PoVtnin* « in osobjem poslaništva, naš vojni ataše, francoski poslanik v Atenah Simon, romunski in češkoslovaški poslanik. Po kratkem pozdravu na postaji se je g. Marinkovič s spremstvom odpeljal v Petit Palais, povsod na ulici od kolodvora do Petit Palais so g. Marinkoviča živahno pozdravljali. Atene, 10. dec. m. Tukaj se pripravljajo velike jugoslovansko-grške manifestacije ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Voja Marinkoviča. ki je prišel sem na poziv grške vlade Venizelos je velik zagovornik dMirih odnošajev z Jugoslavijo. za njih ne pride več v poš'ev udeležba pri vladi, da pa so pripravljene, podpirati kabinet Lava! s pogojem, da mu ne bo pripadal uiti Tardieu niti Marinova skupina. Pariz. 10. dec. A A. Laval je izjavil, ko je zapuščal ministrstvo za delo, da odhaja v Elizcjsko palačo. Po informacijah ua najuierodujnejšeni mestu je Laval sel k predsedniku republike Doumergiieu. da mu izjavi, da se' sni'ič>» teikoč odreka sestavi vlade, (ilavas.) Narodi Pripravljalna razorožitvena komisija je dala z načrtom konvencije narodom priliko, da se razorožijo. ako je to njihova želja. V par mesecih bodo morali narodi .saani odgovoriti, ali želijo razorožitev. Pod naslovom Nekaj je siorjenega pišejo Times: : »Lahko je zasmehovati razorožitveno konferenco, ker so narodi povečali svoja oboroževanja, medtem ko je komisija delala. Jasno je, da komisija ni za to odgovorna. Vlade so se doma vedno izgovarjale, da morajo varovati svoj položaj, dokler ni sprejet splošen načrt razorožitve. Ta izgovor je sedaj odpadel. Prvi korak je bil storjen in Društvo narodov je sestavilo načrt razorožitve, Ui omogoča istočasno in splošno razorožitev. Nadalje jc Društvo narodov podalo kriterije, po katerih bo vsaka država \ idela, da bi bila razorožitev enaka za vse. Vsi, ki so spominjajo sporov v razorožitveni komisiji, morajo priznati, da je kljub vsem razburjenjem in stranpotem končno vendarle napre lovala ideja sodelovanja. tovo, da pusti Anglija Franciji prosto roko. da nadaljuje svoje oboroževanje do I. 1(>32, to je do do-vršitve oboroževalnega programa Tardieu-Maginot-Weygand. Potemtakem bo težko obvarovati razorožitveno konferenco neuspeha. Najbrže sc bo moralo samo ugotoviti, da bo obveznost razorožitve v paktu Društva narodov ostala neizpolnjena lz sovjetske diplomacije London, lo. dec. m. Daily Mali- ;»oro«i, da so prod tremi dnevi pozvali trije člani GPl' Sokolova, da se takoj vrne v Leningrad, iokelov pa ju dal vse tri odposlance aretirati Volitve morajo biti po mnenju Saveza direktue, svobodne, tajne iu proporčne. Brez tega bi zbornice izgubile svoj prvotni gosjKidarski namen in svojo korist. Volivec bi smel biti samo oni. ki obdeluj-ali celotno ali vsaj del svoje zemlje v lastni režij Vsi drugi bi bili izključeni iz volivne pravice. Glede finančne strani zakona o kmetijskih zbornicah zahteva Savez, da se naj dovoli vsaki zbornici lasten in jasen proračun. Zbornice bodo morale imeti svoje dohodke. En način nabiranja teh dohodkov bi bil poseben zbornični davek, toda država lahko poskrbi tudi nn drug način, da bodo zbornice mogle v denarnem pogledu svobodno gospodariti v svojem delokrogu. Na koncu izraža Savez iskreno željo, da bi med savezoin ter njegovimi članicami-zadrugami po državi na eni strani ter med kmetijskimi zbornicami na drugi strani razvilo prijateljsko sodelovanje za dobrobit kmetskega ljudstva in države. Zbornice bi imele pravico računati na zaupanje od strani državnih oblasti, ki bi jim naj ne onemogočale delovanja. Seveda je razumljivo, da bi tudi zbornico same ne smele prekoračiti odmerjenega jim delokroga. Senator Laval. Kuroty - madžarski zunanji minister Budimpešta. 10. dec. AA. Po denusiji grot;. Val'ka je imenovan za zunanjega ministra dr. Juli. Caroly, čigar oče jc bil svoječasno predsednik mag-natske zbornice. Star je 60 iet. Študiral je pravo na vseučiliščih v Budimpešti, Berlinu in Dunaju, potem p-a se je posvetil upravi svojega posestva. Nekaj časa svetovne vojne je bil na rti'ki fronti oficir strelskega polka. Za časa boljševiške vlade je organiziral protircvclucijo ui bil predsednik proiire-volucijonar,'ev v Aradu in Szegcdu. Od tedaj ni več deloval v političnem življenju. Toda razvijal jc veliko aktivnost na socijalnem in gospodarskem polju. Po osnovanju madžarskega gornjega doma, ;e prišel takoj v gornji dom. Izvoljen je bil tja s stran: bivših članov magnat*kega doma. Pred 2 letomc. ic bil izvoljen za čuvarja kraljevske krone. Strel na ministra kopenliugen. 10. dec. kk. Na današnji sej poslansko zbornice je minister za socialno politike Steinvveez utemeljeval predlog vlade o zakonu za reformo socialne zakonodaje. Med njegovim govorom jo z galerijo oddal neki brezposelni delavec stre' n« ministra, ki pa k sreči ni zadel, ker jo sosed iz-podbil roko atentatorja. Minister sc ni dal moiiti v svojem govoru in gu je smehljaje nadaljeval Atentator je bi! aretiran. Velikanski dolg Romunije Kukarest. 10. de . kk Na daiuišr£ seji poslansk-zbornice j« poelaMo Stere ostro krtrairal gtepođta sko stanje v Romuniji in nastopil pr !i evenlualo povrnitvi Mauiiia kot miništr.-kcga predsednik:!, v čemer so je v zadnjih dneh mnogo govorilo. Maniuov režim, katerega jo ljudstvo svoječasno (»ozdravilo ot rešitev, jo kriv brezprimerae zadolžitve romunsk« države nasproti inozemstvu. Romunija dolguje ni< manj kot tsfi milijard lejev ino/cnislvii. (oni na ene ca prebivalca po 5B.OOO lejev. V Berlinu prepovedane demonstracije Berlin, 10 dec kk. Policijski predsednik v Berlinu je i/.dal generalno prepoved demonstracij, ker so dogodki zadnjih dni zelo ogru, ili javni .v 1 in mir. Pri včerajšnjih večernih demonstracijah к bilo aretiranih П osen radi upora proii državni oblasti iu prestopko-. proli policijskim odredbam Med njimi jc tudi narodosocialistični poslanec I a brizius, ki ga zasačili in flagranti. tako da jc ■»gubi! imuniteto. Fabrizius je bil dan« pri brzeni sodišču obsojen radi prestopka berlinskega cestnega reda na 10 mark globo in radi razžalitve uradne osebi" na 130 mark globe. Dunajska vreinen>ku napoved. Padavine. I nu mnogih krajih ineg, temperatura blizu ničle- Laval vrnil mandat Načrt razorožitve Načrt predvideva istočasno in spložno razorožitev — pred usodno odloč tvijo Resignacija гшК neuspele kampanje Italija zahteva, da razorože druge države Sama pa se blazno oborožuie Pnhod Marinkoviča Prisrčen sprejem Slučaj „Aetre Freie Presseu Risebna priloga . Das Konigreich Jugoslavien«:, ki jo je nedavno prinesla dunajska »Neue Freie Presse«, je po obsegu močna 140 časopisnih strani in skuša prikazati našo kraljevino z vseh vidikov. Ni pozabljena lepota naših pokrajin, ni pozabljeno naše gospodarsko stanje, ui pozabljena naša industrija, in zaslo-l>ane so vse ostale panoge našega udejstvova-nja in življenja. Celo za kulturo kraljevino Jugoslavije je v prilogi dunajskega lista nekaj prostora. Nekaj, pravimo, ker se nam vidi največja pomanjkljivost priloge baš v zelo uepo-polni sliki naše narodne kulture. Izrazili se hočemo konkretnejše o tem vprašanju, ker je pogreška, ki .je bila storjena v tem pogledu, našemu ugledu v inozemstvu v kvar kakor le kaj. Pozitivno nam je znano, da je uredništvo Neue Freie Presse naročilo pri slovenskih strokovnjakih razpravice o slovenski likovni umetnosti, o slovenskem slovstvu, o slovenski glasbi in o slovenskem gledališču. Članki so bili vsi sprejeti, toda izšel je le članek o gledališču, in sicer samo deloma v neki skrplian i obliki, vsi oslali pa so padli pod mizo. Morda bi l>ilo mogoče tolmačiti to dejstvo s lom, da so bili naročeni članki kvalitativno slabi in da radi tega niso izšli. Toda kako neki bi mogli hiti omenjeni naročeni članki slabi, ko smo vendar povedali, da so bili naročeni tri naših najboljših strokovnjakih, ki so se go-.ovo na vso moč potrudili, da bi ]>od svojimi imeni objavili kar najboljše produkte? Ta pomislek nikakor ne drži, tem manj. ket poznamo zdaj ostale članke, ki so \ prilogi izšli in po kvaliteti nikakor ne razodevajo boljše usposobljenosti njih piscev nego smo je vajeni pri naših strokovnjakih, katerim je bilo s strani nredništva " Neue Freie Presse - delo zaupano, j Pa o drugih pomanjkljivostih priloge ne j govorimo, se je ua primer zgodilo, tla ne ve o J naši likovni umetnosti povedati " Neue Freie ! Presse« ničesar, dasi je še letos Dunaj navdu- I šeno sprejel razstavo nekaterih slovenskih umetnikov, kakor neštetokrat že poprej. Kljub temu. da imamo slikarje in kiparje, ki so si priborili nesporne uspehe in priznanje v največjih umetniških središčih sveta, se jo /.go- , dilo. da o njih з Das Konigreich Jugoslavien j ničesar ne ve. Kaj naj si misli, recimo, nen'ški intelektualec.. ki je bil zadivljen od Cankarja, čigar ! knjige so imele med Nemci ogromen uspeli, o kal' rili čitamo v najboljših nemških časopisih i Ir' o pohvalne kritike, kakršnih niti največji nnkarjanec pri nas nikoli ni napisal, kaj naj ?i misli, ki vidi. kako paradira Cankar v izložbah nemških knjigotržcev kot »der grosste Dichter der Siidslaven«, pa v vsej ogromni pa- ! pirnati gori priloge niti enkrat ni omenjen? Slovonska pesem, ki si je osvojila svet, ki je se nedavno po zboru nase Glasbene matice navdušila ne le Dunajčane. marveč Pariš in druga evropska velemesta, slovenska pesem pa je popolnoma neznana v »kraljevini Jugoslaviji«!? Ali morda slovenska kultura ne tvori bistveni sestavni del jugoslovanske kulture? Ali smo spet napak razumeli tehtne odgovore tehtnih mož na to vprašanje? Tvori slovenska kultura mar le »interno« sestavni del jugoslovanske kulture, pred svetom pa je na pr. odnos slovenske literature do srbske tak: »Die slovenische Literatur steht /,ur serbokroatischen infolge der besonderen Mundart dieses Alpenstammes der jugoslavi-sehen Nation in einem gewissen Abstand, wie zum Beispiel die alemannische Literatur zur mittelbochdeutschen«? (Tako se izraža Veljko Petrovič v svojem članku o srbski literaturi.) To bi bilo zares čudno tolmačenje našega narodnega edinstva, katero se je vendar izvršilo z nami. ne mimo in preko nas! Ali ni potrdil svetovni forum samostojnost slovenske literature in kulture s tem, da je bil postavljen in pripo/.nau v Ljubljani avtonomen center PEN-kluba? Je li mogoče, da o vsej slovenski likovni umetnosti ni prav nič drugega povedati nego v zvezi s hrvatskim slikarjem Vlahom Bukovcem: »Zu dieser Bevvegung \verden auch die Slovenen Asbe und Jakopič gerech-net«? (V članku dr.Josipa Draganiča: »Die Malerei in Jugoslavien«.) Tako stojimo Slovenci pred svetom danes v kraljevini Jugoslaviji kot nekulturni barbari, ki imamo hvalabogu po zaslugi nesrečnega avstrijskega prestolonaslednika Kudolfa Habsburškega malce muzeja, nekaj gledališča in drugega nič. To se pravi: samo v »Neue Freie Presse« smo taki reveži, kajti ne le Dunaj in ne le nemški intelektualni svet, ampak ludi drugod vedo, da temu ni tako. Kdo nam pa reši vprašanje slovenske kulture v »internem« in v »eksternem« zmislu, ki se je nenadoma in nepričakovano pojavilo pred nami o priliki izdaje razkošne priloge Das Konigreich Jugoslavien«; v dunajskem listu >Neue Freie Presse«? Romunski teroristi BukareSt, 10. dec. ЛА. Rador poroča: Organi javne varnosti so obvestili vlado, da so v Galacu odkrili sov etsko teroristično organizacijo. V toku hišnih preiskav, ki .so jih izvedli politični agenti, so jih teroristi napadli z revolverskimi streli in enega agenta nevarno ranili- Aretirali so 6 teroristov, pri katerih so našli razstrelivo. Priznali so, da so izvr-iili atentafkna železniško progo pri Bukareitu letos poleti. Arcljrance so odpremili v Bukarcšt. k'ier sc bo preiskav« »«A»lieWa. Po katastrofi na Sušaku Vsega skupaj je padlo v morje 57 oseb — 4 so utonili Belgrad, 10. dec. A A. Število mrtvih o priliki nesreče v pristanišču na Brajdiei ni naraslo. Kakor je bilo lakoj poročano, sta vsega skupaj mrtva dva in sioer' orožniškl kaplar Dvojic in neka starka, ki so jo živo potegnili iz morja, a jo potem umrla. Od osmih ranjenih oseb jo samo ena ostala v suša-ški bolnišnici, ker je hudo гацепа, ostale |ж so snoči v avtomobilu odpeljali na njLhove domove. Danes ob U dopoldne je bil po ukazu banske uprave izvršim ogled na kraju nesreče, da se ugotovi, kdo je kriv te nesreče. Sušak. 10. dec. m. Dela ua reševanju vsled porušenja pomola so se snoči v mraku prekinila in davi nadaljevala. Potapljači so našli dvoje trupel in ju izvedli. Nnšli so okrog 40 dežnikov hi mnogo prtljage. Ponesrečile so se štiri osebe, in sicer šlelica Blažekovičevu, Bogdan Goršič, Anton Urenič iu Anton Vrbac. Manjkata šo dve osebi, in sicer Ivan Glavaš iz Senja in ivo Prvič iz Krivega Puta. Sušak, 10. dec. ž. Vso mesto in Primorje sta pod globokim vtisom sušaške katastrofe, ki se je vv.oraj pripetila. Akcija zu reševanje je zelo otežko-čena zaradi nemirnega morja na kraju nesreče. V celoti je v času nesreče padlo v morje 57 oseb. Štefieo Blažekovlčevo so 10 minut po katastrofi izvlekli še živo iz morja, vendar se zdravnikom ni posrečilo ohraniti jo pri življenju. 