•	gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota so prejela brezplačne kartice za vožnjo s Sobočancem in primestnimi avtobusi;
•	zagotovili smo financiranje vožnje mestnega avtobusa iz občinskega proračuna;
•	zagotovili smo brezplačen prevoz tudi za vse dijake vseh srednjih šol v MOMS ne glede na mesto bivanja;
•	izvedenih je bilo 18 avtobusnih postajališč;
•	izdelane so bile potrebne voznoredne table;
•	sledi uvedba nove linije za dodaten mestni avtobus;
•	v delu od črpalke OMV do Ekonomske šole smo rekonstruirali Noršinsko cesto (tudi s pomočjo evropskih sredstev) z obojestranskimi pločniki, kolesarsko stezo, ureditvijo javne razsvetljave ter pred šolo uredili obračališče za avtobuse in mestni avtobus Sobočanec;
•	2007: izdelana projektno-tehnična dokumentacija in pridobivanje zemljišč
•	Postopek javnega naročanja in postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja
•	2008: pridobljeno gradbeno dovoljenje in izvedba del
•	Uspešno smo kandidirali za sredstva regionalnih razvojnih vzpodbud na razpisu vladne Službe za lokalno samoupravo in lokalno politiko ter pridobili evropska sredstva.
19
Pretočnost prometa, kroži-šča, nove povezave
Komunalno urejanje ze-mljišč - Cvetkove ulice
Parkirišča
Parkirišča ob Bolnici
•	ugotovitve iz nove prometne študije;
•	od investitorjev trgovskih centrov smo zahtevali sofinanciranje izgradnje krožišč:
•	križišče Lendavska-Noršinska-Markišavska (Merkur)
•	križišče na Lendavski pri trgovini Voegele (tuj investitor);
•	križišče Gregorčičeva-Ulica arh. Novaka (Mercator);
•	Ulica Stefana Kovača (SGP Pomgrad pri trgovskem centru Maximus);
•	sofinanciranje rekonstrukcij delov ulic:
•	Markišavske (Merkur),
•	dela Ulice arh. Novaka (Mercator);
•	nova vzporedna ulica Lendavski in Grajski ulici na območju bivše Pomurke in ob Vrtnariji s povezavo do Slovenske ulice (med objekti Zavarovalnice Triglav in bivšega Pomurskega tiska);
•	2009-2010: načrtovana je nova ureditev povezave Grajske in Lendavske ulice (krožišče) z novo povezavo (podaljšek Slovenske ulice) do novega kompleksa (Gomboc) na območju bivše Pomurke;
•	2008-2010: izdelana je projektna dokumentacija za ureditev krožišča Lendavska-Markišavska-Noršinska in pričeti postopki za odkup zemljišč. V letu 2009 je predviden pričetek gradnje krožišča in dokončanje v letu 2010;
Z zamenjavo zemljišč in s komunalno ureditvijo Cvetkove ulice (povezava Cvetkove z Ulico arh. Novaka) je bila in-vestitorju omogočena izgradnja treh večstanovanjskih objektov s podzemnimi garažami.
•	dogovor za nov poslovno-garažni objekt ob Kocljevi ulici (nad 220 parkirišč), v letu 2008 je bilo pridobljeno po-trebno zemljišče za gradnjo, projektiranje v prvi tretjini 2009, začetek gradnje v drugi polovici 2009, konec gradnje v sredini 2010;
•	v sklopu bodočega centra Mercator (bivši Potrošnikov kompleks) bo garažna hiša s 356 parkirnimi mesti;
•	dogovarjamo se z lastniki skladišča pod Sopingom - preureditev v javno plačljivo parkirišče (predhodno ureditev Cvetkove ulice do Ulice arh. Novaka kot enosmerne);
Konec leta 2006 urejeno parkirišče v gramozni izvedbi s pribl. 220 parkirnimi mesti za osebne avtomobile. Parkirišče ima urejeno meteorno odvodnjo in je na zemljišču v lasti MOMS.
KULTURA
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Evropska prestolnica kulture
Soboško poletje
Festival Soboški dnevi Prenova kinodvorane
Kulturni projekti
Kulturni projekti - investicije
Kulturni programi
•	priprava projekta;
•	skupna kandidatura;
•	pridobljena kandidatura;
•	priprava posameznih projektov (osnovno vodilo — multikulturalnost);
•	nova prireditev, prvič v letu 2007, ki pomeni popestritev dogajanja v mestnem jedru in samo oživitev mestnega jedra v poletnem času;
•	pridobivanje sofinancerjev in sponzorjev (večino sredstev za Soboško poletje pridobili od sponzorjev, sofinancirajo tudi lastniki naj bližjih lokalov);
•	izdelava programa nastopajočih — Zveza kulturnih društev v sodelovanju s prof. Borovšakom - v maju tekočega leta;
•	realizacija vsak vikend (petek in sobota) v obdobju julij-avgust;
•	v letu 2008 urejena tudi elektroomarica ob Galeriji - za namen izvedbe prireditev;
•	zasnova koncepta - MOMS;
•	pridobivanje sofinancerjev in sponzorjev — MOMS - maj;
•	izdelava programa — programska skupina je imenovana s strani župana — januar—maj;
•	realizacija - 5- do 7-dnevni kulturno-zabavni festival konec junija;
•	v letu 2008 urejena tudi ustrezna elektroomarica za namen izvedbe tovrstnih prireditev v Mestnem parku;
•	izdelan je bil idejni projekt;
•	izdelani so bili projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in vložena vloga;
•	podpisana pogodba za izdelavo revizije projektov PGD in izdelavo PZI;
•	projekt je bil javno predstavljen delavcem v kulturi, mestnim svetnikom in v kratkem še občanom v Soboških novinah;
•	skupna vrednost projekta je ocenjena na 3.914.407 EUR. Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1.700.000 EUR. Sofinanciranje projekta je bilo odobreno na tretjem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regio-nalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj regij;
•	začetek del predvidoma spomladi 2009, konec jesen 2010;
•	vsako leto je izveden javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov. V letu 2007 je bilo prijavljenih 60 projektov (odobrenih 58), v letu 2008 pa 75 projektov (odobrenih 72);
•	vsako leto je izveden razpis za sofinanciranje investicijskih projektov kulturnih društev in ustanov, v letu 2007 je bilo prijavljenih in odobrenih 9 inv. projektov, v letu 2008 je bilo prijavljenih 17 inv. projektov, odobrenih pa 12;
•	vsako leto je izveden razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev, v letu 2007 je bilo prijavljenih in odo-brenih 19 programov, v letu 2008 pa 17 programov;
20

Nagrade ob kulturnem prazniku
Nagrade ob občinskem prazniku
Glasbena šola
Trubarjev kip
•	na osnovi izvedenega razpisa, obravnave v komisijah in mestnem svetu se ob kulturnem prazniku podelijo nagrade za dosežke na področju kulture v mestni občini;
•	na osnovi izvedenega razpisa, obravnave v komisijah in mestnem svetu se ob občinskem prazniku na slavnostni seji podelijo nagrade za prispevek pri ugledu in promociji v mestni občini;
•	v letu 2008 je bila dokončana in predana svojemu namenu (v njej je koncertna dvorana s 149 sedeži);
•	ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja ob Trubarjevem drevoredu v Mestnem parku postavljeno portretno obeležje Primoža Trubarja, ki je delo akademskega kiparja Draga Tršarja;
MLADI
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
MIKK
Mladinske organizacije Štipendijska politika
Promocija znanja mladih
•	povečanje sredstev za delovanje MIKK;
•	zagotovljeni so bili primerni prostori za mlade;
•	sofinanciranje mladinskih projektov: Bujta repa, Prekmurska gibanica, Festival računalništva, Mladi za napredek Pomurja ...
•	zlate štipendije - podeljenih 88 v šolskem letu 2007/2008 in 94 v šolskem letu 2008/2009 študentom iz Mestne občine Murska Sobota;
•	kadrovske štipendije - 11 štipendij šolsko leto 2007/2008. V šolskem letu 2008/2009 so bile žal zaradi spremembe zakonodaje ukinjene;
•	v letih 2007 in 2008 je bilo za štipendije skupno namenjeno 427.782 EUR;
•	po deležu sredstev za štipendije na število prebivalcev občine je Mestna občina Murska Sobota na prvem mestu v Sloveniji!
•	nagrade najboljšim študentom;
•	sprejem odličnjakov v mestni občini;
•	sprejem zlatih maturantov;
•	na prvi šolski dan obisk prvošolčkov;
ŠPORT IN PROSTI ČAS
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Projekt Turistični in rekreacijsko-športni center Fazanerija
Leto 2006:
•	objavljen razpis za izbor strateškega partnerja za ustanovitev skupne družbe za izvedbo investicijskega projekta;
•	prispela ena ponudba - Konzorcij družb INTERING HOLDING, d. o. o., Ljubljana, SGP POMGRAD M. Sobota, HOSTING, d. o. o., Ljubljana in STUDIO KALAMAR Ljubljana;
Leto 2007:
•	aprila sklenjena pogodba z izbranim ponudnikom INTERING HOLDING, d. o. o., Ljubljana;
•	junija v mestnem svetu sprejet sklep o določitvi območja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta (območje obdelave je bilo povečano glede na že izveden razpis);
•	projekt je bil tudi javno predstavljen;
Leto 2008:
•	zaradi nove zakonodaje februarja sporazumno podpisan dogovor o razvezi pogodbe o poslovnem sodelovanju;
•	dogovori o nadaljevanju projekta po novi zakonodaji (nesprejemljivi pogoji prejšnjega poslovnega partnerja);
•	priprava novega razpisa;
•	iskanje možnosti fazne izgradnje z vključitvijo evropskih sredstev;
21
22
23
Kolesarske poti Vlaganja v šport
•	ureditev kolesarske steze, pločnika in avtobusnega postajališča ob regionalni cesti R2-441 do Gajeve ulice v Černelavcih:
•	2008: postopek javnega naročanja in izvedba I. faze gradnje
•	2010: dokončanje gradnje do Gajeve ulice in nadaljevanje ureditve pločnika in kolesarske poti po Gajevi ulici
•	ureditev kolesarske poti od Tišinske ulice do Panonske ulice po Cankarjevi ulici:
•	2008: naročilo projektno-tehnične dokumentacije
•	2009—2010: naročilo projekta za izvedbo mostu čez razbremenilni kanal in izvedba kolesarske poti ter mostu za kolesarje in pešce
•	ureditev kolesarske poti Bakovci-Krog in Bakovci-Dokležovje:
•	2009: predviden nakup zemljišča v okviru komasacije za k. o. Bakovci in k. o. Krog
•	V letu 2010 je planirana izdelava projektno-tehnične dokumentacije in začetek izvedbe del
•	ureditev kolesarske steze ob državni cesti R3-715 (Markišavska cesta):
•	2009: predvidena je izdelava projektno-tehnične dokumentacije
•	V letu 2010 je predviden odkup zemljišč, v 2011 pa je planiran začetek gradnje
•	ureditev kolesarske poti Veščica-Gederovci ob regionalni cesti R2-441 M. Sobota— Gederovci:
Uvrščena v državni proračun, skupni projekt Mestne občine M. Sobota in Občine Tišina, projekt podpirata tudi obmejni občini na avstrijski strani Bad Radkersburg in Radkersburg Umgebung.
