* \	-08' ^03
Št. 219 (14.615) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trsta 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
TOREK, 17. AVGUSTA 1993
______TRST / POOSTRENI UKREPI_
Vojaki pričeli patruljirati mejo
Operacija stekla v veliki diskretnosti
Vojaška patrulja nadzira mejni pas na Krasu (f. Ferrari)
j Na slovenski strani meje že dolgo okrepljen nadzor
LJUBLJANA - Kljub temu, da slovenske območne Uprave za notranje zadeve, v okviru katerih poteka tudi nadzor meje, Se čakajo na podrobnejša navodila za ravnanje v prihodnje, bodoči ukrepi ne pomenijo neposrednega odziva na ravnanje italijanskih oblasti ob meji s Slovenijo. Bolj so usmerjeni k preprečevanju neprijetnih presenečenj ob morebitnem vojaškem posegu v Bosni. Božo Truden, glasnik slovenskega ministrstva za notranje zadeve je povedal, da informacije o povečanem policijskem nadzoru na slovenski strani meje niso povsem verodostojne, saj je okrepljen nadzor v veljavi že nekaj časa. Predvsem južna meja s Hrvaško je deležna večje pozornosti, saj so ukrepi notranjega ministrstva prilagojeni razme-ram na posameznih delih celotne slovenske državne meje, je dejal Truden.
Predstavnik novogoriške UNZ za mejne zadeve Branko Strle je potrdil, da so včeraj Italijani začeli razmeščati svoje okrepitve vzdolž meje, nima pa zanesljivih podatkov, koliko jih je, kje bodo nastanjeni, od kod in kako bodo operirali. »Nasa služba je le obveščena o tem, da bodo vojaki tam in nič drugega.«
TRST - V okviru poostrenih varnostnih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili prehod morebitnih teroristov v zvezi z bosansko krizo kot tudi tihotapljenje orožja in eksploziva, so včeraj popoldne italijansko-slo-vensko državno mejo od Milj do Trbiža zaceli patruljirati tudi vojaki, ki pa jih spremljajo predstavniki ostalih treh rodov, karabinjerji, policaji ali financi stražniki. V vojaških krogih, iz katerih ni podrobnejši vesti o namestitvi patrulj (supno naj bi jih bilo 150), poudarjajo, da so vojaki izključno v pomoč ostalim tradicionalnim varnostnim silam. Patrulje bodo namreč zadolžene samo za kontrolo področja med posameznimi mejnimi prehodi. Kjer bo mogoče, se bodo posluževale terenskih vozil, na najbolj nedostopnih krajih pa helikopterjev. Skupno naj bi bilo zadolženih okrog 300 mož. Obenem sta luška kapitanija in finančna straža okrepili nadzorstvo na morju.
Diskretnost, s katero je operacija stekla, naj bi dokazovala, da oblasti hoCejo v praksi dokazati, da ne gre za nikakršno militarizacijo meje. Kljub temu je predsednik deželne vlade Pietro Fontanini znova izrazil dvom v upravičenost angažiranja vojske, a deželni svetovalec Komunistične prenove Roberto Antonaz je vložil interpelacijo, v kateri trdi, da dejansko gre za militarizacijo teritorija in za sovražno dejanje proti sosednjim državam.
BIH / POGAJANJA SE VENDARLE NADALJUJEJO
Za zdaj le dogovor o gibanju opazovalcev
Zahod trguje z žrtvami bosanske tragedije
Štiriletna Belmsa Šalaka, ki je zbolela za meningitisom, v reševalnem avtomobilu v Londonu (Telefoto AP)
ŽENEVA, SARAJEVO -Po štirinajstih dnevih zavlačevanja so se v ponedeljek popoldne vendarle nadaljevala pogajanja med tremi sprtimi bosanskimi stranmi. Tiskovni predstavnik mirovne konference je povedal, da so se doslej dogovorili le o dovoljenju za prosto gibanje vojaških opazovalcev ZN po vsej Bosni. V trpeči državi je ponedeljek minil razmeroma mimo. Različni viri niso enotni o tem, ah je po potrjenem umiku srbske vojske z Igmana in Bjela-šnice, kjer so ostala le pogorišča nekdanjih olim-
pijskih objektov, Sarajevo še oblegano mesto ali ne. Sarajevčanom se trditve predstavnikov ZN, da mesto ni vec obkoljeno, zdijo smešne.
Doslej so iz Sarajeva odpeljali 39 hudo ranjenih otrok in odraslih. Med državami, ki kar tekmujejo, katera bo prevzela veC ranjencev, je v ponedeljek največ prahu dvignila Italija s ponudbo, da bo sprejela vseh 450 ljudi, ki naj bi jih po dose-daj sestavljenih seznamih predstavnikov ZN evakuirali iz umirajočega mesta. (M. L. in agencije)
VeC na 6. strani
Bombni atentat v Atomskih toplicah
PODČETRTEK - Dopustnike v avtokampu v Atomskih Toplicah je v zgodnjih ponedeljkovih urah prebudila močna eksplozija. Njena žrtev je bila k sreči le lesena baraka, v kateri je vodna Črpalka, ki izpod (hrvaške) zemlje Črpa zdravilno vodo, po kateri so Toplice znane po svetu. MoCne Črpalke eksplozija ni poškodovala. Ostanke barake je »pospravila« posebna enota za eksplozive slovenskega notranjega ministrstva in jih odpeljala v svoje laboratorije, kjer bodo skušah ugotoviti podrobnosti o »neznanem eksplozivnem telesu manjše moti«, kot piše v prvem, še skopem poročilu ministrstva za notranje zadeve.
Kam jih bodo pripeljale sledi raziskav? Kdo je hotel škodovati našemu turizmu?
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Varnejši veliki šmaren
Letošnji veliki šmaren se je iztekel z manjšim številom hudih prometnih nesreč kot lani. Organi javnih sil so izvedli v soboto in nedeljo širokopotezno preventivno akcijo za povečanje varnosti na cestah, v mestih, v turističnih krajih in na plažah, ki je vsaj po prvih ocenah obrodila zaželene sadove.
......................stran 2...
Uspešen potek projekta Phare v Sloveniji
Zadnja številka štirimesečnika tržaškega centra BIC »BIC Nem« je v celoti posvečena projektu Phare, ki Je s finansiranjem EGS sredi januarja letos stekel v Sloveniji. Izkušnje, na katere so naletele italijanski strokovnjaki, ki vodijo projekt, so več kot zadovoljive, saj so v sosednji republiki naleteli na nekatere ne-preičakovano dobre osnove za svoje delo.
......................stran 2...
Skrivnostna smrt Tržačana
Maurizio Pertot, 34-letni uslužbenec tržaške Luške ustanoe, je z doma odšel v četrtek. Bil je namenjen na delo, a za njim se je izgubila vsaka sled. Včeraj so njegov avtomobil našli v Vidmu, njegovo truplo, ki ni kazalo znakov nasilja, pa pri Bazovici.
......................stran 3...
Obsežen požar v Doberdobu
Obsežen požar je v nedeljo popoldne opu-stošil kakih 80 hektarjev kraškega gozda in gmajne na Doberdobskem krasu, med Poljanami, Doberdobom, Martinščino in Vrhom. Pri gašenju so uporabili tudi helikopter. Z nadaljevanjem sušnega vremena narašča nevarnost gozdnih požarov.
......................stran 5...
Prva zmaga Hilla v formuli 1
Anglež Damon Hill je v nedeljo v Budimpešti le dočakal svoj trenutek in dosegel svojo prvo zmago za veliko nagrado v formuli 1. Tri-najstica naj bi bila po prerokovanjih nesrečna številka, vendar je bila za Hilla, za katerega je bila dirka na Hungaroringu trinajsta v karieri voznika formule 1, srečna. Po izredni smoli na zadnjih dveh dirkah, ko je obakrat vodil in nato odstopil zaradi okvare, so Hillu vsi privoščili zmago.
.....................stran 11...
ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V STUTTGARTU
Christie kralj sprinta
Med ženskami na 100 m najhitrejša Deversova (ZDA)
PRODAJA NOVOGORIŠKE BANKE
Direktor zanika obtožbe
SLOVENSKO-AVSTRIJSKA NALOŽBA
Odprli so največji trgovski center v Sloveniji
V 16 prodajalnah lahko dobite dobesedno vse
STUTTGART - Britanec Linford Christie je v izredno razburljivem finalnem teku na lOOm na svetovnem atletskem prvenstvu v Stuttgartu dokazal, da je v tem trenutku kralj svetovnih sPtinterjev, s Časom 9,87 Pa je v nedeljo zvečer le Za stotinko sekunde zaoral za svetovnim rekordom Američana Carla Levvisa, ki je v letošnji sezoni moral že nekajkrat Priznati premoč hitrono-8ega Christieja. Da bi bil Poraz Levvisa še bolj Pekoc, sta poskrbela nje-" gova rojaka An dre Cason in Dennis Mitchell, ki sta si pritekla srebrno oziro-jna bronasto medaljo, i-evvis pa se je moral zadovoljiti z najbolj nehva-ležnim četrtim mestom.
2 naslovom »kraljice« Sprinta pa se je včeraj okincala Američanka k>ail Devers, ki je v izredno dramatičnem finišu le Za stotinko premagala Jamajčanko Marlene Ottey, ki je tako še enkrat ostala drez najbolj žlahtne me-
Linford Christie je s časom 9,87 postavil tudi nov evropski rekord na lOOm (AP)
Vojko Cuder
NOVA GORICA - O tem, da se za nakup Komercialne banke, d. d., Nova Gorica zanimajo tako domači kot tudi tuji kupci, smo že poročali. Ugibanj, ah bodo banko prodali tujcem ah bo ostala v lasti domačih delničarjev, je bilo prav tako kar nekaj, objavljena so bila tudi imena kupcev. O prodaji in sanaciji novogoriške Komercialne banke je tokrat spregovoril njen direktor Dušan Šinigoj. Povedal je, da so bile nekatere informacije o prodaji novogoriške banke neresnične in necelovite, tako izkrivljene pa naj bi razburjale slovensko že tako ali tako pregreto politično in gospodarsko prizorišče. Po Sinigojevih besedah poteka sanacija v Komercialni banki Nova Gorica, ki je še vedno ena od hčera Ljubljanske banke, po načrtu, ki ga je sprejela Banka Slovenije, potem ko je ugotovila, da je potrebna sanacija. Podoben projekt je bil izpeljan tudi v Lju-
bljanski banki, d. d., Ljubljana in Kreditni banki Maribor. »Vendar ne v enem ne v drugem primeru se ni dvignilo toliko prahu kot pri naši banki,« pravi direktor Dušan Šinigoj. »V primeru Komercialne banke Nova Gorica gre ob ozdravitvi banke tudi za dokapitalizacijo. O takšnem razpletu (rešitvi) je naš upravni odbor razpravljal že pred letom. Torej ukrep Banke Slovenije ni nova pogruntavščina. V potrditev tega je napisano pismo o namerah, ki ga je odbor takrat poslal svetu Banke Slovenije. V njem piše, naj se, potem ko bo očiščena bančna bilanca, omogoči prih v banko delničarjem s svežim kapitalom. Čeprav razglašate v medijih, da gre za Cisto nov, v svetu še ne preizkušen recept, je to na Zahodu nekaj povsem vsakdanjega.« Tukajšnje gospodarstvo žeh, da ostane v regiji dovolj močna in samostojna banka.
V Intersparu obljubljajo ugodne cene in bogato ponudbo (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
LJUBLJANA - V Javnih skladiščih so danes odprli Center Interspar, največje trgovsko-prodajno središče v Sloveniji. Skupna površina meri kar 48 tisoč kvadratnih metrov, prodajnih površin pa je za 18 tisoC kvadratov. V kom-
pleksu je tudi osemsto parkirnih mest, ki so kupcem na voljo zastonj. Interspar je skupna naložba mešane slovensko-avstrij-ske družbe BTC Shopping center. V šestnajstih prodajalnah je mogoče kupiti dobesedno vse, od živil in
tehničnega blaga do športne opreme in gradbenega materiala. Predstavniki BTC, d. d., poslovnega sistema Mercator in avstrijske družbe Austria Spar International obljubljajo zelo ugodne cene, zlasti danes ob odprtju. (M. C.)
NOVICE
Županova gladovna stavka
COSENZA, SANGINETO - Bruno Miglia, župan v Sanginetu, se je odločil za gladovno stavko zaradi pomanjkanja vode v občini. V Bonifatiju je zasedel urad za vodovode v Kalabriji. Ukrep je namreč povzročil težave tako tamkajšnjim prebivalcem kot turistom v obalnih krajih.
Požar v tovarni pohištva
VIDEM - V nedeljo je v skladišču tovarne pohištva »Snaidero« v Maianu izbruhnil požar, ki je po besedah Roberta Snaidera povzročil vec kot milijardo lir škode. Ljudle, ki živijo v bližini skladišča, so poklicali gasilce, ki so prišli iz kraja San Daniele, Humina, TolmeCa in Vidma. Požar je verjetno izbruhnil zaradi kratkega stika.
Pozor na požare
VIDEM - V Furlaniji - Julijski krajini še vedno opozarjajo na izredno nevarnost izbruha požarov. Ognju so posebno podvržena gozdnata področja, ki so zaradi velike suše zelo vnetljiva. Pristojni organi priporočajo izletnikom, ki se pred pekočim soncem in vročino zatekajo v senco gozdov, naj ne puščajo za sabo prižganih cigaretnih ogorkov in drugih vnetljivih stvari. Nepazljivost in brezbrižnost lahko povzročita neprecenljivo škodo in uničita veliko naravno bogastvo. Za takojšen in učinkovitejši poseg pa je nujno sodelovanje vseh državljanov. Izbruh požara naj javijo na “zeleno številko" 1678 - 43044, ki odgovarja odseku za gozdne požare.
Smrt motociklista
VIDEM - V kraju Povoletto je včeraj ob 17. ml motorno kolo čelno trCilo v nasproti vozeCi tovornjak. Voznik motornega kolesa, 41-letni Giancarlo Tu-gnolo iz Portogruara, je bil pri priči mrtev, medtem ko se je njegova Zena Giuliana, ki se je peljala z njim, hudo ponesrečila. S helikopterjem za hitro pomoC so jo prepeljali v tržaško bolnišnico na Ka-tinari. Zdravniki so si zanjo pridržali prognozo.
Padel z viadukta na avtocesti
VIDEM - Izseljenec iz bivše Jugoslavije je včeraj padel z desetmetrskega viadukta na avtocesti Vi-dem-Trbiž. 32-letni Mališa Ivanovič iz kraja Raca je bil z avtobusom namenjen v Švico, kjer je bil zaposlen. Po dosedanjih izvidih križe, da se je avtobus ustavil ob robu ceste po rahlem trčenju z avtomobilom, v katerem sta se peljala druga dva zdomca iz bivše Jugoslavije. Ivanovič naj bi med postankom izstopil z avtobusa, da bi zadostil svojim fiziološkim potrebam, pri tem pa naj bi se neprevidno nagnil, izgubil ravnotežje in padel z viadukta na strugo potoka Cormor. Pri padcu si je zlomil drugo in Četrto ledveno vretence. Okreval bo v 40 dneh.
VELIKI ŠMAREN / LETOS MANJ NESREČ
Povečan nadzor obrodil sadove
Kapilarna varnostna akcija javnih sil
ŠMAREN / NA VIDEMSKEM
V	znamenju kulture in vere
V	Reziji folklorni nastop skenil teden prireditev Šmarne miše
RIM - Veliki šmaren je tradicionalni dan oddiha in počitnic. A ne za vse. Organi javne varnosti so imeli ta dan kopico dela, še mnogo več kot ob drugih, »navadnih« dneh, da bi zagotovili državljanom Cim bolj varen in previden osrednji avgustovski praznik.
Policija, karabinjerji, gasilci, agenti pomorske straže so imeli preteklo soboto in nedeljo polne roke dela v okviru varnostnega naCrta, ki ga je pripravilo in koordiniralo notranje ministrstvo v sodelovanju z obrambnim ministrstvom. Vsaj po prvih ocenah sodec je plan povsem uspel. O tem naj bi najbolj zgovorno pričalo manjše število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Najhujša se je pripetila na avtocesti v bližini Bologne. V njej sta umrla 42-letni Daniele Begotti, po rodu iz Pordenona a stanujoč v Mestrah, in 28-letna maroška državljanka Soaad Zahoaui, drugih šest potnikov v štirih avtomobilih, ki so bili soudeleženi v nesreči, pa je bilo ranjenih. Vse kaže, da je nesrečo zakrivil voznik, ki je skušal na prometnici obrniti vozilo v prepovedano smer.
V kraju Carapelle pri Foggii sta v čelnem trčenju med fiatom uno
in volkswagen golfom umrla 26-letni Gerardo Carrillo in 24-letna Lu-cia Cuoco, pri Chietiju pa sta prav tako v Čelnem trčenju fiata 128 v fiat croma umrla albanska priseljenca 35-letni Mynyr Shehas in 31-letni Adit Bregn.
Ob teh tragičnih dogodkih gre vsekakor poudariti velik trud, ki so ga organi javne varnosti vložili, da bi se veliki šmaren iztekel s Cim manjšim številom podobnih žalostnih primerov. Karabinjerji so na primer samo na veliki šmaren opravili 8.387 posegov. Pregledali so 3.812 javnih lokalov; aretirali so 127 ljudi, 968 so jih prijavili sodstvu. Zaplenili so poldrugi kilogram raznovrstnih mamil. Pregledali so nad 57.000 vozil; 596 od teh so zaplenili. Pri-solili so 12.652 glob zaradi kršenja prometnega zakonika. Pri svoji preventivni akciji so se karabinjerji poslužili tudi 91 izvidniških motornih Čolnov in 21 helikopterjev. »Obiskali« so
3.000	ljudi v hišnem priporu in 1.500 na nadzorovani svobodi. Obenem so »iztaknili« za milijardo lir ukradenih predmetov in blaga.
Obalna straža je uporabila pri nadzoru plaž in obale nad 1800 agentov. Svojo službo je o-
pravljala s pomočjo 170 plovil in 3 letal. Zabeležila je 600 kaznivih dejanj in priselila prav toliko glob.
Prav tako kapilarna je bila varnostna akcija policijskih sil. Agenti so diskretno nadzorovali predvsem »osamela« mesta, zgodovinske spomenike, turistične kraje, pristanišča, letališča, železniške postaje in mejne prehode. Vloženi trud je bil izreden. Nekaj primerov. V Rimu je v soboto in nedeljo službovalo 2.000 agentov, ki so opravili skupno nad 600 posegov, pregledali so 325 ljudi, od katerih so jih 51 aretirali. Zmikavtom so »izmaknili« 20 ukradenih avtomobilov.
V Milanu so od 13. do 15. avgusta policijski agenti »odgovorili« na veC kot 3.500 klicev na pomoC na telefonsko številko 113. Aretirali so 86 ljudi (lani so jih manj kot polovico - 40).
Na Neapeljskem so policisti razširili preventivno akcijo na turistične kraje Capri, Is-chia, Sorrento. Pregledali so 161 ljudi, 108 vozil, več kot 100 javnih lokalov. V svoje mreže so ulovili štiričlansko družino (mož, žena in njuna odrasla sin in hči), ki se je kar na domu pečala s protizakonito loterijo.
REZIJA, ČEDAD - Veliki šmaren je med Slovenci v videmski pokrajini tudi letos minil v znamenju kulturnih in verskih prireditev. KD Studenci je v Cedajsko osrednjo župnijsko cerkev povabilo zbor Rihenberk iz Branika, ki je prvič po 55 letih zapel v zamejstvu latinsko peto mašo priznanega skladatelja Vinka Vodopivca. Za to priložnost se je v Čedadu zbralo veliko poslušalcev, ki jim je braniški zbor ponudil še bogat izbor slovenskih cerkvenih pesmi.
V Reziji so z nastopom folklornih skupin v nedeljo sklenili svojo naj-veCjo prireditev, Šmarno mišo, ki je bila povezana z vrsto kulturnih dogodkov. Na prireditvenem prostoru se je v večernih urah zbralo res enkrato število ljudi, med katerimi je bilo poleg domačinov veliko izseljencev, ki se med dopustom vračajo v domače kraje, in prebivalcev okoliških krajev, saj Šmarna miša sodi med najpomembnejše poletne pobude tega območja.
Prizadevni rezijanski kulturniki so za to priložnost povabili foklorni skupini Trta iz Celovca in MadraC iz Kopra, ki sta ob domačih rezijanskih godcih in plesalcih z dveurnim sporedom res navdušili občinstvo. Praznovanje Šmarne miše se
je začelo že v nedeljo, 8. avgusta z otvoritvijo cerkvice v Podklancu (Bila), ki jo je bil potres leta 1976 moCno poškodoval. Za njeno obnovo je poskrbelo kulturno društvo Ro-zajanska dolina iz Vidma.