85 ponesrečencev je sprejela na krov ladja Topola. BolniSnica jih je sprejela 20, od kalorih je snoči odpuslila 12, danes pa šest. Pred stabilizacijo teja BukoreSt, 10. dec. kk. Uradni krogi kakor tudi romunska Narodna banka kategorično demantiraio pred kratkim časom objavi eno vest, da ima inozemski finančni svetovalec pri romunski naro.Ini banki Auboin namen demisionirati, ker se niso uvaževali njegovi nasveti pri sestavi državnega proračuna Da bo mogla država tudi ob eventualnih primanjkljajih v prvih mesecih prora"unskih dohodkov zadostiti svojim obveznostim, namerava vlada piircdili posebne finančne aranžnuuie, da bo Ital:ja gradi ruske ladje Pariz. 10. dec. kk. Glede dogovora, ki sla ga "klenih« Grandi in Litvinov v Milanu zaradi graditve ruskdi vojaških ladij v Italiji, poroča • Intraosi-geant-., da bodo italijanske ladjedelnice že v bližnji prihodnjo-ii spustile v morje več ladij, namenjenih za rusko mornarico. Obenem pa bo Rusija poslala več oddelkov ruskih inlenerjev in tehnikov v Italijo, da so tam izučijo v gradnji ladjevja. Pozneje se bodo zgradile ladjedelnice v Rusiji sami. 1'oirebne struj« in naprave bo dobavila ilalija. Razen tega bo Ilalija slavila Rusiji na razpolago več strokovnjakov m vodstvo ruskih ludjedehne. Amerika za 2 teti zaprta Newyork, 10. dec. kk. Odbor za naseljevanje je sklenil, da 1хз priporoča! načrt zakona, po katerem naj se priseljevanje v Združene države popol-noi ia prepove za prihodnji dve leti. Tudi v senatu je predlagal senator Reed, da se priseljevanje za dve ieti prepove. Nepričakovan od^o'or London. 10. dec. kk. Mcslev je svoječasno napovedal manifeet kot protest mladine proli starini politikom. Nato je v več listih javno vprašal bravve, katerega izmed petih diktatorjev, kalere je Mosley preAvanguardistov«, dočim je na novo vpisanih 90.000 članov. Po far na parniku London, 10. dec. AA. Snoči je izbruhnil na 25.000 tonskem parniku »Empross of Scotland«, ki je dospel v Rlyth v Northumberlandu, velik požar. Parnik je najbrže izgubljen. Požar rje povzročil po vsej priliki kratki stik. Nevarnost je velika, da eksplodira zaloga goriva, čeprav jo oblivajo tri požarne brambe z močnimi curki vode. Gasilci nosijo plinske maske. Kljub nevarnosti so vedno v bližini go-' reče ladje. Stanje Leopolda Salvatorja Dunaj, 10. dec. kk. Nadvojvoda Leopold Sal-vator. ki ga je včeraj povozil avtomobil, je danes na kliniki zopet dobil zavest, ni ga pa še mogoče •zaslišali. Zunanje poškodbe niso nevarne. Vendar pa je nadvojvoda zadobil pretres možganov in živčni pretres. Upanje je, da bo ostal pri življenju. Izdaja triptihov za mednarodni promet Belgrad, 10. dec. AA. Jugoslovanski narodni odbor Mednarodne Trgovske Zbornice je poslal svojim članom tole sporočilo o sklepu komisije za komunikacije in tranzit pri Društvu narodov v vprašanju izdajanja triptikov. Ti tripliki se ne morejo dovoliti onim lastnikom avtomobilov, ki so v državi, v katero voz pelje, bodisi zaposleni, ali imajo pravo ali pa poslovno bivališče. Za tako bivališče se smalra, ako v državi, v katero se voz pelje, oseba za katero gre, efektivno vrši posle trgovskega ali industrijskega podjetja (direktor, delegiran poslovodja itd.), ne smatra pa sc za lako osebo človek, ki kol član upravnega odbora takega podjeta prihaja v državo samo v razmeroma velikih časovnih presledikih. Ne smatrajo se nadalje za take, lo je, da imajo bivališče, one osebe, ki se samo začasno mude v državi, bodisi zaradi zabave ali študija ali zdravljenja, niti nc tedaj, če so v isti državi lastniki kake hiše ali zakupniki stanovanja. Toda v začetku leta 1931 namerava Društvo narodov sklicati evropsko konferenco za promet po cestah in v zvezi s tem je že obvestilo naš narodni od'Kor MTZ da se tud' on ndelp/i te konference. Obenem ima dolžnost izdelati pravilnik o teh listinah in obrazložiti svo^'e stališče glede poteh naše države in rva<š?«Sa avtomobilskega prometa. imela ludi v prvih mesecih 1. 1931 na razpolago nekoliko milijonov lejev zunanjega posojila. Vlada bo tudi poskušala v proračunski razpravi zman šati proračun še za 1 milijardo. Finančni minister Popo-vici je izjavil danes pri sprejemu časnikarjev, da je neka skupina bank, kateri nnčeluje Banque de Pariš et des Pays Bas, ki ie dovolila tudi prvo stabilizacijsko posojilo, pripravljena, dovoliti tudi drugo tranšo tega posoda s posredovanjem avtonomne blagajne državnih monopolov. Dve seji mnistrskega sveta Belgrad, 10. dec. AA. Danes sta se vršili dve seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega svela in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča. Prva seja se je vršila od 11 30 do 13.30, druga pa od 17 30 do 18.40. Na obeh sejali so razpravljali o tekočih zadevah. Zasedanje banshih svetov Belgrad, 10. dec. 1. Danes se je pričelo zasedanje banovinskega sveta donavske banovine, ki razpravlja o proračunu, ki znaša 182 miiionov Din. Ccticje, 10. dec. ž. Danes sc je sestal banski svet na zasedane. Obravmva banovinski p-oraJun, ki znaša 122 milijonov. Od te vsote mora dati banovina 30 milijonov, ostanek pa se bo dobil iz državnega proračuna. Split. 10. dec. m. Banovinski svet v primorski banovini se je danes seslal in pričel obravnavali banovinski proračun. Zakon o občinah Belgrad, 10. dec. m. Na me-oda nem mestu se izdelu e zakon o občinah in sicer enak za vso državo. Na tem načrtu sodelujejo strokovnjaki iz vse države. Prav tako se izdelu e novi zaken o občinskih samoupravah. Oba projekta bosta v kratkem gotova in predložena v odobritev predsedniku vlade. Odpomoč brezposelnosti Belgrad, 10. dec. m. Statistično je ugotovTeno, da je v današnji gospodarski krizi tako pri nas kakor drugod glavni vzrok brezposelnost. Zato ministrstvo zn socialno politiko proučuje ta vprašanja in išče sredstev za ublažitev krize. Skušalo bo zaposliti čim več delavcev. Izdelu ejo se načrti za velika javna dela v zetski banovini in Dalmaciji, Belgrad, 10. dec. 1. V ministrstvu za javna dela se izvršujejo načrti za velika javna dela. Predvsem so v izpeljavi velika melioracijska dela v Dalmaciji in zetski banovini, dalje zgraditev novih cest in železniških prog po vsej državi. Stalni vzorčni sejem v Nov. Sadu Belgrad, 10. dec. 1. Društvo za mednarodne razstave v Novem Sadu je sklenilo, da se v Novem Sadu ustanovijo stalni vzorčni se mi, ki bi se vsako leto vršili. Prvi sejem bi sc imel vršili že prihodnje leto. Storili so se vsi potrebni koraki. Pritožba industriicev Belgrad, 10. dec. 1. Zastopniki industrijskih zbornic in gospodarskih korporacij so finanonemu ministru predložili spomenico O skupnem davku na poslovni promet. V spomenici se pritožujejo nad visokimi samoupravnimi dokladami. Učiteljska premeščenja med šolskim letom Belgrad. 10. dec. A A. Minister za prosveto je v zvezi s svojimi prejšnjimi naredbnmi odobril učiteljem in učiteljicam, da smejo poslati prošnje preko nadzornikov za premestitev med šol. letom, toda samo v zakonskih zadevah ali v drugih primerili, kadar mož in žena nista uslužbena v islem kraju, ftolski nadzorniki in upravitelji bodo odposlali take prošnje vedno v skladu s predpisi. Odobrena šo'ska knjiga Belgrad, 10. decembra. AA. Na podlagi mišljenja glavnega prosvetnega sveta je minister za prosveto odobril, da se »Katoliški veronauk za 4. razred srednjih in meščanskih šok Janka Mlakarja sme rabili kot začasni učbenik zasebne izdaje v meščanskih in srednjih šolah, dokler ne izide učbenik državno izdaje. Razpisane zdravniške službe Ljubljana, 10. dec. AA. Kr. banska uprava razpisuje na osnovi § 41 »Zakona o banski upravi 1. službo asistenta na dermatološko-venerološkem oddelku banovinske splošne bolnice v Ljubljani ter 2. službo asistenta na očesnem oddelku ler asistenta na kirurgičnem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Prosilci naj vlože svoje po določilih čl, 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih opremljene prošnje z dokazili o kvalifikaciji, ki jo predpisuje § 20. zakona o bolnicah, do 31. decembra t. 1. pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Asistent ne sme izvrševati privatne prakse. Belgrajske vesti Belgrad, 10. dec. 1. Vpokojen je načelnik proračunskega oddelka v finančnem ministrstvu Tosič. Belgrad, 10. dcc. m. V začetku 1. 1931 se bo pričela obsežna reorganizacija naše konzularne službe. Odslej se bodo konzula'i predvsem bavili z gospodarstvom in s propagando za gospodarstvo, Belgrad, 10. dec. 1. Minister za javna đela je podpisal spremembo k pravilniku o občin, poštah. Rplrfrnd. 10 drr. •>. Danes je stopil v veljavo zakon o gospodarsko-trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Egiptom. Po službenih podatkih se ije naš izvoz v Egipt povečal za 35% Največji izvoz yt živine i" !»■■««• Očividec o razmerah pod sovjeti Solodovnikov, pravoslavni duhovnik j>ri en! največjih cerkva v Leningradu in bivši profesor na srednji šoli, je ušel iz Rusije in pribtžal na finsko. Oba njegova otroku sla bila ranjena od če-kisla, ki jih je zasledoval celo na finsko ozemlje. Ob svojem prihodu je pripovedoval sledeče podrobnosti iz Sovjetske Rusije, ki jih jc dopisnik >Jour nal de Geneve« sporočil svojemu listu. Beg Zadnje mesece je postajalo življenje v Leningradu neznosno. Z ženo sva se odločila, da z otrokoma. katerih eden je star t3, drogi pa 14 let, zbežimo čez mejo in naj slane kar hoče. Več tednov sva si pritrgovala živež in ga hranila za beg. Z veliko nevarnostjo se nama je po dolgem iskanju posrečilo, da sva kupila še dva funta klobas in funt sladkorja. V glavnem i>a sva si za pot nasušila črnega kruha. Hodili smo j>eš skozi strašna in nepoznana močvirja. Cesto smo brodili vodo do kolen in samo ponoči sino mogli preko raznih potokov in rek. Hodili smo podnevi in ponoči. Popolnoma varne in skrite kraje v gozdovih smo porabili, da smo se "nekoliko spočili in posušili obleko. Zaradi naporov sem videl, kako mi pešata otroka in žena. Toda imel sem neomajno vero in zaupanje v Boga. Po 13 dneh smo srečno dospeli na mejo. Zadnji kilometri so se strašno vlekli. Po 350 kilometrov dolgi poti, ki smo jo peš prehodili, smo naleteli na Japonskega lovca, ld nas je velikodušno spravil Čez mejo. Nepopisno trpljenje ruskega naroda Vi si ne morete predstavljati, kakšno je resnično slanje pod sovjeti. Položaj se je v zadnjih šesldi mesecih še bolj poslabšal. Vsak dan vidito v Leningradu številne skupine kmetov, ki jih vlada deportira v severno Sibirijo. Položaj teh neerečne-žev je strašen. Večkrat se deportiranci upro in skušajo ubežati, kar pa jim navadno nič nc pomaga. Vojaki jih spravijo nazaj in jih za кател pusle več dni brez jodi in pijače. Umrljivost med pregnanci je silno velika. Pomislile samo, da jih je med njimi mnogo iz Ukrajine in od Črnega morja, ki morajo lu na severu delati pri mrazu 20 slopinj pod ničlo. Boljševiki odvažajo večkrat cele družine, ki ]>a ne ostanejo skupaj, amjiak žena mora proč od moža in otroci od staršev. Pregnanci so srečni, ako morejo stanovati v lesenih barakah, čeprav je tudi lam mraz neznosen. Na splošno je vsak deporliranec prepričan, da gre v gotovo smrl, in Solodovnikov jo sani videl skupine, ki so odhajale v prognanslvo, in nosile na prsih velik bel križ z napisom: Mi trpimo za krščansko vero.« Enako trdo postopajo komunisti ludi z delavci. Večkrat jih zapro cele množice, in sicer takoj ob prveiu |>ojavu nezadovoljnosti, da se v kalu zaduši vsak organiziran odpor. Vso ječe v Rusiji so prenapolnjene. Prebivalstvo rdeče preatolioe porabi dnevni čas samo s tem, da si preskrbuje najpotrebnejši živež, ki ga hodijo ■ iskal z nahrbtniki daleč ven na deželo. Nočni čas, oziroma najzgodnejše jutranje ure so pa nastavljajo pred prodajalnami, da pridejo enkral dopoldne na vrsto in dobe po karti odmerjeno količino živeža. Veo-ižništvo z živili je silno v cvetju. Ze majhne količine se morejo pod roko prodajati zu neverjelne vsote. Položaj vernikov Preganjanje krščanskih cerkva ni prav nič ponehalo. Vsepovsod špionirajo člani Zveze brez-božnikov in se znajo vriniti celo v župnijske svete. Zlasti težek je položaj duhovščine, ki je oropana vseh političnih pravic, kakor tudi možnosti, da bi kupovala v sovjetskih zadrugah. Vendar pa propaganda brezbožnikov nima tistega uspeha, ki si ga žele boljševiki. Vera je še vedno močna v ruskem narodu. V Leningradu na primer najde duhovščina največ zaščite ravno med delavstvom. Sploh morejo cerkve v mestu eksistirati edinole s pomočjo dobro organiziranih župljanov, ki г neprimernimi žrtvami z onim malim, kar imajo, vzdržujejo bogočastje. Vse javne diskusije med brezbožniki in verniki so se končale z moralno zmago slednjih. Zaradi tega jih je oblast sedaj tudi prepovedala. Mnogo cerkva je zaprtih. Število župljanov se pa kljub 1emu ni zmanjšalo. V Leningradu ni redek slučaj, da samo eni maši prisostvuje 10.000 vernikov, ki sloje seve zunaj cerkve. Med verniki je mnogo herojskih zgledov, ki gredo do mučeništva in v vsem spominjajo na cerkev prvih kristjanov. Cerkvena občina si na lihem in z veliko ljubeznijo medsebojno pomaga. Položaj izobražencev Trpljenje iu pomanjkanje trinajstih let, ki go mora prestajati zlasti inteligenca, ni ostalo brez posledic na njeno mišljenje. Čeprav so življenjski pogoji izredno ležki za intelektualca, vendar ni izginila nada, da bo Rusija nekoč vendarle jKistala še kulturna dežela. Saj boljševizem je zasovražen tudi v velikem delu delavstva. Vedno manj jih je, ki bi verjeli na zmago čislega komunizma. Mnogokje se pojavlja mnenje, da bo skoraj ugasnila moč sovjetov. Med narodom se pojavlja veliko sovraštvo napram inozemcem, zlasti Nemcem, ker smatrajo, da oni s svojo tehniko in politično pomočjo v prvi vrsli vzdržujejo komunizem. Splošen položaj izobražencev pod sovjeti je zelo težaven, ker jim boljševiki nič ne zaupajo, celo takim ne, ki so prestali že večkratno »čiščenje«. Med izobraženci je mnenje, da tudi polem, ko padejo sovjeti, bo socialno življenje v Rusiji veii-dar-le čisto spremenjeno in drugačno, kot je po drugih deželah. Razmere so take, da bosta delavec in krnel nujno stala v Lsli fronti. Naj se 7Jjodi karkoli, gotovo jc, da bodo o bodočnosti Rusije odločevali kmetje in delavci. Gosta megla nad Črnim morjem Bukarešta, 10. dec. ž. Na Črnem morju vlada gosla mogla. Več ladij pogrešajo. Misli se pa, da se jim ni ničesar zgodilo, marveč da se le ne morejo vrniti zaradi pregoste megle in so ostale na odprtem morju. Drobne vesti Pariz. 