Začetek aktivnosti pridobivanja zemljišč je planiran v letu 2010.
•	nova 100-m atletska steza pri 3. osnovni šoli;
•	obnovljene zunanje športne površine in nova atletska steza pri OS Bakovci 2007-2008;
•	obnovljeno košarkarsko igrišče pri domu starejših v MS - 2007;
•	obnovljeno košarkarsko in rokometno igrišče pri osnovni šoli v Krogu — 2008;
•	obnovljena streha in parket v telovadnici na 3. OS;
•	obnovljeni svetlobniki nad telovadnico na 1. OS;
•	obnovljeni podkonstrukcija, parket in talno gretje v telovadnici v 1. OS;
•	zamenjani strešna konstrukcija in kritina na telovadnici 2. OS;
•	zamenjana kritina na telovadnici v OS Krog;
•	zgrajeno pomožno nogometno igrišče z umetno travo in reflektorji v športnem centru Fazanerija;
•	začetek izgradnje nogometnega igrišča na Pušči v letu 2008;
•	izdelan idejni projekt za športni center v Bakovcih;
INFORMIRANJE
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Obveščanje prek Radia Murski val in Radia VIVA
Obveščanje prek lokalne (regionalne) TV
Soboške novine
Srečanja z novinarji
Tiskovne konference
Sporočila za javnost
Govorilne ure pri županu — za občane
Projekt Pomoč občanu
Srečanja s posameznimi krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi
•	redna mesečna oddaja;
•	redna mesečna oddaja Soboški ekran na IDEATV - KANAL 10, občasno tudi na TV AS, videostrani;
•	sprememba koncepta in celostna grafična prenova;
•	sprememba obsega časopisa, redna periodika izhajanja (15. v mesecu);
•	povečanje števila sodelavcev;
•	trženje oglasnega prostora;
•	uvedeni mesečni zajtrki z novinarji;
•	ob vseh pomembnejših dogodkih;
•	ob vseh pomembnejših dogodkih;
•	v letih 2006 in 2007 dvakrat mesečno (termini za občane), v 2008 po potrebi (zaradi uresničenja projekta Pomoč občanu);
•	zagotavljanje brezplačne pomoči občanom na spletni strani: www.obcan.si/murskasobota/
Več kot 300 rešenih primerov naših občanov v šestih mesecih delovanja!
•	v letu 2008 je bila vzpostavljena spletna aplikacija POMOČ OBČANU, ki je dostopna prek elektronske pošte murskasobota@obcan.si, na brezplačni tel. št. 080 88 54 ali pisno na občinski naslov. Delovati je pričela v začetku julija 2008 in poskuša zagotoviti odgovore na zastavljena vprašanja v času 48 ur. Nastala je v sklopu prizadevanj za občanom prijaznejšo občino. Občani s svojimi vprašanji, opozorili, predlogi in pobudami vplivajo na boljše delovaje občinske uprave, pa tudi na delovanje drugih institucij, zavodov in podjetij znotraj občine, predvsem pa spodbujajo hitrejšo odzivnost zaposlenih občinske uprave pri reševanju različne problematike. Največ vprašanj občanov se nanaša na okoljska vprašanja, na ekologijo in promet;
•	občasni obiski posameznih krajevnih skupnosti (srečanja na zborih občanov);
•	obiski vseh krajevnih skupnosti na polovici mandata;
24
VODOOSKRBA
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Vodovodna omrežja
Projekt vodooskrbe Pomurja
•	obnova vodovodnega omrežja v naselju Bakovci, Krog in Satahovci:
2007: postopek javnega naročanja za I. fazo gradnje, podpisana pogodba o sofinanciranju investicije z Ministrstvom za okolje in prostor in izvedba del I. faze
2008: postopek javnega naročanja za II. fazo in izvedba II. faze gradnje vodovodnega omrežja
2009—2010: načrtovana je nadaljnja obnova vodovodnega omrežja v teh treh naseljih mestne občine, ki bo zaključena v letu 2010
•	obnova vodovodnega omrežja v naselju Markišavci:
2007: postopek javnega naročanja za I. fazo gradnje in dokončanje gradnje 2008: postopek javnega naročanja za II. fazo gradnje in dokončanje gradnje S tem smo zaključili obnovo vodovodnega omrežja v naselju Markišavci
•	vodovodno omrežje — Ulica ob progi v Murski Soboti:
2008: postopek javnega naročanja gradnje in dokončanje gradnje novega omrežja
•	vodovodno omrežje — Slomškova ulica v Murski Soboti:
2008: postopek javnega naročanja gradnje in dokončanje gradnje novega omrežja
V	letu 2010 se bo pričela obnova vodovodnega omrežja tudi v mestu Murska Sobota, in sicer po naslednjih ulicah: Jakobovo naselje, Naselje ljudske pravice, Prešernova ulica, Ul. ob kanalu ter dokončanje obnove vodovodnega omrežja na Slomškovi ulici.
2008: podpisana pogodba o združevanju sredstev za izgradnjo sistema dolgoročne oskrbe prebivalstva z neoporečno pitno vodo na območju občin Goričkega in Ravenskega -»Murskosoboški vodovodni sistem oz. podsistem B«
V	okviru tega sistema je predvidena gradnja v I. fazi povezovalnega vodovoda Rakičan—Noršinska ulica, vodovoda Krog-Satahovci in vodovodnega omrežja na Pušči, in sicer v letu 2009 projektna dokumentacija in odkup zemljišč, pričetek gradnje pa v letu 2010. V naslednjih letih se bo v okviru tega sistema izvedla zamenjava obstoječih salonitnih in PVC-cevi ter gradnja prečrpališč in potrebnih vodohramov. Projekt je sofinanciran z državnimi in evropskimi sredstvi.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Center za ravnanje z od-padki Puconci
Kanalizacijsko omrežje
Mestna občina sofinancira skupni projekt pomurskih občin, gradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki v Puconcih.
2008: dokončana je gradnja II. faze centra, v letu 2009 se bo nadaljevala gradnja deponijskega prostora. Projekt je sofinanciran s strani kohezijskih sredstev in sredstev države, mestna občina sofinancira projekt v višini 33,7 %.
2007: izvedeno kanalizacijsko in vodovodno omrežje v podaljšku Kajuhove ulice (sedaj Kološeve ulice). Celotna in-frastruktura območja bo dokončana v letu 2009 z ureditvijo ceste in pločnika
2008: izvedena je obnova kanalizacijskega omrežja v Rožnem naselju, Cankarjevi ulici in sanacija kanala pod Ledavo 2009-2010: nadaljevanje obnove dotrajanega kanalizacijskega omrežja, gradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Pušča in Kranjčevi ulici, za katero smo uspešno pridobili del sredstev iz državnega proračuna, in pričetek ureditve kanalizacijskega voda Rimska Čarda
VARSTVO OKOLJA
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Občinski program varstva okolja
Načrt trajnostne mobilnosti
2006—2007: postopek javnega naročila za izbiro izvajalca izdelave občinskega programa varnosti in sklenitev pogodbe
2007: sprejet sklep o sprejetju programa OPVO Mestne občine Murska Sobota
Občinski program varstva okolja je strateški dokument občine, ki je osnova za vse strateške, politične, razvojne, inve-sticijske in prostorske dokumente občine.
2008: postopek javnega naročila za izbiro izvajalca izdelave občinskega programa varnosti in sklenitev pogodbe; projekt je bil dokončan v letu 2008
Načrt trajnostne mobilnosti je izvedbeni projekt OPVO za zmanjševanje obremenjevanja okolja.
Vizija Mestne občine Murska Sobota je zagotovitev integriranega in visokokakovostnega lokalnega transportnega sistema, ki bo učinkovit, cenovno dostopen, varen, imel bo sprejemljive učinke na lokalno in globalno okolje in bo zadovoljeval tako potrebe občanov mestne občine kot potrebe gospodarstva in obiskovalcev.
25
Projekt BYPAD Platform
Revitalizacija potoka Mokoš
Energetska zasnova mestne občine
2007: podpisana pogodba k pristopu k izvajanju evropskega projekta BYPAD Platform
2008-2009: izvedba projekta
Projekt BYPAD Platform je namenjen izboljšanju kolesarske politike na lokalni ravni s pomočjo implementacije orodja BYPAD z vrednotenjem in končno oceno kakovosti kolesarske politike ter akcijskim programom dviga ravni kolesarske politike v občini.
2008: postopek javnega naročila za izbiro izvajalca izdelave študije in sklenitev pogodbe
2008—2010: izdelava projektne dokumentacije in začetek izvedbe projekta
Projekt revitalizacije potoka Mokoš predstavlja ponovno oživitev potoka in v potok vrniti stalni vir vode in s tem nekdanje življenje.
2006: postopek javnega naročila za izbiro izvajalca izdelave energetske zasnove MOMS in sklenitev pogodbe za iz-vedbo, sklenitev pogodbe z Ministrstvom za okolje in prostor za sofinanciranje projekta, za katerega smo uspešno pridobili državna sredstva
2006—2007: izdelana in sprejeta v mestnem svetu Energetska zasnova za območje MOMS
Energetska zasnova mestne občine je temeljni planski dokument za oblikovanje enotne občinske politike na področju oskrbe in rabe energije.