Na Ravenci so na pobudo domačega društva Rozajanski dum odprli razstavo »Okno, odprto v bodočnost«. Na ogled so bile zadnje publikacije o Reziji, fotografije, slike, keramični izdelki in tipične rezijanske rastline. Prostor so našli tudi obrtni, kmetijski, industrijski in turistični predmeti, ki jih izdelujejo v teh krajih. V okviru razstave so predstavili zbornik o mednarodnem posvetu, ki so ga na temo »Osnove za praktično rezijansko slovnico« pripravili pred nekaj meseci. Znanstveno delo je orisal nizozemski profesor Han Steenwijk, jezikoslovec in dober poznavalec rezijanske stvarnosti. Njegovo knjigo »The sloven dialect of Re-sia - San Giorgio« so letos predstavili na rezijanskih kulturnih dnevih. V okviru pobud, ki jih je organizirala ZSKD so pripravili tudi koncert violinista Guida Freschija in kitarista Vittorina Nalate. Med kulturne dogodke sodi tudi odprtje knjižnice na Solvici, v kateri bo mogoče dobiti veliko literature, ki zanima rezijansko stvarnost. (R.P.)
MILAN / NA VELIKI ŠMAREN
BEGUNCI / POMOC IZ TUJINE
Maričino: »Odkrili moramo storilce in ideatorje atentata«
Minister se je poklonil spominu žrtev atentata v Ul. Paiestro
Kmalu bodo dobili zobno ambulanto
Ambulanta 5 podarila reševalno vozilo
MILAN - Iz Čuta dolžnosti in obzira do sorodnikov žrtev atentata v Ul. Paiestro - tako je notranji minister Nicola Mancino utemeljil svoj nedeljski obisk v Milanu. Ze lani je minister prekinil tradicijo in za veliki šmaren odšel iz Rima na Sicilijo, v kraj Capo d’Orlando, kjer se je srečal s krajevnimi trgovci, ki jih je mafija ožemala. V Milanu je v nedeljo Mancina, ki so ga spremljali šef policije Vincenzo Parisi in vrhovna poveljnika karabinjerjev Luigi Federici in finančnih stražnikov Costantino Berlenghi, sprejel župan Marco Formentini. Številčna delegacija je najprej odšla na kraj atentata v Ul. Paiestro, nato pa se s so-
rodniki žrtev udeležila maše. Notranji minister je nato še obiskal sedež organizacije Caritas Am-brosiana in operativne centre redarjev, policije, karabinjerjev, finančnih stražnikov in gasilcev ter se vsem zahvalil za njihovo požrtvovalnost in delo. Pred odhodom se je Mancino, ki se je srečal tudi z milanskim državnim pravdnikom Borellijem, na kratko pogovoril z novinarji. Dejal je, da se preiskave v zvezi z atentatom nadaljujejo, vendar morajo ostati ovite v tajnost. Izrazil je tudi upanje, da bi Cimprej prišli iz sedanje faze, v kateri sovražnik ostaja neznan, Čeprav mu pripisujemo teroristiCno-mafijski izvor.
Notranji minister na kraju julijskega atentata (Telefoto AP)
ČRNA KRONIKA / NITI OBDUKCIJA NI OSVETLILA VZROKOV TRAGEDIJE
Zagonetna smrt neapeljske študentke
Še polemike o preiskavi o »pošasti iz Foligna« - Ljubica obtožuje ljubimca umora žene
RIM - Niti obdukcija trupla ni pojasnila vzrokov smrti 22-letne neapeljske študentke Debore Pel-lecchia, ki so jo v soboto malo po 20. uri našli mrtvo v predverju poslopja, v katerem je stanovala. Preiskovalci so ugotovili, da je imelo truplo nesrečnega dekleta brazgotino nad očesom in podpludbo na glavi, obdukcija pa ni razrešila vprašanja, ali je dekle kdo udaril po glavi ali pa je bil udarec v glavo posledica padca po stopnicah.
Neaplejska policija je vsekakor zaslišala Deborinega zaročenca, 20-letnega študenta Fabia Cicalo, ki pa ima za uro, v kateri je dekle umrlo, neizpodbiten alibi: bil je na gliserju, ki ga je peljal iz Neaplja na otok Carpi. Cicala je preiskovalcem »postregel« z vozovnico in z
vrsto pričami, ki so ga videle na gliserju.
Neapeljski krvavi dogodek je še eden od tolikih srhljivih primerov črne kronike, ki so v zadnjih tednih pretresli Italijo. V Perugii so si po drugem okrutnem umoru »pošasti iz Foligna« komaj oddahnili po odkritju morilca malih Si-moneja Allegrettija in Lorenza Paoluccija, ko se preiskovalcem že zastavljajo nova vprašanja. Eno od teh se nanaša na povsem zgrešeno ekspertizo izvedencev o domnevni starosti morilca. Psihologi in kriminologi so si bili po prvem umoru edini, da je umor zakrivil človek, starejši od 35 let a najverjetneje med 40 in 45 letom, medtem ko jih ima morilec Luigi Chiatti 25. Kako je bilo sploh mogoCe, da so
vsi, prav vsi strokovnjaki, zgrešili? Tamkajšnja policija je sprva pripravila seznam moških iz sedmih občin v bližini Foligna v starosti od 20 do 50 let, ki bi bili lahko potencialni morilci.' Med temi se je znašlo tudi ime Luigija Chiattija. Potem ko so izvedenci povedali svoje, so preiskovalci zožili seznam na moške v starosti od 30 do 50 leta, v tem seznamu pa Chiat-tijevega imena že ni bilo veC...
Včeraj so medtem v Rimu soočili osumljence umora Cinzie Bruno, ki so jo našli mrtvo 6. avgusta. Njen mož Massimo Pisano naj bi zanikal, da bi bil morilec, medtem ko ga njegova ljubica Silvana Agre-sta obtožuje. Njun prijatelj Sabati-no Gigante naj bi bil tisti, ki naj bi prepeljal truplo na breg Tibere.
LJUBLJANA - V begunskem centru na Roški od 28.julija dela 35 prostovoljcev italijanske humanitarne organizacije Ambulanza cinque e comitato di solidariteta per il profughi (Ambulanza 5) iz Bologne. Ta organizacija vključuje prostovoljce vseh starosti in poklicev, ki delujejo na področju zdravstva, sociale in civilne zaščite v Italiji in tudi drugod po svetu. Kot posebno darilo so upravi roškega centra podarili sodobno opremljeno reševalno vozilo. O delu in določenih akcijah v begunskem centru smo se pogovarjali z generalnim koordinatorjem, Francescom Dragotto.
»Ze lani smo sodelovali z begunskim centrom v Ribnici. Najprej smo samo vozili pomoč, potem pa smo zaceli tudi s prostovoljnim delom. Ker se je ta način dela izkazal kot uspešen, smo na Uradu za begunce povprašali, kje bi še lahko pomagali. Tako smo se znašli na Roški. Tu bodo v izmenah delali naši prostovoljci do konca avgusta, pozneje pa bomo po potrebi pošiljali pomoC,« nam je dejal Dragotta.
Rečeno je bilo, da boste najbolj bolnim nudili tudi zdravstveno pomoč.
»Da, zdravnica na Roški, dr. Andreja Stau-dohar, me je opozorila na primer petletnega dečka, ki ima hudo srčno napako in potrebuje Čimprejšnjo operacijo. Kardiologi v bolonjski bolnišnici svete Uršule, pa tudi mestna zdravstvena organizacija so
Anita Zmahar
pokazali veliko pripravljenost pomagati. Tako so ga s posebnim reševalnim vozilom odpeljali v Bologno. Doktor Jagodic, predsednik zdravstvene komisije pri Uradu za begunce, nam je dal še seznam približno 40 težjih bolnikov, ki potrebujejo takšno ali drugačno operacijo. V Bologni bomo preučili možnosti, kako jim pomagati. Sicer pa pri nas že
dlje Časa potekajo podobne akcije, da bi na ta način čimbolj olajšali breme Sloveniji. Pri tem sodelujemo tudi z Visokim komisariatom za begunce in Evropsko skupnostjo.«
Načrtujete še tudi druge humanitarne akcije?
»V sodelovanju s podobno nevladno organizacijo Nuova Frontiera iz Milana pripravljamo nekaj konkretnih akcij.
Med drugim naj bi popravili streho na roškem begunskem centru, v sobah nameravamo postaviti »španske stene«, verjetno najpomembnejša naloga pa je organizirati zobno ambulanto za vse ljubljanske begunce, ki jo zelo pogrešajo. Rad bi dodal še, da nameravamo s to pomočjo beguncem pomagati tudi slovenskim podjetjem. Za potrebe centrov bi namreč najeli slovenska podjetja, ki bi jim opravljeno delo plačali.
V Ribnici se je ta način izkazal kot uspešen.«
Francesco Dragotta je v Sloveniji v Času svojih počitnic, naslednji teden ga bo zamenjal drug generalni koordinator. Pravi, da so jih tako begunci, kot tudi vodstvo centra na Roški zelo lepo sprejeli. Edini problem pa je jezik. Italijanski prostovoljci imajo le enega prevajalca, ki je z njimi »23 ur na dan«.
Italijani bodo na Roški do konca avgusta (Foto A.P./TRIO)
TRST / PROJEKT PHARE h
Možnosti so ugodne
»BIC News« o poteku projekta v Sloveniji
Vlasta Bernard
TRST - Zadnjo, posebno številko svojega štirimeseCnika »BIC News« je tržaški Business Innovation Centre (center za poslovne inovacije) posvetil Sloveniji in projektu Phare, katerega vodenje je Evropska gospodarska skupnost zaupala tržaški družbi SEED, ki je sicer tudi sama nastala v okviru tega centra. Pomen projekta, ki je bil stekel 15. januarja letos in je torej prehodil že več kot polovico poti, je v uvodniku publikacije orisal poverjeni upravitelj centra BIG, Francesco Zacchigna, ki izpostavlja tri bistvene prednosti projekta Phare: za razliko od ostalih podobnih programov se Phare ne o-mejuje samo na asistenco in informacijo, ampak namerava iz industrijskih dejavnosti v težavah ustvariti priložnosti za nastanek vrste novih malih zasebnih podjetij v sodelovanju z italijanskimi partnerji; druga prednost projekta izvira iz razmerja, ki se je ustvarilo med slovenskimi institucijami in vsemi, ki so pri projektu angažirani, medtem ko je njegov tretji in najveCji pomen v tem - ugotavlja Zacchigna - da je mogoCe iz dneva v dan ugotavljati, kako tisto, kar posejemo, nemudoma koristi podjetjem, njihovemu okolju in partnerjem. Za uvodničarja je to znak, da gre šele za prvi majhen test glede na tisto, kar se bo lahko razvilo iz kooperacijskih projektov v goriški prosti coni in z odpiranjem struktur in služb - ki jih BIC načrtuje v sodelovanju s tržaškim Raziskovalnim območjem - v Slovenijo in za njo še v ostale vzhodne države.
Razmišljanje o položaju, razvoju in pomenu drobnega gospodarstva v Sloveniji za ekonomski razvoj države je za »BIC News« prispeval slovenski minister za gospodarstvo Maks Tajnikar, medtem ko je zapis o italijanskih malih in srednjih podjetjih in o njihovih možnostih za sodelovanje v procesu industrijske prenove v vzhodni Evropi prišel izpod peresa generalnega direktorja italijanske zasebne industrijske zveze Confin-dustria Innocenza Ci-pollette. O temeljnem poslanstvu družbe SEED piše njen direktor Antonio Sfiligoi, ki ga vidi v povezavi med tehnično asistenco vzhodnoevropskim državam na eni in razvojnimi projekti italijanskega podjetništva in še posebej podjetij iz Furlanije-Julijske krajine na drugi strani.
Projekt Phare za Slovenijo ima tri glavne cilje: 1.) izmenjavo in kooperacijo med podjetji, 2.) stimulacijo procesa postopnega preustroja velikih slovenskih podjetij z njihovo notranjo racionalizacijo in boljšo izrabo mreže krajevnih in italijanskih poddobaviteljev, 3.) ustanavljanje malih podjetij v zasebnem
sektorju slovenskega gospodarstva. Razvoj poddobave - ugotavlja Sfiligoi - je v tem okviru komplementaren s temeljnim kakovostnim premikom, se pravi s procesom privatizacije v teku. Integracija teh dveh »vlečnih sil« bo po strokovnjakovem mnenju pritegnila proizvodna vlaganja in omogočila ustanavljanje joint ventures, s tem pa bo presežena doslej nakopičena zamuda.
Voditelji projekta Phare so po prvih ugotovitvah, do katerih so prišli pri svojem delu, že izrazili pripravljenost, da bi ga z Gorenjske, na katero je zaenkrat omejen, razširili na vso državo. Glavni problemi, s katerimi so se srečali, zadevajo identifikacijo tehnološkega procesa in kakovosti, ki sta povezana s kompetitivnostjo; vzpostavitev odnosov z velikimi podjetji naročniki; poenotenje pravil in obnašanj po evropskih standardih v funkciji prilagodljivosti in usmeritve na dobavni sektor.
Projekt konkretno predvideva zbiranje podrobnih informacij o slovenskih poddo-bavnih podjetjih in o njihovi tehnološki opremljenosti, še zlasti v sektorjih mehanskih obdelav in sestavnih delov, elektronike, elektromehanike in plastičnih materialov. Pri tem so nosilci projekta naleteli na primer na nepričakovano visoke tehnologije plastičnega odtiskovanja pri proizvodnji čevljev in plastičnih izdelkov s steklenimi vlakni v tovarnah izolacijskega materiala.
Na osnovi standardov EGS so bila podjetja popisana in katalogizirana v računalniško banko podatkov, kar bo olajšalo odgovarjanje na povpraševanje po njihovi ponudbi. V prvih petih mesecih izvajanja projekta je bilo popisanih 120 podjetij, ki so sposobna za mednarodno sodelovanje na področju poddo-bav.
Iz tega seznama izhaja, da je slovenskim podjetjem posebno ugodno zaupati v prvi vrsti obdelavo v malih in srednjeve-likih serijah, ki zahtevajo visok delež kvalificirane delovne sile.
Sicer pa je strateška lega v bližini tržišč EGS, sorazmerno dobra opremljenost z infrastrukturami in dokaj visoka tehnična usposobljenosta delovne sile, ki jo odlikujeta tudi proizvodnost in resnost, za Slovenijo osebna izkaznica, ki zagotavlja zanimivega partnerja za italijanska mala in srednja podjetja. To pa je v strnjeni obliki tudi sporočilo, ki ga posebna številka »BIC News« naslavlja na domače podjetnike, katere med drugim ne pozabi spomniti na visoko tehnično, znanstveno in raziskovalno
kulturo in na odličen univerzitetni sistem, ki odlikujeta malo sosednjo državo.

TRST
Torek, 17. avgusta 1993
OPČINE / POBUDA ZA OTROKE
center Sklada M. Cuk
Trajal bo do 27. avgusta, ko bo zaključna prireditev
MNENJE PRAVNIKA
Včeraj odprli poletni Za pravilnejše
.	tolmačenje
Včeraj pa se je, kot vedno ob tem času začel v Prosvetnem domu na Opčinah poletni center, ki ga že vrsto let prireja Sklad Mitja Cuk. Vse je steklo po že ustaljenem redu. Otroci - letos jih je nekaj manj kot sto - so prišli v center ob osmih (nekateri celo prej) iz raznih krajev naše pokrajine, tako iz mesta samega kot iz bližnje in daljne okolice.
»No, morda letošnji začetek ni takšen kot prejšnja leta,« sta nam v razgovoru povedali predsednica in tajnica Sklada Jelka Cvelbar in Stanka Cuk »To pa zato, ker se je letošnji Tabor, ki ga je domače društvo posvetilo 25-letnici svojega delovanja, podaljšal še za en dan.«
Tako smo otroke, že ob našem prihodu na Opčine srečali, ko so v spremstvu svojih vzgojiteljic odhajali na prostor, ki ga je SD Polet dalo na razpolago za razne dejavnosti.
Letos je na delu osem vzgojiteljic. Te so Tanja, Ivana, Mihaela, Tatjana, Valentina, Neva, Nina in Živka. V centru bodo imeli še jezikovno in glasbeno vzgojo, ki jo bo vodila Gloria, sicer doma z Reke, za telovadbo bo skrbel Riccardo, za likovno ustvarjalnost pa Jasna. Otroci bodo tokrat lahko tudi kotalkali
Možnosti za prijetno počutje jim ne manjka (foto Ferrari/KROMA)
na kotalkališču, ki ga je dalo na razpolago SD Polet.
Poleg vseh teh dejavnosti, ki bodo zelo popestrile in poživele delovanje in bivanje v letošnjem centru, bodo tokrat otroci lahko obiskovali še bazen, ki jim ga je dal na razpolago športni center pri obelisku; poleg tega bodo imeli na razpolago še prostore doma na Brdi-ni, ki ga je ponudila sekcija DSL za likovno vzgojo.
Tudi za hrano je letos dobro poskrbljeno. O-troci bodo prejemali dve malici in kosilo, ki ga bo oskrbela ustanova DESCO (bivši DE-SPRALJ. V glavnem pripeljejo otroke v središče starši. Ce so iz bolj od-
Z DOMA ODŠEL V ČETRTEK
Maurizio Pertot skrivnostno umri
Njegov avto so včeraj našli v Vidmu, truplo pa pri Bazovici
V četrtek zvečer, nekaj pred 21. uro, je šel z doma, nakar je obiskal še svoje in ženine starše (oboji prebivajo v Ul.
Ghirlandaio), včeraj pa so ga karabinjerji iz Nabrežine našli mrtvega v gozdiču blizu Bazovice, a njegov avtomobil so skoraj istočasno izsledili v Vidmu: smrt 34-let-nega Maurizia Pertota iz Ul. Vallicula 17 v Barkovljah je zavita v pravo skrivnost, ki jo skušajo razjasniti agenti letečega oddelka iz Trsta in Vidma ter karabinjerji iz Nabrežine.
Pertot, ki je bil kot tehnik zaposlen pri Luški ustanovi, je bil v četrtek zvečer namenjen prav v luko, kjer bi bil moral kontrolirati nekatera dela, ki so jih opravili v jutranjih urah, vendar se je za njim izgubila vsaka sled. Kaže, da ga na delo sploh ni bilo. Sorodniki (Pertot je bil poročen in je zapustil 4-letnega otroka) so o njegovem izginotju obvestili policijo. Vsi, tudi prijatelji in delovni kolegi, si nikakor niso znali razložiti, kaj se je lahko pripetilo. Družinskih problemov namreč ni imel, a za druge morebitne razloge tudi nihče ni vedel. Pregledali so celotno območje VII. pomola, poklicali so potapljače, vendar je bilo iskanje brezuspešno.
Tekli so dnevi, a za Pertotom ni bilo nobenega sledu, kot bi se bil vdrl v zemljo. Včeraj pa je prišlo sporočilo iz Vidma (kaže, da je policijo obvestil neznanec),
Maurizio Pertot
da je na Drevoredu Ve-nezia, pred hišno številko 50, parkiran avtomobil, siv passat s tržaško registracijo 372456. Slo je res za avtomobil, s katerim je Pertot odšel z doma: bil je povsem regularno parkiran ter zaklenjen, na njem naj ne bi bilo znakov vloma. Zena in oče sta se tako odpravila v Videm po avto, saj še zdaleč nista slutila, do kakšnega tragičnega odkritja bo skoraj istočasno prišlo pri Bazovici. Kaže, da sta truplo opazila dva mimoidoča, ki sta nemudoma obvestila preiskovalce. Po prvih izsledkih truplo naj ne bi kazalo znakov nasilja, saj niso opazili nobenih ran. Na prvi pogled je primer povsem nerazumljiv in če ne bodo v kratkem prišle na dan novosti, bo verjetno precej zaposlil preiskovalce.
daljenih krajev, jih na Trgu Oberdan pričaka ena od vzgojiteljic. Med udeleženci so seveda tudi prizadeti otroci in tisti, ki obiskujejo vzgojno - zaposlitveni center. Celotno dejavnost redno spremlja tudi psihiater dr. Viljem Ščuka, ki bo vodil terapevtsko risanje in igranje po ge-staltski teoriji, o čemer bo podrobneje pisano tudi v glasilu »Škrat«, ki bo izšlo konec tega meseca.
Na programu letošnjega poletnega centra, v katerega se zamudniki lahko še vpišejo, so daljši in krajši izleti, poučne ekskurzije po okolici, ogled botaničnega vrta Carsiana, izlet v Lignano, različne športne in druge rekreacij-
ske dejavnosti in za konec, 27. tm., še zaključna prireditev za starše.