10. doc. A A. Goneourtova nagrada je bila podeljena pisatelju Fauconierju. Oran, 10. dec. AA. Letalca Bossoutrot in Rossi bosta skušala potolči svetovni rekord v daljinskem poletu. Berlin. 10. dec. AA. Parlament je odklonil zahtevo nacionalno socialističnih in komunističnih jiosiancov, naj zbornica preide k razpravi o гл- molji politiki. Kmečka pravda... Veličastno zborovanje Kmetske zveze v Mariboru Maribor, 10. decembra. K met sivo je oanova državnega in narodnega življenju; iz n^ega vro vedno znova in nevzdržema sveže in kipeče narodne sile, ob katerih se pomlaja vse, kar je obsojeno na degeneraeijo in propast. Nnše kmetetvo je blagoslov zemlje in države; to se bo izpričalo prav posebej tedaj, ko bo blagovest kmečke pravde proniknila v duše in srca celokupnega kmetstva ter se bodo sile kmetstva v vsej svoji neizčrpen osti strnile široni slovenske zemlje v nerazrušno enoto. Dne 9. novembra so spregovorili velmožje naše kmečke pravde v Ljubljani; danes pa so se zbrali v severni prestolici Slovenije v nabito polni dvorani Prosvetne zveze zastopniki 250 organizacij, včlanjenih v mariborski Kmetski zvezi, da slišijo programatične govore glasnikov kmetske misli in da storijo pomembne sklepe za blagor in boljše dni slovenskega kmetstva. Današnjemu zboru sta poslala svoje tople pozdrave minister dr. Korošec, »Svaz československih zemli edeleu« v Brnu ter »Jugoslovanska kmetska zvezac v Ljubljani. Veličastni zbor, ki so mu poleg markantnih predstavnikov kmetske misli prisostvovali tudi številni odlični gostje — zastopnik bana Dravske banovine okrožni inšpektor Schaubach, ineslni župan dr. Juvnn, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec ter okrajna načelnika dr. Ipavic in dr. Haern, je s prisrčno pozdravno besedo vsem polnoštevilno navzočim delegatom zlasti onim iz Koroške ter Slovenske krajine in zastopniku bana okrožnemu inšpektorju dr. Sohaubachu ter s primernim nagovorom otvoril zvezin načelnik I. Šerbinek, ki se je ob zaključku svetih izvajanj spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra. Upokojeni minister ter član zakonodajnega sveta Ivan Vesenjak jc nato ob eromkem pritrjevanju krasnega zbora predlagal udanostno brzo- ('avko Nj. Vel. kralju Aleksandru, pozdravne brzo-avke pa vladnemu predsedniku generalu Petru Ziv-koviču. ministru poliedelstva dr. ftibeniku ter prvemu organizatorju kmetstva v obmejnem ozemlju Slovenije v težkih dneh predvojne preteklosti ministru dr. Antonu Korošcu. Ivan Šerbinek, predsednik Kmetske zveze. Tople besede je spregovoril krasnemu zboru v pozdrav banov zastopnik okrožni inšpektor dr. Schaubach, naglašujoč, da sta lepa udeležba delegatov in pa globoka aktualnost referatov, ki so na dnevnem redu, najboljši dokaz stvarne potrebe današnjega zbora, ki mu želi božjega blagoslova ter najlepšega uspeha. Sledilo je načelstveno poročilo o številnih intervencijah, ki jih je izvršila zveza v preteklem poslovnem letu za koristi kmetskega stanu (združitev občin, melioracije, gradnja cest, uravnava hudournikov, občinske davščine, vinogradniški interesi itd.). Vzporedno je šla organizacija krajevnih organizacij Kmetske zveze, ki šteje danes 250 članic. Izčrpno načelstveno [>oročilo ije podal zvezin tajnik Marko Krajne. Poročilu načelstva in preglednikov so sledili posamezni programatični referati, ki so jih vsi navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem in pritrjevanjem. Kot prvi je govoril minister Ivan Vesenjak. Naše kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu Stanje naših kmetovalcev je neugodno v celoti, naravnost obupno pa je v nekaterih panogah, ki so za posamezne kraje življenjskega pomena za obstanek kmetovalca, njegove družine in seveda tudi za kmetsko delavstvo. Denarno se to stanje izraža v dejstvu, da dohodki ne dosežejo več stroškov. Kmetovalec mora, ne samo sam s svojo družino, do skrajnosti skromno žjveti, on ne more dati nič ali le malo za izpopolnitev in popravilo. Učenjaki pravijo temu: investicija, obrestovanje in amortizacija. — Često pa se še dogaja, da mora poseči po premoženju in istega obremeniti (zadolžiti) ali celo odprodati. Takšen položaj imenujemo krizo in čim bolj se bližamo splošno opisanemu stanju, čim večje je torej število kmetovalcev, ki ne morejo več ne investirati, ne amortizirati, ki torej nimajo od svojega dela dobička, ampak izgubo, ker morajo svojo posest obremenjevati ne za nove naprave, temveč za kritje rednih izdatkov, tem bolj moramo govoriti o akutni krizi. In pri nas je to stanje nastopilo, kajti imamo že strašno število kmetovalcev, kmetskega prebivalstva vobče, ki ne more ne obleči ne obuti svojih otrok in mora za plačevanje davkov ter kritje brezpogojnih življenjskih potrebščin najeti posojila. Dejstvo je, da je celotno svetovno gospodarstvo več ali manj v krizi in posebej še kmetijstvo po celi srednji, južni in zapadni Evropi in Ameriki. Prav posebej pa je kriza zadela tudi celotno naše slovensko in jugoslovansko kmetijstvo. Vzroke težkemu našemu stanju moramo iskati: 1. v celotnem svetovnem gospodarstvu, katerega deli in člani smo tudi mi; 2. v našem gospodarjenju, v občini, v banovini in državi ter 3. v nas samih, to jp v načinu pridobivanja in vnovčevanja naših pridelkov. Svetovno gospodarstvo nam pove, da se je pomnožila množina kmetijskih pridelkov tekom cadnjih 15 let vsled razširitve obdelane zemlje v »everni in južni Ameriki, v Afriki in v Avstraliji ln valed umnejšega in naprednejšega (racionalizp- 6. Posebnosti našega malokmetijstva so tudi prav važen in zelo odločilen činitelj za slab položaj. Naša zemlja je manj rodovitna, deloma iz-vlečena in izsesana, pod.iebje manj ugodno, kmetski obrati »-> pretežno maji ni, obratovanje pa zastarelo ter ne odgovarja današnjim načinom. Vsled tega producira naš kmet v primeri z drugimi pod enakimi okolnostmi manj in tudi slabšo kakovost, uporabi pa več truda, dela in moči kakor njegov konkurent. j 7. Bodimo še v eni točki brezobzirno odkriti, ker je to potrebno: naši kmetovalci so tudi indivi- f dualisti in njihovo mišljenje je pretežno proti- ; vzajemno in protizadružniško. Strašno veliko truda je bilo, da so se spravili naši v politično organizacijo, še več, da so šli v strokovno kmetijsko — recimo Kmetijsko družbo, sadjarsko društvo, društvo vinogradnikov itd. Največ bridkih izkušenj pa so imeli tisti idealisti, ki so organizirali zadružno produkcijo in prodajo. Pred vsem mora hoteti ozdravljenje naš bolnik sami Trdna volja in še trdnejša vera storita pri njem več kakor vsa zdravila od zunaj, čeravno so tudi ta brezpogojno potrebna. In tako pridemo k točki, kako se hočemo dvigniti iz težkega stanja in kako prebroditi težko krizo v n»Spm kmetiistvu. cije in intenzivacije) kmetovanja v Evropi za okroglo 20—25%, v primeri s predvojno produkcijo. Število prebivalstva pa se je pomnožilo le za 5—10%. Že radi tega je na vseh svetovnih tržiščih ponudba kmetijskih pridelkov večja kot zahteva in potreba. Zato je že v tem osnoven razlog za padanje cen. Manjša uporaba je splošno nastopila tudi vsled obubožanja po svetovni vojni in vsled velike nezaposlenosti industrijskega in rudniškega delavstva, posebej v celi Srednji Evropi in na Angleškem. Navajajo okroglo 15—20 milijonov brezposelnih, to je vsak deseti človek v rudniških plavžih in tovarnah. Ker vsak izmed teh redi najmanj še dve osebi, je s tem rečeno, da okroglo 50 milijonov ljudi manj in slabše jč kakor pred vojno. Prevrati in večletne homatije v Rusiji, na Kitajskem in nekaterih drugih pokrajinah in državah Azije in Amerike so povzročile obubožanje ter manjšo kupovno moč okrog 300 milijonov prebivalcev na zemlji in to za kmeti ske pridelke, posebej pa še za evropske industrijske izdelke, zato evropska industrija manj proda, torej vsi, ki se bavijo ž njo, manj zaslužijo. Sedaj si oglejmo še posebej naše slovensko in jugoslovansko kmetijstvo in njegovo stališče. Oglejmo si bolnika in bolezen pri nasl Skušajmo diagnozo, odkod izvira in ali jo je mogoče odpraviti. Ne bom ponavljal, da velja za našega kmetovalca bistveno vse isto, kar velja v svetovnem kmetijstvu. Našteti hočem okolnosti, ki obtežujejo posebej njegov položaj poleg že naštetih svetovnih. To so: t. Zaščitna carinska politika srednjeevropskih in južnoevropskih držav. Ta podpira svoje domače kmetijstvo in ovira naš izvoz. Avstrija na vino 8 Din, na svinje, govedo žitarice veliko. Celo kontingentiranie imamo: preko tega ne moremo in ne smemo izvoziti. 2. Obremenitev našega kmetijstva po direktnih in indirektnih davkih, taksah, monopolih, trošarinah ie z ozirom na kupovno in pridobitveno Minister Ivan Vesenjak. moč našega kmetijstva prevelika. Medtem ko :io se cene pridelkom splošno znižale, so državne davščine ali iste ali celo višje, gotovo pa so višje občinske in banovinske, največ vsled prenosa obveznosti za šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo in upravo v prenesenem delokrogu. Javne dajatve — direktne in indirektne — bi morale biti in hoditi v skladu s pridobitveno močjo prebivalstva, 3. Naša mesta brez izjeme preveč potratno gospodarijo, preveč in prenaglo investirajo, kopičijo dolgove, obremenjujejo kmetijske pridelke. S tem se zmanjšuje konzum. 4. Našim pridelkom delajo uspešno konkurenco na dosedaj naših svetovnih tržiščih kmetijski pridelki iz drugih delov sveta — vino, meso, kruh, les itd. 5. Izprememba okusa in zmanjšana uporaba — pri vinu, pri mesu, pri sadju, pri obleki; slad-kejša vina, manj mesa, več sadja, manj alkohola v obče. Vlad. Pušenjak. Kakor že rečeno, je ozdravljenje odvisno 1 predvsem od nas samih, še le potem od drugih faktorjev, ki jih bomo tudi našteli in upoštevali, i Na jasnem si moramo biti z vprašanji: 1. Kaj bomo producirali, da zamoremo sploh prodati; 2. kako bomo producirali, da bo sicer trud isti, pridelek pa v množini na isti zemlji večji, po ka- i kovosti pa boljši in vsled tega sposobnejši za konkurenco; 3. kako organiziramo prodajo, da ! pride blago najcenejše do konzumenta ter si prihranimo na potu, času in prostoru in izločimo čim bolj posredovalce. Izkušnja zadnjih let in pregled svetovnega gospodarstva nas uči, da moramo poznati letna, mesečna in celo dnevna valovanja na svetovnem trgu. Tega seveda ne more pregledati nc preprost posamezen kmet, ne manjša krajevna zadruga, temveč le večja organizacija, ki ima potrebna sredstva in finančno-gospodarsko ter strokovno po panogah izobražene ljudi-špecialistc. Jasno je, da bodo morali naši vinogradniki tekmovali pri izvozu pa tudi pri domačem kon-zumu vedno bolj le s kvalitetnimi vini. Sedanji način produkcije in prodaje vina vodi naše malo-posestnike-vinogradnike, ki morajo živeti od vinarstva, v neizogibno gospodarsko smrt. Nič manj jasno je tudi, da moramo omejiti hmeljarstvo. Ta panoga zahteva posebno pazljivost in točnost, ki jc pri mešanem gospodarjenju nemogoča. Da morajo naši hmeljarji poznati več vzajemnosti in zadružnega duha pri produkciji in pri prodaji, je samoumevno. Veliko bogastvo so naši gozdovi, toda niti gojenju taistih, niti organizaciji prodaje, posebej še žaganju v polfabrikate se nc posveča potrebna pažnja in nc izvrši se modernizacija žag. Pravi blagoslov za naše gozdarstvo pa lahko postane nova gozdarska šola v Mariboru, ako bo izpolnjevala to, kar ji je namenil njen ustanovitelj dr. Korošec. Organizacija vzajemne produkcije pri raznih panogah poljedelstva potom zadružnih društev ali v drugi obliki skupnosti je neizbežna potreba, ker jc sicer izključeno intenzivnejše in racijonelnejše obdelovanje, ker so stroški za inventar pri malih posestvih preveliki. Mislite le na razne vrste strojev, ki jih rabi napredno gospodarstvo. Poglejmo tozadevno malo bolj k Čehom, Nemcem in Švicarjem, da se potrebno naučimo! Strašno zaostali smo še v tem pogledu, pa naj mislimo na naše travnike, njive ali sadovnjake! Tudi v govedoreji, svinjereji in perutninarstvu smo še daleč zadaj. Toda najbolj nepopolni smo v vnovčevanju naših kmetijskih pridelkov. Vinarska in sadjarska zadruga sta najskromnejši začetek. In nc lc radi slabejše kakovosti, šc bolj zaradi neorganizirane prodaje smo izgubili svetovni trg. Tipiziran je in standariziranje blaga so našim kmetovalcem v vseh panogah nepoznani pojmi. Več pozornosti in skrbi moramo posvetiti tudi domačemu trgu in izmenjavi blaga med raznimi našimi pokrajinami, raznimi kulturami in