DRUGO
PROJEKT
Občinski geoinformacijski sistem — GIS
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
•	vzpostavljen je GIS, ki je dostopen občanom in zainteresiranim na internetni strani http://gis.kaliopa.si/ obcinamurskasobota;
•	ažurno se nadgrajuje s prostorskimi podatki, kot so digitalni kataster s parcelami in parcelnimi številkami, iskanje parcel po naslovu, letalski posnetki, gospodarska javna infrastruktura, planske meje zazidljivosti, drugi prostorski akti in podatki itd.;
URBANIZEM
PROJEKT
Občinski prostorski načrt za celo območje Mestne občine Murska Sobota (bivši prostorski planski dokument)
Občinski podrobni pro-storski načrt -OPPN za prostorsko ureditev skupne-ga državnega in lokalnega pomena, ki obsega gradnjo vojašnice Berek
Gradnja novih stanovanj -območje Lendavska Sever
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
•	je nov strateški in izvedbeni akt, ki bo nadomestil sedaj veljavne planske akte ter prostorske ureditvene pogoje - PUP;
•	postopek je v izdelavi že od leta 2007, prej pa je po starem zakonu potekal postopek Strategije prostorskega razvoja občine;
•	izveden je bil postopek javnega naročila z izbiro izdelovalca,
•	osnutek občinskega prostorskega načrta je bil izdelan v juniju 2008 in poslan v smernice nosilcem urejanja prostora;
•	poteka postopek usklajevanj posameznih zahtev iz smernic;
•	v izdelavi je tudi okoljsko poročilo, ki ga je z odločbo zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor;
•	kmalu se predvideva izvedba javnih razgrnitev in javnih obravnav (v vseh vaseh in mestu);
•	treba bo pridobiti še pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora na državnem nivoju ter končno potrditev ministra za okolje in prostor;
•	akt bo v dveh obravnavah potrjevan tudi v mestnem svetu;
•	sklenjeni so dogovori z Ministrstvom za obrambo (pismo o nameri);
•	Ministrstvo za obrambo je podalo pobudo o pričetku občinskega podrobnega prostorskega načrta dne 30. 9. 2008 s priloženim idejnim projektom nove vojašnice Berek ter dokument identifikacije investicijskega projekta;
•	v podpisu je dogovor o izvedbi postopka izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta z Ministrstvom za okolje in prostor (postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta bo vodila mestna občina zaradi hitrosti sprejema);
•	v pripravi je Sklep o pričetku OPPN, ki ga morata potrditi okoljsko in obrambno ministrstvo;
•	Ministrstvo za obrambo bo financiralo občinski podrobni prostorski načrt skoraj v celoti, v januarju 2009 bodo izvedli javni razpis za izdelovalca;
•	mestna občina bo financirala nekatere strokovne podlage (predvsem za infrastrukturo ...);
•	celotni postopek izvedbe in sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo izvajal v letu 2009 z izdelavo osnutka, javnih razgrnitev, pridobivanja smernic in mnenj ter sprejemanja v mestnem svetu v I. in II. obravnavi;
•	Na pobudo investitorja Gomboc gradbeni inženiring, d. o. o., se je pričel postopek izdelave spremembe veljavnega zazidalnega načrta za Lendavsko Sever, na območju bivše Pomurke, kjer je dolgoročno predvidena gradnja enajstih stanovanjskih blokov;
•	izdelan je osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta, za katerega so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora;
•	opravljena je bila javna obravnava in javna razgrnitev;
•	opravljena je tudi I. obravnava v mestnem svetu;
•	v izdelavi so dodatne strokovne podlage za ureditev prometa;
•	treba je pridobiti še končna pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in predati predlog v II. obravnavo na sejo mestnega sveta;
26
Urbanistične delavni-ce za ureditev območja Lendavska Sever v MS
Zazidalni načrti Občinski podrobni prostor-ski načrti —OPPN oz. spre-membe veljavnih zazidalnih ali lokacijskih načrtov
Lokacija stari Potrošnik — izdelava OPPN oz. spre-memba veljavnega zazidal-nega načrta za namen TC Mercator
Ureditev območij za gra-dnjo novih stanovanjskih hiš
Občinski podroben prostorski načrt za vzho-dno obvozno cesto mesta Murska Sobota
Urbanistično planerski ela-borati za primestna naselja
•	v letu 2008 je bil izdelan projekt zagotavljanja parkirnih mest za vsako stanovanje za stanovanjske bloke ob Lendavski ulici ter urejena dodatna parkirna mesta ob Ledavi;
•	v letu 2007 — dogovor o izvedbi urbanistične delavnice za severni del mesta Murska Sobota;
•	v januarju 2009 se bodo izvedle urbanistične delavnice za pridobitev variantnih strokovnih podlag za ureditev območja severno od Lendavske ulice v Murski Soboti;
•	oboje opisano v rubriki GOSPODARSTVO;
•	dogovor s financerji (Mercator);
•	zahtevamo krožišča pred »Zuto kučo« in »Diano«, pred cerkvijo pa ukrep za umiritev prometa;
•	zahtevamo podzemne garaže s parkiranjem za kupce;
•	v avgustu 2008 prejeta pobuda Mercatorja za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
•	v septembru 2008 sprejet Sklep o pričetku občinskega podrobnega prostorskega načrta;
•	osnutek je izdelan in nanj so se pridobile že smernice nosilcev urejanja prostora;
•	poteka postopek usklajevanj zahtev iz posameznih smernic (kulturna dediščina, elektro ...);
•	kmalu bo izvedena javna razgrnitev;
•	treba je še pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora ter dvofazno akt obravnavati v mestnem svetu;
•	v izdelavi je občinski podrobni prostorski načrt za območje OPLETER v Cernelavcih in Veščici, potekajo dogovar-janja o natančnejših vsebinah na tem območju;
•	v izdelavi je tudi nov občinski podrobni prostorski načrt za območje »za vaškim domom« v BAKOVCIH — v pripravi je osnutek;
•	natančneje opisano v rubriki PROMET;
•	izdelani so urbanistično planerski elaborati za večino primestnih naseljih, izdelali so jih na Fakulteti za gradbeništvo, Katedra za prostorsko planiranje;
•	elaborati so bili javno predstavljeni v pokrajinski in študijski knjižnici ter bodo še posebej po naseljih v sklopu obiska vodstva občine v naselju;
ČLOVEŠKI VIRI
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Zdravstveno varstvo Upokojenci
Pomoč socialno šibkim
•	sofinancirali smo dograditev prostorov pljučnega oddelka v zdravstvenem domu v Murski Soboti in sanacijo kurilnice;
•	sofinancirali smo ureditev prostorov reševalne službe pri Zdravstvenem domu v Murski Soboti;
•	sofinancirali smo nakup reševalnih vozil;
•	dogradili smo gramozirano parkirišče pred bolnišnico v Rakičanu;
•	donirali smo bolnici v Rakičanu za nakup zdravstvene opreme;
•	za vse občane, ki ne morejo biti zavarovani iz drugega naslova, občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje;
•	izdelani so bili idejni načrti za varovana stanovanja in dislocirano enoto doma starejših v Murski Soboti;
•	izdelana je bila projektno-tehnična dokumentacija za oba objekta;
•	sprejeti so bili vsi potrebni sklepi mestnega sveta, da se je projekt obeh objektov lahko nadaljeval;
•	izbran je bil strateški partner — investitor obeh objektov (Nepremičninski sklad - neprofitna družba SPIZ-a);
•	investitor je izbral izvajalca del;
•	v kratkem se bodo začela dela, ki bi naj bila končana do sredine 2010;
•	redna letna srečanja s pogostitvijo za upokojence;
•	obisk najstarejše občanke in občana;
•	srečanja s sekcijami Društva upokojencev;
•	sofinanciranja dejavnosti vseh društev upokojencev v mestni občini;
•	vsakoletna obdaritev ob novem letu za občane, ki se nahajajo v domovih za starejše;
•	plačujejo se delni ali celotni oskrbni stroški za občane v domovih za starejše, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za plačilo takih stroškov;
•	izredno se oprosti plačila prispevkov za svoje starše v domovih za starejše, in sicer otroke, ki so socialno ogroženi in ne morejo plačevati prispevkov za oskrbne stroške;
•	večkrat letno načrtujemo humanitarne prireditve z zbiranjem finančne pomoči;
•	humanitarno srečanje že izvedeno - ponovoletni humanitarni ples (pomagali družini in deklici, ki je v prometni nesreči utrpela hude posledice);
•	pripravlja se projekt pomoči socialno ogroženim - posebna trgovina (cenejše življenjske potrebščine — hrana);
•	občina prek Centra za socialno delo dodeljuje enkratne denarne pomoči za občane, ki so socialno ogroženi;
27
Oživitev mestnega jedra
Reševanje stanovanjske-ga problema prosilcev stanovanj
Reševanje stanovanjskega problema za družine z večjim številom otrok
Ureditev prebivališča za brezdomce
Medgeneracij ska povezanost
Druženja občanov
•	projekt Soboško poletje - navedeno v rubriki KULTURA;
•	izgraditev Trga kulture — navedeno v rubriki INFRASTRUKTURA;
•	stanovanjski sklad je odkupil nekaj stanovanj od tovarne Mura in od zasebnikov;
•	nakup vrstnih hiš (Razlagova ulica, Jakobovo naselje);
•	odkupljena je hiša v mestu, v njej je urejeno bivališče za brezdomce;
•	občina prek preventivnih programov na področju socialnega varstva financira zaposlitev enega delavca v zavetišču za brezdomce in dva delavca prek javnih del;
•	projekt Sadeži družbe — v hiši na Ulici Stefana Kovača se bo izvajalo prostovoljstvo - pomoč starejših mladim in obratno;
•	občina sodeluje s Centrom za socialno delo za pomoč starejšim na domu in v celoti financira storitev pomoč družini na domu ter sofinancira določene socialne programe;
•	občina sodeluje z drugimi organizacijami (Karitas, Rdeči križ ...) in sofinancira določene socialno varstvene programe društev in humanitarnih organizacij na področju socialnega in zdravstvenega varstva;
•	občina vsakoletno financira in organizira teden starejših občanov prek krajevnih skupnosti in mestnih četrti v so-delovanju s šolami, vrtci in drugimi organizacijami;
•	Festival Soboški dnevi - navedeno v rubriki KULTURA;
•	leta 2007 začeli s Soboškim poletjem - navedeno v rubriki KULTURA;
•	silvestrovanje na prostem - tradicionalna prireditev v mestnem središču;
•	praznični december - sejemska prodaja, prireditve na Trgu kulture;
•	uvedli smo Družinski piknik — prireditev za družine v Mestnem parku (ob mednarodnem dnevu družine);
•	gledališki in drugi abonmaji ter koncerti v organizaciji Zveze kulturnih društev Murska Sobota;
•	vaške igre; Markišavci, Polana, Nemčavci;
•	Pozdrav pomladi v Cernelavcih;
•	Pozdrav jeseni v Cernelavcih;
•	vodne igre ob bakovski gramoznici v okviru »Festivala Soboški dnevi«;
•	pravljična dežela v Mestnem parku v mesecu decembru;
•	vzpodbujanje investitorjev za odprte kavarne na Slovenski ulici;
•	letni vrtovi v središču mesta;
CIVILNA ZAŠČITA IN REŠEVANJE
PROJEKT
POROČILO O OPRAVLJENEM DELU
Civilna zaščita Gasilstvo
1.	Za potrebe enot in služb Civilne zaščite smo zagotovili potrebno manjkajočo osebno opremo. Za potrebe namestitve ogroženega in prizadetega prebivalstva ob velikih nesrečah smo nabavili elektroagregat in tri šotore S-6 v velikosti 5 m x 12 m. Za mobilnost enot je bila zagotovljena še dodatna prikolica za prevoz opreme za reševanje z višin. Vložen je bil projekt čezmejnega sodelovanja SLO-H, ki se financira iz evropskih sredstev. Vrednost projekta, katerega po-membni del je nova avtolestev, je približno 1.700.000 €. Potrditev projekta pričakujemo v mesecu marcu 2009.