Vsa ta leta je imel center varno zavetje v prosvetnem domu na Opčinah. Prireditelji pa si želijo, da bi imeli svoj prostor, kjer bi lahko razvijali še druge dejavnosti, bolj povezane z naravo. Prostor je že na razpolago, in sicer ob Repentabrski cesti. Gre za lepo zemljišče, ki meri okrog 5000 kvadratnih metrov. Ce bo uspelo pravočasno postaviti potrebne objekte in ograditi prostor, da bo varen za bivanje, bodo lahko začeli z dejavnostjo že prihodnje leto, čeprav se bodo seveda še vedno posluževali uslug, ki jih bodo nudila domača društva, (ni)
ZAPORI / OB VELIKEM ŽMARNU
Deželni odbornik v tržaški kaznilnici
Odbornika za zdravstvo Fasolo je spremljal svetovalec Ghersina
Praznik velikega šmarna in gladovna stavka v italijanskih zaporih sta deželnemu odborniku za zdravstvo Giampieru Fa-soli narekovala obisk v tržaškem kaznilniškem zavodu. Po obisku, za katerega je izbral prav praznično nedeljo in pri katerem ga je spremljal deželni svetovalec zelenih Paolo Ghersina, je odbornik zagotovil, da bo v najkrajšem času preveril možnosti za odpravo najnujnejših higienskih in sanitarnih problemov, ki pestijo koronejske zapore.
Pristojnosti za upravljanje zaporov so sicer v rokah ministrstva za pravosodje - je Fasola zapisal v včerajšnji tiskovni noti -vendar so higienski problemi tudi stvar krajevne zdravstvene enote in de-
želne zdravstvene službe. V tem smislu je odbornik napovedal, da bo posegel osebno, čeprav se zaveda, da gre tudi za strukturne probleme, ki se jih ni mogoče lotiti na sanitarni ravni.
Največje probleme zapornikov v Koroneju je naštel svetovalec Ghersina, ki je odborniku Fasoli priznal občutljivost zanje, še zlasti v tem trenutku, ko se v kaznilnici pripravljajo na delna preure-ditvena dela. Med drugimi podatki je Ghersina navedel tri tuše za 85 jetnikov, dotrajane toplotne in električne naprave, te-snost skupnih prostorov in še zlasti veliko prenatrpanost, ki postaja neke vrste dodatna kazen ne samo za jetnike, ampak tudi za paznike.
Bogdan Berdon
V zadnjem času so bili na Tržaškem v središču pozornosti dvojezični krajevni napisi slovenskih vasi na vzhodnem Krasu in člen 27 Pravilnika o krajevnih svetih iz leta 1977, ki določa rabo slovenščine.
Tržaško županstvo je odredilo odstranitev dvojezičnih napisov vasi Bazovice, Pa-drič, Trebč in Banov. V kratkem času so ljudje spet postavili izruvane dvojezične table v omenjenih vaseh, katerim so se pridružile še Opčine, Prosek, Križ, Lonjer, Kontovel in Katinara.
Ta množični odgovor tržaških Slovencev s tako očitnimi o-beležji naše prisotnosti, kot so javni krajevni napisi, je prav gotovo pripomogel, da se je zmagovito zaključila tudi bitka za ohranitev člena 27 prejšnjega Pravilnika in s tem pravice do rabe slovenščine v krajevnih svetih.
Nasprotniki so, kot po navadi, trdili, da je treba odpraviti rabo slovenščine v javnih kolegialnih telesih, češ, da »javne rabe slovenskega jezika ne predvideva noben zakon« in da se o tem »mora izreči parlament«. »Počakajte na zakon« je ljubeznjivo vabil Zupan Staffieri v Primorskem dnevniku z dne 20.7.1993. Tudi odbornik Gio-vanni Fusco, sesta-vljalec predloga novega pravilnika, je trdil, da »člena o rabi slovenskega jezika v krajevnih svetih nismo mogli ohraniti, ker gre za zadevo, ki jo lahko ureja samo državni zakon« (Primorski, 21.7.1993).
Občinski svet je obravnaval to vprašanje 21., 22., 23., 24., 27. in 28. julija letos.
Naši ljudje so se zgrnili na trg Zedinjenja Italije pred občinsko palačo že prvi dan zasedanja, medtem ko je bila samonikla mobilizacija izredno budna in vsesplošna.
26. julija je že prišlo do predloga o ohranitvi dosedanjega čl. 27 o rabi slovenščine v rajonskih svetih. Predlog sta vložila svetovalca Rinaldi (KD) in Marchetti (PSI). Dobil je »veliko politično razsežnost«
in povzročil hude teže v KD kot poroča Primorski dnevnik z dne 27.7.1993. Popolnoma naravno je, da je predlog o ohranitvi člena 27 prejšnjega pravilnika doživel vso podporo strank DSL, SKP in SSk (glej P.D. 28.7.).
Preidimo na zadnjo sejo. Zgodil se je čudež. Ob 1.15 ponoči stopi v sejno dvorano župan Staffieri in nepričakovano sporoči, da njegov občinski odbor sprejme Rinal-dijev-Marchettijev popravek, ki postane predlog same občinske vlade (»emenda-mento giuntale«).
Zupan sporoči tudi, da je raba slovenščine v krajevnih svetih legitimna, saj je sam občinski tajnik podal ugodno tozadevno obvezno mnenje na osnovi čl. 53 zakona št. 142/90. Pred seboj imamo sklep občinskega sveta Tržaške občine št. 108 z dne 28.7.1993, ki določa naslednje:
»Občinski svet...
sklene
1)	da se odobri »Pravilnik za delovanje krajevnih svetov« v besedilu priloženem pod črko a)...
8) da se odobri, v skladu s čl. 96 občinskega statuta in, predhodno, dokler se zadeva ne uredi z državnim zakonom, da se ohrani v veljavi (»continua ad appli-carsi«) določilo člena 27 prejšnjega Pravilnika rajonskih svetov, odobrenega s sklepom občinskega sveta št. 528 z dne 12.7.77, s precizacijo Nadzornega odbora«.
To pomeni, da člen 27 pravilnika iz leta 1977 ostaja v veljavi vse do »globalne zaščite«.
Ta normativni sklep tržaškega občinskega sveta je izrednega pomena iz več pogledov.
1) odobritev rabe slovenščine s potrditvijo veljavnosti člena 27 pravilnika, ki ga je treba še naprej izvajati (»continua ad ap-plicarsi«), je bistvena, kajti priznava rabo slovenščine v kolegialnih javnih organih brez vsake ozemeljske omejitve. Vsled tega predstavlja lahko odločilni udarec Maccanicovemu
zakonskemu predlogu o getizaciji slovenščine, ki naj bi bila priznana samo na Krasu in nikakor ne v mestu. Dejstvo, da je občinski svet izglasoval legitimnost rabe slovenščine s potrditvijo veljavnosti čl. 27 na predlog samega Staffierijevega občinskega odbora, bi moralo odstraniti rimski izgovor, češ da desničarski Trst pogojuje odprtost osrednjih oblasti do manjšine.
Staffierijev odbor je lastnoročno ustvaril nam ugoden odgovor proti kakršnikoli ozemeljski omejitvi rabe slovenščine.
2)	S tem sklepom je tržaška občina sprejela ustavno načelo, da so tudi krajevne ustanove (občina, pokrajina, dežela itd.) dolžne izvajati ustavno zajamčene manjšinske jezikovne pravice v okviru lastne pristojnosti, vsled česar ni treba čakati na državni zakon iz Rima. Sam Staffierijev odbor je odstopil od tega neosnovanega stališča. V sklepu št. 108 z dne 28.7.93 je na strani 19 izrecno podčrtano, da je ohranitev rabe slovenščine povsem legitimna.
3)	Ker je legitimna raba slovenščine v krajevnih svetih s strani slovenskih svetovalcev, je prav tako legitimna tudi raba slovenščine v odnosu med državljanom slovenskega jezika in občinsko upravo. To pa narekuje takojšnjo razveljavitev Staffie-rijeve okrožnice z dne 5.10.92 Prot. št.130/1-92, s katero je prepovedal rabo slovenščine in ponovno potrditev okrožnice komisarja Ravallija z dne 3/3/93 št.’57/l-92.
4)	Nazadnje je treba odpraviti nekatera napačna in škodljiva tolmačenja, po katerih naj bi bila »slovenščina črtana iz pravilnika« ipd. Člen 27 prejšnjega Pravilnika je ne le ostal v veljavi, ampak je prejel novo potrditev legitimnosti prav s sklepom št. 108 z dne 28.7.1993. Naši rajonski svetovalci se bodo prav gotovo oprli na ta sklep pri rabi slovenskega jezika v vseh tržaških rajonskih svetih.
VELIKI ŠMAREN / PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA
Veliko romarjev na Repentabru
Svetišče na Tabru je na praznik Marijinega Vnebovzetja privabilo ve-likov vernikov in romarjev, kot vidimo na sliki (foto Ferrari/KROMA). Jutranje bogoslužje je vodil predstojnik slovenskih salezijancev Stanislav Hočevar. Popoldanski romarski shod pa se je pričel z mašo, ki jo je daroval generalni škofov vikar za Slovence na Tržaškem g. Franc Vončina.
V homiliji je izrazil potrebo po ovredotenju pomena materinstva, ki je v naši družbi vse premalo cenjeno in posledica upa-
I
■
h/'-
I
NOVICE
Do konca meseca vodeni ogledi muzejev
V okviru pobude »Vas muzeji zanimajo? Pomagajte nam, da bodo odprti«, ki jo’ pod pokroviteljstvom Občine Trst prireja Pokrajina in pri kateri sodeluje skrbništvo za arheološke, ambientalne, arhitektonske, umetniške in zgodovinske dobrine Furlani j e-Julijske krajine, se v tem mesecu nadaljujejo vodeni ogledi mestnih muzejev. Pobuda je namenjena predvsem starejšim osebam, ki prav v počitniškem obdobju ostanejo brez vsake družbe. Jutri ob 9.30 bo na sporedu vodeni ogled Narodne galerije antike na Trgu Liberth 7. Interesenti se morajo telefonsko prijaviti na združenje Pro Senectute (tel. 364154/365110).
Komandant francoske ladje pri podkomisarju
Komandant francoske oskrbovalne ladje »Mame« Robert Versailles je bil včeraj na vljudnostnem obisku pri podkomisarju tržaške občine Pasqualeju Vergoneju, Francoska ladja je iz operativnih potreb zasidrana v tržaškem pristanišču, kjer bo ostala le nekaj dni. Kljub temu je komandant Versailles želel obiskati predstavnike krajevnih oblasti, saj se je v naše mesto vrnil po 22 letih. Podkomisar Vergo-ne mu je na kratko orisal zgodovino našega mesta in poudaril pomen tržaškega pristanišča, poleg tega pa tudi podčrtal gospodarske težave, v katerih se mesto trenutno nahaja.
Monfalcon o dolgu železarne do Acege
Deželni svetovelc SKP Fausta Monfalcon je na predsednika deželnega odbora naslovil vprašanje, s katerim žeti vedeti, ali namerava Fontanini povabiti upravno komisijo Acega in Občino Trst k bolj pozornemu upravljanju tržaškega občinskega podjetja za elektriko, vodo in plin. Pri tem se nanaša na primer predsednika Acege Sergia Covija, ki je hkrati uslužbenec škedenjske železarne: Acega naj bi za njegove odsotnosti z dela železarni nakazala 18 milijonov lir. Predstavniku SKP se to povračilo ne zdi smortno z oziroma na dejstvo, da železarna dolguje Acegi skoraj štiri milijarde lir za dobavo vode, zato bi bilo po njegovem mnenju bolje, ko bi 18 milijonov preprosto odšteti od železaminega dolga.
Javni natečaj za mestne redarje
Občina Trst je razpisala javni natečaj na osnovi naslovov in izpitov za 68 mest mestnega redarja. Natečaja se lahko udeležijo osebe, ki niso presegle 40 let starosti in ki imajo diplomo druge stopnje in vozniško dovoljenje kategorije B. Prošji za udeležbo na natečaju je treba priložiti zdravnško potrdilo, ki si ga lahko kandidati priskrbijo v zdravstvenem uradu na Trgu Vittorio Veneto 3, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 17. ure. Prošnje bo treba dostaviti na občinski prokolami urad v občinski palači najkasneje do 12.30 dne 25. avgusta. Občinska uprava nudi vse informacije tudi po telefonu, in sicer na številke 040/6754312 - 6754919 - 6754841.
Svetilnik zmage ponovno odprt
Pokrajinska uprava sporoča, da je Svetilnik zmage z včerajšnjim dnem ponovno odprt. Do konca septembra bo za javnost odprt vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30. Vstop je brezplačen.
Milje: konec praznika SKP
Danes se bo na pomolu miljskega portiča zaključil praznik Stranke komunistične prenove. V večernih urah bosta na sporedu glasba in ples ob okrepčilu iz dobro založenih kioskov.
Število tatvin upada
Zadnje dni se je število prijavljenih tatvin in vlomov v stanovanja, urade in podobno precej zmanjšalo, tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Preventivni ukrepi s poostreno kontrolo na teritoriju (povečati so število osebja in sredstev tako v mestu kot v celotni pokrajini) so torej nedvomno obroditi sadove. Agenti javne varnosti so tako konec tedna prejeti samo dva klica na pomoč. Itala Markezic iz Ul. Scala Santa 148 jih je opozorila, da je pri svojem stanovanju opazila neznano žensko, ki jo je natanko opisala. Kmalu zatem so tujko zaslediti v Rojanu in ugotoviti, da gre za 32-letno btrvaško državljanko Azize Skrgic, ki so jo prijaviti sodnim oblastem.Policija pa je prijela tri mladoletne Romke, ki so skušale vdreti v stanovanje družine Palotta/Palermo v Ul. Bazzoni 9. Ob prihodu agentov so na notranje dvorišče, kjer so našli tudi vrečko, v kateri je bilo 96 tisoč lir v kovancih po 500 lir, odvrgle velik izvijač. Dve dekleti sta biti stari 17 let, eno pa 12 let.
danja natalitete se odraža tudi pri šolski populaciji. Vončina je tudi ugotovil, kako se v naših duhovno vse bolj obubožanih družinah kaže potreba po večjem vrednotenju zem-ske in obenem tudi verske govorice. Tudi včeraj je bil na Repentabru prazničen dan, saj so obhajali god svojega zavetnika sv. Roka. Na Tabru je vse te praznične dni repentabrski župnijski krožek ponujal raznovrstne enoga-stronomske dobrote in še največje povpraševanje je bilo za tipično kraško slaščico - kuhane štruklje. (B)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73*73
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 ftev Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG	INI
4
Torek, 17. avgusta 1993
TRST
____KRIŽ / OKROGLA MIZA NA FESTIVALU DSL_
V	načrtu obnova Ljudskega doma
V	teku razpravo o namembnosti nepremičnine
Udeleženci sobotne okrogle mize na festivalu DSL v Križu (Foto Ferrari/KROMA)
Damiana Ota
V Križu se kljub ve-likošmarnskim dopustom odpira razprava o uporabi Ljudskega doma, enega izmed dveh večjih kulturno-rekreacijskih vaških središč. Druga podobna stvarnost je namreč doma Alberta Sirka, pri katerem se prav tako postavlja odprto vprašanje bodoče smotrne uporabe.
Predvsem vrednotenje in ponovna usposobitev prostorov kriškega Ljudskega doma sta bila v ospredju pozornosti okrogle mize, ki jo je spodbudila krajevna sekcija DSL v okviru festivala Dela in Unita. Pri razpravi, ki sta jo vodila člana pokrajinskega vodstva stranke Nives Košuta in Dino Fonda, so sodelovali predsednik ZSKD Ace Mermolja, elan deželnega ARCI Maurizio Villa-ni in predstavnika socialnega centra L’Orologio iz Reggio Emilie.
Sobotna okrogla miza je pravzaprav uvedla niz podobnih srečanj, ki vodijo v ustanovitev novega društva in v izoblikovanje naCrta za ponovno oživitev dejavnosti v Ljudskem domu. Kot sta v uvodni predstavitvi napovedala Člana pokrajinskega vodstva DSL, bo prihodnja skupščina že v ponedeljek, 30. t.m. Ob
tej priložnosti naj bi o bodoči namembnosti te obsežne vaške strukture, postavljene v povojnih časih s prostovoljnim delom domačinov, spregovorili predvsem vaščani. Pobuda očitno prihaja iz vrst DSL, k njej pa so vabljene še druge vaške organizacije, točneje je sodelovanje razširjeno še na okoliška vaška jedra. Gre torej za spodbudo k skupnemu razmišljanju in snovanju dejavnosti, s katerimi naj bi Ljudski dom razvili v kulturno, športno in sploh rekreacijsko središče.
Važen doprinos k raz-
pravi so dali gostje iz Reggio Emilie, ki so spregovorili o lastni izkušnji ustanovitve in večletnega vodenja podobnega središča. Častni predsednik združenja L’Orologio in občinski odbornik v Reggio Emilii je tako orisal nelahko pot nastajanja srediSCa, ki danes predstavlja neobhodno potrebo kulturno-rekreacijske-ga življenja za skoraj dva tisoč elanov. "Delujemo v tesnem sodelovanju z občinsko upravo, uspeli pa smo tudi zato, ker smo si že od začetka odločno zastavili svoj cilj in izoblikovali jasen, Če-
prav zahteven delovni načrt."
Podobno sodelovanje z javno upravo si je v tržaški stvarnosti kar težko zamisliti, poglavitno vlogo pri snovanju tovrstnih načrtov pa brez dvoma odigrava predvsem tesna povezanost s krajevno stvarnostjo, od koder mora zanimanje rasti. Soudeleženost krajevnega družbenega tkiva, tudi v medsebojnem spoštovanju narodnostnih razlik, lahko zagotavlja trajanje v Času pobud, ki ne nazadnje terjajo tudi ogromno finančno breme.
SIMFONIČNA SEZONA / VERDI
Po opereti koncerti
Ob Beethovnovem nizu še Homage V. Horowitzu
Breda Pahor
Po uspešni izvedbi letošnjega mednarodnega festivala operete, v kateri so sladokusci prišli na svoj račun z odlično postavitvijo Ca-bareta (koprodukcija gledališča Verdi s skupino della Rancia), ljubitelji tradicionalne operete pa z Valckovim snom, so se tudi za gledališče Verdi začele poletne počitnice. Upravna vrata teatra bodo ponovno odprli 13. septembra, ko se bodo lahko zamudniki pozanimali, kako je kaj s preostalimi abonmaji in posamičnimi vstopnicami za koncerte bogate jesenske simfonične sezone, ki se bo zaCela 24. septembra, zaključila pa 4. decembra. Program sezone je bil sestavljen in sprejet že pred meseci, saj so stari aboneneti imeli Cas junija, da abonma obnovijo, novim pa so preostala mesta zaceli razdeljevati prvega julija. Letošnji sezoni bodo povsem redno lahko sledili tudi abonenti v Vidmu, za katere so v glavnem predvideni sobotni koncerti v športni dvorani Carnera (začetek ob 21. uri). V Trstu bodo v tako imenovani redni jesenski simfonični koncertni sezoni koncerti v petek
zvečer ob 20.30 in v nedeljo popoldne ob 18. uri, obakrat v dvorani Tripcovich.
Letošnja sezona je pravzaprav sestavljena iz več delov: »pravo« sezono sestavlja niz simfonij in koncertov Ludwiga van Beethovna, od 4. do 25. oktobra pa bo v okviru sezone poseben festival - vsega šest koncertov - posvečen Vladimiru Ho-rowitzu, ki ga prireja gledališče Verdi v sodelovanju mednarodnim glasbenim festivalom »Homage to Vladimir Horovvitz« iz Izraela, in končno sta predvidena Se otvoritveni koncert v izvedbi zbora gledališča Verdi, ki ga vodi Ine Meisters in pa recital pianistke Giorgie To-massi. Beethovnov niz bo obsegal devet koncertov, z orkestrom Verdija, ki ga bo vodil Lil Jia, pa bo igralo veC znanih solistov, med njimi violinist Uto Ughi (od 1. do 3. oktobra) in pianistka Dubravka Tomšič (od 5. do 7. novembra). Na Festivalu Horovvitz Evropa pa bo nastopila vrsta tujih solistov in komornih sestavov. Homage temu glasbeniku predvideva tudi spremljevalne prireditve kot sta npr. razstava in predavanje.
Borci se bodo zbrali v Kopru
Prekomorci - borci NOV bivše Jugoslavije, se bodo srečali 4. septembra v Kopru na tovariškem srečanju. Na njem bodo počastili 50-letnico ustanovitve 1., 2. in 3. prekomorske brigade, baze NOV bivše Jugoslavije v Bariju in drugih prekomor-skoh enot.