tudi stanovi. Posebej bi morali gojiti Ictoviščarstvo in tujski promet, ki bi nam lahko da! najboljšega konzumenta na domačih tleh. Ob dtffo, vetrn in mrazu in splošno vedno ob hladu h letnih dobah nndrgnite Vnšo lice in roke dnevno z Nivea-Cremo. Toda ne samo zvečer, temveč tudi zjutraj, predno greste na oster zrak. NIVEA-CHEME ščili Vašo polt pred slabim vremenom in jo ohranjuje mehko in gibčno. Nivea Creme se ne more nadomestiti ker temelji njeno posebno delovanje na vsebini eueerita, ki ga vsebuje edino Jo ta krema in ki neguje kožo. Ne pušča sijaja in prodira globoko v kožo, ker samo tako rfWedo praveea blagodeinega delovanja, katlje po Din 5 —, IO'— in 22'—, tube po Din •)•— in 14'—. iugosl. P. Ueicrsdorf & Ce.. d. s. o. j., Maribor. Gregorčičeva 24 V svojih spomenicah banu in centralni vladi v Belgradu smo jasno in določno podrobno izpovedali naše težave in označili naše želje glede znižanja bremen, glede carinske in trgovinske poli tike, glede notranje uprave ter o delu za povzdi go izobrazbe in napredka kmetovalcev. To obnav Ijamo, ker smatramo, da zamoreta banovina h vlada na ta način pomagati nam iz našega težkega stanja. Končno se obračamo še na druge stanove posebej šc na našo industrijo in trgovino. Kakor vedno sc je tudi ob sedanji krizi izkazalo, da je gospodarsko krepko kmetijstvo z zdravo kupovn»i močjo najboljši odjemalec in vir blagostanja dru gira stanovom in panogam, za državo in banovino ter občino pa najzanesljivejša davčna moč. Zato apeliramo na nje, da sodelujejo pri rešitvi krize našega kmetijstva, ker je to izhod tudi za trgovino in industrijo. Tako smo v glavnih obrisih pregledali naš« stanje ter iskali pot k ozdravljenju. Mi zaključujemo: stanje naše jc težko in zelo bolno, ozdravitev in rešitev pa možna. Mi ljubimo svojo zemljo in svojo materinsko besedo ter svobodno našo državo. Trdno verujemo v našo bodočnost. V tei veri sc združujemo, posvetujemo, sklepamo ir predlagamo svoje sklepe merodajnim činiteljem. Nato je govoril g. Vlado Pušenjak o standardizaciji kmetijskih pridelkov. Njegovo strokovnjaško predavanje priobčimo prihodnjič Za njim jo govoril g. F. Jerebic. Izvoz kmetijskih pridelkov Radi splošne gospodarske krize, ki čuki tudi v naši državi, je ludj pri nas padla občutne kupna moč prebivalstva. Zato je naš kmet ved ne bolj prisiljen posluževali se izvoza. Pri izvoz,u j* se moramo zavedati, dr bomo lahko uspešno kon kurirali na tujih tržiščih le s prvovrstnim blagop). Zato je zelo važna naloga naših oblnstev kakor < ud naših strokovnih organizaci(j, da s strokovnim po ukom vzgojo našega kmeta, .la bo znal pridelovat-ne samo veliko množino blaga, ampak predvsem dobro blago, ki so bo dalo ugodno prodati. P.ri* dvoma ima kmet največ; koristi od svojega pridel ka, ako ga proda naravnost konsument u brez vseli posredovalcev. Ta direktni stik produccsnta in kon sumenta pa je mogoč edino po zadrugah. Zato jt potrebno, da organiziramo vos izvoz kmetijskih pridelkov po zadružništvu. Za naše razmere je najboij pereče vprašanje izvoz sadja in hmelja, zelo potrebhn pn bi bil.- tudi zadružna organizacija prodaje živine. Naše vin« jo imelo pred vojno dobre in stalne odjemalce po vseh deželnh bivše Avstrije, znano pa je bilo tudi daleč onstran avstrijskih moja. Nove državne meje pa so v prvih letih skorai; popolnoma onemogo čil« izvoz našega vina. Krivda je bila deloma tudi pri nas, ker nismo posvečali v tistih letih izvozu vina potrebne pozornosti. Vsled tega so se naš: stari odjemalci skoraj popolnoma odvadili okusu našega vina, ker so konkurenčne države, predvsem Modjarska. Italija, Grška in tudi Španija preplavile avstrijski trg s svojim cenenim vinom, tako da se jo na ta način okus avstrijskih pivcev skoraj jki-polnoma prilagodil tem vinom Naše vino jim je (»ostalo pretrpko in Iudi predrago, šele v letošnjem letu sta se dve naši zadrugi začeli sistematične pečati z izvozom našega vi,mi in *ieer Vinarska zadruga v Celju in Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru. Kljub ogromnim začetnim težko čam eta obe zadrugi dobili gotov krog stalnih odjemalcev naših vin in k1 пцјпа |>otreba. da se za-početo delo sistematično nadaljuje. Obe zadrugi poskušata plasirati naša vina direktno gostilničarjem ter tako (Kilagoma navajati pivec zopet na okurs našega vina. Pri toni seveda iudi poekušata dobiti Marko Kranjc, tajnik Kmetske zveze. Najboljši aparat: pravi TELEFUNKEN TELEFUNKEN 31 W Lepo oblikovan, 3-cevui aparat s prav dobrim učinkom za mesto in deželo s finoude-sileein za priključek na omrežje izn eničnega toka s TELEFUNKEN zvočnikom A K C 0 P H O N 3 NOit /OStOnnlhl: LJUBLJANA : R V 1)10 d. i o. z. .Miklošičeva costa. K. Jurman. dvorm opttk šelenburgova ulica TehniM ttau.iai Miklošičeva cesta — MARIBOR: Kadio Starkel — CELJL: Mestna elektrarna Inir 8. Sehmidimter — KRANJ : h. Janša — JESEMCL: t. Markes — NOVO tESTOj J. Ogrizek — TRBOVLJE: F. Klenovšek — M. SOBOTA: L Nentecz — SJLOVtJSJURADEC: L MEGUšAR TELEFUNKEN Najstarejša iskustva Najnovejša konstrukcija odjemalce na veliko, kar pa je z osiroui na načiu plačevanja v Avstriji in vsled ome,enih sredstev obeh zadrue zvezano s precejšnjimi težkočajni. Nujno potrebno je. da se za izvoz naših vin osnuje velik« skupna zadružna organizacija naših vinogradnikov. ki bi razpolagala z dovoljnimi sredstvi ter si zopet osvojila avstri.ski trg. To nam je posebno sedai lažje mogoče, ker je letošnja vinska tnratev bila )>o drugih državah razmeroma slaba, mi pa razpolagamo še z dovoljnimi množinami dobrega vina letnika 1929 in tudi letošnje vino je po kakovosti razmeroma dobro. Nujno potrebno pa ;e, da za izvoz ustvarimo gotove lipe naših vin. Z navadnim kmečkim vinom, ki je prevrelo v malih količinah in je po kakovosti kakor tudi po okusu in vrstah zelo različno, je sibio težko priti na zunanji trg. kjer se zahtevajo enotna tipična vina. Zalo je potrebno, da se osnuje velika zadružna klet v bližini me,e. kjer bi se vina tipizirala ter tako zadostilo važni zahtevi konsumentov. Druga važna panoga uašega kmetskega izvoza je sadje. Žal i bog je sadna trgovina ena najbolj ne-reelaih in riskanlnih. Pa tudi to se da popraviti s sistematično zadružno organizacijo, štajerska sa djarskti zadruga v Mariboru se je tekom svojega dveletnega obstoja že želu dobro upeljala kakor pri svojih članih tako tudi pri odjemalcih v Avstriji, Nemčiji. Švici. Holamisketn iu tudi po drugih severnih državah. Započeto delo je treba na vsak način nadaljevati in izpopolniti. Pa tudi tukaij bo treba še veliko organ izatoričnega dela. Treba bo prepričati našega sadjerejca, da je edino njegova korist, ako vnovčuje svoje sadje svoji zadrugi. Tudi pri saditi treba posvečati največjo pažnjo kvaliteti, dobrim vrstam sad^a, treba pa je poučiti tudi sadjerejca samega o načinu obiranja, nakladanja in sortiranja. Nujno potrebno je, da tudi pri nas uvedemo moderne sortirne stro.e, kakor jih imajo že tudi nekatere zadruge v Srbiji. Ker ima zadruga že dobre stike s tujimi odjemalci, klobuk ie klobuk gospoda. PICCADILLV klobuki imajo šliri prednosti: 30 lahki, ceni, trpežni, elegantni Požar v Gaberiu Celje, 0. dec. Davi kmalu po 7 sta opozorila dva strela z Miklavževega hriba Celjane, da ie v bližini nastal (»žar. Kmalu nafo sta tudi žc oadrdrala proti Ga-berju dva avtomobila celjskih prostovoljnih gasil- cev. Gorelo jc v trgovini r. Dolinska, ki se nahaja v hiši posestnika in gostilničarja Ivana Svetela ob Glavni cesti v Gaberju. Ko je g. Svetel šel zjutraj okoli 7 mimo trgovine, je začni od znotraj sumljivo pokanje. Poklical je g. Dolinška. s katerim sta odprla vrata trgovine z zadnje strani. V tem trenutku jima je buštiil nasproti močan plamen in silen dim, ki si je tned leni dobil izhoda tudi že skozi izložbena okna. Takoj je prihitela na lice mesta prostovoljna požarna hramba iz Oaberja, ki jc položila tri cevi ter ogenj kmalu udušila. Brizgalna mestnih gasilcev je tako prišla že zastonj, pač pa so mestni gasilci marljivo ter požrtvovalno sodelovali pri raznašanju tleče opreme iz trgovine G. Dolinšek ima veliko škoda ker jc zgorela vsa oprema in vsa zaloga špecerijskega hlapa v trgovini. Kako jc ogenj nastal, ni čisto jasno Skoro gotovo bo res, da se je razširil ogenj od peči, k) je bila v trgovini kurjena z žaganjem. Tlelo je polagoma v Irpovini žc vso noč. Srcca da se v trgovini niso nahajale lahko upaljivc stvari, pa tudi, da je lokal trgovine obokan Siccr bi sc bil požar gotovo naglo razširil na L nadstropje in podstrešje Svctelovc hiše Smrtna nesreča med Zagorjem in Trbovljami Trbovlje, 10. decembra. Danes okrog polanujstih dopoldne se je blizu zagorske postaje zgodila strašna nesreča. Nadzornik proge v Trbovl.ah, 45 letni Anton KolariČ, se je z d rezki o odpeljal v Zagorje po službenih opravkih. Vračal se je tnalo pred pol-ena.jsto proti Trbovljam Blizu zadnjega zagorskega signala mu je privozil nasproti iz Trbovelj tovorni vlak, ki je treščil vam. in ga vsega zdrobil. Kako se je prav za prav nesreča zgodila, jo "" i. da jo........ je vedel, da bo privozil iz Trbovelj tovorni vlak. težko reči. Vendar sodijo, btlo takole: Kolarič bii treba v najbližji bodočnosti posvetiti glavno pažajo organizaciji in strokovnemu delu doma. Organizacija prodaje hmelja je na podlagi slabih izkušenj zadnjih let silno otež-kočena. Izredno nizke cene kakor tudi slabi uspehi nekaterih izvoznih tvrdk so htne^sko trgovino tako desorganizirale. da bi so bilo treba s tem vpraša- j njem baviti čisto posebej ob drugi priliki. Tudi vnovčevanje živine še pri nas čaka na organizacijo. Kor so pri nas v zadnjem času cone živini izrodim nizke, dočini ceua mesu ni padla v istem razmerju, bi se na zadružni podlagi tudi na domačem trgu dalo veliko doseči. V tem oziru bi nam lahko bila za vzgled Nemčija. Pa tudi izvoz bi se dal zelo dobro organizirati ntt zadružni podlagi, ker je znano, da je ravno prodaja živine danes navezana ua toliko posredovalcev in agentov, ki blago samo podražujejo, da bi dobro izpeljana zadružna organizacija, ki bi te posredovalce izločila ter stopila v slik direktno s tujimi konsomenU in njihovimi konsumnimi organizacijami, na vsak način morala dobro uspevati. Sevešla bi morali to zadružno vnovčevalnieo živine šele ustvariti in to bi naj bila naša prva naloga na tem polju. Dn pa bo to zadružno delo glede izvoza imelo res uspeli, je treba pri našem kmetu prodreti s prepričanjem, da je zadruga le del njegovega gospodarstva in njegov prijatelj ter da bo poznal zadrugo ne le samo takrat, kadar svojega blaga ne more prodati nikomur drugemu, temveč da se bo posluževal svoje zadruge vedno, tudi takrat, kadar se za njegovo dobro blago trgajo privatni agenti in špekulanti. Uspeh našega kmetijskega izvoza in sploh vnovčevanja kmetijskih pridelkov moramo iskati le v dosledno izvedeni zadružni organizaciji in vzgoji našega kmeta v zadružnem duhu. G. Marko Kranjc je nato izčrpno poročal o važnosti kmetijskih zbornic za kmetski stan. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor; pri slučajnostih pa so se v resni in stvarni debati pretresala pereča stanovska kmetska vprašanja, ki globoko zadevajo življenjske interese kmetstva, nakar je predsednik zakKučil veličastni občni zbor. Polnoštevilnn in krasna udeležba na današnjem občnem zboru Kmetske zveze je govorila, dn se v težkih dneh vse bolj množijo in krepijo kmetske vrste ter da preko vseh težav prodira močna zavest skupnih brig in skupnih ciljev v prizadevanju »a boljše, lepšo dni našega kmetskega gos|>odarstva. Sodil pa je, da bo blizu signala obslal in da ga sploh ne bo še tako kmalu. Zato je vozil po onem tiru proti Trbovljam, da se izogne brzovlaka, ki 0e iz Ljubljane prihajal proti Zidanemu mostu. Ko bi bil brzovlak odhajal, bi bil Kolarič svoje vozilo prestavil ua drugi tir in se tnko umaknil tovornemu vlaku, ki mu je vozil nasproti. Ker je hudo lilo, je imel Kolarič preti seboj razpel dežnik. Zato ni mogel dovolj paziti na progo pred seboj. Nasproti prihajajočega tovornega vlaka pa tudi ni mogel slišati, ker je med tem odzadaj priropotal uiimo ljubljanski brzovlak. Tako je tovorni vlak naenkrat z vso silo udaril v drvečo drezino in zmečkal nesrečnega KolariČa. Anton Kolarif je stanoval s svojo družino na trboveljski postaji: ima ženo, ki je zelo bolehna, in sinčka. Uboga družina do opoldne sploh še ni slutila, kaj se "je zgodilo z očetom Ljudje okrog postaje sploh niso hoteli govoriti med seboj o strašni nesreči, da ne bi kdo domačih kaj ujel. Zelo so se vsi bali, da bi ženi sporočili nesrečo, kor so se bali za njeuo zdravje. Žalostni dogodek je vzbudil povsod splošno pomilovanje. Pogreb ponesrečenega Antona Kolariča bo v 20 letnica zaloške šole Danes v četrtek 11. decembra U>30 je minulo 20 let. odkar je bilo po sedanjem i>olt.skem župniku gosp. Mullerju blagoslovljeno in izročeno svojemu namenu novo šolsko poslopje v Zalogu pri Ljubljani. Prej so hodili šolarji iz Zaloga, Spodnjega Kašlta. da celo iz daljnega Codgrada v šolo k D. M. v Polju. Ker pred 20 leti pri nas še ni bila obča navada. da bi se poslavljali s slikami novih šol po časopisju, naj lepo zaloško šolsko poslopje pokažemo svetu vsaj ob dvajsetletnici. Po načrtu je bila zaloška šola sezidana leta 1910. kot dvorazrodnica z dvema stanovanjema. I'a čas je