2.	V letih 2007 in 2008 so potekale aktivnosti na področju usposabljanj enot in služb Civilen zaščite. Izvedenih je bilo 12 evakuacijskih vaj v šolah in vrtcih v Mestni občini Murska Sobota ter na upravni zgradbi Mestne občine Murska Sobota. V vseh aktivnostih je sodelovalo čez 1.500 evakuirancev in 200 članov sistema zaščite, reševanja in pomoči. Posamezne enote so se udeležile preverjanj usposobljenosti na regijski in državni ravni ter dosegle zavidljive rezultate.
3.	V letih 2007 in 2008 je poleg manjših nesreč mestno občino prizadelo neurje s točo 13. in 14. 7. 2008 ter močno deževje s točo dne 15. in 16. 8. 2008, ko je bila prizadeta skoraj celotna občina. V teh aktivnostih je sistem zaščite in reševanja pokazal visoko stopnjo usposobljenosti in pripravljenosti nudenja pomoči prizadetim.
1.	Na področju gasilstva deluje v Mestni občini Murska Sobota 12 gasilskih društev znotraj Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota. V njih je vključeno skupaj 809 članov, od tega 356 operativcev. Gasilske enote razpolagajo s 27 vozili različnih namembnosti. V letu 2007 in 2008 je mestna občina sofinancirala nabavo dveh avtocistern in enega orodnega vozila. V teh dveh letih je bila zagotovljena tudi več kot 80-odstotna izpopolnjenost z osebno za-ščitno opremo gasilca. Mestna občina je sofinancirala (vsaj 50 %) novi gasilski vozili v Černelavcih in Rakičanu.
2.	Na področju usposabljanj je na tečaju za naziv gasilec sodelovalo 14 članov, za naziv nižji gasilski častnik pet gasilcev in za naziv gasilski častnik dva gasilca. Opravljeni so vsakoletni pregledi v gasilskih društvih in praktična usposa-bljanja, na katerih je skupno sodelovalo čez 1.500 članov gasilskih enot.
3.	V letih 2007 in 2008 je bilo opravljenih 305 intervencij, od tega 201 GD Murska Sobota. Gasilci vseh prostovolj-nih gasilskih društev so sodelovali tudi v odpravi posledic po neurju v juliju in avgustu 2008 kot nepogrešljivi del sistema zaščite, reševanja in pomoči v Mestni občini Murska Sobota.
Za priprave in delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v celoti (gasilci, Civilna zaščita, potapljači, kinologi idr.)
je iz proračuna Mestne občine Murska Sobota v letih 2007 in 2008 bilo namenjenih skupno čez 500.000 €.
28
1. KRAJEVNA SKUPNOST KROG
Leto 2007 Leto 2008
-	ureditev mrliške vežice (streha, nakup klime in radiatorji)
-	pločnik v Trubarjevi ulici — delno (brez preplastitve)
-	hodnik za pešce s kolesarsko stezo in preplastitev pločnika v Trubarjevi ulici - delno
2. KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN
Leto 2007 Leto 2008
-	investicijski transfer za nakup gasilskega vozila
-	investicijski transfer za adaptacijo slačilnic NK Rakičan
-	ureditev VGD (zamenjava ploščic pred VGD, ureditev električne inštalacije, zamenjava kritine)
-	projektna dokumentacija za kabelsko
-	izgradnja vodovoda Panonska-Nova ul.
-	investicijski transfer za nakup gasilskega vozila
-	investicijski transfer za adaptacijo slačilnic NK Rakičan
-	izgradnja podaljška Panonske ulice-Zelene
3. KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI
Leto 2007 Leto 2008
-	ureditev pločnika in meteorne kanalizacije
-	dokončna ureditev pločnika in meteorne kanalizacije
4. KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI
Leto 2007 Leto 2008
-	projektna dokumentacija za mrliško vežico
-	urejanje VGD - delno
-	urejanje »kapelice« - delno
-	nadaljnje urejanje VGD (izolacija strehe)
-	nadaljnje urejanje »kapelice«
-	ureditev mrliške vežice (prizidava, ostrešje)
5. KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI
Leto 2007 Leto 2008
-	preplastitev in urejanje bankin na vaških cestah - delno
-	idejna zasnova športno-rekreacijskega centra
-	dokončna ureditev preplastitve cest
6. KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI
Leto 2007 Leto 2008
-	ureditev ograje na pokopališču
-	nakup zemljišča za pločnik
-	otroška igrala
-	pločnik v Ledavski ulici - delno
-	prizidava gasilske garaže
-	zamenjava oken v VGD - delno
-	nadaljnja zamenjava oken in urejanje VGD
-	pločnik v Ledavski ulici
7. KRAJEVNA SKUPNOST POLANA
Leto 2007 Leto 2008
-	zamenjava kritine v VGD
-	asfaltiranje dostopne ceste do pare. štev. 466
-	delno urejanje VGD (predelne stene, menjava oken)
8. KRAJEVNA SKUPNOST VEŠČICA
Leto 2007 Leto 2008
-	pločnik Veščica-Kupšinci
-	gradnja mrliške vežice
29
9. KRAJEVNA SKUPNOST KUPŠINCI
Leto 2007 Leto 2008
-	urejanje »stare šole« (okna in okenske police, vrata, pleskarska dela)
-	ureditev zelenice ob športno-rekreacijskem centru
-	nadaljnje urejanje »stare šole« (pleskarska dela, polaganje keramike)
-	pločnik
10. KRAJEVNA SKUPNOST PUŠČA
Leto 2007 Leto 2008
-	ureditev otroškega igrišča — delno
-	začetek gradnje večnamenskega objekta
-	nadaljnja ureditev otroškega igrišča
-	nadaljevanje gradnje večnamenskega objekta
11. KRAJEVNA SKUPNOST SATAHOVCI
Leto 2007 Leto 2008
-	ureditev parkirišča pri pokopališču
-	izdelava projektne dokumentacije za pločnik
-	asfaltiranje platoja pri športnem centru
-	ureditev pločnika pri pokopališču
Čen d.o.o., Panonsko naselje 14, 9220 Lendava
30
KULTURA
Koncert
Geza Grabar
Ljubitelji igranja na harmoniko so prišli na svoj račun v Klubu Pomurskega akademskega kole-gija oziroma v PAC-u, ko je na samostojnem koncertu nasto-pil trio harmonik SLO A3. Ob Borutu Moriju ga sestavljata tudi prekmurska rojaka Dejan Prasl in Matej Zavec, ki so kot študentje graške univerze za glasbo prvič skupaj zaigrali v okviru študij-skih obveznosti.
Trio odličnih mladih glasbenikov se je hitro uveljavil v Avstriji, za-tem pa tudi v Sloveniji, danes pa nastopajo po številnih državah Srednje in Jugovzhodne Evrope. Vse več uspehov pa harmonikarji dosegajo tudi na mednarodnih tekmovanjih; svoje odlične in-terpretacije znanih domačih in tujih skladateljev v igranju na harmoniko pa so posneli za na-cionalne radie v Avstriji, Italiji in Sloveniji.
Odlični

domači pevci
Jernej Ferk
Mešani pevski zbor Chorus, ki deluje v okviru stolne župnije sv. Nikolaja v Murski Soboti, je v soboto, 13. decembra 2008, na-stopil v Dvorani Marjana Kozine (Velika dvorana) Slovenske fil-harmonije v Ljubljani. Pevke in pevci zbora so namreč pod
vodstvom zborovodje Tomija Bušinoskega v mesecu novembru sodelovali na 3. regijskem temat-skem koncertu odraslih pevskih zasedb Štajerske in Prekmurja - Sozvočenja 2008 v Murski Soboti, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti
Republike Slovenije. Na sreča-nju v Murski Soboti so prejeli prvo nagrado in bili izbrani za nastop na zaključnem koncer-tu Sozvočenj 2008 v Slovenski filharmoniji.
Sodelujoči zbori so pripravili te-matske programe. Zbor Chorus
je svoj program predstavil pod naslovom »Proprij v katoliški litrugiji«. Poslušalcem so v peti besedi in z razlago predstavili spremenljive mašne dele, ki spa-dajo v obred svete maše.
