Leto 1885.
125
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 25. aprila 1885.
45.
Dopustno pismo od 10. uiarcija 1885,
za lokomotivno železnico od Dunaja v Dunajski Neudorf«
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Možji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, galiŠki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinski, saleburŠki, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je nova Dunajska družba konjske železnice (tramway) zaprosila, da bi J1 se dala dopustitev ali koncesija v delo in rabo lokalne železnice, katero je deloma izvesti kot cestno (za cesto uporabno) železnico (parna žlebovka), od Lunaja v Wiener Neudorf, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), in postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56), od 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) in od 28. decembra 1884 (Drž. zak. št. 203) to dopustitev podeliti takö le:
§• k
Dajemo novi Dunajski konjsko-železnični družbi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki se ima izvesti kot lokalna železnica (parni tramway) 8 pravilno medkolesno širino, od mestne-moj n ega okopa na Dunaji (V. okraj) na dolnji Meidling, Inzersdorf na Dunajskem hribu, Novo Erlaa in Siebenhirten v Wiener Neudorf.
(8loïoiil»«h.)
§. 2.
Železnici, kije predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimal-nimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča ;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodârine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§. 3.
Družba je dolžna, delo dopuščene železnice precej začeti ko se ji podeli dovoljenje za delo, in najdalje v poldrugom letu od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti ter vožnjo po nji ves čas, dokier traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati, ne krateč tega, kar veleva §. 9.
Da bode zgornjega roka za delo držala se, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši kavcijo za pet tisoč (5.0 JO) goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
§• 4.
Da izdela dopuščeno železnico, priteza se družbi pravica razlastitve (raz-svojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica sc družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Vse premene, ki bi vsled osnove koncesijonirane železnice potrebne bile na kanalih, razpeljanih ceveh ali na ravnoležji tlaka (dlažbe), naj naredi družba o svojem trošku tako, kakor ji propiše pristojno oblastvo, ter je družba za vsako škodo, ki se po napravi železnice omenjenim predmetom ali sicer na javnem dobru ali zasebni lastnini stori, odgovorna in dolžna povrniti jo.
§• 6.
Družbina dolžnost je na cestah, ki se porabijo v napravo koncesijonirane lokalne železnice, voznico v širini, ki je ali še bodo za njo določena, narediti in vzdrževati, ter tudi po omenjeni površini ceste sneg kidati, dalje znotraj zaprtih selišč tudi čediti in škropiti.
V oziru na to, v kateri meri zgornje dolžnosti zadenejo novo Dunajsko konjsko-železnično družbo, in gledé drugih načinov cestne porabe, ki se jih bode 12 javnih ozirov držati, mora družba kar naj tanje more izpolnjevati ukazila pristojnih oblastev in postavljencev.
§• 7.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja Pričujoče dopustno pismo, in tehničnih dopustilnih uvetov ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in — ko-kolikor se bode uporabljala parna sila, — železnocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (I)rž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadč.
Kar se pa vršbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-pisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na maksimalno brzino ustanovljeno v tehničnih dopustilnih uvetih trgovinskemu mini-sterstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 8.
Po cifri določeni efektivni kapital za gradbo in opravo koncesijonirane lokalne železnice potrebuje odobrenja državne uprave.
Gledé efektivne napravne glavnice naj veljâ to načelo, da se razven troškov Da sestavo projekta, na gradbo in uredbo železnice res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi vred po pet od sto, ki so bile med delanjem res lzplačane, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi, po imenu nikaki troški za dobavo novcev.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo vendar treba se drugih novih 8ktveb; ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troŠkovi Prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene D°ve stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor velja, lzkažejo.
Predstvene obligacije se ne smejo izdajati.
Napravno glavnico koncesijonirane lokalne železnice treba je v času, dokler traja koncesija, nazaj plačati po črteži, ki ga odobri državna uprava.
§• 9.
Ako bi oblastva o povodu kake svečanosti, kakega prehoda vojaških krdel, kake parade, ali zarad delanja kanalov, polaganja cevi itd. spoznala neogibno po-rebo, po nekem kosu koncesijonirane tramway-železniee časno ustaviti vozovni Promet, to naj se družba dotičnim ukazilom oblastva brezuporno udâ, ne imajoč Qlkakeršne pravice do zamene tega, kar je vsled časno ustavljene vožnje izgubila.