Organizator srečanja, Domicilni odbor Skupnosti borcev 1., 2. in 3. prekomorske brigade NOV, vabi na svečanost nekdanje pre-komorce, svojce padlih in umrlih pre-komorcev. Srečanje bo v prostorih koprskega hotela Triglav. Na njem bodo spregovorili podpredsednik Osrednjega odbora prekomorcev Miro Kocjan, predsednik Pokrajinskega odbora VZPI-AN-PI iz Vidma Federi-co Vincenti, pozdravili pa bodo tudi predstavniki odborov za Afriko, Grčijo, Sardinijo in južno Italijo Janko Perat, Tone Gošnik, Alojz Stegh in Stojan Troha. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali Tržaški oktet, recitatorja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Mira Sardoč in Stane Razstresen in harmonikarji Oskar Kjuder (Trst), Mitja Kodarin (Cen-tur, Koper), Zdravko Muha (Brezovica, Sežana) in Franc Sila (Ilirska Bistrica).
______SAN MARTINO AL ČAMPO / MLADI NA ROBU DRUŽBE_
Don Votla posvetil svoje delovanje »novim revežem« našega stoletja
V Trstu dosega poraba heroina vrednost tridesetih milijard lir na leto
Novembra 1970. leta se je don Mario Vatta prvič znašel pred problemom zasvojenih z mamili v Trstu. Duhovnik se je tedaj začel spraševati o svojem poslanstvu in se odločil za drugačno obliko pastirskega življenja. Mož, poln življenjske sile, je posvetil svoje delovanje “novim revežem”, mladim na robu družbe, žrtvam droge, alkoholizma, prostitucije, homoseksualnosti, kaznjencem v zaporu. Tako je že leta 1970, ko je bil problem zasvojenosti z mamili še tabu tema, nastala iskrica, ki je pripeljala do ustanovitve skupnosti San Martino al Čampo. Okoli duhovnika se je zbrala kopica ljudi, ki ga je podprla in mu pomagala. Sedaj so to prostovoljci, operaterji, oporečniki vesti, zunanji sodelavci. Don Vatta je še poudaril, da so v stalnem stiku z javnimi ustanovami, kot so služba SERT, centri za raziskovanje alkoholizma in druge občinske ter pokrajinske ustanove, ki jim omogočajo učinkovitejše delo na terenu. Tesnejše sodelovanje med njimi pomeni tudi hitrejšo pomoč potrebnim osebam. Delovanje skupnosti San Martino al Čampo je kar razvejano: ustanovili so dve sprejemni in bivanjski skupnosti pri Sv. Justu in na Opčinah, študijski center Paolo Fonda, kjer preučujejo nove načine ukrepanja, zadrugo Germane, ki zaposluje štirideset mladih s težaškim delom in z raznimi prevozi, in malo tiskamo, ki deluje približno dve leti in vključuje mlade zasvojence v delovno oko-
lje.
Mladi, ki bi se radi o-svobodili pogubnega začaranega kroga zasvojenosti, morajo skozi dve fazi zdravljenja. Najprej je na vrsti telesna abstinenca pod zdravniškim nadzorom. Veliko težje pa je prenesti abstinenco psihološkega značaja. Sprejemne skupnosti začenjajo zato slediti mladim že od vsega začetka. Zelo važni so skupinski pogovori, pregledi in tedenska srečanja, ki uvajajo mlade v pravilen odnos z bližnjo osebo in ne z mamili. Čeprav uvajajo v nekaterih sprejemnih centrih, z razliko od najstarejših središč, strožje metode in z osebami ravnajo večkrat ponižujoče, je Don Vatta mnenja, da mora biti v sprejemnih skupnostih spoštovanje človekovega dostojanstva najvišja vrednota. Mladi se morajo v sprejemni skupnosti privaditi na skupinsko življenje, poleg tega pa sledijo individualnim načrtom. Sami morajo skrbeti za kuhinjo, za red in snago v hiši. Z voditelji skupnosti preživljajo počitnice v hribih, večkrat so v njihovi družbi tudi ob koncu tedna.
Glede odmeva v javnosti je don Vatta priznal, da je bila skupnost vedno tarča nasprotovanj in protestov, ko pa so ljudje bolje spoznali elane in sodelavce skupnosti ter njihovo dejavnost, so jih sprejeli in so priznali, da ne predstavljajo nikakršne grožnje za družbo. Don Vatta je poudaril
nujnost pravilnega obveščanja. Treba bi bilo senzibilizirati ljudi že od vsega začetka, se pravi v šolskih klopeh, in prepričati javnost, da je treba problem rešiti s skupnimi močmi.
Pojav zasvojenosti z mamili je tudi v našem mestu zajel že vse starostne stopnje. Don Mario Vatta bi zasvojence delil na tri skupine. V prvo skupino spadajo kronični zasvojenci (35 - 40 let), nato so osebe, ki so si že ustvarile družino in imajo zaposlitev, a ne znajo kljubovati težavam in začenjajo uživati mamila pri tridesetih letih, tretjo skupino pa predstavlja mladina. Veliko število jih začenja uživati heroin že pri 16-17 letih. Pretresljivo je, da se mladi večkrat približajo drogi (posebno heroinu), ker želijo postati razpečevalci. Zanje predstavlja to torej najkrajšo in najlažjo pot do zaslužka in bogastva. Mlade poganjajo v drogo težke družinske razmere, neuspeh in odklon v šoli (don Vatta je opozoril, da večina mladih iz nižjih slojev ne zaključi obveznega šolanja; poleg tega je v Trstu problem povratne nepismenosti izredno razširjen), krive prijateljske vezi, velika ponudba in dolgo obdobje brezdelja. Mamila zavzamejo tako najvažnejše mesto v človekovem življenju in osebo prevzema strah pred mislijo, da bi se jim morala odpovedati. Don Vatta je izjavil, da po najnovejših podatkih dosegajo
v Trstu izdatki za najmanjšo porabo heroina 30 milijard lir na leto.
Trst ni bil nikoli pomembno središče za razpečevanje mamil. Predstavljal je le točko, mimo katere je vodila pot trgovine z mamili. Droga je v Trst vedno prihajala iz drugih pomembnejših italijanskih središč (Milan, Padova, Verona). Z odprtjem meja in s propadom Jugoslavije pa je stara pot izginila in so za Trst postali usodnejši centri slovenske obale z Izolo in Koprom na prvem mestu. Izola je za Mariborom celo drugo najpomembnejše središče za razpečevanje mamil v Sloveniji. Don Vatta meni, da je problem mamil, njihove liberalizacije in legalizacije zajel že vse evropske in izvenevropske države in zahteva posebno obravnavo in pozornost.
Skupnost San Martino al Čampo se kljub nedavnemu neuspehu v dolinski občini ne bo vdala in ima že v mislih naCrt za ustanovitev novega terapevtskega središča. Zadržanje odgovornih organov dolinske občine pa je bilo po Vattovem mnenju hinavsko. Meni, da njihovega načrta niso odobrili iz golih političnih razlogov. Mogoče se za vsem tem skrivata tudi “strah pred neznanim” in neobčutljivost? Ali pa gre za upravičeno ščitenje slovenskega ozemlja?
Don Vatta bi rad z delom skupnosti posredoval mlajšim generacijam dragocenejše vrednote. Obenem upa v večjo odprtost v družbi, ki žal tezi k zaprtosti in poudarjanju razlik.
Don Mario Vatta
VČERAJ-DANES
Danes, TOREK, 17. avgusta 1993
HIJACINT
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.02 - Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 19.34.
Jutri, SREDA, 18. avgusta 1993
HELENA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,2 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugovzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Petruzzuolo, Francesca Buzzurro, Andrea D’Agno-lo, Irene Del Rosso, Emmi Hudorovich, Leonardo Da-miani, Ester Zejn, Raffaele Carrara, Denis Rapisarda.
UMRLI SO: 70-letni Niobe Kohl, 80-letna Neri-na Cheber, 30-letna Cinzia Vinci, 83-letna Annetta Scoccimarro, 73-letni Do-
COMUNE Dl SGONICO OBČINA ZGONIK TRŽAŠKA POKRAJINA
Obvestilo o javnem razpisu
Zupan obvešča, da je zgo-niška občinska uprava objavila razpis za dodelitev del čiščenja treh občinskih poslopij - sonovnih šol, najboljšemu ponudniku. Ponudbe morajo dospeti v zaprti ovojnici do 12. ure dne 31. avgusta 1993.Veljal bo datum občinskega protokola na prošnji. Vsako drugo pojasnilo, kakor tudi izvod vabila in pogojev ter osnutek pogodbe, nudi občinsko tajništvo vsak dan med 9. in 13. uro.
Zupan
dr. Miloš BUDIN
nato Leo, 89-letna Maria Maricevic, 57-letni Bruno Covacich, 92-letni Romeo Muran, 84-letni Giocondo Bonato.
;; lekarne
Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. avgusta 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 - Milje.
OPČINE - Proseška ulica (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
1116 6 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Piave (tel. 361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta.
NAZIONALE 1-16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »Come l’acqua per il cioccolato«, r. Alfonso Arau.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.00, 19.20, 20.40, 22.15 »FernGully - Le avventure di Zak e Crysta«, risani film.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »II segreto di Maurizia« prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 - 18.00, 21.15 »La belle historie«, r. Claude Lelouch.
GRATTACIELO - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I tra-sgressori«, i. Bill Paxton, VVilliam Sadler, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - Zaprto zaradi dopusta.
LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Un giorno di ordinaria fol-lia«.
EDEN - 15.30 - 22.00 »In-ferno anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Lake Conse-quence - Un uomo e due donne«, r. Zalman King, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta.
LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta.
GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov -21.15 »Eroe per caso«, i. Dustin Hoffman.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Calde gocce di rugiada sul mio corpo«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
M PRIREDITVE
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina prireja 21., 22. in 23. t. m. tradicionalni NAS PRAZNIK na prireditvenem prostoru Hribenca v Zabrežcu pri Borštu. Vse tri večere bo ples ob zvokih znanih ansamblov Taims, Krt in California. Kulturni in politični program bo v nedeljo, 22. t. m. popoldne. Kot vedno bo dobro poskrbljeno za pijačo in jedačo.
(3 OBVESTILA
SK BRDINA sporoča vsem staršem atletov in prijateljem, da bo sestanek v okviru Kraške ohceti jutri, 18. t. m., ob 21. uri na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah.
B_____________IZLETI
SK DEVIN organizira od 17. do 20. septembra 1993 izlet v Munchen ob priliki OKTOBERFESTA. Predviden je tudi ogled grada Her-renchiemsee, taborišča Dachau in povorke vozov in folklornih skupin iz cele Evrope. Vpisovanje in informacije: tel. 327196 (Purič) ali 200236 (Skerk).
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča, da organizira dvodnevni izlet 25. in 26. t. m. na Radgonski sejem, okolico Prekmurja in
cona, tel. St. 382555 od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do
18.30	ter na Kmečki zvezi, Ul. Cicerone od 8. do 12. ure, tel. št. 362941.
H ŠOLSKE VESTI
NA ZNANSTVENEM LICEJU PREŠEREN vpisujejo do 10. septembra dijake, ki bi želeli obiskovati na novo ustanovljeni 1. razred s poudarjenim jezikovnim progamom.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je urad zaprt do 31. t. m.
E3 ČESTITKE
Ptuja. Informacije in vpisovanja pri Kmetijski zadmgi, ul. Travnik 10- industrijska
Naša mama LIDJA ZO-BIN slavi danes 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mož Nardo, sinova Dino s Sonjo in Genio z Adriano, vnukinji Tiziana z Davidom in Elena s Fabiom, mala Monica pa pošilja pranoni kos poljubčkov.
Danes, 17. avgusta, praznuje naSa teta LIDJA ZOBIN visoko obletnico -80 let. Čestitajo ji in želijo, da bi bila Se naprej tako zdrava in zadovoljna brat Pepi ter nečakinji Nedja in Narciža z družinami.
Ob 80. rojstnem dnevu želita LIDJI ZOBIN obilo sreče in zdravja Danilo in Darko z družino.
”Tolko kapljic, kolkor let..”voSCi LIDJI ZOBIN KD F. Venturini od Domja.
V Gropadi je slavila Častivreden 80. rojstni dan MARIJA KRIZMANCIC-KALC. Vse najboljše ter mnogo zdravja in veselja ji želijo družine KrižmanCiC, Kermac, Cotič, Jurkic in Fabbris.
TIZIANA PECCHIARI praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mož David, starši Dino in Sonja, nonoti, vsi sorodniki, posebno pa mala Monica.
Na Kolonkovcu v Ul. Pagano 33 praznuje rojstni dan VIDA ŽAFRAN. Vse najboljše ji želijo hčeri Adriana in Bruna z družinama.
MALI OGLASI
IZGUBIL SE JE PES hu-
sky na območju Padriče-Bazovica, črnobele barve, slisi na ime Maidy. Najditelju nagrada. Tel. 226517 ali 26609.
OSMICO ima odprto Stojan Stubelj v SaleZu.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO ima Ivan-Terčon, Mavhinje 42.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu.
PRODAM navaden hladilnik bele barve v dobrem stanju, visok 117 cm. Tel. St. (040)732635 od 14. do 17. ure.
RESNA, profesionalna inštruktorica plavanja s šestletno izkušnjo nudi individualne in skupinske lekcije plavanja. Tel. št. 425220
PODJETJE v obrtniški coni Dolina zaposli vajen-ce/ke. Tel. St. 228530 od 13. do 17. ure.
POPRAVNI IZPIT ? Lekcije iz matematike in fizike za vse višje Sole na razDolaeo. Tel. št. 43176.
PRISPEVKI
V	spomin na Franca Ščurka darujejo Sandro, Bruno in Berto z družinami
100.000	lir za KD Igo Gruden - Nabrežina.
V	spomin na moža in očeta Marcela Nadliška darujeta žena Berta in hčerka Margaret 200.000 lir za cerkev sv. Trojice na Kati-nari, 200.000 lir za KD Lonjer-Katinara, 200.000 lir za Dijaško matico,
200.000	lir za Sklad Mitja Cuk in 200.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Marcela
Nadliška daruje Valerija Mihalič 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob pok Marcela Nadliška darujeta Vlasta in Anuska Cok
30.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na brata Marcela Nadliška darujeta Pepi in Slavica Nadlisek
300.000	lir za cerkev Sv. Trojice na Katinari.
Namesto cvetja na grob strica Marcela Nadliška darujeta Rožica in Pavel z družinama 100.000 lir za Sklad Mitja Cok.
Namesto cvetja na grob Marcela Nadliška daruje družina Orel 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob 25-letnici SKD Tabor daruje N.N. 100.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na drago teto Maričko VVilhelm daruje Stanka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Slavka Pirjevca darujeta brat Karlo in svakinja Milena 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na dragega Slavka Pirjevca daruje žena Iva 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
V	spomin na Slavka Pirjevca darujeta brat Karlo in svakinja Milena 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marija Mitijacica darujeta Majda in Darjo Stoka 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marija MatijaCiCa darujeta Majda in Gino Gruber 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marija MatijaCiCa darujeta Mario in Sonja Stoka 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek -Kontovel.
t
Tiho je po dolgem, življenju, ki ga je prebila s pogumom, in vedrostjo, zaspala in se vrnila k svojemu Maksu naša ljuba
Anica Ferluga vd. Jerič
z globoko žalostjo
sporočajo vest vsem, ki so jo poznali, hci Marta s Pavlom, vnuka Jasna z
MiloSem in Andro z
Viviano ter pravnuka Jakob in Marko, sestrična Livia, svakinja Rozi ter neCaki Tatjana, Dušan in Vesna.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Cvetu Ukmarju za človečno profesionalno skrb, gospe Vidi za občutljivo nego in naši zvesti gospe Olgi. Pogreb bo jutri, 18. avgusta, ob 12. uri iz cerkve sv. Jerneja na opensko pokopališče.
Trst, Ljubljana, 17. 8. 1993
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob smrti Anice Ferluga izreka svojcem globoko sožalje
družina MoCnik
Ob izgubi drage mame Anice Ferluga vd. Jeric sočustvujemo s prijateljico Marto Jeric -Merku in družino
Ivanka, Vera in Mar-cello, Vera in Aljoša, Sonja in TonCi
Ob boleči izgubi drage mame izrekata gospe Marti in družini iskreno sožalje
družini Hrovatin in Pečar
Ob izgubi moža, očeta in brata Maria MatijaCiCa izrekamo iskreno sožalje družini in svojcem
Združenje partizanov
VZPI - ANPI Prosek - Kontovel
GORICA
Torek, 17. avgusta 1993
GORICA / PRAZNIK JE MINIL POVSEM MIRNO
MEJA
GRADIŠČE / OBISK NAD VSEMI PRIČAKOVANJI
NOVICE
Veliki šmaren brez gneče in nesreč
Na mejnih prehodih presenetljivo malo prometa - Gospodarska stiska ali strah?
Poletna pripeka, ožgana polja, promet malenkost nad poprečjem, zrak pa nasičen, zlasti v večernem Času, z oblakom dima. In, kar je tudi pomembno, nobenih težjih prometnih nesreč ali drugih tragičnih dogodkov. Tak je bil veliki šmaren na Goriškem, praznik, ki označuje višek poletja, obenem pa tudi mejnik, ko se dan (in leto) zaCne nagibati proti jeseni in zimi.
Kakor smo pred dnevi že ugotavljali, je glavni turistični val ob velikem Šmarnu pljusknil mimo Gorice, oziroma Goriške. Gostejši promet so v jutranjem in večernem Času zabeležili na cestah proti Gradežu, kamor so se tako v soboto, kakor v nedeljo, pa tudi vCeraj napotili "domači” kopalci. GneCe ni bilo v teh dneh niti na mednarodnih mejnih prehodih. Težko je ugotavljati, Ce zaradi (še zmeraj) prisotnega strahu pred nenadnim izbruhom vojaškega spopada širših razsežnosti na območju nekdanje Jugoslavije, ali zaradi napovedanega strožjega nadzorstva na in ob meji. Po podatkih mejne policije je v soboto državno mejo pri RdeCi hiši prestopilo nekaj nad pet tisoč oseb (okrog 2800 jih je slo iz države), pri Standrežu pa nekaj nad devet tisoC oseb. Ma-
lenkost gostejši je bil promet v nedeljo, ko so pri RdeCi hiši našteli okrog šest tisoč prehodov v obe smeri, pri Standrežu pa okrog 12 tisoč. Najbolj živo je bilo na omenjenih mejnih prehodih v jutranjih in poznih popoldanskih urah iz Cesar je mogoče sklepati, da je šlo v glavnem za izletnike namenjene na krajše eno ali dvodnevne izlete v bližnje kraje, zlasti v Sloveniji, kjer so se, vsaj glede zasedenosti turističnih zmogljivosti, skorajda vrnili Časi izpred vojne. Veliko Goričanov, Tržačanov in tudi Vi-demčanov se je odpravilo v znana turistična središča na Gorenjskem pa tudi na Brezje, kjer je bilo v nedeljo tradicionalno slovesno romanje. Precej zanimivih prireditev so pripravili tudi na novogoriškem območju, pred poletno pripeko pa so Goričani iskali hlad v Trnovskem gozdu.
Pomembnejših dogodkov torej ni bilo. Le v Gradežu se je nekaj desetin turistov, ki so se v nedeljo okrog Četrte ure zjutraj sprehajali ob obali prestrašilo neobičajne svetlobe in eksplozije na morju, v smeri slovenske, oziroma hrvaške obale. Bolj kakor vojno dejanje ali kaj podobnega, se zdi da so bili na delu ribici, ki so za lov uporabljali eksploziv.
Veliki šmaren so obeležile tudi verske slovesnosti v raznih krajih pa tudi prireditve s Cisto drugačnim predznakom. V Gradišču je tudi letos doživela velik uspeh tradicionalna razstava domačih živali in ptic, ki je že od prvih jutranjih ur privabila na tisoče obiskovalcev iz vse dežele. Bogata je bila tudi ponudba raznih poletnih prireditev v številnih krajih na Goriškem.
Žal pa je veliki šmaren minil tudi v znamenju številnih gozdnih požarov in velike ekološke škode. RdeCi petelin je v nedeljo popoldne, do večera, pustošil na Do-berdobskem krasu, o Čemer poročamo na drugem mestu. Zal priporočila in opozorila o nevarnosti gozdnih požarov, ki jih vztrajno pošilja deželna gozdarska služba še vedno naletijo na gluha ušesa. Ko zagori je navadno prepozno, gašenje pa je spričo dolgotrajne suše zelo zahtevna zadeva.