Pomurka leta
mlada glasbenica Živa Vigali
Aleksandra Grah
Bralci Vestnika in poslušalci Radia Murski val so največ glasov v izboru za Pomurko in Pomurca minulega leta namenili trinajstle-tni glasbenici Živi Vigali in nek-danjemu murskosoboškemu žu-pniku Martinu Horvatu. Skupno je bilo oddanih kar 4146 glasov, od tega jih je 774 bilo namenje-nih mladi klarinetistki in 1524 župniku Horvatu. Glasovanje je potekalo na tri načine, in sicer na radijskih valovih Murskega vala, z glasovanjem z glasovnicami in s kratkimi telefonskimi sporočili. Živa Vigali prihaja iz Kroga in je učenka murskosoboške osnovne šole, prav tako pa obiskuje glas-beno šolo. Mlada glasbenica je zavzeta članica Prekmurske god-be Bakovci, kjer igra na klarinet. Sicer se pa udeležuje različnih
tekmovanj, za njo je še posebej pomembno lanskoletno medna-rodno tekmovanje v Beogradu, kjer je osvojila glavno nagrado. Za nekdanjega murskosoboške-ga župnika Martina Horvata leto 2008 ni bilo enostavno, kajti v minulem letu je zapustil mur-skosoboško škofijo in se odpravil službovat v vas v bližini Celovca. Njegov odhod in praznino so in še čutijo mnogi verniki, ki so bili na domačega župnika zelo navezani.
31
AKTUALNO
15. silvestrski
polet balonov
Geza Grabar
Športni klub Berta iz Brezovcev je bil zadnji dan lanskega leta vnovič orga-nizator tradicionalnega in zaradi 15. izvedbe tudi jubilejnega silvestrskega poleta toplozračnih balonov, ki so se nad Mursko Soboto vnovič dvignili iz Mestnega parka.
S to prireditvijo, ki je zaradi časa izvedbe zelo nenavadna in zadnje dejanje v tekočem letu, želijo ba-lonarji sedaj že desetletje in pol zaokrožiti balonarsko sezono in se še enkrat dvigniti pod zimsko nebo.
Zbirališče štirih posadk balonov iz okolice Murske Sobote je bilo namreč tudi tokrat pred gradom. Kot je dejal Stefan Bertalanič iz kluba organizatorja, so se ob 12. uri balonarji mudili na sprejemu pri direktorju murskosoboške območne enote Zavarovalnice Triglav Sandiju Flisarju, že uro pozneje pa so štirje piloti kljub mrzlemu vremenu nad mesto popeljali osem potnikov. Zaradi smeri vetra jih je tokrat pot za-nesla v smeri Markišavcev in Puconcev.
32
AKTUALNO
19. razstava
malih živali
Geza Grabar
Člani Društva gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota so v štirih sekcijah (glodavci, kunci, golobi in perutnina) v prostorih Osnovne šole I razstavili več kot petsto primerkov malih živali.
Ker člani prihajajo iz vsega Pomurja, je bila tudi tokrat bera razstavljenih živali izjemno pestra in bogata, s čimer so bili nedvo-mno zadovoljni obiskovalci raz-stave, prireditelji pa tudi tokrat z njihovim množičnim obiskom. Kot je dejal Franc Glažar, dolgo-letni (16 let) predsednik društva, ki vse od začetka (12 let) vodi tudi zvezo društev pasemskih malih živali severovzhodne Slovenije, v
katero je povezanih kar 16 podob-nih društev iz Pomurja, Štajerske in Koroške, se v imenu društva najtopleje zahvaljuje prav šoli, ki jim že 19. leto nudi prostore nivojskih šolskih hodnikov, ki so zelo primerni za zaokrožene pred-stavitve posameznih skupin živali. Čeprav njihovi člani z enodnevni-mi predstavitvami nekaterih živali v otroških vrtcih, domovih za sta-rejše in v zdraviliščih skrbijo tudi za vzgojno in izobraževalno vlogo, pri lokalnih skupnostih v smislu materialne pomoči ne dosegajo že-lene naklonjenosti. Med rednimi, ki jih vsako leto pri njihovem delu podpre, je prav mestna občina. Tudi rejca Ivan Bakan iz Gornjega Lakoša in Josip Kerčmar iz
Černelavcev, ki je obenem tudi blagajnik v društvu, sta navdušena nad posebnim otroškim kotičkom, ki ga po ustvarjalnih delavnicah na temo živali v vseh enotah vrtca tradicionalno pripravijo učiteljice iz javnega zavoda Vrtci Murska Sobota. Tudi letos sta bili za to
zadolženi Zlatka Kološa iz enote Ringaraja in Dragica Horvat iz enote Gozdiček.
Razstavljene živali so bile v okviru društvenega ocenjevanja tudi stro-kovno ocenjene.
Tradicionalni
smučarski sejem
Geza Grabar
Čeprav v naših krajih že nekaj let ni bilo prave zime in prav se-danja sploh še ni postregla niti z enim samim snežnim dnevom, so smučarski sejmi rabljene in nove smučarske opreme, ki že vrsto let potekajo v Murski Soboti, na spo-redu vsako. Doslej je bila njihov organizator Športna zveza Murska Sobota, štafetno palico v organiza-ciji pa je letos prevzel Smučarski klub Prekmurje, ki je po nekaj letih oživil svojo dejavnost. Smučarski sejmi so zaradi cenovno dostopne opreme in dejstva, da se tudi vse več prekmurskih smučarjev podaja
na smuko v bližnja in daljna smu-čarska središča, vedno bolj obiska-ni in z boljšo ponudbo.
To je potrdil tudi zadnji, ki je sredi decembra potekal v stari telova-dnici OS I. Pritegnil je več kot 50 ponudnikov, skozi ves sobotni dopoldan pa ga je obiskalo več kot 200 obiskovalcev.
Zlasti ponudba rabljene opreme — najbolj otroške, ki jo mladi najhi-treje prerasejo, je bila zares pestra in bogata, pa tudi ponujeno blago — največ je bilo smuči, smučarskih palic in smučarskih čevljev, je bilo tako rekoč dostopno za vsak žep.
33
TUROPOLJE d.o.o
AKTUALNO
brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
NEVARNO ZIVLJENSKO OKOLJE
V Černelavcih je kar nekaj ekoloških »bomb«, ki ogrožajo bivalno okolje. V Ledavski ul. št. 41 je že desetletje zapu-ščena hiša z gospodarskim poslopjem, ki je zelo zaraščena s trnjem, visoko travo in drugim odpadom. To je idealno mesto za različno golazen, kače, kune in še kaj. Verjetno imamo pravico do zdravega in urejenega življenskega okolja, pa tudi ustrezne organe, ki morajo to zagotoviti, predvsem komunalna inšpekcija.
Verjamem in upam, da se bo našla ustrezna rešitev.
Mario
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni, hvala za opozorilo, odgovor vam je pripravila komunalna Inšpektori-ca mestne občine Miroslava Toplak.
»Na podlagi ogleda na kraju samem, dne 12.01.2009 smo pozvali lastnike ome-njene parcele, da jo v skladu z Odlokom o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota (Ur. I. RS št. 4/00 in 18/06) ure-dijo do postavljenega roka.«
Občinska uprava
VPRAŠANJE OZ. OPOZORILO
Velikokrat, skoraj vsak dan se vozim po Čopovi ul. v Soboti (pokopališče). Prav na začetku te ulice je avtopralnica, ki pa zelo neodgovorno uporablja javno površino - cestišče in pločnike, za svojo obrtno dejavnost. Tu namreč parkirajo oprane avtomobile, ki čakajo na svoje lastnike, ki pa pač pridejo,ko pridejo! Da moramo potem voziti »slalom« ob teh vozilih, je verjetno vsakemu šoferju jasno! Zanima me, ali je to dopustno?
Odgovor občinske uprave
Odgovor vam je pripravla redarska služba mestne občine. »Hvala za vaše opozorilo. Redarska služba MO MS je v preteklih dnevih že poostrila nadzor nad nepravilno ustavljenimi oz. parkiranimi avtomobili v Čopovi ulici v Murski Soboti. Istočasno smo lastnico avtopralnice po-zvali, da svoje stranke obvesti o tem, da bo redarska služba v bodoče večkrat dnevno opravljala nadzor nad nepra-vilno ustavljenimi oz. parkiranimi vozili tudi v tej ulici ter voznikom, ki parkirajo v nasprotju z določili Zakona o varnosti cestnega prometa, izrekala sankcije v skladu z navedenim zakonom.«
Občinska uprava
PARKIRANJE NA LENDAVSKI 23 V MURSKI SOBOTI
Ker pred blokom Lendavska 23 nimamo parkirnega prostora, nas zanima, kje imamo pravico parkirati. Na parkirišču bivše veterinarske postaje, se nekate-rim dogaja, da smo na tem parkirišču pri njegovih lastnikih nezaželeni. Na problem parkiranja že dalj časa opozar-jamo. Bilo je dogovorjeno, vprisotnosti prejšnega in zdajšnega župana, da bo na tem parkirišču postavljena rampa za stanovalce določenih blokov. Potreben bi bil novi dogovor, ker ni bilo nič narejeno. Nujno nam potrebna rešitev.
Potrebna je ureditev prehitre vožnje mimo naših vhodov.
Odgovor občinske uprave
Pozdravljeni. Odgovor vam je pripravil Bogomir Rola, višji referent za komu-nalno dejavnost mestne občine. Navajamo odgovor:
»V rubriki Pomoč občanu (spletnem na-slovu) je bilo zastavljenih že več vpra-šanj v zvezi s problematiko parkiranja stanovalcev blokov na Lendavski ulici (še posebej 23) v M. Soboti, na katera so bili s strani mestne uprave podani tudi obsežni in izčrpni odgovori. Vse od-govore si je tako možno na navedenem naslovu (pod rubriko »arhiv«) tudi ogle-dati, zato jih sedaj ne ponavljamo.