prinesel svoje. Danes e v loj stavbi pet razredov i« v njej bivajo tri družino, med temi ena četrtek, 11. dtiremhra ob i) popoldne iz hiše žalosti (in ne iz mrtvašnice, kakor je v osmrtnici) v Trbovljah, kamor so ga pripeljali iz Zagorja, na kolodvor Pokopan bo v petek 12. decembra ob 2 popoldne v Rogoznlcl pri Ptuju Zagorje, 10. decembra. Nesreč« se je zgodila točno ob 10.20 dop. Rajni Kolarič je bil sicer nastavljen v Trbovljah, nadomeščal pu je zagorskega nadzornika proge, ki jo ua dopustu. Zato se je vedno vozil v Zagorje, kamor se je pripeljal tudi danes ob 0 dopoldne. Ko se je vračal proti Trbovljam, mu je prometni uradnik povedal, da bo prišel od Zid. mosla tovorni vlak, od Ljubljane pa brzovlak ter naj zato počaka in potem vozi za brzovlakom. Kolarič je pritrdil tor še potem sam pregledoval vozni red. ker se mu je pa očividno mudilo, je skušaj pridobiti kake četrt ure časa in se je odpeljal po napačnem tiru, da se izogne brzovlaku ter potem prestopi na levi lir. Ker radi dežnika ni videl pred seboj, ga je ujol tovorni vlak ravno na moštu, kakih 300 do 400 m od Zagorske postaje. Očividec, ki je gledal nesrečo od blizu, pravi, da je vlakov stroj Kolaričevo drezino kar odrinil in pokopal Kolariča pod seboj. Lokomotiva je vlekla Kolariča in vozilo kakih 100 m seboj. Ko so vlak ustavili, so nesrečneža potegnili izpod stroja. Na glavi je imel le majhno rano, pač pa vse telo zvito iu strto. Roke so bile kar ovite okrog zveriženih železnih delov drezine. Truplo so prepeljali v Čakalnico zagorske postaje, kjer je ležalo še ob (Kil 1 popoldne. Pokojnik je bil star 3S let, v službi zelo vesten in previden. Ko je davi prišel v Zagorje, je bil videti zelo molčeč in potrt, čeprav je bil sicer zelo vljuden in zgovoren. desetčlanska. Gotovo je torej natrpanosti precej. To je uvidel ludi sedanji krajevni šolski odbor pod predsedstvom g. Plevnika, ki je že ukrenil potrebno za novo šolo. Sedanje šolsko poslopje pit bi se porabilo za učiteljska stanovanja. Naša občina je sicer obremenjena, vendar upamo, da bodo gg. občinski odborniki našli kmalu vire dohodkov tudi zn novo zaloško šolo. Gotovo je pa tudi, da bosta imeli tako država kol banovina glede šole in prosvetnih načrtov v Zalogu izredne podporno vire, saj obiskujejo zaloško šolo kar tri četrtine železničarskih otrok. V zadnjih 20 letih je službovalo v Zalogu 24 učiteljic in učiteljev ter dva upravitelja. Prvi zaslužni šolski vodja je bil pokojni g. Anton Drašček, za njim pa od septembra 1928 dalje obdeluje zaloško šolsko miivo setlanji upravitelj s štirimi — če vštejemo g. kateheta in gospo učiteljico srbohrvaščine — pti s šestimi pomočnicami in pomočniki. V sedanjem krajevnem šolskem odboru so poleg predsednika in upravitelja šc gg. Štefan Rupret, Karel Kralj, Ivan Črne in Ivan Dimnik; poslednji je z malo prekinitvijo ves čas član tega odbora Naj še omenimo, da je bil predsednik prvemu kra.nemu šolskemu svetu v Zalogu, ki je stavbo zidal, tukajšnji rojak spoštovani bivši dolgoletni poljski župan g. Jakob Dimnik, preizkušeni prijatelj šole in učiteljstva. Ob dvajsetletnici blagoslovitve naše učilnice želimo vsem. ki so v tej stavbi kakorkoli sodelovali pri zaloški šoli, a že odšli po plačilo na drugi svet — večni mir in рокоц. Vsem živim pa, ki so se trudili in se trudijo, ali pa se še bodo trudili za čim večjo izpopolnitev šolske in izvenšolske izobrazbo prebivalcev zaloškega okoliša, zlasti občinskemu in krajnemu šolskemu odboru, pa z zaupanjem kličemo: Bog vas živi — vsakega posebej in vse skupaj — še mnoga letal R. Strel radi dediščine? Pitij, 9. decembra. 17lelna Vidovič Katarina je šla z domačega Dravimskega vrba pri Vitlu na koline v vas Pobrcžje. 1'a jo jc med potjo strel iz puško zadel v obraz. Kdo in zakaj se ne ve. Dekle bo menda podedovalo neko posestvo. Nekateri trde, da jo je iz zavisti ustrelil tiekdo, ki jo v mislili že sebi pripisoval premoženje. Prepeljali so jo v bolnišnico, k|jer je nekaj dni ležala v nezavesti. Ko je prišla k zavesti, je kmalu dobila močan napad v glavo. Njeno stanje se počasi boljša. it Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne j-Franz-Jo-sef« grenčicel Po mnogih zdravnikih predpisana >Franz-Josel« voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober pofntek in jasno glavo. >Fran«-Jnscf< grenfcica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Rast deteta ie zavisna od prehrane matere Mati si zagotovi dobro in obilno mleko, če porablja okusno in naravno okrepilno hrano ki dovede v organizem v koncentrirani obliki samo najboljše redilne snovi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika škatlja Din 56'—. srednja škatlja Din 32'—. mala škatlja Din Iti'—. Ljubljanski Akad. pevski zbor v Belgradu Najvljudneje Vas prosimo, da blagovolite priobčiti v svojem cenjenem listu tole notico: Pod naslovom »Nastop ljubljanskega APZ v Beogradu« je bilo priobčeno v »Slovenskem Narodu« z dne 0. dec. lt>30 poročilo o koncertu APZ v Belgradu. Smatramo, da smo kot javna korpo-racija javnosti dolžni vsaj tole konstatacijo: APZ je nastopil v Belgradu s točkami iz programa, o katerem se je ob ljubljanskem koncertu APZ že izrazila naša domača kritika. Zanimivo je, da je sedanja sodba kompetentnih belgrajskih kritikov o nastopu APZ v Belgradu v bistvu prav taka, kakor je bila svojčas naša domača sodba. Da pa pride nad APZ post festuin veto zato. ker je šel v Belgrad z umetniškimi kompozicijami, a ne z narodno pesmijo, zoper to ne more APZ prav tako nič, kakor ni nič mogla zoper analogen pro-gratnatičen ve'to Glasbene Matice, ko se ie vrnila i turneje, ki jo je napravila z narodno pesmijo. Z domačijo je pač vedno najbolj križ v domačiji sami. Zahvaljujemo se Vam. velespoštovani gospod urednik, za Vašo ljubeznivost in ostajamo v spoštovanju odbor APZ. Trbovlje Dvorana Prosvetnega doma je bila v nedeljo polovico premajhna, bila je pa tudi preveč zakurjena. Publika, ki je posetila igro Miklovo Zalo, je bila z nastopi igralcev zadovoljna. Pa zakaj bi ne igrali, saj imamo kar dva režiserja, ki se kar kosata, kdo bo z igro bolj zabaval publiko. Kdor tega ne bi verjel, se mora pač v bodoče s poselom iger prepričati. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Koledar Četrtek, 11. decembra: Damaz, papež; Hu- golin. Mala kronika it Na« glavni urednik g. dr. Ahcin bo zn 14 dni odsoten i/ uredništva. ir Dr. Aljchin v ljubljanskem radiu Naš radio bo prenašal v petek ob 20.50 govor svetovnega šahovskega mojstri Marburger Zeitung«. □ Grobovi. V Gradcu je umrl v starosti 70 lel vpokojeni pisarniški ravnalelj mariborskega magistrata Ivan Leyrer, ki so ga z avtofurgonom mestnega pogrebnega zavoda prepeljali v Maribor. Pogreb bo jutri ob pol 10 i/, kapele na mestnem pokopališču v Pobrežju. — V svojem stanovanju v Zagati 4 je umrl na posledicah neozdravljive bolezni 331etni sprevodnik Ivan Juhart; pogreb bo danes ob pol 14 iz mesmp mrtvašnice. — V splošni bolnišnici je umrl 481eini delavec Anion Bahar. Pogrob danes ob četrt na 17 iz mestne mrtvašnice. □ Črna zastava je razobešena na gasilskem domu ob priliki smrti magistralnega ravnatelja Ivana Leyrer|a, ki je bil med ustanovitelji mariborskega reševalnega oddelka. П Na seji mestnega sveta v torek zvečer so se podelila štiri gradbena in dvanajst uporabnih dovoljeni. □ Vzrok smrti bo ugotovila obdukcija. Ker so se v zvezi s smrtjo 60 letno Terezije Krebs razširile po mestu glede vzroka njene smrti najrazličnejše govorice, je policijska oblast uvpdla preiskavo. Obdukcija je ugotovila, da je Terezija Krebs umrla naravne smrli. П Vsevprek... Deževje kakor da lije iz škafa; vmes snežni kosmi, nekateri za pol robca. Po ulicah, trgih in cestah — moča, da ni pomoči; v perifernih in predmestnih delili blata in brozge, da ni koraka brez vidnih posledic, ki absolutno v nobenem slučaju ne segajo do višino izpod kolena. Imajo pa Mariborci lepo in priporočljivo tolažbo: drugod so še precej na slabšem. □ Dva dni nc bo bila stolna ura zaradi nujnih popravil pri zvonovih; da bodo obveščeni tisti. ki... П Knzvniijski občinski otlbor je na svoji proračunski seji sprejel novi proračun za 1. 1931 V novem proračunu so posebno visoke postavke za šolo, vzdrževanje cest in ubožno skrbstvo. □ Tržne cene. V smislu zadevnega predpisa magistralne tržne oblasti veljajo sledeče tržne cene: 1 kg govejega mesa I. 18—20: goveje meso 11. 16 do 18; goveje meso III. 12—14; kg svežega jezika 20—25; ledvice 18—20: možgani 18—20; telelina 24—35; leletina II. 16—20; prašičje meso 15—27; gnjat 30—40; ovčje meso 12—15; krakovske klobase 36—40; debrecinske klobase 30—82; pariške klobase 2«—32; piščanci 15—25 oz. 30—35; kokoši 30—45; race 40—45; gosi 60—80; purani 40—85; morske ribe 16—44; polenovke 28; beli kruh 5, črni pa 4.20. □ V studenŠki Ljudski univerzi predava drevi ob 19 ravnatelj' banovlnskega Dečjega doma S. Dimnik o mladinskem skrbstvu □ V znamenju ničev. Tretjina prodajalnih miz na včerajšnjem »nialenn trgu je zevala; običajnih kmetskih vozov — nič; na senenem trgu — nič; vozov s sadjem — nič; na ribjem trgu — nič; divjadi — nič. Cene so precej padle. Liikarice «o po ulicah in hišah prodajali liika po — 1.50 venec; pa je bilo navzlic temu kupčija slaba. □ >Peš okoli zemlje v sedmih letih« — predavanje s tem naslovom ima v petek zvečer v Ljudski univerzi svetovni polovalec in pisatelj M. Zacheil iz Leipziga. V okvirju predavanja, ki ga bodo ilustrirale sldoplične slike, bo prikazal obisk pri Gh.mdiju, pri Tagoreju in pri znanem kitajskem generalu Vupejfuju. Križe in težave tega junaškega potovanja pa naj nam ponazorijo sledeče dogodivščine: internacija na Sumatri, smrtna obsodba v si-najski puščavi, v rokah modernih Amaconk. državljanska vojna na Kitajekem in v Mandžuriji, potovanje skozi sibirske ledene puščave itd. Predpro-daja vstopnic pri ge. Zlati Brišnikovi in g. Holerju. Čokolada za odpiranje □ Žalostne razmere ... Včeraj se je pri tukajšnjem okrožnem sodišču zagovarjal 50 letni učitelj Ludvik S. iz Dolnje Lendave. Obtožnica pripoveduje. da je obtoženec prišel dne 12. marca l- k ob 14 v razred v dolnjelondavski šoli in začel ravno pisati v dnevnik, ko je vstopil šolski upravitelj Josip Birsa ler se.hotel prepričati, kakšno snov obdeluje Ludvik S. Le-la pa je vzel šolskemu upravitelju Birsi dnevnik iz roke ter ga v smislu navedb obtožnice razžalil z besedami: ali ste me prišli se-ldraU ter dodal nekaj besed, ki si jih ne upamo ponatiskovatl. Obtoženec jo tajil dejanje, dočim je upravitelj vztra jal na svojih navedbah^ Razprava so je v svrho zaslišanja novih prič preložila. □ V Studencih so vlomili s ponarejenimi ključi v trafiko K. Zupana na Aleksandrovi cesti 19 ter odnesli znamk, kolekov in cigaret v skupni vrednosti 5000 Din. Dejanja je osumljen neki dečko, ki je pred par dnevi prišel iz zaporov in za katerim se seda i vrši jo poizvedbe. П Revna dijakiniti-ufiteljiščnica bi si v svojem težkem gmotnem položaju rada pomagala s kakšno inšlriikcijo. Naslov v upravi lista na Koroški cesti 1. □ Za kolportažo našega lista nposobne ljudi iščemo. Predpisana starost nad 16 oz 18 let. Sprej-mejo se ludi ženske. Javiti se je v upravi lista nn Koroški cesti t Kočevje Izpust iz našega državljanelva jo zaprosil Kraker Jurij, radi pridobitve državljanstva nemške republike. Due 18. decembra t. 1. bo v pisarni župan siva občine Koprivnik dražba za oddajo prevažanja pošte na progi: Koprivnik — Nemška lokn — Gornji Mozelj — Kočevje. Natančnejši pogoji so na vpogled v pisarni županstva občine Koprivnik. Izklicna cena je 11900 Din na lelo. V nedelio 7. t. m. so rudarji ob 9 dopoldne s slovesno službo božio proslavili praznik sv. Barbare. Sv. mašo je daroval častni kanonik g. Erker ob asistenci tukajšnjih duhovnikov. Sv maše so so korporativno udeležili * zastavo rudar** tukajšnjega rudnika. Pravi VVIMPASSING gumijasti vrhnji čevel) NATAŠA plemeni! in eleganten v obliki, aparten in Inleresanlen. kakor njegovo ime. NATAŠA ima v sebi otožno dražest in plemensko vzvišenost profinjene Rusinje in jo daje iudi svoji iepi nosilki. Orig. engl. wZIPP"-zaponka. V barvah: črno, svetlo beige, rujovoin mauve* Z obšitkom iz krimerja ali perzijanerjn. Vsi pravi WIMPASSING gumi čevlji imojo na vsakem podnlntu s slrani ullsnjeno znamko. WiMPASSlN' 3ft.vwJ* vS^p^j' " Tovarniško skladišče: .PALMA", Zagreb, poštni predal 226. Naše življenje - kompromis Ljubljana, 10. decembra. Nocoj je predaval v zbornični dvorani ljubljanske univerze univerzitetni profesor dr. Andrej G os ar in nadaljeval o socioloških in gospodarskih osnovah moderne družabne reforme. Iz njegovega predavanja nekaj misli: Marksizem je jiordavil edino načelo družabne reforme — razredni boj, krščanski socialni po-kret pa — stanovsko vzajemnost. Človek bi sodil, da se ti dve načeli izključujeta, vendar temu ni tako. Zakaj razred druži vedno le zunanje interese skupnosti in razredna zavest je prav za prav zavesi skupnih interesov, ki se družijo v boju. Slun pa druži člane družbe ne le po pravilu, ampak ludi po notranjem poklicu, duševno. Zato je torej funkcija občestva, ker druži popolnoma naravno. Zato se ti dve obliki nikakor ne krijeta, pač pu križata. Člani istega stanu so lahko v različnih razredih in obratno. Edino pri delavstvu se teh razlik ne čuli tako