Enakšna dolžnost veže družbo, kadar in dokler bi v slučaji mobilizacije ali k°J8ke po mnenji vojaškega oblastva bilo neogibno potrebno ustaviti vožnjo, e>' se vojaška krdela pomikajo po cestah za tramway uporabljanih, ali zarad ake druge vojaške operacije na istih.
§• 10.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri c. kr. državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-darstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravilih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po žtdeznicah.
Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost koncesijonirane tramway-železnice in na polajŠila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer odloka pristoji trgovinskemu ministeretvu.
Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postavo od 19. aprila 1872 (Drž. zak. Št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 11.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic, ustanavlja se na petdeset (50) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se no bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §f‘ 11*“) lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti no posebno s političnimi ah novčnimi krizami.
§• 12.
Državna uprava si prihanja pravico, da more po izteku petnajstih let odkupiti koncesijonirano železnico, ko bode dodelana in v službo izročena.
Za zvrŠbo odkupne pravice naj veljajo naslednja določila:
1.	Da so določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih petih letih pred samim odkupom; od tega se odbijej0 čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih treh let se izračuni.
2.	Ako bi vendar tako (točka 1) najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% efektivne napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo v dobi, dokler traja koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupŠčine v podlogo.
3.	Za odkupŠčino naj velja tisti iznos, ki je ob odkupu primeren kapitalni bednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do konca koncesije za izplačilo dospé.
4.	Odkupščina se izplača brez razlike časa, v katerem se železnica odkupi, Po izboru državne uprave ali v gotovih novcih ali v državnih zadolžnicah, po Ceui Dunajske borse, ki so jo imele dan pred djanskim izplačilom.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši °dkupščino brez drugega vračila v last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, tudi vozil-^ega parka in zaloge materijala, in pa vršbenega in pričuvnega zaloga, narečnega iz naprave glavnice, kolikor ti zalogi niso z odobrenjem državne uprave P° svojem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni.
§• 13.
Ko mine dopustilo, ima družba dolžnost, na ukaz državne uprave, kakor to 2ahteva javni promet, ali o svojem trosku koleje po cestah vložene odstraniti ter P°rabljano cesto zopet v poprejšnji stan d jati ali pa vso železnico s premično in ^premično pritiklino z vozilnim parkom in zalogami materijala, zemljišči za že-čznico kupljenimi vred in tako tudi vršbene in pričuvne zaloge, narejene iz Spravne glavnice, kolikor ti zalogi niso bili z odobrenjem državne uprave po 'Sv°jem namenu celoma ali deloma uže uporabljeni (§. 12), državi brezodplatno Popustiti v neobremenjeno lastnino.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupijo železnice (§. 12), ostaja ^ružbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali Pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblačila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§• U.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi ^r®bena oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, a s6 napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
k budi ima državna uprava pravico, pregledovati gospodarjenje po cesarskem °Qiisarji, kateri je postavljen pri Novi Dunajski konjsko-železnični družbi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja družba ne plačuje • državno blagajno posebnega povračila; takisto se ona odvezuje dolžnosti, JeČenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zale.
* 1852 Št. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem 1 dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati tadne prostorije.
§. 15.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejš' njega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnih v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter p° okolnostib — še predno izteče koncesija, — izreči da je ista ugasnila.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišč1 zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, n»J ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej usta' navija.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Na' šem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, desetega dne mesec® marcija v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem petem Našeg® cesarjevanja tridesetem in sedem.
Franc Jožef
s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.
Dunajewski s. r.
46.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 21. aprila 1885,
da se občina Luštiška odkazuje pod okrajno sodišče v Novem na Dalmatinskem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se obči11® Luštica iz okoliša mestno-delegovanega okrajnega sodišča Kotorskega ter odka zuje v okoliš okrajnega sodišča v Novem.
Ta ukaz pride v moč 1. dne januvarja meseca 1886.
Praž&k s. r.