Še enkrat pa poudarjamo, da je na mestu porušene veterinarske postaje Mestna občina Murska Sobota uredila začasno parkirišče v gramozni izvedbi kot javno parkirišče, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, zato nima nihče pravi-ce, da si ga lasti ali kakorkoli »prisvaja« ali izreka nezaželenost komurkoli. S tem začasnim parkiriščem je mestna obči-na vsaj do neke mere omilila perečo problematiko pomanjkanja parkirišč na tem območju mesta, še zlasti za številne stanovalce blokov, ki nimajo zadostnega števila parkirišč. Se pa seveda tudi za-veda, da to ni dolgoročna rešitev in da je slednja možna le z izgradnjo dodatnih parkirišč, še zlasti garažnih hiš, v kolikor bo izkazan interes za njihovo izgradnjo s strani stanovalcev oziroma lastnikov stanovanj oziroma upravnikov stano-vanj. Mestna občina M. Sobota namreč ne more zagotavljati tolikšnega števila javnih parkirišč v mestu, da bi z njimi lahko pokrila vse potrebe po parkiranju v mestu - tudi za stanovalce.
Po veljavnem zazidalnem načrtu so na
mestu bivše vetrinarske postaje in na širšem območju (le-to je trenutno pod drugo namensko rabo) predvidena par-kirišča, izvedbe katerih pa Mestna obči-na M. Sobota v proračunu za leto 2009, niti v načrtu razvojnih programov za ob-dobje 2009-2012, ne načrtuje. Zato bi dejansko bilo trebna proučiti možnost, da se predvidena parkirišča zgradijo s financiranjem etažnih lastnikov s parki-rišči deficitarnih stanovanjskih blokov v neposredni bližini, za kar pa je seveda potreben skupen nastop zainteresiranih stanovalcev in upravnikov več stano-vanjskih objektov v iskanju možne in sprejemljive rešitve, do katere bi lahko bila v smislu sofinanciranja naklonjena tudi lokalna skupnost. Le-ta ne izključuje možnosti, da bi za ta namen lahko zago-tovila določena sofinancerska sredstva prek programov mestnih četrti, v kolikor bi slednje to uvrstile v svoj prioritetni program.
O ukrepih za umiritev prometa na občin-ski cesti mimo blokovskega kompleksa (na severni strani) je na podobno po-budo, kot je sedaj vaša, že razpravljal Svet za prevetivo in vzgojo v cestnem prometu kot pristojni organ mestnega sveta. Le-ta tedanji pobudi o namestitvi hitrostnih ovir ni bil naklonjen, bo pa to vašo ponovno pobudo obravnaval ome-njeni Svet na svoji prvi prihodnji seji (15. 01.2009), in sicer v smislu eventualnih drugih ukrepov, s katerimi bi lahko bila dosežena umiritev prometa (npr. name-stitev radarske table).
Občinska uprava
34
V letu 2008 so v Soboških novinah oglaševali:
ŠPORT
Spremembe
v Muri 05
Karlo Vratarič
Vodstvo nogometnega društva Mura 05 se je razšlo s trenerjem Zlatkom Gaborjem, ki je moštvo v končnici je-senskega dela prvenstva popeljal na četrto mesto, nov trenerski dvojec na klopi murskosoboškega drugoligaša pa sta Bojan Jančar in Boris Radoš. Za zdaj sta se od kluba poslovila dva igralca, klub pa so okrepili Marko Kmetec, Sebastjan Vogrinčič in Borut Gerenčer.
Zlatko Gabor je le še nekdanji trener Mure 05, saj so bili po-govori z njim neuspešni - ura-dno zaradi neustrezne licence, a resnica je drugačna. Gabor je vodil moštvo na zadnjih šti-rih tekmah jesenskega dela in s sedmimi osvojenimi točkami klub popeljal na četrto mesto. V spomladanskem delu bosta na klopi Mure sedela nekdanji igra-lec Mure Bojan Jančar in Boris Radoš, ki je v preteklosti deloval predvsem v mlajših selekcijah Mure, nekaj časa pa je preživel v tandemu z Nedeljkom Topičem tudi pri članski selekciji. Oba trenerja sta sklenila pogodbo za vodenje članskega moštva za obdobje enega leta.
Nekaj sprememb pa se je za zdaj zgodilo tudi v igralskih vrstah. Dragan Nikolič se je vrnil v Hit
Gorico, odšel pa je tudi Miran Bencik, ki bo kariero nadalje-val pri avstrijskem nižjeligašu Minihof Liebau. Novi igralci Mure so postali napadalec Marko Kmetec, Sebastjan Vogrinčič in Borut Gerenčer. Kmetec, ki je nekdaj že igral v Murski Soboti, je nazadnje branil barve ptujske Drave in bo spomladi odslužil kazen devetih mesecev neigra-nja zaradi uživanja nedovoljenih sredstev. Po saniranju poškodbe se v člansko moštvo znova vrača-ta vratar Aleš
Ajlec in Domen Vršič. Priprave na nadaljevanje prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi bodo nogometaši Mure 05 začeli v četrtek, 15. januarja, v sklopu priprav pa imajo že dogovorje-nih nekaj prijateljskih tekmah. 3. februarja se bodo v gosteh po-merili z Dravo, 7. februarja bo v
Murski Soboti gostovala Nafta, 10. februarja bodo črno-beli go-stovali pri enem izmed avstrij-skih nižjeligašev, poslastica pa se obeta že naslednji dan, ko bo v Fazaneriji gostoval Maribor. 14. februarja bo Mura gostovala še pri Wildonu, za nekaj tekem pa se še dogovarjajo.
www.tiskarnaklar.com
36
REKREACIJA
Zimska rekreacija
za ženske
Gabika CIGUT
Vaški dom v Nemčavcih je bil zgrajen v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, torej kasneje, kot je bila zgrajena večina tovr-stnih objektov v okoliških vaseh. Nekateri viri pravijo, da je gradnja tako dolgo zastala zato, ker se naši predniki niso mogli zediniti, ali ga naj zgradijo v spodnjem ali zgornjem delu vasi, drugi pa, da v kraju ni bilo primerne parcele. Dejstvo je, da so Nemčavci že od nekdaj zelo strnjeno naselje in bi bilo tako velik objekt težko ume-stiti v vas. Tako je bil zgrajen izven strnjenega vaškega naselja na me-stu, kjer je stala nemčavska ope-karna, in pri njegovi gradnji je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela vaščanov.
Vaški dom obdajajo ne eni strani vzorno urejena športna igrišča, na drugi pa »neokrnjena narava Ciglenskih grab«, ki so ostale kot spomin na nekdaj veličastno nem-čavsko opekarno. Veliko naporov smo že vložili in kar nekaj idej smo že imeli, da bi spremenili neugle-dno podobo »Ciglenskih grab«, vendar nismo uspeli. Objekt vaškega doma je relativno velik, ustrezen namenom in ciljem ob-dobja, ko je bil načrtovan. Leta so naredila svoje in stroški vzdrževa-nja so iz leta v leto večji.
V njem je dvorana za večje pri-reditve, ki smo jo preuredili v skladiščni prostor. Vrsto let jo za
te namene tudi izdajamo in tako poskušamo pokriti del stroškov vzdrževanja. Del prostorov zaseda-ta PGD Nemčavci in vaško špor-tno društvo. Ta del je predvsem v zimskih mesecih priljubljeno zbirališče mladih iz Nemčavec. V mansardi je bil desetletja neurejen, prazen prostor, ki smo ga začeli urejati pred približno tremi leti in z deli zaključili decembra leta 2007. Vrednost investicije nekaj nad 20.000 EUR. Neugledno podstrešje smo preuredili v lepo, svetlo in talno ogrevano telovadni-co v velikosti dvesto kvadratnih metrov.
Januarja 2008 smo začeli z aktiv-nostmi, da bi nova telovadnica zaživela. Brez velikih pričakovanj smo istega meseca pod strokovnim vodstvom dvakrat tedensko orga-nizirali telovadbo za ženske. Odziv žensk nas je prijetno presenetil. Telovadbo je v obdobju januar-marec 2008 redno obiskovalo šti-rinajst žensk, večina starih med 50 in 70 let, kar je velik del vaščank te starostne skupine. To je bil tudi temeljni razlog, da smo v lanskem letu začeli telovadnico opremlja-ti. Nabavili smo telovadne blazi-ne in v novembru 2008 ponovno organizirali telovadbo za ženske. Skupina se je še malo povečala. Telovadbo smo v novembru in decembru imele enkrat tedensko. Na željo obiskovalk bomo z njo
nadaljevale do konca marca, to-rej do začetka spomladanskih del in jo bomo v tem obdobju imele dvakrat tedensko. Obiskujemo jo redno in iz tedna v teden je naše počutje boljše. Med krajšim spre-hodom skozi vas se tudi marsikaj pogovorimo. Rade se družimo, kar je potrdila tudi prostovoljna
čistilna akcija na pokopališču, ki smo se je udeležile vse udeleženke telovadbe.
Odločitev za naložbo v telovadni-co je bila pravilna. Z organizirano telovadbo je dobil vaški dom novo funkcijo in pod svojo streho prvič prostor ponudil tudi »starejšim« vaščankam.
Prenova slačilnic ob športnem igrišču v Rakičanu
Objekt je bil zgrajen v enem letu s pomočjo Mestne občine Murska Sobota, KS Rakičan ter številnih donatorjev, ki so prispevali donacijo v obliki materiala. Večino dela so člani nogometnega kluba ter simpatizerji opravili prostovoljno. Opravljena so bila dela na starem delu objekta, kjer so bili zamenjani inštalacija, vodovod, kanalizacija, položena je bila nova keramika, novi pa so klubski prostori z eno slačilnico v velikosti 75 kvadratnih metrov. Prenovljena slačilnica je izboljšala pogoje za kakovostno izvajanje športn

www.freerider-on.net
JAVNE OBJAVE
Oddajanje komunalnih
odpadkov iz gospodinjstev
NAVODILA ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
Povzročitelji komunalnih odpad-kov morajo nastale komunalne odpadke ločevati na njihovem iz-voru. Med seboj ne smejo meša-ti ločenih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov v zabojnikih za mešane komunalne odpadke (zabojnik sivo-črne barve). S ta-kšnim ravnanjem jim ostane za oddajanje manjša količina meša-nih komunalnih odpadkov.