močno, vendar tudi delavski razred ui enoten. Naj omenimo samo kvalificirane in nekvalificirane delavce. Iz, lega torej sledi, dn načelo stanovske vzajemnosti ne izključuje razrednega boja. Sicer je res, da dejstvu medsebojne borbe v družabnem življenju ue moremo zatajili in zanikati, vendar pa razrednega boja v vsem ne smemo priznati, ker vključuje že diktaluro enega samega razreda. Ta diktatura pa rodi nujno nasilje nad drugimi razredi, to pa nasprotuje občestvene-mu sožitju ljudi. Ker pa mora biti oblika družabnega sožitja občestvena in popolnoma naraven pojav, je jasno, da tega samo z razrednim bojem ni mogoče doseči. Seveda pa je jasno, da če sploh ni mogoče doseči zboljšanja, da je potem razredni boj včasih edini izhod, ki vsaj deloma zboljstije sožitje v družbi. Kajti gotovo je, da je diktatura enega sloja ali stanu tam, kjer ni nobene druge poti, pač. neizogiben in zalo ludi upravičen pojav. Jasno pa je, da je vsaka laka nasilna organizacija le začasno upravičena in mora prenehati takoj, kakor hitro bi bilo dano ravnotežje v družbi, ki bi omogočalo zdrav razvoj družabnega življenja. Ob- Celje ■& Krekova družina uprizori v soboto 13. tor v nedeljo 14. decembra v palači Ljudske posojilnico Brandonovo burko vCharlejeva leta.. Burka je polna neposredne komike, za naše igravce lahko zmogljiva ter bo nudila gotovo dovolj užitka. Ne pozabite poseliti predstave in si vstopnice nabavilo že v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Promocija. V soboto 13. decembra bo promet vira! za doktorja vsega zdravilstva na univerzi v Inomoslu g. Vladimir Brglez, sin ravnatelja Hotelske družbe g. Slavka Brgleza v Celju. Mladi doktor jo pričel svoje vseueiliške študije na univerzi v Ljubljani, jih nadaljeval nato na Dunaju in sedaj ^končal v Inomostu. G. Vladkotu. kl ga poznamo kot navdušenega muzika ter pridnega prosvetnega delavca, iskreno čestitamo k doktorski častil дЗ' čebelarska podružnica za Celjo in okolico inui v nedeljo 14. decembra ob pol 3 popoldne v prc.slorih občinske posvetovalnice na Bregu svoj redni letni občili zbor. & Narodno-obrambiia društva (Ciril-Motodova družba. Jugoslovanska Matico, Narodna odbrana in Jadranska straža) bodo priredila 31. januarja 1931 veliko skupno prireditev. Na lo se žo sedaj opozarjajo ostala društva, da ne bi kje istega dne prirejala svojih prireditev. Pitij Dekliška Mar. družba. pri oo. minoritih je priredila 8. dec. v gledališču v Ptuju slavnostno akademijo. Polno natrpana gledališka dvorana je pričala veliko zanimanje za to prireditev, /ares diven prizor: K materi« in deklamacija deklic: »Tebi Marija* sla kot uvod izredno učinkovala na občinstvo. Nežno iti milo se ic razlegal zbor deklet: »TI moja mati*. Gdč. N. Pihler je deklamirala: »Slavnostnemu dnevu« z gesto in izredno finim občutkom. Igra »Marijin olrok« je ganila gledalce do solz. Slavnostni govor bi pa zaslužil poseben ponatis v našem časniku. Med odmori uas je za čestveno pojmovanje družbe torej izključuje na čelo razrednega boja. Prepuščamo ga pa kot di pustno in upravičeno ter trenolno taktično sredstvo, ker ni nobene druge poti, da se omogoči potrebna preosnova družbe. Marksizem zagovarja s svojimi načeli silo, krščanski socialni pokret pa pravičnost napram vsem. Eno kot drugo pa se doseže vedno le z bor bo. saj je česlo celo samo za spoznanje stanja v družbi potrebna borba, kaj šele za program pre-osnove družbe. Le prerado se zgodi, da vsak gledt. s svojega vidika in zato ne more razumeli drugega, ki gleda zopet « svojega vidika. Nadalje je prav gotovo, da v današnji družbi ni nihče več svoboden oziroma neodvisen. Ker ni več primitivnih razmer, je tudi medsebojna odvisnost mnogo bolj za pletena. Delojemalec je odvisen od delodajalca, t« pa od gospodarskega in političnega vidika, ki diktira njemu. Zalo je prav, da pustimo gledali vsakemu z njegovega vidika, če le pošteno in odkrito skuša najti pol, ki bi vodila do pravične rešitve družabnega vprašanja, ler je brezpogojno voljan priznati vsakemu vse, kar mu po pravici gre. To pa že vključuje bistveno potezo vsakega družabno-reforinnega pokreta, kl stremi za pravično ureditvijo družbe, namreč pripravljenost za sklepanje ko mpromisa. Seveda tako sklepanje kompromisa ne izvira iz slabosti, marveč je znak umske elastičnosti in moralične jakosti, Dober pa je tak kompromis le tedaj, kadar doseže vsaj v glavnem vse, kar je po konkretnih prilikah možno doseči. To pa tudi že pojasnjuje, zakaj je loliko načelnih nasprotnikov vsakega kompromisa. Množica namreč gleda preveč enostransko, tako da jo tuWi najboljši kompromis ne zadovoljuje. In zato se listi, ki se smatrajo za odgovorne množici, česlo ne upajo v kompromis, ki bi vsaj v glavnem mogel dovesti do pravične ureditve družbe. Zato bo reforma moderne družbe edinole plod vsestranskega in trajnega sodelovanja vseli najrazličnejših družabnih komponent, pri katerih se je treba ozirati na pravico do vseh. baval tamburaški zbor gojencev minorit. zavoda, ki je proizvajal milodoneče slovenske in hrvatske pesmi v preciznem taktu in s fineso. Da je ta prireditev lako lepo uspela, je zasluga č. g. ininoritov, ki so za to zastavili vse svoje moči in se niso zbali velike požrtvovalnosti, ki jo zahteva taka akademija. Bog Vam plačaj! Sestanek zadružne elektrarne. Na zadnji občinski seji so je govorilo o prevzemu zadružne elektrarne po ptujski občini. Izvolil se je poseben odsek, ki naj bi razčistil razmerje med občino in zadrugo. Za soboto 13. t. m. ob pol 8 zvečer sklicuje imenovani odsek občinskega sveta informativen sestanek vseli članov zadružne elektrarne. Zborovanje se bo vršila v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu. Zadeva jc veliko važnosti in v interesu zadružnikov samiii jc, da se udeleže tega sestanka. Radi šale zlomljena roka. Popoldne pr«i Miklavževim večerom sta šla iz šolo v Novi cerkvi domov v Podlehnik dva šolarčka. Eden od leli dveh je bil II let etari Cafuta Janez. Za njima je priletel Irelji učenec in ju v preprosti hudomušnosti porinil, da slu padla v jarek. Cafula si je pri padcu zlomil roko, da se mora z-draviti v ptujski bolnišnici. Napredek v medicini Pri boleznih v sklepih in udih, kakor tudi pri pre-hlajenju jemlje mnogo ljudi Togal - tablete. Togal odgovarja modernemu pojmovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal jc preizkušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek se opaža tudi v zastarelih slučajih, v katerih so odrekla vsa druga sredstva. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revmi, jproliuu, išiasu, hripi, nervoznosti m glavobolu. I ogal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poskus je v Vašem lastnem interesu. - Vse lekarne imajo v zalogi T o g a I - t a b 1 e t e ali pa Vam iih lahko naihitreie pruiub« Simultanska produkcija dr. Aljehina Danes ob pol 8 zvečer se vrši v veliki ka-/.inski dvorani simultanska produkcija svetovnega mojstra dr. Aljehina. Prijavilo se je do sedaj 85 igralcev, in sicer od Ljubljanskega šali. kluba Vidnim- Milan mL, Vogelnik, Rupnik, Gabrovšek L, GabrovšekJ, C. Vidmar, Furlani, Cibic, Kuščar, Zidan. Hren, Iskra. Žinibrek, Jeran. Šorli, Gerzinič, Remškar, od šah. klubii > Triglav« gg. Erker, Rejec, Schmautz, Kordiš, razen teh pa še iz Ljubljane ing. Sodnik, Čadež, Asejev, SikoSek, Preinfalk, Tome, Lore in ga. šerban; izven Ljubljane pa še jg. Rabuee iz Kostanjevice, Onič iz Ribnice, Sval z Višnje gore in Beniik iz Medvod. Zastavili so krampe na Viču lič, 9. decembra. Težko smo čakali Vičani dne, ki bi uresničil najvažnejšo novico zadnjih mesecev — o našem viškem tramvaju Novice imamo sicer silno ra.li — ker ali ni prijetneje življenje, ako je vsak dan kaj novega — vendar to je že bila novica vseh novic — Vič dobi tramvaj! Bili smo skeptiki do •iadnjega, dokler nas ni davi na vse zgodaj zbudil hrušč orodja, ki so ga pripeljali na velikem vozu. neverjetni Tomaži smo bili — še meritvam smo zmajevali z glavami, češ, kdo ve kdaj bo iz Graditev nove tramvajske proge na Viču. tega kaj. Pa je prišlo danes trideset veselih mož, zastavili so krampe, prijeli za novo nasajene lopate in udarjali udar za udarom v trdo Tržaško cesto, da je pelo jeklo in kresalo iskre kot v ko-vačnici. Sem pa tja se je tedaj dvignil kak delavec, obrisal si pot s čela in šel po novo energijo, s krampom h kovaču, da mu ga poostri, som pa je posegel v suknjičev žep po skorjo kruha. Bog. kako sladka in mehka mora biti skorja ob takem delu. in vendar kruh težak in trd. trd kakor cesta, ki jo kuje udar za udarom ... — Pa so vendar veseli ti fantje in možje! Minil je dopoldan, na žvižg majstrac so odložili krampe in lopate in šli na južino. Po obedu pa so vstopili v krog kakor doma na vasi in zapeli ono veselo: »...da se bo videlo ravno polje, da bom vidla, kje fantič moj gre ...« Zvečer pa je zijal na razdalji slo metrov 40 cm globok jarek. Cesto bodo namreč tukaj dvignili za 20 cm, prav kakor so visoke tračnice, ker preveč visi na eno stran. Razumljivo je, da se je zbralo ob kopačih vse polno domačih radovednežev, prihajali pa so tudi iz mesta ves dan, da si ogledajo nov del bodoče Ljubljane. Sicer je res slaba pot do nas, vendar tramvaja na Viču ne kopljejo vsak dan. Poulični otrok Kontfrrgacirja služkinj je uprizorila na praznik Brezmadežne v Delavski zbornici igro »Poulični otrok«. Igra slika nazorno in živo oholo in brezversko bogatinstvo na eni strani, in boguvdano revščino na drugi strani. V igri vidimo vse nerazumevanje, da naravnost sovraštvo bogatašev do siromaka, kar je pa le posledica brezverstva. Vera je v očeh bogatih le za reveža, da ne krade in ne godrnja nad svojim uboštvom in bogaitaš taiko lahko nemoteno in ego-istično uživa svoje imetje. Siromaku ne pusti niti časti in dobrega imena samo, da nekako opraviči svoj egoizem. Pod režijo g. dr. p. Romana Tominca so bile vse vloge izborno naučene in podane. Popolnoma na mestu je biLa zastopnica takozvanih višjih krogov, ga. majorjeva v času brezskrbnosti in v obupu. Ljubki sta bili Verica, hči bogate matere in Jerica sirota brez staršev, ki je vsakemu v nadlego. Sobarica Ana skrbi za smeh. Tudi ostale vloge zaslužijo zahvalo in pohvalo. Po igri so vsi gledalci občutili nekako očiščenje in povzdignjenje duše v zavesti, da Bog ne dopusti, da bi se kdo norčeval iz njegovih re-vežev. Kajti zanje velja beseda Gospodova: kar boste njim storili, storite meni. P. dr. Romana pa prosimo, da nas prav pogosto razveseli s sličnimi igrami, ker taki igrokazi zale^ejo često več, ko najlepša platomi&na izvajanja o socialni bedi, — Dr. F. L. Kai bo danes? Drama: Zaprla. Opera: Hasanaginica. Red B. Union zelena dvorana: Literarni večer PEN-khiba sekcije mladih. Ob 8. Delavska zbornica: Skioptično predavanje SPD. Predava Edmund Zscheile: »V sedmih letih peš okoli sveta.« Ob 8. Narodni dom: RazeLava Strahlove zbirke. Nočno službo imajo lekarne: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 m mr. Ramor. Miklošičeva c. 20. 0 leseljensko vprašanje. V petek 12. decembra bo običajni prosvetni večer ob 8 v verand.ni dvorani Uniona. Ta večer je posvečen izseljenskemu vprašanju. To vprašanje Je brez dvoma ena najbolj glo-hrtlrA mvniinčlh глп na našem narodnem telesu. Predavanje o naših izseljencih bo imel g. dr. A. Kuhar, bivši izseljenski komisar v Parizu. Predavatelj sam je neštetokrat gledal v najbolj skrite kotičke izseUeiiskrtia vprašanja. Na to predavanje Pričakovati je, da bo naletel svetovni mojster na hud od por, posebno ker je poslal Ljubljanski šah. klub svoje najboljše igralce v boj. Brezdvomno bo mnogo (>a rt i j odločenih že zelo zgodaj, ker je dr Aljehtn največji mojster v otvoritvah. Vendar se mu bodo rutinirani in teoretično podkovani prvaki našega domačega kluba tudi tu gotovo častno postavili i>o robu. Ker je na razpdago klubu le 20 šahovnic, bi bilo dobro, da vsak svojo šahovnico, če je lena, prinese seboj. Igralci naj bodo točno ob (Kil 8 zvečer v dvorani, ker na zamudnike ne bodo čakali. — Vstopnice za gledalce se bo dobilo ob vhodu v dvorano, in sicer za osebo 10 Din, za dijake 5 Din. vljudno vabimo vse one, ki se zanimajo za to panogo socialnega vprašanja. O 1500 letnico sv. Avguština p> slave katoliške organizacije v nedeljo 14. decembra ob 20 z akademijo v veliki dvorani Uniona. 0 Umctnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v petek 12. decembra ob 3 popoldne ogled Blasnikovega litografskega zavoda. Ker je način litografskega proizvajanja malokomu znan. se vabijo vsi interesenti na la ogled. 0 Tretji violinski koncert letošnje koncertne sezone bo v petek, 19. decembra v Filhnrmonični dvorani. Konvertirala bo jugoslovanska violinska virtuozinja gdčnn Mihajlovič Marija iz Belgrada. Violinistka Mihajlovičeva je v svoji ožji domovini zelo dobro poznana kot izvrstna violinistka, priredila je v naši kraljevini že celo vrsto koncertov, koncertirala je pa že tudi z lepimi uspehi na Du-nain -i po celi Češkoslovaški. Natančni program ja\ Prvo zimsko kopališče, ki je zgrajeno za športno plavanje in za skoke v vodo, imamo v Jugoslaviji Ljubljančani. Zgrajeno je poleg lelnega kopališča S. K. Ilirije. Kdor se je udomačil v letnem kopališču, ta se bo tudi v zimskem, saj sta obe delo istega mojstra ing. Bloudeka. Zimsko kopališče je odprto vsak dan od 9. dopoldne do 20. zvečer. .0 Zanimivo skioptično predavanje pri. k' Slovensko planinsko društvo v četrtek dne 1'. 