Nad suhim in vročim poletjem se seveda pritožujejo kmetje in vinogradniki. Suša je močno okrnila pridelek poljščin, jesenskih posevkov sploh ne bo. Ce pa se bo še nekaj dni nadaljevalo sušno obdobje bo ogrožena tudi vinska letina, ki so jo doslej napovedovali kot rekordno.
Včeraj
prve
vojaške
patrole
Ukrepi o strožjem nadzorstvu na obmejnem območju s Slovenijo, ki naj preprečijo morebitne sabotaže, tihotapljenje orožja in municije ter ilegalno prehajanje meje, so včeraj popoldne zaceli veljati tudi na Goriškem. Prve obhodnice vojske so sredi popoldneva opazili na območju Ja-melj. Po zdajšnjih informacijah - zaman smo skušali stopiti v stik z odgovornim za varnost v goriški pokrajini - se bo vloga vojaških patrol omejila na nadzorovanje ožjega pasu ob meji, ki je, na Goriškem, z izjemo manjšega območja na krasu in v Brdih, razmeroma dobro obvladljiva. Od Mernika v občini Dolenje, do Jamelj, poteka cestno omrežje skoraj vzporedno z državno mejo. Po informacijah, ki smo jih uspeli zbrati včeraj, vojaških patrol ni bilo opaziti na ali v bližini mejnih prehodov, kar naj bi bilo v skladu z izjavami pristojnih oblasti, ki zagotavljajo, da gre za poseg v podporo, oziroma dopolnitev dejavnosti, ki jih že opravljajo pripadniki mejne policije, finančne straže in karabinjerjev. Ob meji niti ni bilo opaziti premikov oklepnih ali drugih posebnih vozil, kakor je bilo to pred točno dvema letoma.
Nad dvajset tisoč obiskovalcev na nedeljskem sejmu
Vsi le niso iskali osvežitve ob morju ali v hribih. To potrjuje množičen obisk na nedeljski prireditvi v Gradišču. V mestece se je že od zgodnjih jutranjih ur zgrnila množica obiskovalcev iz raznih krajev naše dežele, pa tudi iz sosednjega Veneta. Organizatorji velikošmarn-skega sejma ocenjujejo, da je v nedeljo GradišCe obiskalo nad dvajset ti-
soC ljudi! Najzgodnejši so bili seveda razstavljal-ci ptic pevk, ki so prišli že ob zori. Na sejmu je bilo dovolj paše za oCi, za staro in mlado, posebno navdušeni pa so bili otroci. Bogata je bila ponudba malih domačih živali, hrane in opreme. Zanimiva je bila tudi ponudba cvetja in okrasnih rastlin pa tudi knjig. Največ pozornosti publike pa je nemara šlo razstavi
in tekmovanju psov. Slo je za prvo mednarodno tekmovanje v spretnosti pri preskakovanju ovir in drugih, za pse nedvomno zahtevnih nalog.
Prireditelji so nedvomno zadovoljni, saj tolikšne množice še niso dočakali. Nekoliko manj pa je bil zadovoljen naš fotoreporter, ki se je s težavo prebijal mimo stojnic in skozi množico (foto Studio Reportage).

Simpozij o Razsvetljenstvu v mittelevropskem prostoru
Goriški Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja je pripravil program za jesen, ko bodo priredili 27. mednarodni simpozij na temo: Razsvetljenstvo in njegove posledice v Mittelevropi v Času med letom 1781 in 1948. Simpozij bo predvidoma potekal od 16. do 19. decembra. Sicer pa bo že 29. septembra v Gorici predaval direktor Arheološkega inštituta z Dunaja prof. Gerhard Langmann na temo Avstrija v rimskem Času. 15. oktobra bo prof. Fulvio Salimbeni s Tržaške univerze predaval in predstavil knjigo Prikrita vera v vzhodnih državah Evrope, 29. oktobra bo prof. Sergio Tavano imel v gosteh avtorja knjige Lune-burgova varianta, Paola Maurensiga. Inštitut nadalje obvešča, da imajo veliko uspeha z izdajo knjig (skupno z založbo Adelphi) goriškega filozofa Carla Michelstaedterja, katerega poezije so tiskali že CetrtiC, njegova druga knjiga Prepričanje in retorika pa je bila ponatisnjena že petič.
Študijski dnevi Katoliške akcije
“Zupnjiski pastoralni sveti: vloga laikov v organizaciji Aci“ je naslov tridnevnih študijskih dni, ki jih bo škofijska Aci (Katoliška akcija) organizirala 27., 28. in 29. avgusta letos. Organizacija Azione cattolica bo na študijskih dneh predvsem osvetlila dva aspekta svojega delovanja: vloga laikov v današnji družbi in sodobni Cerkvi ter izkušnja in vloga župnijskih pastoralnih svetov v današnjem Času. Na študijskih dneh bo prisoten goriški nadškof Vitale Bommarco in seminarska dela bo vodil njegov vikar in direktor pastoralnega urada na goriški nadškofiji mons. Cocolin.
Prefekt De Matteis bo nastopil službo šele 13. septembra
Ministrstvo za notranje zadeve sporoča, da bo novi goriški prefekt dr. Francesco De Matteis prevzel dolžnosti šele 13 septembra. Prvotni rok je bil določen 1. septembra. Odgoditev opravičujejo z usklajevanjem pri premeščanju oziroma nameščanju visokih vladnih funkcionarjev.
Smrtna nesreča pri Podkraju
Na lokalni cesti, ki pelje z Nanosa v Podkraj se je vCeraj zjutraj, okrog ene ponoči, smrtno ponesrečil 19-letni Sebastijan R. iz Podkraja št. 48. Fant se je vraCal domov, ko je okrog 700 metrov pred vasjo v levem blagem ovinku njegov avto zastava 750 na makadamski cesti zaCelo zanašati, okrog sedem metrov je drsel po levem boku, na katerega se je prevrnil in se ustavil šele takrat, ko je avto zadel ob drevesni panj. Voznika je vrglo iz avomobila skozi prednjo šipo in je pristal okrog 11 metrov nižje pod cesto. Bil je na mestu mrtev.
EKOLOGIJA / PRAVA INVAZIJA
Medeči škržat maksinadloga
Pomaga izpiranje listov
Sušno obdobje prija razvoju v naših krajih do zdaj malo znanega zaje-dalca, medečega škržata, z znanstvenim imenom "Metcalfa pruinosa”. Žuželka je doma v Severni Ameriki, vendar se je pred leti pojavila tudi v Evropi. Prija ji toplo in sušno obdobje in v takšnih pogojih postane lahko hudo nevšečna zadeva. Ne toliko zaradi neposredne škode, ki bi jo povzročala na rastlinah, ampak zaradi posredne škode in zaradi estetskega videza. Skrža-tek namreč izloča belkasto snov na spodnji strani listov rastlin, kjer se običajno zadržuje. Na izločku pa se običajno naselijo glivice sajavosti.
Ker ima vsak obtoženec priimek in ime, je prav da o osumljencu zapišemo nekaj bolj konkretnih razpoznavnih znakov. Najprej oblika in velikost. Žuželka je podobna škržatu, je belkasto rumenkaste barve z zelo značilno razporejenimi krili, ki v obliki nekakšnega šCita pokrivata spodnji del trupa. Skržatek je dolg približno en centimeter. Značilen je let teh drobnih zajedalcev. Premikajo se v nekakšnem sunkovitem letu, na kratko razdaljo. Glede diete niso prav nic izbirčni, saj se zadovoljijo s sočnimi poganjki listov preko stotih rastlin. Najbolj jim Prijajo poganjki akacije in robide.
"Nadloga” je prisotna že nekaj let, vendar pa se je, kot kaže prav letos, rnorda spričo neobičajnih vremenskih razmer, začela nekakšna demo-
grafska eksplozija. Eden od razlogov je tudi v tem, da v naših krajih skorajda nima naravnih sovražnikov.
Škržat je prisoten tudi v vinogradih in sadovnjakih, vendar ga je precej težko zatirati. Učinkovita so sicer nekatera kemična sredstva, vendar pa je treba upoštevati tudi stranske učinke uporabe teh sredstev, zlasti kar zadeva karenco. Strokovnjaki Opazovalnice za ugotavljanje rastlinskih bolezni navajajo, da je škržata mogoče pregnati iz okrasnih rastlin z izpiranjem listov, oziroma škropljenjem listov z raztopino kalijevega dušika (200 gramnov na hektoliter vode). V vinogradih oziroma sadovnjakih je mogoče uporabljati tudi razne druge preparate, vendar strokovnjaki Opazovalnice priporočajo skrajno previdnost in spoštovanje rokov karence. Vsekakor pa je najboljše da se pred škropljenjem vinogradniki in sadjarji posvetujejo	s
strokovnjaki opazovalnice tel. 386251 in konzorcijev za zaščito briških in posoških vin tel. 630432. Z razreševanjem vprašanja pa so tako ali drugače zaposleni tudi Čebelarji, kajti izloček privablja Čebele.
Ce se bo "invazija” nadaljevala, bo treba proti medečemu škržatu "uvoziti” iz Amerike njegove naravne sovražnike. Zadeva pa ni tako enostavna, kajti vsaka naselitev nove vrste pomeni motnjo, nekakšen tujek v obstoječem ekosistemu.
DOBERDOB / OBSEŽEN GOZDNI POŽAR NA DOBERDOBSKEM KRASU
Ogenj je opustošil kakih 80 hektarjev gozda in gmajne
Obsežen požar je v nedeljo popoldne opustošil okrog osemdeset hektarjev kraškega gozda in gmajne na območju med Vrhom, Poljanami in MartinšCino, v glavnem na obmu doberdobske občine. Pripadniki prostovoljskih gasilskih skupin z Vrha, Doberdoba, Poljana, Ronk, Tržiča in Gorice, pripadniki deželne gozdne uprave, poklicni gasilci in karabinjerji, so se proti ognjenim zubljem borili do poznega večera. Pri gašenju so uporabili tudi helikopter in letalo. Požar, ki je po razsežnosti eden najvecjih v zadnjem Času na Dober-dobskem krasu, je izbruhnil okrog 15. ure. Posamezna žarišča so prostovoljci nadzorovali
še pozno v noC, včeraj zgodaj zjutraj pa nadaljevali z delom. Zaradi posebnih vremenskih razmer je gost dim, ki se je dvigal s kraja požara na Doberdobski planoti, povsem zapolnil Goriško kotlino. Od daleC je bilo videti, kakor da gori na Trnovski planoti ali ali na območju Korade nad Brdi.
Obseg škode bo, po navedbah deželne gozdarske službe, mogoče v celoti oceniti šele spomladi. Rastlinje je bilo namreč različno prizadeto. Medtem ko je bila podrast v celoti uničena, je ogenj zelo različno prizadel drevesa, v glavnem hrasticje in jesen. HrastiCje je močno prizadela že suša, saj imajo rastline že nekaj tednov
povsem suho listje, kakor v jeseni. Pravi obseg bo zatorej mogoCe ugotoviti spomladi, ko bodo rastline spet pognale. Ze zdaj pa je mogoCe reci, da je ekološka škoda ogromna, saj je obnavljanje gozda na kraškem območju zelo dolgotrajna zadeva.
O vzrokih požara, še vodijo preiskavo. Ker je zaCelo goreti na območju, ki je precej oddaljeno od naselja in kamor ljudje bolj poredko zaidejo, obstaja sum, da je bil požar podtaknjen. Nadaljevanje sušnega obdobja narekuje skrajno previdno in odgovorno ravnanje vseh.
Na sliki - foto Studio Reportage - poseg helikopterja, ki je dovažal vodo.
IDRIJA / ODPRTJE 26.T.M.
GORICA / "KAMEN NA KAMNU "
Gostišče v gradu
Likovna oprema delo slikarja R. Skočirja
Idrija bo ob 400-letni-ci rudnika živega srebra dobila tudi nekaj novih, oziroma prenovljenih objektov. Med take sodi tudi grad Gewerkenegg, kjer je bil doslej idrijski muzej. S prenovitvijo starodavnega poslopja pa so pridobili tudi nekaj novih prostorov, namenjenih kulturi, kakor tudi trgovski, oziroma gostinski dejavnosti. Tako bodo 26. t.m. odprli v gradu nov gostinski lokal "Rondel” . Uredili so ga v spodnjem delu desnega grajskega stolpa. Posebnost lokala je, poleg dejstva, da je
bil urejen v poslopju Častitljive starosti, tudi v njegovi urejenosti in likovni opremi. Ambient je namreč oplemeniten s stenskim grafitom v dolžini 24 metrov in višini 1, 5 metra, ki ga je izdelal akademski slikar Rudi SkoCir. Delo, grajeno na kontrastih beline in senc, v tehniki plitkega reliefa, nekako v stilu egipčanskih hieroglifov, so poimenovali "Horolo-gium - terra magica”. Gre za nekakšno pripoved o življenjskem krogotoku, tesno povezanem z idrijsko stvarnostjo.
Priznanje so včeraj slovesno podelili Luciani Colosetti za njeno skrb v cerkvi
V Podturnu so vCeraj izročili priznanje "Matto-ne su mattone”. Priznanje za delo v korist skupnosti je tokrat prejela Luciana Colosetti in sicer za njeno dolgoletno in nesebično skrb za podturnsko cerkev. Priznanje - letos so ga, v okviru tradicionalnega praznika v Podturnu podelili že sedmič -so Colosettijevi izročili vCeraj po slovesni maši, ki jo je daroval škofov vikar msgr. Cocolin. Na sliki (foto Studio Reportage) Colosettijeva med don Ruggerom, župnikom v Podturnu in don Silvanom Cocolinom.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Marice Devetak Florenin, daruje Vida Cotič iz Ronk, 50 tisoč lir za KSC Danica na Vrhu.
□ OBVESTILA
SLOVENSKO GO-SPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA
sporoča, da bodo uradi zaprti zaradi dopusta do
21.	avgusta.
KOMISIJA ZA SOCIALNA VPRAŠANJA PRI PO SKGZ v sodelovanju s Krožkom za kulturno, športno in podporno udejstvovanje iz Trsta (KRUT) prireja 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od
22.	septembra do 2. oktobra 1993. Za podrobnejše informacije in prijave se zglasite na sedežu SKGZ v Gorici.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do 31. avgusta odprta samo ob sredah od 15. do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje po naslednjem urniku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18 ure.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta zaprta zaradi dopusta.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do 27. avgusta.
S______________IZLETI
Sekcija VZPI-ANPI Dol/Jamlje priredi 28. avgusta avtobusni izlet v mestece Asolo v Venetu ter obisk nekaterih drugih zanimivosti v okolici (Marostica, Bassano del Grappa, Maser). Prijave sprejemajo Etto-re Moro, Karlo Kobal in Mario Croselli. Zadnji rok za prijavo je samo še danes in jutri.
KINO
GRADEZ
CRISTALLO 20.30-22.30»I1 grande cocome-ro«. R. F. Archibugi.
H LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, C. Italia 89,
tpl 511441
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul.
F.lli Rosselli 23, tel. 410340
POGREBI
Danes ob 10.45 Aure-lio Guercini iz bolnišnice Janeza od Boga v Trst, ob 11. uri Romualdo Luongo iz bolnišnice sv. Justa ob 12.30 Giuseppe Braida iz splošne bolnišnice na pokopališče v LoCnik ter ob 13.15 Emil Cotič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Vrhu.
t
Zapustil nas je naš dragi
Emil Cotič
v 82. letu starosti
Žalostno vest sporočajo sinovi, hčere, snahe, zeti, vnuki in ostali sorodniki.
Pogreb bo danes, 17. avgusta, ob 13.30 iz mrliške veže civilne bolnice v Gorici v cerkev na Vrhu, kjer bo pogrebni obred ob 14. uri.
Topla zahvala vsem, ki bodo spremljali na zadnji poti dragega pokojnika
Gorica, Vrh, 17. 8. 1993
(Pogrebno podjetje Preschern)
SVET
Torek, 17. avgusta 1993
NOVICE
BIH / HUMANITARNA AKCIJA DVOMLJIVEGA SLOVESA
Poljska premierka na Hrvaškem
ZAGREB - Hanna Suhocka, poljska premierka, je v ponedeljek prispela na enodnevni obisk na Hrvaško. Srečala se je s hrvaškim premieram Valentičem. Ta je po srečanju dejal, da si bosta državi prizadevali za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Suhocka je tudi obiskala poljske vojake, pripadnike mirovnih sil OZN na Hrvaškem. Kasneje se je Suhocka ses hrvaškim predsednikom Tudmanom. (STA)
V Franciji bodo začeli izdajati bosanski časnik
PARIZ - Prva številka časnika Libertas, ki ga bodo izdajali mladi bosanski begunci, bo izšla v francoskem alpskem mestu Albertvillu, je v ponedeljek v Parizu sporočila Sonacotra, združenje za namestitev tujih delavcev in njihovih družin. Ta organizacija, ki je poskrbela, da so doslej v Annecyju in St. Etiennu sprejeli petsto žena in otrok iz Bosne in Hercegovine, bo zagotovila nemoteno izhajanje časnika. Mesečnik Libertas na 35 straneh bo oblikovala dvajseterica mladih med 10. in 20. letom starosti. Izkupiček od prodaje bo šel za nakup opreme za snemanje videofilma in za finančno pomoC edinemu sarajevskemu dnevniku Oslobodenje. (STA)
Baskovski terorizem v Barceloni
BARCELONA - V dveh bombnih atentatih, ki so jih pripadniki baskovske teroristične organizacije Eta izvedli v nedeljo zveCer v Barceloni, je bilo ranjenih pet ljudi, med njimi dva huje. Neznanec je v imenu baskovskih separatistov poklical tamkašnje Časopisje in jih obvestil, da bosta v lokalih v olimpijskem delu Barcelone odjeknili eksploziji. Toda bombi, ki sta bili nastavljeni v straniščih, sta eksplodirali dvajset minut pred napovedanim Časom, tako da lokalov niso mogli pravočasno izprazniti. Opozorila pred bombnimi eksplozijami pa so se nadaljevala tudi v ponedeljek. V pritličju nekega 48-nadstropnega nebotičnika so strokovnjaki demontirali eksploziv, ki je bil tudi podtaknjen na stranišču neke kavarne. (STA)
Ameriški predsednik na počitnicah
VAIL - Ameriški predsednik Bill Clinton si je po neprestanem delu vendarle privoščil počitnice. Z nekdanjim ameriškim predsednikom Geraldom Fordom je na njegovem posestvu v Koloradu igral golf, obenem pa si je našel čas tudi, da je zabaval svojo 13-letno hčerko Chelseo. (Telefoto: AP)
Oprostili islamske skrajneže
KAIRO - Egiptovsko sodišče je oprostilo štiriindvajset islamskih skrajnežev, ki so bili obtoženi, da so oktobra 1990 ubili predsednika parlamenta Rifaata Mahgouba. Toda o tem se mora izreci še predsednik Mubarak, ki pa bo glede na val nasilja islamskih skrajnežev in vse pogostejše smrtne obsodbe le-teh najverjetneje razveljavil oprostilne sodbe. Umor Mahgouba je namreč največji politični atentat v Egiptu po uboju predsednika Anvarja el Sadata leta 1981. V zaporu v Tanti, 85 kilometrov severno od Kaira, pa so v ponedeljek obesiti sedem jetnikov, ki so bili zaradi umora in kraje obsojeni na smrtno kazen. To je prvič, da so naenkrat obesili toliko »navadnih kriminalcev«. (Reuter)
Hud udarec iranskemu predsedniku
TEHERAN - V ponedeljek iranski parlament ni potrdil Mohsena Nourbakša, ki je bil kandidat za ministra za gospodarstvo in finance v novi vladi. Analitiki menijo, da je to hud udarec predsedniku Rafsa-džaniju, ki je napovedoval obnovo iranskega gospodarstva. Preostalih dvaindvajset ministrov pa je parlament potrdil. Rafsandžani bo moral novega kandidata predstaviti v prihodnjih petnajstih dneh. Nour-bakš je bil odgovoren za iransko gospodarsto že od leta 1979 po islamski revoluciji, zadnje čase pa je bil tarča ostrih kritik. Obtoževali so ga, da se zavzema za »vrnitev kapitalizma« in da si prizadeva predvsem za vrnitev zahodnih podjetij na iranski trg. (APP)
li
1


Ul
Človekoljubi ali ciniki
Britansko javnost je razdelila akcija reševanja najhuje ranjenih otrok iz Sarajeva - So se na seznamu za evakuacijo res znašli tudi vojaki? - Vlada zavrača kritike o političnem cinizmu
Alja Košak/London
LONDON - Operacija Irma je zaključena in 21 bolnih in ranjenih Sarajevčanov (sedem otrok, ena ženska in 13 moških) s sorodniki so v nedeljo prek Ancone prepeljali v London, kjer so jih sprejele različne britanske bolnišnice. Med njimi je tudi triletna Belma Salaka, ki ima meningitis in so jo zaradi resnega stanja prepeljali v svetovno znano otroško bolnišnico Great Ormond Street Hospital, kjer se za življenje bori tudi petletna SarajevCanka Irma Hadžimuratovič, po kateri je v mnogih pogledih sporna britanska misija in evakuacija ranjenih in bolnih Sarajevčanov dobila ime.