Na dan prevzema mešanih ko-munalnih odpadkov morajo pov-zročitelji zagotoviti, da so zaboj-niki in vrečke, ki so namenjene oddajanju le-teh, dostavljeni na prevzemno mesto še pred začet-kom našega delovnega časa, to je najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza. Po izpraznitvi mo-rajo povzročitelji sami zagotoviti, da zabojnike namestijo nazaj na
svoje zbirno mesto. V primeru, da zabojniki do navedene ure niso na prevzemnem mestu, ampak se nahajajo na primer za ograjo na dvorišču, jih ne more-mo in ne smemo izprazniti.
Povzročitelji mešanih komu-nalnih odpadkov ne smejo od-lagati le-teh ob ali na zabojnike ali jih prepuščati v vrečkah, ki niso namenjene oddajanju teh odpadkov. V primeru občasno večjih količin odpadkov ali zara-di nedostopnosti specialnega vo-zila za odvoz odpadkov si morajo povzročitelji zagotoviti zadostno število vrečk za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih lahko kupijo na sedežu podje-tja Saubermacher&Komunala ali pri vozniku na dan zbiranja odpadkov v njihovem naselju. Vrečke, ki se nahajajo ob ali na zabojniku, morajo imeti napis
Saubermacher&Komunala,
ki pobiralcem daje vedeti, da je plačana dodatna stori-tev odvoza dodatne količine odpadkov. Vrečk brez napisa Saubermacher&Komunala naše podjetje ni dolžno prevzeti. Pokrovi zabojnikov, ki se na-hajajo na prevzemnem mestu, morajo biti popolnoma zaprti. V primeru, da imajo uporabniki vedno večje količine odpadkov kot gredo v zaprti zabojnik pri-poročamo, da si priskrbijo večji ali dodatni zabojnik za oddajanje ostalih odpadkov, torej sivo-črni zabojnik.
Zbirni center za občane Mestne občine Murska Sobota se naha-ja na dvorišču sedeža podjetja Saubermacher&Komunala, to je na Kopališki ulici 2 v Murski Soboti. V njem lahko občani lo-čene frakcije oddajo v času od aprila do septembra od ponedelj-ka do petka med 7.00 in 19.00 uro, od oktobra do marca pa od ponedeljka do petka med 8.00 in
17.00	uro. Ločene frakcije lahko občani pripeljejo v zbirni center tudi vsako soboto med 8.00 in
12.00	uro.
ZBIRNI CENTER
Ločenemu zbiranju komunalnih odpadkov so namenjeni tudi zbirni centri, kjer lahko občani brezplačno ločeno oddajo pa-pir, steklo, kovine, plastiko, les, kosovne odpadke, električno in elektronsko opremo, jedilno olje ter uporabna oblačila in obutev. Na vse uporabnike apeliramo, da v večji meri ločujejo komunalne odpadke že na samem izvoru, torej v gospodinjstvu, saj bomo na ta način industriji vrnili večjo količino dragocenih sekundarnih surovin in vsaj delno razbreme-nili odlagališča odpadkov.
Upamo, da bomo z navedenimi nasveti vsaj delno pripomogli k zmanjšanju nevšečnosti pri zbiranju in odvozu mešanih komunalnih odpadkov ter k večji uporabi zbirnega centra za ločeno zbiranje frakcij in s tem pomagali naravi ter hkrati pri-spevali k večjemu zadovoljstvu uporabnikov naših storitev. Če imate vprašanja, obiščite podje-tje Saubermacher&Komunala, Kopališka ulica 2, Murska Sobota ali pokličite na telefonsko števil-ko 521-37-20.
38
GASILCI
Zamenjava strešne kritine
na gasilskem domu
Predvsem zaradi poletnega neur-ja in dotrajanosti strehe na gasil-skem domu Gasilskega društva Murska Sobota, ki je stara okoli 50 let in pokrita z nevarnimi az-bestnimi ploščami, se je vodstvo murskosoboških prostovoljnih gasilcev odločilo za obnovo stre-he objekta, kjer hranijo gasilska reševalna vozila in opravljajo ser-vis gasilnih aparatov.
Obnovitvena dela, ki sta jih fi-nancirala matično društvo in Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota, so obsega-la zamenjavo strehe z novimi sa-lonitnimi ploščami brez azbesta na garažah, obnovo požarnega stolpa, namestitev strelovodov in ureditev odvodnjavanja. Projekt obnove je sicer sodil v letni pro-gram nalog Gasilskega društva Murska Sobota.
Štefana Kuzmiča 1 (bivše Usnje) Murska Sobota
V Satahovcih si do poletja
želijo novo gasilsko vozilo
Potem ko so gasilci iz Satahovcev pred dvema letoma počastili 70. obletnico svojega društva, že od lanskega leta postavljajo enega najpomembnejših mejnikov v svoji zgodovini. Člani so namreč na občnem zboru spreje-li sklep o zamenjavi 25 let starega orodnega vozila z novim, sodobnim in današnjemu času primernim ga-silskim vozilom GW-1. To je vozilo s 500-litrskim rezervoarjem za vodo in črpalko na visoki tlak.
Tako so prizadevni člani dru-štva, ki jih že skoraj polni dve desetletji vodi neutrudni Marjan Martinec, ta je bil pred tem kar 20 let tudi poveljnik društva, že sredi lanskega leta uspeli sestaviti
finančno konstrukcijo za nakup vozila, izbrali so ponudnika za podvozje, pa tudi podrobno-sti z izvajalcem nadgradnje so že skoraj v celoti dogovorjene. Novo gasilsko vozilo bo znamke
IVECO.
Prvo od štirih akcij zbiranja pro-stovoljnih prispevkov po gospo-dinjstvih so v kraju že opravili konec decembra. »Z odzivom krajanov smo zelo zadovoljni, saj smo zbrali znesek, ki nam potr-juje, da bomo med krajani uspeli zbrati načrtovanih 15 tisoč evrov oziroma 200 evrov po gospodinj-stvu. Tako se povprečni znesek zbranih sredstev po gospodinj-stvu giblje okoli 50 evrov.
Ob 10 tisoč evrih lastnih sred-stev naj bi toliko primaknila tudi naša krajevna skupnost, dva tisoč
evrov pa tudi donatorji. Nikakor pa ne smem prezreti, da bo po-lovico sredstev celotne vredno-sti vozila, ki skupaj z davkom na dodano vrednost stane 73,5 tisoč evrov, zagotovila Mestna občina Murska Sobota,« je velik finančni zalogaj razčlenil Martinec. Sogovornik upa, da bo dinami-ka zagotovitve oziroma nakazila sredstev na njihov račun načrto-vana in bodo potem investicijo uspeli v celoti zaključiti do 30. junija letos. To je namreč mej-ni datum, ko je še konec leta 2009 mogoče pričakovati vrači-lo davka na dodano vrednost od Ministrstva za obrambo. »S temi sredstvi bi potem dokupili še vso manjkajočo opremo, ki mora biti po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije v vozilu, saj se vrnjena sredstva iz naslova DDV-ja ne smejo porabiti za druge name-ne,« še pojasnjuje Martinec. V nasprotnem primeru bodo vlogo za vračilo davka vložili konec leta 2009, denar pa lahko potem pri-čakujejo šele sredi leta 2010.
Martinec nam je razkril tudi, da so satahovski gasilci v preteklosti na področju družabnega življenja v kraju pustili neizbrisen pečat, pa tudi kar zadeva izgradnjo va-ško-gasilskega doma, ureditev športnega igrišča in posredno tudi izgradnjo slačilnic, saj so višek materiala, ki je bil name-njen za dograditev doma, odsto-pili klubu malega nogometa za slačilnice. »Ves ta čas pa smo tudi dograjevali in opremljali gasilsko orodišče oziroma garažo, na ka-tero smo zelo ponosni. Za lansko leto smo prejeli priznanje in po-hvalo za najbolj urejeno gasilsko garažo v mestni občini.« Martinec je prepričan, da so se gasilci glede zamenjave vozila pravilno odločili, saj je staro vo-zilo odslužilo; z njim in opremo, ki je v njem, pa več ne morejo v popolnosti zagotavljati učin-kovitega gašenja in se zopersta-vljati nesrečam, ki nas vse bolj ogrožajo.
39
INTERVJU

Štefan Barbarič predstavlja
nove razsežnosti gasilstva
Geza Grabar
V sedanji sestavi deluje Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota natanko deset let. V tem času je z dvanajstimi povezanimi društvi postala zelo pre-poznavna, po odlični organiziranosti, načrtnem opremljanju in urejenem financiranju s strani mestne občine pa je lahko marsikomu vzorčni primer uspešnega delovanja.
O aktualnem dogajanju v zvezi smo se pogovarjali s predsednikom Štefanom Barbaričem, ki to dolžnost opravlja že drugi mandat.
Lanska neurja, pa tudi druge nesreče, zlasti v cestnem prometu, dokazujejo, da gasilci že zdavnaj več ne opravljate zgolj nalog klasičnega gašenja požarov, pač pa se zelo uspešno angažirate tudi na drugih področjih zaščite in reševanja. Kako ste se znašli v novi vlogi in ali vam lokalna skupnost in država priznavata to novo vlogo? Ste pri tem zaradi druge in specifične opreme deležni tudi mate-rialne podpore?
»Prostovoljni gasilci zakonsko prevze-mamo vedno več nalog in odgovor-nosti. V zadnjih letih se nam je krog operativnega delovanja zelo povečal. Tako se prostovoljni gasilci poleg kla-sičnega gašenja požarov in preventive ukvarjamo tudi s cestnimi reševanji, tehniškimi in naravnimi nesrečami, kot so poplave, neurja, potresi itd., ter njihovimi posledicami, ekološkimi nesrečami ter dekontaminacijami in nenazadnje z aviarno influenco ozi-roma tako imenovano ptičjo gripo. V zadnjih neurjih so se pojavile zahteve, da bi naj prostovoljni gasilci prekrivali strehe (naj bi celo postali krovci). Za taka višinska dela prostovoljni gasilci nismo strokovno usposobljeni, kajti naloga prostovoljnih gasilcev je le po-moč pri začasni sanaciji, ne pa različne uslužnostne dejavnosti.