4e?« se je delal nagovorjeni nevednega — »Z menoj na policijo!« Udovičič se je nekaj časa upiral, končno pa je le moral z Marinškom na policijsko stražnico Tam je Marinšek povedal, da je Udovičič iz m.egovega stanovanja na Jernejevi cesti istega dne vzel suknjič, kompletno moško obleko, klobuk, več perila, drugih predmetov in še listnico s 50 I)in denarja. Skupno je napravil škode za 2250 Din. Udovičič je na policiji kmalu priznal tatvino in povedal, da jo je izvršil v družbi Antona Kljuna, s katerim sta si plen razdelila. Tega Kljuna je policija aretirala včeraj v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Kljun je imel še celo nekaj Marinškovih stvari na sebi. Oba tatinska bratca bosta romala sedaj pred sodnika, Marinšku pa se je obneslo, ko je bil enkrat sam svoj detektiv. © Polenorko namočeno, suho. mlado, najboljše kvalitete vedno v zalogi; nadalje brusni eni kom pol izbrano koroško blago na drobno in veliko po najnižji ceni nudi delikate-sa F. R. Kovačič. palača Pokojninskega zavoda. Ljubljana. Miklošičeva cesta 32. Novo mesto Ukradeno je bilo v noči od torka na sredo pri g. Vidicu prccej moške in ženske obleke, zlata ura ter zlatnina in srebrnina. Sumi se, da je pokradel neki berač, ki je prosjačil včeraj po mestu. Orožništvo že zasleduje tatu. Kranj Oddaja zakupa jetniške prehrane. Danes 11. t. m. ob 9 se vrši pri okrajnem sodišču v Kranju oddaja zakupa jetniške prehrane za dobo 3 mesecev, od I. jan. do 31. marca 1931. Podrobni pogoji so na vpogled pri sodišču. Iz občinske pisarne. Mestna občina naznanja, da se bodo v petek 12. dec. ob 11 dopoldne oddajali v zakup v občinski pisarni naslednji občinski dohodki: obe mestni tehtnici, štantnina in tržnina za 1. 1931. Natančnejši pogoji se dobe pri županstvu. V soboto 13. dec. ob 11 dop. se bo v občinski pisarni oddajal v zakup za 1. 1931 gnoj mestne klavnice, _ Občina kranjska bo prihodnje dni razposlala račune za porabljeno vodo v tekočem letu onim hišnim posestnikom, ki nimajo vodoštevca. Odmera se je vršila pavšalno. Kdor ne bo s to odmero zadovoljen, se inu bo vmontiral vodoštevec. Posestniki se prosijo, da pripadajoče odmerjene zneske čimprej nakažejo v plačilo. Šport. V nedeljo 7. dec. je SK Sava iz Kranja odigral na igrišču v Tržiču nogometno tekmo s SK Tržič. Igra po svojem značaju je bila prav nekaj svojevrstnega in se ne more šteti v kategorijo dostojnih iger. Rezultat je bil neodločen 2:2, to pa največ po zaslugi pristranske odločitve sodnika, ki SK Sava ni priznal več 11-metrovk. Sicer so bili Kranjčani v stalni premoči. Tržiška sporlna publika bo pa tudi še morala študirati »športni bonton« ali kako naj se obnašam pri tekmah. Kanalizacijska dela. Gradbeni odsek mestne občine jc v torek začel z delom na novi kanalizacijski progi v Kokriškem predmestju. Nova proga bo priključena na žc obstoječo napravo ob križišču pokopališke ceste, ki gre ob Mayerjevi pristavi mimo nove stanovanjske kolonije, z Jezersko cesto. Zaenkrat bo segala vzdolž ceste na Jezersko do vile »Fratičiškovo«. Težava bo pa podana v dejstvu, da je na novi progi zelo minimalen padec. Poizvedovanj* Gospa, ki je v soboto dopoldne izgubila denarnico v trg. pri »Solneu«, nai se osebno zglasi. Pozivi Dot.ičnuT gospa, ki ie v soboto 6. dec. vzela pri g. Deja.ku na Vidovdanski cesti 22 pomotoma drugo taiko in ne svojo, se naproša, da isto odda ravnotam. V nasprotnem slučaju nosi vse posledice sama. Panflavln-pastille za desinfelcctfo ust In grla Kamnik Nezgoda delavca. V j>etek se je v tovarni na Duplici skladiščniku Demšarju pri kuhanju šelaka vnela obleka. Ker ni bilo v tem času nikogar v bližini, da bi mu priskočil na pomoč, je Demšar ves zbegan stekel proli bližnji gostilni škofic, kjer so |Kigasili ogenj na njem in mu nudili prvo pomoč Močno opečenega po rokah in životu ga je nato tovarnar g. Remec odpeljal z avtomobilom v bolnišnico. Neprijetno presenečeni so bili v sredo zvečer sejmarji in krošnjarji, ki so se pripeljali v Kamnik, misleč, da bo v četrlek na dan sv. Barbare v Kamniku sejem. Sejmi j>a so z letošnjim letom vrše pri nas vsak drugi torek v mesecu. V vremensko hišico smo dobili novo precizno uro, ki bo u ravna vana točno po kolodvorski uri. St Jernej na Dolenjskem Smrtna kosa. Bela žena, ki nikomur ne prizanese, se je v soboto oglasila pri Grabnarjevih v Razdrtem in zahtevaln svojo žrtev. Iztrgala je iz naročja družine otrokom dobro mamico, možu zvesto pomočnico in domu skrbno gospodinjo. Grab-narjeve krščanske mame Ane ni več. Pravični Sodnik jo je poklical 1; sebi po kratki bolezni uživat večno plačilo. Naj bo možu Andreju in sedmerim otročičem v tolažbo to, da je Bog ni poklical k sebi nepripravljene. Med nebeške krilatre se je preselil Zagorc Jožek, učenec I. razreda, doma iz Javorovice. V sredo je bil še v šoli, v petek ga je oče pripeljal k zdravniku, pa je med ordinacijo umrl. Gospodinjska šoln v št. Jerneju javlja, da se po novem letu zopet začne trimesečni tečaj. Prijaviti se je pri vodstvu šole v Vovkovi hiši. Ljubiteljem dolenjskega cvička naznanjamo, da imamo še jx>lne sode izborile kapljice. Sv. Mar-tin nam je pobral samo mošt, za zameno pa nam je pustil prav toliko vina. Cena 4—5 Din. Jesenice Marijin praznik 8. decembra so Jeseničani lo]>o praznovali. Pri popoldanskem opravilu v mestni župni cerkvi se je vršila ginljiva slovesnost sprejema deklet v Marijino družbo. Zvečer pa se je vršila v Krekovem prosvetnem domu dramska predstava »Od sveta obsojena«. Tri dni pa se je v kinu Krekovega prosvetnega društva predvajal eden izmed najlepših današnjih filmov »Materinska ljubezen«. Šport SMUČARSKI TEČAJ SK ILIRIJE Ob božičnih praznikih od 26. do 31. decembra bo priredila SK Ilirija smučarski tečaj za svoje člane in sicer ob ugodnih snežnih razmerah v Dub-ljani, v nasprotnem slučaju pa v Planici aJi v Dovjem. Tečaj se bo vršil pod strokovnim vodstvom priznanega in renomiranega mednarodnega tekmovalca ter večletnega državnega prvaka g. Joška Janše, katero ime jamči, da bo tečaj res prvovrsten. Preskrbljeno bo tudi za dobro in čim cenejšo eskrbo. Podrobnosti objavimo kasneje. Prijave se sprejemajo do 20. decembra v kavarni Evropa. SK Ilirija. ILIRIJA—RAPID (MARIBOR) Ob {»voljnem vremenu bo igrala SK Ilirija v nedeljo 14. decembra z mariborskim SK Rapidom. Ker je protest Ilirije proti zabrani igranja še vedno nerešen, se bo tudi ta tekma odigrala kot nejavna tekma brez vstopnine in samo za člane, oziroma po članih vpeljane prijatelje obeh klubov Rapid bo nastopil v najmočnejši sestavi, tudi z igralci, ki v jesenskem prvenstvu zaradi zabrane igranja niso smeli nastopati; v tej sestavi je Rapidovo moštvo popolnoma enakovredno maribonskemu prvaku. REDNI OBČNI ZBOR SK ILIRIJE Redni letni občni zbor SK Ilirije se bo vršil v petek, 19. decembra ob 20 v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta V prvotnem razpisu občnega zbora je bil pomotoma objavljen datum 18. decembra, kar odbor tem potom |x>prnvlja. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora, sekcirskih nadelate v in revizijskega odbora ter jjodelitev absolutorija odstopa-jočemu odboru; 2. volitve upravnega odbora, načelnikov sekcij, revizijskega odbora in razsodišča; 3. predlogi odbora in samostojni predlogi članov. Samostojni predlogi članov morajo biti šest dni pred občnim zborom, torej najkasneje 14. decembra, izročeni odboru s podpisi na: manj desetih do glasovanja upravičenih članov. Ako bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se bo vršil v zmislu § 13 klubovih pravil pol ure nato nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisolnih. Odbor vabi članstvo k obilni udeležbi. Doi>rodošli tudi prijatelji kluba I Odbor SK Ilirije. • SPD Litija-Zagorje, smuarski odsek, priredi v slučaju ugodnega vremena v dneh od 28. decembra do 1. januarja smučarski tečaj na Sv. Planini, ki ga bo vodil učitelj JZSS iz Ljubljane Celodnevna prehrana in prenočnina v zakurjeni sobi bo po 35 Din za osebo, prijavnina pa Din 20 in jo je plačati ob nastopu v tečaj. Prijaviti se je takoj na SPD. pododbor Zagorje, da pripravimo primerno udobne sobe in prehrano. Ker se je v Zasavju zadnja leta smučarski šport močno razvil, je upati, da se prijavi dovolj obiskovalcev za ta tečaj. Ugodno priliko imajo razna športna, planinska in druga društva, da pošljejo v tečaj svoje člane. iz društvenega fivtienie Izredni občni zbor bo imela podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani v soboto, 13. t. m. ob 19.30 v salonu gostilne Lozar na Št. Jaikobskem trgu. Ker se bo sklepalo o delovnem programu podružnice in volil nov odbor, so vsi člani obvezani, da se udeleže tega občnega zbora. Posebnih vabil ne bo. »Ljubljana«. Drevi ob osmih važna pevska vaja. Radi bližn;ega nastopa v Radio-Ljubljana in pa radi Silvestrovega večera udeležba obvezna. — Pevovodja. Združenje jugosl. inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki bo v petek, dne 12. dec. 1930 ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1-11 (Poslopje »Kazine«). Predaval bo gosp. dr. Ing. Miroslav Kasal o temi: Statični proračuni gradbenih konstrukcij v luči prakse. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimaijo. Cerkveni vestnih Običajna mesečna obnova za duhovnike bo danes ob 3 ooooldne v Domu. — Vodstvo doma. Kulturni obzornik France Vodnik: Mladi PEN (K današnjemu literarnemu večeru.) Ljubljana je zaenkrat poleir Londom edini center, kjer obstoja tudi MlTgPEN In „m v angleških ISf"' marveč 'udi zanimanju angleških tovarišev, ki so ga pokazali za našo organizacijo, se imamo zalivali i, Ja smo etos ustanovil. Mladi PEN tudi v Ljubi ani MlTdi PEN je v svojem delovanju sicer popolnoma samostojna sekcija, vendar pa se je uokvirila v organfzac o matičnega kluba (PEN-idub slovenski center ffi Ijana), tako da pravno in formalno ne tvori zase posebnega korpusa. Kakor matica, ima tudi Mlad I EN nalogo »gojiti medsebojno družabnost, du sevno delovanje ter pospeševati .mednarodni spo-razum med prijatelji.« Vendar pa obstoj naše organizacije ne more biti utemeljen edinole v volji no gojitvi družabne skupnosti med nami samimi kakor tudi med nami in inostranci. Tudi to je naloga II EN-a, o tem ni nobenega dvoma iu mi verujemo, da je posredovanje kulturnih sil v prvi vrsti zmožno, zožiti daljave, ki danes ločijo zemlje in narode.med seboi in jim branijo, da se nc morejo združiti v objeme bratstva. Toda pred to nalogo seznanjati našo zemljo s širokim svetom ter njemu pošiljati pozdrave z naše — vidim važnejšo nalogo, ki nas žge in boli do globočin vesti. Ta naloga se zdi, raste pred nami v dve smeri. Prvič mi danes bridko občutimo [»manjkanje prave naroduo-kul-,,!r"e vzgoje, ker se je ta pri nas vršila vedno le z vidika ideje, namesto kvalitete in je zalo ustvarjala vrednostne pojme v diferencirajočeni in zato relativnem, namesto v sintetičnem, absolutnem zmislu. To je bila naravnost tragična krivda slovenskega kulturnega razvoja, da so se namreč vrednote presojale z vidika pripadništva. Naša prva naloga je torej, da se mora v okviru PEN-a vzgojiti nov rod, ki bo res da morda rastel v vse smeri življenja, ki pa bo vendarle v kulturnih odnosih enoten, človeški in preprost, brez vsake ekskluzivnosti in duševnega nasilja. Drugo, kar moramo danes poudariti in kar opraviči ' ;n utemeljuje naš obstoj, pa je s povedanim esnejši vzročni zvezi. Mislim namreč, da nam jc zlasti danes, ko sta materijalizem in uti-litarizem izpodrinila človeško preprostost, [»trebila enotnost v osnovnem vprašanju glede slovenstva, jx>trebna radi vere v naše življenje. Brez te vere ne moremo živeti, ne moremo ustvarjati, se ne moremo razvijati. Res, da je tu odločilna samo osebnost, toda gotovo ni vseeno, ali čutiš ob sebi še koga, ki misli in čuti prav tako kot ti in ki sc bori s teboj. V tem vidim glavno ztnisel naše eksistence in impierativ, ki nam veleva, da ostanemo ustvarjajoči med seboj v najtesnejši zvezi. V to nas pozivata nc samo naš čas in naša lastna usoda, marveč predvsem tudi duh in spomin vseh tistih velikih mož naše domovine, ki so skozi vekove suženjstva gradili slovenstvo in razodevali lepoto naše duše, verni razodetjem materine besede. To duhovno dediščino sprejemati vase in po njej živeti dalje, vedno višje in bogatejše, je tudi danes ne-obhodnost vsakega poštenega slovenskega človeka — »nas vseh, kar nas dobrih je ljudi«, kakor je rekel naš veliki vodnik Prešeren. Liter, večer Mladega PEIV-Htiba Nocoj ob 8. uri se predstavijo javnosti prvič strnjeno člani ljubljanskega mladega PEN-kluba na literarnem večeru, na katerem bodo čitali svoja dela. Prireditev, ki ima velik kulturen pomen, se bo vršila v zeleni dvorani hotela »Union«, nastopili pa bodo- predsednik France Vodnik z esejem, kar je pri nas nekaj novega. France Vodnik je znan esejist in pesnik ter je pričakovati, da bo njegovo predavanje nudilo poslušalcem obilo zanimivega; pesnik Anton Ocvirk, ki je v Zvonovem krogu gotovo najvidnejši fiesniški sotrudnik in čigar formalno izbrušena lirika bo gotovo inočno učinkovala na poslušalce; pesnik Mile Klopčič, čigar krepka lirika je prežeta s socialnim čuvstvovanjem; pisatelj Mrzel-Frigid. ki bo čital