Irmi Hadžimuratovič je drobec granate poškodoval hrbtenico in prebavne organe, povrh vsega pa je ubogi otrok dobil še meningitis. Sarajevski zdravniki ji v bolnišnici, kjer ni niti vode niti elektrike, niso mogli pomagati in so v obupu poklicali na pomoC TV-ekipo družbe BBC. Ta je sliko trpljenja nedolžnega otroka poslala domov in tako je TV spet razgibala od nemoči že utrujena človeška Čustva. Britanci so BBC zasuli s ponudbami za pomoč. Posredoval je tudi premier Major in Irmo so iz Sarajeva prepe-
ljali v London, kjer je dekletce še vedno v življenjski nevarnosti ali kot uradno pravijo: »Njeno stanje je kritično vendar stabilizirano.«
Toda britanski podvig je bil deležen tudi hude kritike. Kritiki so politike in premiera obtoževali, da gre za preračunljivo cinično dejanje, ki naj bi izboljšalo odnose z javnostjo in opralo občutek krivde, ker Britanija za Sarajevo in Muslimane ni storila več. Maggie O‘Kane je v dnevniku The Guardian celo zapisala: »Razkazovanje politikov, ki hitijo reševati eno samo mlado žrtev vojne, predstavlja zmago cinizma, ki se pretvarja, da je sočutje.« Toda zunanji minister Hurd je na vse to odgovarjal: »Seveda to ne pomeni, da smo že rešili tudi druge ljudi ali Sarajevo. Toda če ne moreš pomagati vsem, to ne pomeni, da ne smeš pomagati vsaj nekomu.«
Novinarji so poročali, da je v Sarajevu še najmanj 32 otrok tako bolnih kot Irma. In v valu obujenega sočustvovanja je sam premier Major posredoval z obljubo, da bo Britanija prevzela še 20 bolnih ali ranjenih sarajevskih otrok. Toda ko so prejšnji teden
objavili seznam evakuirancev za Britanijo, so bili na seznamu le štirje otroci, drugi pa so bili odrasli ranjenci in bolniki. Mediji so poročali, da je premier »besen«, ker na seznamu ni več otrok, in zdravniki britanskega letalstva, ki so v zvezi z evakuacijo prišli v Sarajevo, so odkrivali zelo bolne otroke (-med njimi tudi Belmo Selaka), ki niso bili na prvotnem seznamu.
Zaradi tega se je vnel spor med britansko vlado in predstavniki ZN. Silvana Foa je v imenu visokega komisariata za begunce na britanski TV pojasnjevala: »Sarajeva ne moremo spremeniti v veletrgovino, kjer bi ljudje lahko izbirali to, kar hoCejo.« Dr. Patrick Pe-illod, ki načeljuje komiteju ZN za medicinske evakuacije, pa je obtožil britansko vlado, da je »ugrabila« operacijo, da bi zadovoljila javno mnenje v Britaniji, in tako »paradira« bolne in ranjene otroke kot »živali v živalskem vrtu«.
Po hudih besedah sta obe strani poskušali pomiriti razburjene duhove in operacija Irma je stekla. Toda ostala so odprta vprašanja o moralnosti takšnih posegov, ki predstavljajo le
kapljico v oceanu gorja. Po naCelu: bolje pomagati nekomu kot nikomur je takšna operacija seveda nedvomno koristna.
Ob tem je britanska vlada dala vedeti, da s podobnimi podvigi za zdaj ne namerava nadaljevati. Laburistična opozicija je nasprotnega mnenja in poudarja tudi, da je v BiH poleg sarajevske še 200 bolnišnic in pet varnostnih območij, ki že tedne niso dobila nobene človekoljubne pomoči. Zato je treba vse preskrbeti z gorivom, zdravili in medicinsko opremo, Srbom pa zagroziti, da jih bodo bombardirali, če bi ovirali konvoje s pomočjo.
Toda prerekanje v zvezi z operacijo Irma se ne poleže in britanski tisk dodaja še nove obtožbe, da so med evakuiranci, ki so jih pripeljali v Britanijo, tudi vojaki, ki se, kot trdi dnevnik Daily Express, lahko vrnejo na bojišče. Nekateri časopisi citirajo še izjavo nekega neimenovanega britanskega funkcionarja, ki trdi, da so s podkupninami spravili na seznam evakuirancev vojake, medtem ko so bolni otroci ostali v Sarajevu. Britansko obrambno ministrstvo to zanika in poudarja, da so v Britanijo prišli le civilisti.
Edhem Dedovič, še eden izmed otrok, ki so ušli iz bosanskega pekla (Telefoto AP)
s-
TURČIJA / NOVE UGRABITVE
Kurdi spet zajeli zahodne turiste
Nasilje na jugovzhodu države
_____________LIBIJA / VZVIŠENO O GRP2NJAH ZN__
»Svet potrebuje našo nafto«
Ubija kljub novim grožnjam Zahoda ni pripravljena izročiti dveh agentov, ki sta menda v ameriško letalo podtaknila razstrelivo

'
■
v'.

ANKARA - Turške oblasti in zahodni diplomati si prizadevajo poiskati tri turiste, dva Nemca in enega Novozelandca, ko so ju v nedeljo na vzhodu Turčije ugrabili pripadniki Delavske stranke Kurdistana (PKK). Nemca ter Novozelandec so bili ugrabljeni na območju pokrajine Serhat, to je kurdsko ime za pokrajino Kars-Agri v bližini armensko-iranske meje. Novico je v nedeljo sporočila kurdska agencija Kurd-Ha, ki ima sedež v Nemčiji. Nemški in novozelandski diplomati v Ankari pravijo, da novico preverjajo, vendar še niso dobili potrditve, da pogrešajo omenjene ljudi. Pripadniki PKK, ki se že skoraj devet let borijo za neodvisni Kur-distan, so minuli teden izpustili šest zahodnih turistov, štiri Francoze, enega
Britanca in eno Avstralko, ki so jih ugrabili 5. julija. Kurdski uporniki pravijo, da si morajo turisti priskrbeti posebno dovoljenje, če hočejo potovati prek območja jugovzhodne Turčije, ki je od leta 1984 dejansko vojno območje. Doslej je bilo na obeh straneh ubitih skoraj sedem tisoč ljudi. Nasilje med kurdskimi uporniki in pripadniki turške vojske se je začelo stopnjevati konec tedna, ko je bilo ubitih skoraj 300 pripadnikov PKK, tako vsaj poročajo turški mediji. Približuje se namreč deveta obletnica oboroženega boja pripadnikov PKK. Nasilje je izbruhnilo tudi v Malazgirtu v pokrajini Mus med demonstracijami, na katerih so izražali podporo politiki PKK. Ubitihje bilo najmanj 50 ljudi, prav toliko pa ranjenih. (Reuter)
Abdelaziz Barrouhi / Reuter
TUNIS - Libija je s prezirom zavrnila rok 1. oktober, ki so ji ga postavile zahodne države za izročitev dveh osumljencev, ki naj bi podtaknila bombo v letalo ameriške družbe Pan Am, ki se je pred petimi leti zrušilo nad Škotsko. Očitno je pripravljena na ostrejše sankcije ZN, ki bi utegnile ogroziti življensko pomemben izvoz nafte.
»Znova zavračamo jezik groženj,« je zapisal vladni dnevnik Azhaf al-Akhdhar. Največji evropski kupci libijske surove nafte se bodo po vsej verjetnosti morali vnaprej pripraviti na embargo, ki bo sestavni del stopnjevanih sankcij ZN, če Tripoli ne bi hotel izročiti obeh osumljenih agentov, ki naj bi pričala na procesu v ZDA ali Veliki Britaniji,
so v ponedeljek izjavili diplomati. »Osupljivo je, da so zahodne države postavile kar nekajtedenski rok, da bi rešile zaplet takšnega obsega, za katerega so po lastneln priznanju porabile kar nekaj let podrobnejših preiskav in poizvedb,« je v nedeljo izjavil minister za zunanje zadeve. Eden od evropskih diplomatov, ki je podrobneje seznanjen s primerom Lockerbie, pa je izjavil: »Ce bomo stopili na pot eskalacije, bomo končali pri popolnem naftnem embargu. Pričakujem, da se bodo Nemčija, Italija in Španija kot največji evropski kupci libijske surove nafte pravočasno pripravile na to.« Britanija,
Francija in ZDA pa so že v petek potrdile, da si bodo prizadevale za takšno resolucijo ZN, ki bi uveljavila ostrejše sankcije proti Libiji »na naftnem, finančnem in tehnološkem področju«. Embargo bi utegnil že v začetku zajeti prepoved uvoza vse opreme za naftno industrijo, ki se nanaša na proizvodnjo oziroma stroje za rafinerije, kakor tudi zamrznitev libijskega premoženja v tujih bankah. »Naftni embargo« bi utegnil precej ohromiti libijsko gospodarstvo, so prepričani izvedenci. Skoraj edini vir te države zagotavlja dnevna proizvodnja 1, 35 milijona sodčkov visokokakovostne surove nafte. Li-
bijski voditelj Moamer Gadafi je pred kratkim izjavil, da njegova država zasluži z nafto na leto osem do deset milijard dolarjev. Zdaj si Libijci prizadevajo, da bi ameriške in evropske naftne družbe nagovorili k lobiranju zoper embargo, kot zagotavljajo diplomati. »Libijci so prepričani, da so njihovi evropski kupci preveč odvisni od njihove nafte, in bodo že zaradi tega pripravljeni nasprotovati uvedbi embarga. Vendar pa se Libijci motijo. Kupci se lahko pravočasno pripravijo na preusmeritev in si zagotovijo druge energetske vire,« opozarjajo diplomati. »Francija je bila vrsto let eden glavnih
kupcev libijske nafte, a se je brez posebnih težav preusmerila,« je izjavil nek poznavalec.
Libijska proizvodnja nafte je že zdaj deloma prizadeta zaradi trgovinskega embarga - ki vključuje tudi industrijsko opremo in so ga uvedle ZDA 1986. V naftnih krogih so prepričani, da bo Libija le s težavo ohranila sedanjo raven Črpanja nafte, saj je oprema zaradi pomanjkanja ameriške tehnologije že dotrajana. Varnostni svet ZN je v petek sklenil, da bodo še naprej v veljavi vse sankcije, ki zadevajo letalstvo, oborožitev in diplo-maacijo. Te so zoper Libijo uvedli že pred 16 meseci, saj ves Cas zanika kakršno koli vpletenost v nesreči obeh letal.
______________SRBIJA / JESENSKO »POSPRAVLJANJE«______________
Slobodan Miloševič »čisti« zunanje ministrstvo - Na seznamu novih veleposlnikov ZRJ naj bi se znašla tudi imena Srbov iz BiH
BEOGRAD - Beograjski dnevniki so v soboto in nedeljo špekulirali v zvezi z govoricami o tem, da bo vodja jugoslovanske diplomacije kmalu postal Željko Simič, ki je bil še do nedavnega posebni svetovalec predsednika Miloševiča, pred kratkim pa je postal podpredsednik vlade, »zadolžen« za odpravo sankcij ZN.
Vest je resnična, če bi sklepali po očitnih namenih voditelja srbske države, ki želi nekoliko »pospraviti po hiši«, preden se vrne s svetovnih pogajanj in gre na mesto voditelja jugoslovanske države.
V dobro obveščenih krogih namreč kroži »zanesljiva« vest o tem, da odhaja sedanji minister Vladislav Jovanovič na veleposlaniško mesto v Moskvo, da bo že pozabljeni zaslužni bojevnik iz prvih dni Osme seje Radoš Smiljkovid postal jugoslovanski veleposlanik v Bolgariji in da se na spisku novih veleposlanikov nahajajo celo posamezniki iz BiH.
Poglavitna plat te medalje, kot zagotavljajo dobro obveščeni, ni toliko v novi razporeditvi funkcij in foteljev, ampak predvsem v tem, da celotno ministrstvo za zunanje zadeve pripelje
Zoran Jelicič / Beograd
na zatožno klop zaradi skrajno neugodnega položaja Srbije v svetu.
Kakšni bodo videti in kaj bodo početi novi diplomati, pa lahko sklepamo na osnovi zapisa dr. Konstantina Obradoviča, uglednega znanstvenika mednarodnega prava, po pogovoru v ministrstvu za zunanje zadeve o razlogih umika jugoslovanske delegacije s pogajanj o nasledstvu držav v okviru Ženevske konference: »Vprašanja nasledstva je mogoče rešiti bodisi s sporazumom med zaintere-
siranimi bodisi z arbitražo. Zaradi naše trme vztrajamo pri kontinuiteti, kajti Ce bi imeti prav, bi menda imeti pravico do vsega nekdanjega zveznega premoženja (-kar je z mednarodnopravnega stališča na trhlih nogah, saj Ce bo prišlo do arbitraže, bomo v pogajanjih potegniti kratko). Seveda to ni presenetljivo, ko v delegaciji ni nobenega strokovnjaka za mednarodno pravo, glavno besedo pa ima Kosta Mihajlovič, ki je ekonomist. Sedanji režim se obnaša, kot prejšnji: Ce je kdo »naš«, vse ve in je strokovnjak za vse.« Vse tisto, kar zdaj čaka uslužbence
ministrstva za zunanje zadeve, so že prestati številni, najbolj izrazito pripadniki vojske. V minulih dveh letih je vojska preživela vse mogoče »špalirje šibanja«: veleizdaja, neprofesionalnost, komunizem, antisrbstvo Prišlo tudi do čistk oficirjev, kakršnih ni bilo niti v času Informbiro-ja. Propagando je spremljala tudi gmotna plat: pokojnina Titovega generala znaša zdaj deset nemških mark, plača aktivnega majorja Vojske Jugoslavije pa je prejšnji mesec, skupaj s terenskimi dodatki in vsemi drugimi prejemki, znašala 31 mark.
Papež je, kar mu ponudijo
RIM - Papež Janez Pavel H. se je po obisku ZDA in pred tem Jamajke in Mehike v ponedeljek vrnil v Vatikan. Konec tedna je papež preživel večinoma med tisoči mladimi vDenverju. »Ne« kontracepciji, zakonska zvestoba in boj za življenje (proti splavu) so bila papeževa poglavitna sporočila več kot 200.000 mladim, ki so v Denver prišli z vseh koncev ZDA. Navdušenje mladine je pokazalo, da so razumeli ta sporočila. Papež je med drugim opozoril tudi na odgovornost novinarjev in javnih občil. Prav novinarji pa so posneli tale pogovor mladih Američanov in poglavarja katoliške cerkve: »Kaj jeste?« »Rad imam vse, kar mi ponudijo.« »Koliko časa boste Se papež?« »Toliko, kot je božja volja!« (AFP)
Pred dolgim poletom so papežu v letalu postlali udobno posteljo (Telefoto AP)
NEMČIJA / PREUSMERIL JE NIZOZEMSKO POTNIŠKO LETALO
V 2. SVETOVNI VOJNI
NOVICE
Policija je z lahkoto ugnala ugrabitelja
DUSSELDORF - V noti elane posadke, za talce je
na ponedeljek se je na diisseldorfskem letališču brez prelivanja krvi končala ugrabitev potniškega letala boeing 737 nizozemske letalske družbe KLM. Nemški special-ci so onesposobili osamljenega ugrabitelja, ko se je ta podal na stranišče in sta se mu izmuznila še prestala talca, pilot in stevard. Pred tem je ugrabitelj osvobodil 131 potnikov in štiri elane od sedemčlanske posadke.
Vse se je zaCelo v nedeljo popoldne, ko je nizozemski boeing vzletel s tuniškega letališča, da bi poletel v Amsterdam. Neznanec je v arabščini ukazal posadki, naj usmeri letalo proti New Yorku. Le s težavo so ga prepričali, da letalo ni usposobljeno za prekooceanske polete in da morajo predtem pristati. Zračni gusar je privolil, da letalo pristane na diisseldorf-skem letališču. Takoj po pristanku ob 15.22 so letalo obkolile izredne varnostne sile in zaCela so se muCna pogajanja z ugrabiteljem, ki poleg arabščine ne obvlada nobenega drugega jezika. Po vsemu sodec so bila pogajanja uspešna, saj je že po pol ure zračni gusar osvobodil vseh 131 potnikov, ki so bili v glavnem Nizozemci, Tunizijci, Egipčani in Britanci. Ugrabitelj je osvobodil tudi štiri
zadržal le oba pilota in šefa stevardov, v upanju, da mu bo uspelo poleteti v New York, kjer naj bi izsilil osvoboditev slepega šejka Omarja Abdela Rahmana, ki ga ameriške oblasti obtožujejo, da je bil navdihovalec za krvavi atentat letošnjega 26. februarja na newyorški VVorld Trade Center. ZraCni gusar je celo zagrozil, da bo pognal v zrak letalo, Ce ne bodo ameriške oblasti do včerajšnje 9. ure osvobodile duhovnega vodjo egiptovskih islamskih integrali-stov.
Pogajalcem je bilo takoj jasno, da gre za neobičajnega zračnega gusarja, ki se je podal v podvig skoraj nepripravljen. Kasneje so to prepričanje potrdili egiptovski policijski krogi, ki so svoje nemške kolege obvestili, da je ugrabitelj 5 5-letni Haled Ab-del Monem Gharib iz Al Badrašina, ki ni imel nikoli opravka s policijo. Se veC, po prvih ugotovitvah naj bi šlo za poslovneža, ki je užival ugled v svojem krogu kot umirjen Človek, saj se ni pečal s politiko in ni zahajal v fundamentalisticne kroge. Ko so ga nemški spe-cialci onesposobili, so ugotovili, da je bil neoborožen, prav tako ni imel pri sebi rastreliva, s katerim je grozil, da bo razstrelil letalo.
Nizozemski boeing 737 po pristanku na dusseldorfskem letališču (zgoraj) in včerajšnji posnetek po uspešni onesposobitvi egiptovskega zračnega gusarja (spodaj) (AP)
Japonska
priznava
odgovornost
Paolino Accolla / Ansa
TOKIO - Japonski premier Morihiro Ho-sokavva je izrazil svoje sožalje družinam padlih v drugi svetovni vojni in svetu s tem pokazal, da se Japonska zaveda svoje odgovornosti tudi na mednarodni ravni. Japonska vlada je s tem prvič priznala odgovornost za nekatere vojne dogodke.
Pred več kot 7.000 veterani in svojci padlih v vojni, je ob 48. obletnici konca vojne Ho-sokawa izrazil obžalovanje zaradi trpljenja, ki ga je Japonska povzročila sosednjim deželam za Časa okupacije v tridesetih letih in med drugo svetovno vojno. Ho-sokavva je dejal, cim je nastopil vlado, da je bila Japonska v vojni na Pacifiku napadalec in s tem pokazal, do kolikšne mere se namerava njegova koalicijska vlada oddaljiti od preteklosti.
Sicer se je to izpraševanje vesti pričelo že zadnjega dne premagane liberalno demokratske vlade, ki je 4. avgusta letos prvič priznala, da je cesarska vojska prisilila na deset tisoče mladenk, da so se pro-stituirale za vojake okupacijskih oddelkov v Koreji, Kitajski in dru-
gih deželah, ki jih je Japonska kolonizirala. Tudi sredstva javnega obveščanja so ob obletnici konca vojne posvetila veliko pozornost nekaterim vestem iz ameriških in ruskih arhivov. Japonci so tako izvedeti, da je poveljstvo cesarske vojske proti koncu vojne skoraj pustilo na cedilu oddelke v Manču-riji in da so nekatere enote v okupirani Kitajski preizkušale na ujetnikih kemično in bakteriološko orožje, čeprav je to uradno vselej zanikala. Poleg tega je še prišlo na dan, da je ob koncu vojne vlada vrgla na deset tisoče kemičnih bomb na dno Japonskega morja.
Vse to je naredilo velik vtis na Japonce, ki gledajo na svojo preteklost prvič brez tanCic. Hosokavva je celo prosil parlament za deset milijard dolarjev, s katerimi ustanoviti odškodninski sklad za vojne žrtve. Ta poteza bo gotovo izzvala jezo desničarjev, vendar bo tudi tesneje povezala koalicijske stranke na vladi, poleg tega pa bo tudi dala novo podobo Japonski, ki bo dokončno rehabilitirana, ko se bo tudi formalno oprostila posameznim državam.