Odgovornost prostovoljnih gasilcev je tako poveljniško osebna odgovor-nost gasilca. Vedno več je primerov, da med reševanjem imetja in življe-nja občanov ne glede na nesrečo
ogrožaš lastno življenje, v zahvalo pa te stranka lahko še pravno izto-ži. Država nam ogromno nalaga in priznava, a realnost je drugačna, saj se od priznanj ne da živeti. Druga stvar pa je lokalna skupnost - občina. Ta nas vsaj razume, čeprav vseh naših potreb občinski proračun mestne ob-čine ne zmore, saj sta zaščitna oprema in tehnika zelo dragi. Pomoči države pri sofinanciranju obsega približno 16 odstotkov samo za določeno in spe-cialno opremo, ostali del sredstev pa morajo zagotoviti lokalna skupnost in prostovoljna gasilska društva. Grobo rečeno: če hočeš prostovoljno reševati imetje in življenja občanov, si moraš skoraj sam kupiti opremo in sredstva, da potem lahko prostovoljno rešuješ. Lahko pa rečemo, da smo v GZMO Murska Sobota v primerjavi s sta-njem proti ostalim zvezam lahko še kar zadovoljni.«
Ste med najbolje organiziranimi gasil-skimi zvezami v Sloveniji.
To dokazujeta niz načrtnih zimskih izobraževanj, usposabljanj, skupnih reševalnih vaj, tekmovanj in nenaza-dnje tudi zelo načrtno opremljanje vseh enajstih društev v zvezi.
Za leto 2009 ste si na tem področju postavili mejnik, ki ga boste, kot kaže, v celoti dosegli.
»Oceno, da smo med boljšimi zveza-mi v Sloveniji, bi prepustil drugim. Trudimo se, da bi bili dobri. Zadnjih nekaj let dajemo zelo velik poudarek na usposabljanje in nabavo osebne za-ščitne opreme za gasilca operativca ter izvajanje same preventive. Zavedamo se, da lahko neusposobljen gasilec brez posebne osebne zaščitne opre-me postane žrtev pri reševanju življenj in materialnih dobrin drugih. Vodilo naše zveze je, da dajemo poudarek na usposabljanje in se čim prej materi-alno in tehnično izpopolnimo po za-konsko predpisani kategorizaciji. Tu mislim predvsem na vsa prostovoljna gasilska društva v mestni občini, ki morajo biti opremljena z gasilskimi vozili in pripadajočo opremo ter z osebno zaščitno opremo. Trenutno
smo v zvezi izpopolnjeni 80-odstotno; upam, da bomo v letih 2010/2011 dosegli in presegli mejnik 90-odstotne izpopolnjenosti.«
Nakup gasilske avtolestve, za kar si prizadevate že nekaj let, presega vaše finančne zmožnosti, pa tudi meja njene uporabnosti naj ne bi bila vezana samo na območje mestne občine. Kako daleč je ta projekti
»Sedanja 35-metrska avtolestev, ki je v lasti GD Murska Sobota, je stara 25 let. V letu 2011 ji pretečejo vsi varno-stni resursi na mehanični konstrukciji in pripadajoči hidravliki. Tudi sam proizvajalec več ne bo dal garancije zaradi staranja materiala.
Predlanski poizkus regijskega dogo-vora o sofinanciranju med župani je padel vodo, čeravno se vsi zavedajo, da v regiji potrebujemo tako lestev ne samo v Murski Soboti.
Zato smo se lansko leto odločili, da z Mestno občino Murska Sobota skupaj z mestom Szombathely iz Madžarske konkuriramo na mednarodnem razpisu čezmejnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za evropska sred-stva. Časovno bi se projekt s celotnimi aktivnostmi izvajal tri leta. To je velik zalogaj in delo, saj taki projekti zahte-vajo strogo doslednost in izpolnjeva-nje vseh meril, ki jih postavlja Evropa. Sama lestev stane okrog 1.000.000 EUR, a vrednost skupnega projekta je ocenjena na 1,7 milijona EUR. Projekt je bi oddan v mesecu okto-bru 2008, sedaj čakamo na rezultate.
Neuradno bomo že kaj več izvedeli meseca marca tega leta.«
Ker se je že leta 2007 skupno število intervencij osrednjega društva v zvezi in tudi na območju upravne enote pri-bližalo številki 100 in se hitro povečuje že nekaj let, je bila ta številka lani za-gotovo presežena...
»V zadnjih letih se rapidno zvišuje šte-vilo intervencij in tudi ocena požarne ogroženosti se je od 2002 leta pove-čala za trikrat. Vzroki so predvsem v gradnjah novih objektov na teritoriju mestne občine ter v povečanem ce-stnem in železniškem prometu. Leta 2006 je GD M. Sobota opravilo 67 intervencij, leta 2007 96 intervencij, leta 2008 pa 103 intervencije. Število nesreč narašča skokovito. Najbolj zaskrbljujoče pa je stanje pro-stovoljstva v samem mestu Murska Sobota, kjer s strani občanov za prostovoljno gasilstvo ni zanimanja. Sprašujem se, zakaj taka pasivnost.«
Koliko intervencij pa je lani opravilo ostalih enajst društev v zvezd »Leta 2007 so vsa ostala primestna društva opravila šest intervencij, leta 2008 so ta opravila 82 intervencij. Tu moramo povedati, da je lansko leto bilo izredno leto zaradi neurij in požarov. Za intervencijo se smatra, ko vozilo z moštvom zapusti garažne prostore v gasilskih domovih, akti-vira pa jih Regijski center za obve-ščanje Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Murska Sobota.«
40
INTERVJU
Je upravičenost nakupa drage opreme in najsodobnejših gasilskih vozil v ostalih društvih smiselna?
-Vsekakor. Če pride do nesreč večjih razsežnosti, smo s tehniko, ki jo imajo vsa društva, več kot prekratki. Zato je pomembno, da so poleg osrednjega Gasilskega društva Murska Sobota vsa ostala primestna društva prav tako dobro opremljena za delovanje v in-tervencijah v svojih okoljih in širše. Lep primer je bilo samo lanskoletno dvakratno neurje, ko je bilo treba za-gotoviti tehniko in masovnost prosto-voljnih gasilcev. Da ne govorimo ob morebitnem večjem požaru in kaki naravni ali drugi nesreči, kjer bi potre-bovali čim več tehnike in gasilcev.«
Že nekaj časa si prizadevate, da bi okrepili profesionalno jedro gasilskega društva v Murski Soboti. Koliko je tam v različnih programih, ki jih društvo opravlja (vzdrževanje gasilske tehnike, servis gasilnih aparatov), ob tem pa so tudi v stalni pripravljenosti kot opera-tivci, zaposlenih in koliko naj bi jih zaposlili dodatno?
»Največja težava prostovoljnih gasil-
cev je, da so skoraj vsi zaposleni. GD Murska Sobota je osrednje društvo po operativni dejavnosti v mestni občini. Njihov intervencijski čas na vsaki toč-ki na območju mestne je v normalnih prometnih razmerah 10 minut ali pa še manj. Zato so profesionalni gasilci, ki izvajajo tako obliko dežurne služ-be v gasilskem domu Murska Sobota, nujnost, saj imajo svoj redni delovni čas, v katerem izvajajo razno servisno in uslužnostno dejavnost. A izven delovnega časa so ravno tako prosto-voljci. Zaposlenih je osem gasilcev in gospodar. V letu 2008 se je število povečalo za dva gasilca. V taki obliki organiziranosti bi jih rabili najmanj dvanajst. Če bi pa imeli stoodstotno profesionalizacijo, bi bilo treba po minimalnih normativih zagotoviti 24 profesionalnih gasilcev (ruski turnus) in režijsko službo ter se obvezno preo-blikovati v zavod. To pa je za proračun mestne občine prevelik zalogaj.«
Posebno poglavje v vašem uspešnem delovanju je zelo dobro sodelovanje z Mestno občino Murska Sobota oziro-ma županom Antonom Stihcem in po-
veljnikom Civilne zaščite MO Murska Sobota Stanislavom Wolfom. »Sodelovanje z županom Antonom Stihcem je na visoki profesionalni rav-ni. Razume naše težave in se obenem zaveda svoje odgovornosti, po kateri je župan odgovoren za požarno varnost v svoji občini. Pomaga nam v precejšni meri in ima posluh do gasilcev. Prav tako je s poveljnikom Civilne zašči-te Stanislavom Wolfom. O vsem se medsebojno obveščamo in vse akcije ter projekte peljemo koordinirano in dogovorno. Na tem mestu bi se rad zahvalil županu in njegovim strokov-nim službam za odlično sodelovanje in razumevanje.«
Kaj pa bi lahko rekli glede statusa pro-stovoljnih gasilcev v naši družbi? Kot se govori že vrsto let, naj bi jih delodajalec z ustrezno zakonodajo drugače obrav-naval kot doslej, priznan pa bi jim bil tudi izpad dohodka, ko bi bil gasilec zaradi različnih obveznosti odsoten z delovnega mesta.
»To je bitka, ki jo vsi gasilci bijemo v Sloveniji že nekaj let. Namreč dogaja se, da delodajalec ne pusti delavca-ga-
silca na intervencijo ali usposabljanje in mu celo grozi z odpovedjo delov-nega razmerja. In to je rezultat prav-no normativne neureditve razmerja med delodajalcem in gasilcem. Na ravni Gasilske zveze Slovenije smo že nekajkrat na odgovorna resorna ministrstva, vlado in državni zbor poslali predloge in zahteve o pravno-normativni ureditvi statusa gasilca, še posebej razmerja med delodajalcem in gasilcem, ter statusa ugodnosti de-lodajalca, če ima zaposlenega gasilca. Vendar tu še ni nobenih svetlih točk. V praksi je nedorečeno stanje kritja refundacij oziroma kritja bruto oseb-nega dohodka za omenjenega gasilca v času usposabljanj in morebitnih inter-vencij. Tu se stvari zakonsko premika-jo po polžje. Nekako imamo upanje, da bi se vprašanje rešilo na evropski ravni, vendar tudi tu vse države čla-nice ne najdejo skupnega imenovalca. Vidimo pa svetlo luč, da se na tem področju v EU le nekaj premakne. Takrat bo tudi naša država te smernice morala sprejeti.«
www.peugeot.si

AQUA
41
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INOUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. januarja 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: ANA BAGARI
Mladinska 33, Bakovci, 9000 Murska Sobota
42
SILVESTROVANJE V MURSKI SOBOTI
Foto: Simon Koležnik, Anja Gomboc
43
Foto : Tanja Zrinsn