svojo originalno, zelo kultivirano in motivno zanimivo prozo. Toplo priporočamo poset te prireditve. Vstopnina: za dijake 2 Din, za ostale 5 Din. Berlioz: Faustovo pogubilenre Glasbena Matica je priredila to sezono že drugi večji koncert, na katerem nam je fiodala v torek 9. t. m. Hektarja Berlioza slovito legendo za soli, zbor in orkester z naslovom »Favstovo jx>-gubljenje«. Berlioz ima, čistokrven romantik, v času romantike svojevrstno mesto, ki se pa zdi čudaško bržkone le njegovim sodobnikom. Nam, današnji-kom, se vidi, da je njegov ogromni genij posegel daleč preko svoje dobe in da govori modernemu času, zakaj marsikaj je povedal, kar so šele davno po njegovi smrti sp>oznali za novo skladatelji našega veka. Legenda ima podnaslov »dramatična«, kar tudi je, ima pet delov, deloma povzetih po Goethejevem Faustu in pomeni vsebinski niz vseh mogočih naravnih in fantastičnih doživetij od ljubke lirike pomladnih občutkov in prve ljubezni na vse skozi ogromno skalo do demonske slike pekla in pogubljenja. V silovitih kontrastih je nanizal skladatelj ogromno čuvstvene vsebine v to delo, ki ga vsebinski in formalno označuje silno ostra ka-rakterizacija, originaliteta in fantastična drznost, ki v svojem času nima nobene primere. Delo je izvajal operni orkester, pomnožen s člani Orkestralnega društva in konservatoristi, pomnožen zbor Glasbene Matice in solisti Zlata Gjun-gjevac (Marjetica), Robert Primožič (Mefisto), Go-stič (Favst) in Petrovčič (Geder). Dirigiral je ogromno delo s poglobljenjem in elanom direktor Polič. Solisti so svoje vloge prav lepo rešili. Zelo obširno svojo vlogo je odpel g. Gostič s krasnim tenorjem in doživetjem, izvrsten je bil Primožič v karakterizaciji Mefista. Krasni sopran Ojungjev-čeve in njeno lirsko poglobljeno prenašanje sta storila svoje v prospeh dela. Zbora je bilo slišati malo manj, ali uvežban ali siguren kakor nekdanje čase. Imel pa je tudi silno težko nalogo. Orkester je svojo nalogo precizno rešil. Vsakogar veseli, če vidi na odru lolik aparat. Kaj vse lepega in aktualnega bi se dalo s tem aparatom napraviti... Naj bi še večkrat nastopil nam podajal svetovna dela in ne pozabil tudi na moderno, ki jc prodncirala lepo vrsfo uspelih ora-torijev in drusrih vokalno-instrumentaluih večjih skladb. Gospodarstvo Razpis velikih cestnih del v Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuje ofert. licitacijo za prevzem dobave tlakovalnega materijala granitnih robnikov za 1.27 milj. Din, drobnega tlaka ta 3.24 milij. in regularnih nizkih sedmakov z.a 1.74 milj., skupno za 6.25 milj. Licitacija se vrti 20. jan. ob 11 v mestnem gradbenem uradu, soba št. 5. — Istotam se nadalje vrši dne 21. jan, ub 11 licitacija za prevzem zemeljskih del in priprave planuma (0.99 milj. Din), za polagane robnikov in drobnega tlaka na Vilhurjevi, Šmartinski in MnsarylPrvi strek, slušna igra. 21.15 Pesmi. 21.40 Koncert orkeslra. — London: 19.55 Pianoforte. 21.00 Vojaška godba. 22.30 Koncert orkestra. — Mor. Ostrava: 19.15 1'raga. 22.20 Ljudska glasba. — Leipzig: 10.30 Zabavna glasba. 21.20 Zabavni Is«*, cert. — Ljubljansko gledaliSče DRAMA Začetek ob 20. Celrtek, 11. dec.: Zaprto. Petek, 12. dec.: SVETI PLAMEN. Red A. Sobota. 13. dec.: SERIJA A-000001. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. dec. ob 15: UTOPLJENCA. Ljudsk« predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. dec.: SEN KRESNE NOČI. Red D. OPERA' Začetek ob 20. Četrtek, 11. dec.: Hasanaginica. Red B. Petek, 12. dec.: Zaprlo. Sobota, 13 dec.: BOHEME. Red C. Nedelja, 14. dec. ob 15: TOSCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: CAR IN TESAR. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. dec.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 11. dcc. ob 20: »Aleksandra«, ab. B. Kuponi Petek, 12. dec.: Zaprto. Sobota, 13. dec. ob 20: »ŠkTjančkov gaj«, ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. dec. ob 15: »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20: »Gospa ministrovka« Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 15. dec. ob 20: »Lutka«, Gostovanj« marib. gledališča. itni iajSg* •Sisggf <-z a fl-SS Emo o »- i Ni^ v J» O I K ,5 »j ca Hans Dominik: 57 jt * d « «.2 h 'Q * M z O N £ > s« Л} 3 — 4-u ci/i a a^s -Gospod doktor, govorite v ugankah. Pri najboljši volji ne morem najti nobene zveze med mojim bivanjem v Parizu kot dekle in blagrom naših dežel. Občudujem pa vaše raziskavanje. Res ste prav točno poučeni o moji prošlostl.. .< »V resnici sem, lady Diana. Še natančneje, nego si ni!el!te.< iProsiiu, gospod doktor, nimam ničesar prikrivati .. л Diana Maitland je izgovorila trdo in zaničljivo, da bi za vedno odbila neprijetnega vsiljivca. }Rokel sem vašemu gospodu, da ogroža naši obe deželi mogočen in nevaren sovražnik.c »Siišaia sem že o tem, gospod doktor.« »Sovražnik je Erik Truvor.« Počasi je izdavil dr. Glosin besede. In besedo za besedo je lahko zasledoval učinek. Lady Diana, ki je še pravkar kazala posmehljivo premoč in hladno odklonilen mir, je pobledela. Njene oči so se razširile, ko je čula ime Truvor, kakor dr vidi pošast. Njen obraz je bil zelo bled. Mnogo bolj ko veseli mir je kazala strastna razburjenost, ki se je zrcalila v njem, vso čudovito lepoto tega obraza V sijajnem okviru bogatih temno rjavih las, z napol odprtimi ustnicami in drhtečimi nosnicami je imel ta obraz nekaj vražjega. Iz njenih oči je prišel žar plam-teče jeze, smrtnega sovraštva. »Erik?!... Erik Truvor...?« je zaklicala divje Vrgla je glavo nazaj in pogledala Glosina z vpra-šujočim pogledom. Kako morete izgovoriti ime, ki že samo pomeni zame težko žalitev.« »Imenoval sem moža, ki težko ogroža danes naši dve deželi... in je pred dolgimi leti, lady Diana, vdrl tudi enkrat v vaše življenje.« Kaj pravite? Erik Truvor ogroža ... ogroža veliko Anglijo, ogroža celo Ameriko? ... Samcat mož najmogočnejše države sveta? Naj smatram to za šalo. gospod doktor... Njen glas je zvenel grozeče. »Tako bi mi bilo vaša prisotnost v Maitland Castleu od tega trenutka za vedno nezaželjega.« vašo nemilostjo h! se sprijaznil, če bi moget označiti trdo resnico kot laliko šalo. Imenoval sem Erika Truvor ja. Skupno z dvema prijateljema stanuje na Švedskem ob finski meji. Eden njegovih prijateljev je Silvester Bursfeld, sin onega Gerharda Bursfelda, ki sem ga pred tridesetimi leti spravil v Tovver. Oba poznata očetovo skrivnost In Izpopolnjujeta izuiii. Stran A - ——————■ ZNIŽALI SMO POnOVMO СЕПЕ PRIZNRNR KVALITETA ČEVLJEV Pf\ JE OSTRLjl NEIZPREMENJENO PRVORRZREDNR Otroški čevlji Damski čevlji za ples Damski čevlji na spango Damski čevlji Pumps Moški polčevlji Moški visoki V I • • čevlji vin 125 Din 145 »i» 165 »i. 195 »in 195 DH.245- Dolgotrajni, nepre-močljivi Iz atlasa, elegantni, odlični Črno, rujavo, splošno priljubljeno Črno, rujavo- lak, zelo moderno Zelo ugodna noša Previ čevlji za štrapac LUKSUZNI ČEVLJI PO ZMERNIH CENRH. IZDELUJEMO JIH NAJBOLJE, KER RRZPOLRGRMO SRMO Ml V DRZRVI Z ORIGINAL'GOODYEAR-WELT STROJI V "V NRJLEP5E DRRILO ZR BOZIC! MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l"50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas • 3 Din. Oglasi nad devet vrstic eo računajo vile. Za odgovor znamko I — Ne vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Službe iičejo Mladenič s primerno izobrazbo, vojaščine prost, išče službo sluge, najrajši pri kakem zdravniku. - Naslov pod »Vesten sluga« št. 14001 pri upravi »Slovenca«. Stanovanja Meblirana soba se odda solidnemu gospodu. Groharjeva ul. št. 15. Ilužbodobe Elegantno sobo parketirano, z električno razsvetljavo in postrežbo oddam takoj v Sp Šiški za Din 350 mesečno. Ni-slov v upravi »Slov.« pod št. 13476. Postrežnico za ves dan, starejšo moč, ki zna tudi kuhati, iščeta mlada zakonca v Šiški k enemu otroku. Naslov v upravi pod št. 13961. Učenka hči dobrih kršč. staršev, poštena, nadarjena in pridna, se sprejme v trgovino meš. blaga na deželi. Dana ie prilika, da se izuči gospodinjstva. Oskrba v hiši. Dopise pod »Učenka« št. 13964 na upravo »Slovenca«. Izurjena pletilja in učenka za strojno pletenje se sprejmeta dne 2. jan. 1931. Matilda Flei-miš, Hrastnik Sostanovalca sprejmem poceni. Glince, Tržaška c. 23. Večje skladišče se odda takoj v najem. Vprašati pri Slovenski banki, Krekov trg 10. Pouk Šoferska šola Manjša pisarna se odda s 1. januarjem v najem. Poizvedbe pri Slovenski banki, Krekov trg štev. 10, Poizvedbe Pritlična hiša z 2 stanovanji, gospodarskim poslopjem, garažo, hlevom za konje in velikim vrtom, v Ljubljani naprodaj za 300.000 Din. Pojasnila daje Društvo posestnikov Salendrova 6 Pes volčjak sive barve, črnikastega ' hrbta in črnega gobca, : se je zgubil pred 14 dne-\ vi. Najditelj naj sporoči prva oblast konc Ca- proti nagradi Amaliji mernik. Liubhana Dunai- 0grin Ribniška ulica 11, ska o. 36 (Jugoautol - Moslc pri Ljubljani. Tel 2236 Pouk in prak tične vožnte. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na. 1. GABERŠCIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 52. širile »Slovenca« I Posestva Nova vila Stiristanovanjska na prodaj v bližini sv. Krištoia. Pojasnila pod »Ugodna lega 24«. Stanovanjska hiša zidana, z opeko krita, v dobrem stanju, vodovod in električna luč v hiši, se proda. Pri hiši sadni vrt v izmeri pol hektara. Natančni pogoji se dobe pri lastniku v Strahinju št 4, p Naklo. 1ПП17Н • Pianine, orgle harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje Ant. Dernič, Radovljica. Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev Prodaiam naiceneie na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Ljubljana. Gregorčičeva 5 in Rimska 2. Kupimo Kupimo parni kotel s ca. 30 m® ogrevalne površine, kompleten za sušilnico lesa. Prosimo točnih ponudb pod »Parni kotel« št. 13965 na upravo »Slovenca«. Vrednostne papirje srečke obligacije, delnice kupuie upravništvo »Merkur«. Liubhana Šelenbur-gova ulica 6dl, tel. 30-52 Prodamo Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din kg m čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham pc poštnem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica pena Fižol in zelje cipro la kg , . Din 4.50 cipro Ia kg . . Din 4.— koks štajerski . Din 3.50 fižolica bela . . Din 3.— mandalon .... Din 2.75 ribničan.....Din 2.75 kislo zelje, repa Din 2.50 se dobi vsaki dan dopoldne na trgu popoldne pa v Prečni ulici 6, »Proda«. Debele imkinaitp otrobe kanite oatcenete pri tvrdk A. VOLK. LJUBLJANA (lesileva cesta U Ćitajte in širite »Slovenca«! Največja odpr. td glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD tvornim glasbil, gramofonov in harmonik Prodajalna podrti/. MARIBOR SI. 102 ilaje Vem lepo loma temeulti pouk v igran, u kale ga in strnnienta potum pis meneči točam. Zahtevajte tako "aS veliki brezpaint katalog, kt vam da vsa pojasnila. PLETE IIIПЕ na debelol na drobnoi PLETILSKA ZADRUGANA BREZNIC1 p. Jesenice - Gorenj sfco v Štajerska JABOLKA mošančke prodaja Bospodarsha zveza u Ljubljeni. Vsakovrstno zlato knoDir po Baivisilb csnah CERNE, Iuvelir Ljubljana Wolfova ulica It. 3. Hobby Cisti vse po popolnoma no-vem načinu tmtrahio tmlopnlUto ta lugnttavlfa .OBOBOT"- BCOORAD TEl 31-99 Гагв />Mto /•___ HOBBV se vporablja v Ameriki letno 70,000.000 kg.HOBBT Je odlikovan tudi z diplomo Hlgllemkega Instituta v London« HOBBV iACite POVSOD t Podaljšanje roka Krajevni šolski odbor v Škofji Loki podali-luje rok za instalacijo vodovoda in elektrike za osnovno in meščansko šolo v Škofji Loki do 15. januarja 1931. Vse drugo v razpisu od dne 7. decembra 1930 ostane nespremenjeno. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki, dne 9. decembra 1930. HOBBY ta domaeilo (aospodinlstvo).HOtiB Yl n holele. restavracije, sanatorlume In bolnice. 10BBY t* tfara4c, mehanične in monter« be elavnlce. HOBBV м tiieenle parnih botlov, oneiatorle* tn prcd«rajat«-r. HOBBV ca lis-larsba podjetja. HOBBV ca tehstilno Indujtrl-o. HOBBY nethoduje nI« enem predmetu ha- ---mu navadna voda lahbo i bodi HOBBV oe le ntli »ode nlU pcsha in sploh nima ihodtjivth sestavin. BODI rt nCPBEHOSLnV РВСРЛВЛТ. «*« HOBBV g- rporito ..ТООН«. Strtega srca naznanjamo pretužno vest, da nas ie preljubi in predobri soprog, ozir. oče, brat, stric, svak, gospod Kolarič Anton nadzornik proge drž. železnic 10. decembra v izvrševanju svoje težke službe nenadoma zapustil. Prenos nepozabnega pokojnika bo v četrtek 11. decembra 1930 po 15 izpred mrtvašnice v Trbovljah na kolodvor, odkoder se truplo prepelje v Ptuj. Pogreb izpred postaje Ptui na Rogozniško pokopališče bo v petek 12. dec 1930 ob 14 V Trbovljah, 11 decembra 1930. Žalujoča soproga Minka, sinček Branko in ost. sorodstvo. ZAHVALA. Ob nenadni izgubi našega nadvse ljubljenega, nepozabnega soproga, oz. očeta, brata itd., gospoda Ivana Mandelj se vsem za vsa izrečena sožalja in sočutja najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini, avtopodjetniku g. Magistru, gg. stan. tovarišem rajnkega za vso požrtvovalno pomoč in podporo ter vsem darovalcem cvetia in vsem onim, ki so nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku, 6t. Vid n. Ljublj., 10. dec. 1930. Amalija Mandelj, soproga in ostali sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel če*. Izdajatelj: Ivan Rakove«, Urednik; Pran« Kremiar.