BAKLADA OB 16. OBLETNICI SMRTI ELVISA PRESLEVA
ZDA / TUDI NUNE VERJAMEJO V PREPRIČEVALNO MOC REKLAME
»Elvis še živi!«
Uršulinke iščejo privrženke s propagandno kampanjo
»Razložiti želimo, do je življenje pri nos povsem normalno«
NEW YORK - V sili je vsako orožje dobro, pa čeprav smo ga prej imeli za hudičev navdih: v zarečeni kruh so tokrat zagrizle Uršulinke iz mesteca Youngstone v državi Ohio, ki so specializirani agenciji naročile, naj jim pripravi pravo reklamno kampanjo. Tudi v Združenih državah Amerike namreC stalno upada število oseb, ki se odločijo za samostansko življenje. Kot že rečeno, sila kola lomi, in Uršulinke, ki se lahko ponašajo s štiristolet-no tradicijo, so morale kloniti pred »uspavalnim sredstvom za razum«, kot so pravile reklami. Po dolgem razmišljanju, kaj stori-
ti, so se v uršulinskem samostanu v Young-stoneu ob spoznanju, da tradicionalne oblike prepričevanja ne zadoščajo več, odločile za nov prijem. Obrnile so se na družbo Sive Young and Rubicam iz Cincinnatija, ki je za preučevanje in pripravo projekta porabila 70 tisoč dolarjev, vendar se je odločila, da svoje zamisli ponudi Uršu-linkam brezplačno. »Ni bilo lahko«, je priznala Melanie Mar-nich v imenu Young and Rubicam, »saj ko govoriš o bogu in duši, ne moreš uporabljati tradicionalnih reklamnih izrazov: ni isto, kot če prodajaš hamburgerje«.
Pri podjetju Young and Rubicam so pripravili celo vrsto reklamnih lepakov, na katerih nastopajo znane in privlačne igralke in fotomodeli, nato kratko reklamo za radio in brošuro, ki jo bodo pošiljali po pošti in v kateri skušajo odgovoriti na vprašanje, kaj pomeniti biti nuna v ob izteku drugega tisočletja. Z reklamno kampanjo v velikem stilu bodo začeli čim-prej: ves reklamni material bodo poslali vsem uršulinskim samostanom po Združenih državah, ki ga bodo nado razporejali in delili na krajevni ravni.
Ne glede na rezultat reklamne kampanje,
pobuda Uršulink priča o neizpodbitnem dejstvu, da je interes za samostansko življenje padel globoko pod sprejemljivo raven. Trenutno je vsega tri tisoč Uršulink, ki živijo v dvajsetih samostanih, vseh nun pa je 94 tisoč, medtem ko jih je še pred petindvajsetimi leti bilo 178 tisoč.
»Zelo sem zadovoljna z reklamno kampanjo, končno bomo namreč lahko razložile ljudem, da je naše življenje povsem normalno,« je pobudo komentirala 78-letna Uršulinka Virginia McDermott. Za prepričevalno moč reklame pa bo to nedvomno trda preizkušnja.
MEMPHIS - Kot vsako leto, so tudi letos oboževalci Elvisa Presleya ob 16. obletnici njegove smrti priredili baklado v spomin na velikega pevca (telefoto AP)
Šangajski živalski vrt ponuja živali ljubiteljem
PEKING - Zaradi prevelikih vzdrževalnih stroškov je sklenil upravni odbor živalskega vrta mesta Sangai, da odda Cim večje število živali tistim, ki so jih pripravljeni vzdrževati in hraniti. Kdorkoli se odloči za katerokoli žival, se lahko obrne do Združenja prijateljev zooloških živali, pripravljen pa mora biti na visoke stroške. V šangajskem zoološkem vrtu, kjer imajo preko 400 posebnih vrst živali, potrosijo letno od 50 do 135 milijonov tir za vsakega posameznika, dnevno pa imajo poprečno 4 milijonov obiskovalcev.
Trije mrtvi v letalski nesreči
BARCELONETTE - V Alpes de Haute Provence (južna Francija) je manjše turistično letalo strmoglavilo po samih petnajstih minutah leta in se razstrešcilo v hrib v višini 2.200 metrov. Vzroki nesreče niso znani, bržkone so ji botrovale slabe vremenske razmere. V nesreči so izgubili življenje trije vojaki, ki so služili vojaški rok v mestu Frejus.
Mrtvi in ranjeni v avtobusni nesreči
PARIZ - Zaradi nenadne slabosti ati pa preutrujenosti voznika, ki je zadremal za volanom, je avtobus vernikov, ki so se vračali iz obiska nekega katoliškega svetišča v bližini mesta Niort, končal svojo pot v obcestno drevo. Trije potniki so izgubiti življenje, več kot štirideset pa jih je bilo ranjenih.
Na Švedskem zažgali mošejo
STOCKHOLM - V švedskem mestu Trollhaettan so se neznanci znesti nad mošejo in podtakniti požar, ki jo je popolnoma uničil. Gasilski izvedenci so prepričani, da gre za vandalsko početje, saj je bila mošeja v zadnjih Časih že večkrat tarCa podobnih dejanj.
V Johannesburgu koncert za mir
JOHANNESBURG - Kar 40 tisoč ljudi se je udeležilo koncerta v športnem stadionu bezbolskega kluba VVanderers. Med udeleženci je bil tudi Nelson Mandela, predsednik Afriškega narodnega kongresa, ki se zavzema za rešitev etničnih in rasističnih sporov v Južni Afriki. Na tisoče in tisoče otrok, žensk in moških je prisostvovalo koncertu velikega zbora 400 pevcev, ki so spremljali ameriškega pevca Čarmana. Z enominutnim molkom so se udeleženci spomniti veC kot 9.000 mrtvih, žrtev medetnicnih in medplemenskih spopadov od leta 1990 do danes v Južni Afriki.
Kljub humanitarni pobudi so se v mnogih predelih mesta nadaljevali spori, ki so v samem mesecu juliju povzročili kar 400 mrtvih. V Phola Parku je razjarjena skupina, oborožena s palicami, sekirami in kamni, grozila elanom komisije Goldstone, ki raziskuje okoliščine zadnjih krvavih dogodkov, tako da je komisija predčasno končala svoje poizvedovanje.
Z analizo krvi matere ugotovijo spol novorojenčkov
TOKIO - Skupini japonskih zdravnikov klinike univerze Kanazava je uspelo preštudirati način, kako Cimprej zvedeti spol novorojenčkov, na podlagi analize krvi nosečnice. Državni Časopis Jomiuri je sporočil, da so s tem sistemom že določili spol petih otrok. Po trditvah iznajditeljev je ta sistem bolj varen od dosedanjih, saj ne ogroža ne materinega in ne novorojenčkovega zdravja.
Ali bodo Demjanjuku ponovno sodili?
JERUZALEM - Izraelsko vrhovno sodišče bo danes odločalo o usodi Ukrajinca Johna De-mjanjuka, ki je bil obtožen, da je bil med drugo svetovno vojno stražar v koncentracijskih taboriščih. Demjanjuk, ki so ga prav pred kratkim določili za nedolžnega, bo torej zvedel, Ce ga bodo izgnati iz države, ali pa ponovno obtožiti.
Ze leta 1988 je bil Demjanjuk izgnan iz ZDA in obsojen na smrt, ker so v njem prepoznati »Ivana Groznega« iz taborišča Treblinka, 29. julija letos pa so ga oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov. S končno odločitvijo se niso strinjale mnoge židovske organizacije, ki zahtevajo, da naj bo obsojen, ker je tudi sam priznal, da je bil med pazniki v koncentracijskem taborišču v Sobiborju.
[-(ODKRITJE / MEZOPOTAMSKO^
Nov Pitagorov izrek brez kvadramega korena
PARIZ - »Kvadrat nad hipotenuzo je enak vsoti kvadratov nad kateto-ma«, se glasi Pitagorov izrek, nad katerim so se mučile generacije dijakov in mu sedaj grozi nevarnost, da ga bo zamenjal nov izrek, s katerim dijakom ne bo treba reševati kvadratnih korenov. To vsaj izhaja iz včerajšnje agencijske vesti, da je italijanski matematik Lucio Giadorou-Astori »iznašel« svoj izrek, ki rešuje naloge pri pravokotnih trikotnikih brez kvadratnih korenov. Navednice so obvezne, ker je Giadorou-
Astori sestavil nov »triš-tevilcni izrek« na podlagi 5.000 let stare mezopotamske tablice, ki je neke vrste »univerzalni postopek« in vsebuje algoritem v »piramidalnem zaporedju številk«. Pravilnost izreka je potrdil akademik prestižnega College de France An-dre Lidmerovvicz. Lucio Giadorou-Astori je že leta 1989 v Parizu predstavil neki drugi mezopotamski izrek. Sodeč po borni agencijski vesti je bil tudi Pitagora seznanjam s temi izreki, tako da je bržkone njegov zanesljivejši.
PO OBTOŽBAH ODVETNIKOV
Avstralskim duhovnikom ne gre zaupati mladoletnih
SIDNEY - V Avstraliji se pripravlja val obotžb proti krščanski cerkvi, še zlasti katoliški in anglikanski, zaradi spolnega nadlegovanja, ki so ga zagrešili duhovniki. Neka odvetniška pisarna v Melbournu je napovedala, da bo v kratkem pozvala pred sodišče vsaj dvajset cerkva oziroma zavodov in duhovnikov. Neki predstavnik pisarne je dejal, da bodo te ustanove morale odgovarjati zaradi malomarnosti, ker so izpostavile mladoletnike duhovnikom, za katere je bilo znano, da so jih v preteklosti obtožili spolnega nadlegovanja.
Pisarna je že ustanovila državno banko s podatki in namerava zagovarjati žrtve spolne zlorabe ter v njihovem imenu zahtevati skupno odškodnino v višini veC deset milijard tir. V nekaterih primerih je do zlorabe prišlo pred več kot 30 leti. Predstavnica skupine »Broken Rights« (Kršene pravice) je dejala, da bodo ti postopki opozoriti na kršenje človekovih pravic v cerkvenih krogih. Katoliška cerkev je pred kratkim priznala, da se je zavarovala proti pravnim postopkom zaradi spolnega nadlegovanja, za katerega so krivi duhovniki.
TAJSKA / V NESREČI JE UMRLO NAD 100 OSEB, KAKIH 300 PA JE RANJENIH
Aretirali lastnika porušenega hotela
V ječi so še člana upravnega sveta in gradbeni inženir - Pod ruševinami naj bi bilo še 67 oseb

NAKHON RATCHASI-MA - Oblasti so aretirale lastnika«Royal Plaza hotela«, ki se je zrušil prejšnji petek in povzročil nad sto smrtnih žrtev in 300 ranjenih. Z lastnikom so šli v jeCo še dva elana upravnega sveta hotela, med temi tudi generalni direktor, in inženir, ki je nadzoroval gradnjo stavbe. Kot kaže, niso bile upoštevane varnostne norme. Hotel, ki je bil prvotno trinadstropen, so namreC dvigniti in nadgraditi še štiri nadstropja. Struktura pa je bila prekrh-ka in ni zdržala teže.
Tajski premier Chuan Leekpal je ukazal pokrajin-
skemu guvernerju, naj natančno razišče vzroke strahovite nesreče. Kot je sam povedal, mnogi zasebniki in gradbena podjetja v državi sploh ne upoštevajo varnostnih norm.
Reševalci sedaj išCejo med ruševinami ranjence in trupla (na sliki AP). Domnevajo, da je bilo v trenutku nesreče v hotelu kakih 400 oseb. V porušeni zgradbi naj bi jih bilo sedaj še 67. Reševalna akcija poteka počasi, saj ne smejo uporabljati težkih strojev, da ne bi povzročili smrti morebitnih preživelih, ki so še pokopani pod ruševinami.
KULTURA
Torek, 17. avgusta 1993
IZ TUJINE
Rousseaujev Tiger potuje po galerijah
LONDON - Za letošnjo jesen pripravlja Nacionalna galerija nekatere razstavne novosti, med njimi tudi šestmesečno potujočo razstavo pomembnejših likovnih del po treh britanskih galerijah. Njen namen je približati posamezne eksponate tudi občinstvu zunaj Londona. Prva mojstrovina, ki odhaja na britansko turnejo, je Tropsko neurje s tigrom Henrija Rousseauja iz 1891. leta. Slika sodi v sklop zgodnejših Rousseaujevih eksotičnih tropskih upodobitev, ki so na ogled javnost. V Času nastanka je med kritiki naletela na odklonilen odnos, avtorja pa so zasmehovali. Čeprav je Rousseau trdil, da njegove slike temeljijo na spominih popotovanja v Mexiko, danes vemo, da so le plod domišljije, vtisov iz pariškega botnicnega vrta in detajlov iz ilustriranih revij in knjig, vendar pa jim to dejstvo ne zmanjšuje vrednosti. Rousseaujev Tiger bo tako najprej obiskal Mestno galerijo v Sauthamptonu, se preselil v Muzej in umetniško galerijo v Leicester-shireu, potovanje pa bo zaključil v Mestni galeriji v Leedsu, od koder se bo vrnil v Nacionalno galerijo. Podobno potovanje načrtuje galerija prihodnjo jesen, ko naj bi poslali na ogled eno izmed del nizozemskega krajinarja Hobbeme iz 17. stoletja. Ob vseh razstavah bodo natisnili obširen katalog, ki ga bodo obiskovalci dobiti brezplačno. (P. R.)
Novi van Gogh v New Yorku
NEW YORK - S pomočjo Annebergove fondacije je Metropolitan museum of Ari dopolnil svojo evropsko zbirko, saj je postal lastnik slike Žitno polje s cipresami Vincenta van Gogha iz leta 1889. S tem pomembnim nakupom postaja muzej ob francoskem Musee d’Orsay lastnik najveCje ne-nizozem-ske zbirke velikega slikarja. V New Yorku so iz zadnjega van Goghovega obdobja že imeli sliko Ciprese, tako da bo motiv, ki je slikarja najmočneje obsedal poleti 1889, leto pred smrtjo, zastopan z dvema deloma. Žitno polje s cipresami bo od septembra na ogled v sklopu stalne razstave Evropsko slikarstvo in kiparstvo 19. stoletja. (T. D. V.)
Katalog
Nacionalne galerije
LONDON - Tukajšnja Nacionalna galerija je sporočila, da je dobila od podjetja Morgan .Grenffel Group v dar 100 tisoC angleških funtov za natis najnovejšega ilustriranega kataloga. V njem naj bi bili zbrani vsi podatki o zbirki galerije. Poleg podatkov o posametnih eksponatih, ki bodo prilagojeni mednarodnim standardom, bo katalog vseboval tudi reprodukcije vseh umetniških del in rekonstrukcije oltarnih podob. Z izdajo kataloga v začetku prihodnjega leta je po besedah galerijskega direktorja N. McGregorja družba Morgan Grenfell dokazala, da se tudi na umetniškem področju obnaša tako vestno in odgovorno kot na polju financ, s katerimi se ukvarja. (P. R.)
Obnovitev sobe št. 34
LONDON - Po lanskoletni obnovitvi ene izmed najvecjih osrednjih soban londonske Nacionalne galerije, Barryjeve kupolaste sobe s štirimi vežami, začenjajo pod nadzorstvom Purcella Miller Tritto-na in galerijskih arhitektov obnavljati 34. razstavni prostor te galerije. Obnovo prostora je finančno omogočila družina Sackler, njeni člani pa so na priložnostnem slavju povedali, da je ta donacija darilo vsem prebivalcem Združenega kraljestva. Po obnovitvi razstavnega prostora, do danes znanega pod imenom soba št. 34, naj bi se ta prostor imenoval po donatorjih in postal najpomemembnejša britanska galerija, v kateri bo na ogled stalna zbirka angleških mojstrov 18. in 19. stoletja, med njimi tudi dela Gainsboraugha, Reynoldsa, Lavvrencea, Con-stablea in Turnerja. (P. R.)





: m
IH:
%
m
lil lil 111
:
;
I
Dejstvo je, da MTV odraža vse bistvene trende v glasbi, modi, filmu in ostalih elementih pop-proizvodnje. Pa MTV tudi sam diktira modne trende?
Mislim, da gre za eno in drugo. Vsekakor bi na nekaterih področjih, seveda glasbenih, radi vodili. Ko gre za razvoj in promoviranje določenih skupin, o sebi radi razmišljamo kot o vodjih, to pa se potem širi na modo, razne misli in ideje, socialna vprašanja. Mislim, da ravno tako, odražamo mišljenja in stališča naše publike, to pa delamo tako, da se trudimo, da bi ji bili blizu; ne le preko raziskav publike, temveč tudi z neposrednim stikom.
Kako poteka izbor video spotov, ki se predvajajo na MTV?
Gre za precej sofisticiran proces. Obstaja komite, ki je sestavljen iz ljudi različnih programskih oddelkov in običajno ga sestavlja osem ljudi. Sestajajo se vsak teden na dveh sestankih. Na prvem pregledujejo nove video materiale, katerih povprečno število znaša okoli 50. Izmed njih izberejo 6-8 video spotov, ki jih dodamo na listo predvajanja, in drugi sestanek, na katerem se doloCa vrstni red predvajanja že obstoječih in na novo izbranih spotov glede na kategorije, od kategorije A do kategorije E, sprememba pa je odvisna od kategorije, v katero spada določen spot.
Ne glede na to, kako so publiki všeC vee-jayi ali voditelji MTV-ja, ti v popolnosti opravljajo svojo vlogo: so hitri, informativni, zabavni in duhoviti. Na kakšen način poteka izbira vee-jayjev?
Kot prvo išCemo ljudi, ki so mladi ali se počutijo mlade in ki so v vsakem smislu Evropejci, še zlasti kar se tiče sen-zibilitete za evropsko
kulturo. Na primer: trenutno imamo preko 200 zaposlenih ljudi, 16 različnih nacionalnosti in 6 podružnic po vsej Evropi. Zelo pomembno je imeti ljudi različnih narodnosti, ker pokrivajo različne skupine ljudi.
Koliko se MTV-EU-ROPE razlikuje od svojega starejšega brata, ameriškega MTV?
To sta dva popolnoma
različna programa s popolnoma drugačno glasbo. Mi prepuščamo veliko več prostora evropski glasbi, medtem ko je an-glo-ameriška glasba popularnejša v Ameriki. Pri nas imamo tako prvo kot drugo. Imamo seveda evropske vee-jaye, trudimo se, da bi Cim vec snemali na eksteri-ernih lokacijah. Obstaja moCna koncepcija, s katero težimo biti Cim veC izven studia, biti povsod po Evropi.
Pred nekaj tedni smo bili na primer s programom »120 minut« v Bratislavi, bili smo v Romuniji na premieri filma »Dracula«, iz Cannesa smo prenašali filmski festival, med Olimpijado smo bili 48 ur v Barceloni. Če je le mogoCe, skušamo biti na mestu dogajanja, kar celemu programu daje evropsko noto. In za konec, mislim da je naš program nekoliko mehkejši od tistega
v Ameriki, čeprav ima tudi MTV-jevsko stališče, vendar z evropskim akcentom.
MTV, ki se nenehno širi, osvaja tudi tržišča vzhodne Evrope. Kakšen je vaš odnos do tega dela sveta?
Vedno smo imeli posebno vez s centralno in vzhodno Evropo, zelo zelo posebno vez. 2e zgodaj v zgodovini MTV-ja, leta 1989, smo
preko kabelske televizije vstopili v ta del Evrope, najprej na Madžarsko in tja, kjer je bila tedaj Jugoslavija.
Potem ko smo zamenjali satelite, nas je bilo mogoče z malo satelitsko anteno loviti kjer koli v Vzhodni Evropi. Tedaj smo dojeli, da je bil odziv ogromen, kar je bilo še veliko pred političnimi spremembami. Odprli smo okno na zahod, kajti glasba nosi s seboj svobodno izmenjavo informacij in svobodo izraza Bila je naravna vez s publiko vzhodne Evrope, ki so ji tako zelo dolgo in striktno vladali. Se vedno imamo tesne vezi z vzhodno Evropo. Od vseh držav, po katerih potujem, to pa počnem precej pogosto, najbolj uživam potovati po vzhodnih deželah.
Kako se MTV financira?
Predvsem z reklamiranjem. Razvili smo po-
polnoma nov posel, ki se imenuje »Pan-evrop-sko reklamiranje«, začeli pa smo dobesedno iz nic. To je trenutno eden naših najvecjih dosežkov. Trenutno imamo okoli 200 oglaševalcev, ki si zelo želijo priti do mladega gledalstva. To pa jim MTV omogoča, saj obstaja program izključno za mlade. Je edini tak program. Oglaševalcem pa je ta možnost všeC. Pri izbiri reklam smo zelo strogi. Morajo se vklapljati v naš program; ne moremo imeti visokokvalite-tnega programa, Ce niso takšne tudi reklame. Ne maramo preveč reklam, to pa našim oglaševalcem ustvarja idealen položaj.
Ali MTV zaračunava prevajanje spotov?
Ne, nasprotno - mi plačujemo avtorske pravice za prikazovanje video spotov. Pravice plačujemo različnim združenjem:	Performing
Rights Society, Mecha-nical Copyiing Society, ki nam daje pravice za kopiranje trakov različnih formatov, pravice za prikazovanje pa plačujemo tudi založniškim hišam.
Včasih ste bili komandant neke nuklearne baze v Italiji. Kako to, da ste končali na televiziji?
V mojem preteklem življenju, pred veliko veliko Časa, pred 20 leti, sem bil Častnik ameriške vojske. Moj prehod na ta poklic ni tako nenavaden, saj sta me glasba in televizija od nekdaj zanimali.
S televizijo se ukvarjam že 16 let, in ko se oziram na minule izkušnje, vidim, koliko so mi ta leta pomagala pri menedžerskih opravilih. Naučila so me discipline, h kateri se sicer ravno ne nagibam.
Na MTV obstaja tudi jungle za Braun Europe-an Top 20, na katerem je zastava bivše Jugosla-
Kristiane Beacker, ena izm/ed voditeljic MTV-ja
vije. Nameravate to spremeniti?
Mislim, da je to dobra ideja. Tega se sploh nisem zavedal in veseli me, da ste me na to opozorili. Si že zapisujem.
Kaj mislite, kako se bo razvijala glasba do konca stoletja?
Težko je predvidevati. Vendar mislim, da se bo
nadaljevalo, kar se dogaja zadnjih nekaj let. To pa je še večja ffagmenta-cija. Okusi ljudi so vse bolj različni in mislim, da bodo različne vrste žanrov nadaljevale z razvojem, glasba je sedaj veliko bolj komplicirana, kot je bila pred desetimi leti, veliko veC žanrov je, techno, rap,
country, seveda pop, heavy metal. Vse se razvija in postaja vse bolj fragmentarno, enako kot tudi okusi. Vse postaja vedno bolj zapleteno, s tem pa tudi zanimivejše.
Pogovarjala sta se Jelena Rajkovič in Goran Sergej Pristaš, sodelavca Radia 101 iz Zagreba
LAVR E ATI LJUBLJANSKIH BIENALOV (14
:
fJb
i
Velika premija 1981:
Jiri Anderle
S štirinajsto ponovitvijo leta 1981 je ljubljanski bienale stopil v novo desetletje, v osemdeseta leta 20. stoletja. Organizacijsko je v osemdeseta stopil tak, kot je bil; organizatorji so se odločili za evolutivno pot.
Prezentacija, ki si je ustvarila tradicijo in so jo v sedemdesetih močno kritizirali, se je v trenutku, ko so se začela osemdeseta, pokazala kot edina primerna, neprekinjena tradicija pa kot najvecja kvaliteta bienala. Razmišljanja o novih organizacijskih prijemih so se usmerila v realizacijo mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki naj bi dopolnil in razširil dejavnost bienala. Tudi vsebinsko se štirinajsti bienale ni pretirano razlikoval od predhodnega-
Splošna podoba je dala slutiti, da se grafika spreminja in se vrača k izvirom grafičnega ustvarjanja; rezultat tega je ponovno uveljavljanje klasičnih grafičnih tehnik, risbe namesto fotografije in in-
timnejših formatov. Težnja po subjektivni notranji izpovedi je izhodišče za novo figuraliko in nove oblike abstrakcije na začetku osemdesetih let. V duhu nove figuralike so bila tudi dela Ceha Ji-rija Anderleta, ki mu je mednarodna žirija leta 1981 dodelila veliko premijo bienala.
Jiri Anderle se je rodil leta 1936 v Pavlikovu na Češkem. Študiral je industrijsko oblikovanje in pozneje likovno umetnost v Pragi, njegova umetniška pot pa je močno povezana z ljubljanskim bienalom; na nek način bienalske zaporedne prireditve označujejo etape njegovega umetniškega zorenja. Na njem se je prvič pojavil v šestdesetih letih, ko je bil doma že slaven umetnik.
Že na osmem bienalu leta 1969 mu je mednarodna žirija dodelila eno od prvih nagrad za liste »Komedija«, na štirinajstem pa je dobil veliko premijo za ciklus »Iluzija in stvarnost«. V tem obsežnem ciklusu, katerega liste lahko vidimo tudi na razstavi v Cankarjevem domu, Anderle z ironijo in ekspresijo oživlja boleče izkušnje ljudi od prve svetovne vojne dalje -umetnika so inspirirale stare fotografije -, rezultat
njegove inspiracije pa je, prek sugestivnega posploševanja, izredno aktualen. Značilnost An-derletove grafike je neposredna povezanost vsebine sporočila in tehnike izvedbe grafičnega lista, trdna, monumentalna kompozicija, perfektna risba in svojevrsten eklekticizem, svojevrsten v spoštljivosti do tradicije in duhovni povezavi z obdobji, iz katerih umetnik jemlje elemente svojih kompozicij.
Njegovi listi so vedno napolnjeni z ustvarjalno in s sugestivno domišljijo, so kaos krhkih in ekspresivnih linij, zapletenih shem, oblik, ki se preobražajo na meji med intelektualno zavestjo in deformirano strahoto nečloveškega.
Umetnik s pretiravanji, deformacijami, poveličevanji in ironijo ustvarja svojevrstne vizije, kot opomin in svarilo za prihodnost človeštva. V ozadju razgaljenih, razkrinkanih in deformiranih figur na grafičnih listih Jiri-ja Anderleta ni samo posmeh človeškim slabostim, ampak tudi slutnja katastrofe, kateri se s svojimi dejanji izpostavlja vse človeštvo. Na sliki: Jiri Anderle: Comedia deli’ arte No.7.
Breda Škrjanec
Trideset let
pomurskega
Likosa
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je do konca meseca na ogled razstava del akademskega kiparja Mirka Bratuše iz Gornje Radgone.
Pred tem so bila v tej galeriji na ogled slikarska in kiparska dela elanov Likosa (likovne sekcije), .ki 30 let uspešno povezuje pomurske amaterske likovnike in kiparje. Koliko so elani tega društva, ki je bilo ustanovljeno kot likovna sekcija pri KUD Stefan Kovač v Murski Soboti, prispevali k ohranjanju izginjajoče pomurske etnografske staroži-tnosti, lsmo lahko spoznali iz 78 likovnih oziroma kiparskih del, razstavljenih ob jubileju. V tem dolgem obdobju je 41 ljubiteljev likovnega ustvarjanja iz najsevernejše pokrajine naše države odigralo vidno vlogo pri premagovanju kulturno-likovnega zamu-dništva tudi s tem, da so pripravili vec kot 100 razstav v Sloveniji in tujini. Zato sploh ne preseneča Ažbetova nagrada, ki jo je Likos dobil ob 30-letnici, kakor tudi številna priznanja ZKO Slovenije najaktivnejšim elanom sekci-je.Na jubilejni razstavi, ki jo je pripravila soboška ZKO, so bila razstavljena slikarska dela Ernesta Bransbergerja, Irene Flisar, Vilka Gerleca, Marjana Horvata, Aleksandra Kološe, Jožeta Puhana, Alojza
Rousa, Vlada Sagadina, Petra Stojanoviča, Gezeka Skaperja, Avgusta Velnerja, Lojzeta Ve-beriča, Marije Zrim, Ernesta Lulika ter Karla Kosednarja. Franc Bencak, Evgen Titan in Janez Grauf pa so se predstavili kot kiparji.
Geza Grabar
Poletna plesna delavnica ob Krki
NOVO MESTO - Od 19. do 27. avgusta bo tu plesna delavnica, na kateri bo znan-plesni pedagog Fred Lasserre poučeval sodobno Horton tehniko, pas-de-deux in modemi jazz, tehniko Horton in jazz za nižjo stopnjo pa bo poučevala Marta Stembergar. Fred Lassarre si je znanje klasičnega baleta pridobival na L’ Academie Internationale de Danse v Parizu in na American Ballet School v New Yorku, med štiriletnim študijem na Alvin Ailey American Dance Centre v
New Yorku pa se je specializiral v sodobni tehniki Leste-rja Hortona. Marta Stembergar, predsednica in umetniški vodja Terpsihora dance company v Novem mestu, se je izobraževala pri Milici Buh v tehniki klasičnega baleta in pri Mojci Horvat v jazz baletu, v New Yorku na Alvin Ailey Dance Centre ter na mnogih plesnih seminarjih doma in v tujini. Plesna delavnica v Novem mestu bo potekala v organizaciji ZKO Novo mesto, plesne skupine Terpsihora (na sliki zenega izmed njenih nastopov), plesnega društva Novo mesto in ZKO Slovenije. Namenjena je plesalcem, elanom plesnih skupin, mentorjem, plesnim pedagogom, koreografom in vsem, ki se aktivno ukvarjajo s plesom in gibom ter imajo kar nekaj poprešnjega plesnega znanja. Plesna šola v mestu ob Krki je le ena izmed mnogih, ki so se ah pa se še bodo to poletje zvrstile v Ljubljani, Kranju in Kopru.
Valerija Visoška
GLEDALIŠČA
[ SLOVENIJA
LJUBLJANA
križanke
Andrej Anabaptist Rozman: TARTIF, režija Vito Taufer, igrajo: Miloš Battelino, Ivan Godnič, Željko Hrs, Dario Varga, Jožef Ropoša, Uroš MaCek, Robert Prebil, Andrej Rozman, Janez Škof, Niko GoršiC, Ivan Sikora, Stefan MarCec, Sandi Mi-kluž, Franci Plestenjak, Daniela Pietra-santa (torek, 24. 8., ob 20.30, 900 SIT).
Po motivih baleta Bertolta Brechta: LUNA NAD MISSISSIPPIJEM - RAZPRODAJA GREHOV, Opera in balet SNG Maribor (petek, 27. 8., ob 20.30, 900 SIT).
Johann Strauss: NETOPIR, Opera in balet SNG Ljubljana. »Tempora mutantur« bi lahko rekli za pojav operete na odru osrednjega slovenskega gledališča. Glasba operete hoče biti všečna in priljubljena, stilno naslonjena na zabavno glasbo. Na oder pripelje ljudi, značaje in dogodke iz vsakdanjega življenja in največkrat se spravi na nezdrave družbene pojave in jih zasmehuje. Lahkoživost, zaljubljenost vase, zakonska prevara doživijo svojo kritiko in razgaljenje tudi v Netopirju. Sam naslov operete ne pomeni nic misterioznega ali okultnega, ampak le maškeradno preobleko glavnega junaka, ki zaradi svoje lahkoživosti ni ne tic ne miš, ne soprog ne ljubimec (torek, 21. 8., ob 20.30, 1800, 1200 SIT).
TRST
GLEDALIŠČE VERDI
Jesenska simfonična sezona - Festival Horovvitz Europa
Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih bo možno od 14. septembra dalje, medtem ko se bo pričela prodaja vstopnic dne 21. septembra pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
grad sv.justa
Poletne prireditve
V Četrtek, 19. t.m., bo na gradu skupina Ara Ketu.
miramarski grad Luči in zvoki
Nocoj ob 21.00 predstava Luci in zvoki v
KOROŠKA^
CELJE
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI, SLG Celje. V avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in znova odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato JenCek (Herman mlajši), Mi-lada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Deseniška, Friderikova žena) in drugi (četrtek, 26.
8.,	ob 20.30 na celjskem Starem gradu).
POSTOJNA
Ciklus Monodrama in avtorska poezija: ŽELJKO VUKMIRICA, NAROČENA RESNIČNOST (Četrtek, 19. 8., ob 20.30, Im-mensum ad antrum aditus, 500 SIT). TONE GOGALA, dr. M. Kmecl: ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC (četrtek, 26. 8., ob 20.30, Immensum ad antrum aditus).
IZTOK MLAKAR (Četrtek, 2. 9., ob 20.30, gostilna Zapravljivček).
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Johann Strauss: opereta NETOPIR, gostovanje SNG Ljubljana. Solisti, zbor in orkester Opere in baleta pod vodstvom dirigenta Igorja Švare (sobota, 28.8., ob
21.00,	letno prizorišče).
angleščini in ob 22.15 v italijanščini
Ponovitvi predstave v Četrtek ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini ter v soboto ob 21.00 in 22.15 v italijanščini.
LIGNANO
ARENA ALPE ADRIA
V	ponedeljek, 30. t.m., ob 21.00-gledališka predstava »Preludio a un bacio», ki jo predstavlja skupina ITT Theatre.
V	petek, 3. septembra, ob 21.00 - Operne in operetne arie. Pojeta Lorella Turina (sopranistka) in Rotierto Miani (tenor). Pri klavirju spremlja David Lonardi. Z'
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
CELOVEC Mestno gledališče
Danes^l/. t. m. ob 20. uri Franz von Suppe »BoccaccioV - opereta.
V Četrtek, 19. t. m., ob 20. uri - Andrevv Lloyd VVebbr: Jesus Christ Superstar (rocko-pera v angleščini).
DOBRNA
Promenadna sobota z Vladom Kreslinom (sobota, 21. 8., ob 19. uri, ploščad zdraviliškega doma Dobrna)
V	dvorani zdraviliškega doma Dobrna bo od 23. 8. do 27.8. vsak večer nastopal plesni klub iz Slovenj Gradca.
IZOLA
POPSI - pop festival slovenske Istre
V	tekmovalnem delu sodelujejo različne skupine in solisti z obalnega dela Slovenije. Festival bo razdeljen na dva večera; prvi večer se bodo predstavili avtorji in izvajalci rock glasbe, drugi veCer pa bo namenjen pop glasbi evropskega tipa (petek, 20. 8. in sobota, 21. 8., ob 20.00, izolski svetilnik, 300 SIT).
Kokrica
Tradicionalni VECER OB BAJERJU s spustom lučk po jezeru (sobota, 21. 8.).
KRANJ
43. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
Sejem bo odprt do nedelje, 22. 8.
LAŠKO
10. OBČINSKA REVIJA STARIH SEG IN OPRAVIL na Reki pri Laškem (nedelja, 29.
8.,	ob 15.00 ).
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN in MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL
Lutkovna skupina US, Ljubljana: ČRVIVA ZGODBA (Četrtek, 19. 8., ob 19.00).
Maribor
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
Lutkovno gledališče Zagreb, Grimm: MOTOVILKA (sreda, 25. 8., ob 19. uri v atriju gradu).
Ponovitvi v petek, 20. t. m. in v soboto, 21. t. m., ob 20. uri.
OBIRSKO
V nedeljo, 22. t. m., ob 14. uri bo pri Jerebu 11. tekma koscev v priredbi Alpskega kluba Obir.
OTOČEC
KAJAKAŠKO REKREATIVNI MARATON Kolpa 93 (sobota, 21. 8., ob 10.00, Pirce -Žlebi).
PORTOROŽ
AVDITORIJ
FILMSKE USPEŠNICE: TRES PASS -VSTOP PREPOVEDAN (petek, 20. 8., ob
21.00,	letno prizorišče).
FILMSKE USPEŠNICE: SINGLES - NE MECTE SE STRAN (nedelja, 22. 8., ob
21.00,	letno prizorišče).
ROGAŠKA SLATINA
VeCer slovenske folklore z akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora (petek, 20. 8., ob 20.30, Kristalna dvorana).
MEDNARODNI PLESNI TURNIR v standardnih in latinskoameriških plesih. Tekmovanja se bodo udeležili plesni pari iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Velike Britanije, Nemčije in Slovenije (sobota, 28.
8.,	ob 20.00, Kristalna dvorana).
VELENJE
VSI MOJI OSEMTISOCAKI, predavanje našega znanega alpinista Vikija Grošlja z barvnimi diapozitivi (petek, 27. 8., velenjski grad, 300 SIT).
Gledališče lutk in figur TOEPENEUS iz Belgije: PAPIRČKI (Četrtek, 26. 8., ob 19. uri).
KRANJ
GRAD KISELSTEIN
V okviru prireditev Kiselstein živi kulturi bo v Četrtek. 19, 8., ob 19. uri lutkovna predstava VRTILJAK z lutkarjem CVETOM SEVERJEM.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
ZA NAJMLAJŠE	
SLOVENIJA	
EMERIK BERNARD: Kvadrat, 1990 (akril, montaža)
V Mali galeriji na Slovenski 35 v Ljubljani so na ogled najnovejša dela slikarja EMERIKA BERNARDA. Razstava je v okviru spremljevalnih razstav 20. mednarodnega grafičnega bienala.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
POLETJE V STARI LJUBLJANI
Koncert: VIT ALIJ OSMACKO, kitara in vokal in SASA OLENJUK, violina. Glasbenika muzicirata skupaj že dalj Časa. Izvajata ruske ciganske ljudske pesmi ter popularne ruske pesmi, ki izvirajo iz ruske tradicije (sreda, 18. 8., ob 21. uri, atrij Trubarjevega antikvariata).
KRANJ
Orgelski koncert finskega organista MATTIJA HANNULA. Izvajal bo dela J.S. Bacha, F. Mendelssohna in finskih mojstrov (petek, 20.
8.,	ob 20.00 v župnijski cerkvi Sv. Kancijana). Koncert SONNV ORCHESTRA (sobota, 21. 8., ob 21.00, grad Kiselstein).
LAŠKO
RAZSTAVE	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Razstava bo na ogled do 28. avgusta.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija).
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Na ogled so tri razstave: ponovno odprtje razstave slik JANINA KLEMENČIČA: POPOTNA FOTOGRAFIJA (do konca avgusta), Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem ter Plakati in razglasi 1914-1918.
MALA GALERIJA, Slovenska 35
Predstavitev najnovejših del slikarja EMERIKA BERNARDA bo na ogled do 29. 8.
MODERNA GALERIJA
20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC bo na ogled do 1. septembra.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
KOPER
GALERIJA LOŽA
Razstava del prekmurskega slikarja MARJANA GUMILARJA, dobitnika letošnjega rem-brandtovega cekina.
KRANJ
GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI
V galeriji v Prešernovi hiši je razstava slik in objektov slikarja KARLA KUHARJA.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je III. MEDREGIONALNA LIKOVNA RAZSTAVA.
KOSTANJEVICA NA KRKI
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 3 5-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA in FERDO VESEL (do 31. 8.).
LAŠKO
Razstava z naslovom 10 LET OBUJANJA IN OHRANJANJA STARIH SEG IN OPRAVIL v Laškem in okolici.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30
Razstava likovnih del ZDRAVKA KOKANO-VICA .
Razstava slik, unikatnega stekla in nakita UMETNIKOV IZ UKRAJINE bo na ogled do 3. septembra.
GALERIJA PIC LEK, Verovškova 57
Razstava olj in akvarelov MARJANE ARTICEK bo na ogled do 20. avgusta.
MORAVSKE TOPLICE
GALERIJA HOTELA AJDA
Do 20. avgusta so na ogled pasteli Lidije Fišer z Raven na Koroškem.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ
V galeriji Pokrajinskega muzeja bo do 30. 8. na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALVA.
GALERIJA KULTURNEGA CENTRA MIŠKO KRANJEC
Razstava kipov mesečnikov akademskega kiparja MIRKA BRATUŽA iz Gornje Radgone bo na ogled do konca avgusta.
ROGAŠKA SLATINA
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava likovnih del Članic in elanov društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane bo odprta do 8. septembra.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A. R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
BLED
HOTEL ASTORIA
Razstava akademskega slikarja JOŽETA SLAKA - DOKE bo na ogled do 4. 9.
CELJE
GALERIJA KOMPAS
Razstava slik BOŽIDARJA ŠČURKA bo na ogled do 31. avgusta.
LIKOVNI SALON CELJE
Do 1. 9. bo na ogled razstava slikarskih del JONA GALA PLANINCA.
Do 20. 8. si lahko v razstavnem salonu ogledate razstavo slik ZLATKA GNEZDA.
SEŽANA
V Galeriji AVGUSTA ČERNIGOJA je odprta zbirka tega znamenitega tržaškega slikarja.
GRAD SNEŽNIK
Razstava slik v oljni tehniki na temo Kruh, svet in kozmos akademskega slikarja DARKA SLAVCA bo odprta do 29. avgusta.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA
Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR bo na ogled do 20. avgusta.
GALERIJA IVANA GROHARJA
Razstava fotografij JANEZA BOGATAJA.
GALERIJA LOŠKI GRAD
Razstava slik SANDRA PEČENKA.
Koncert: VOLODJA BALZALORSKV, violina, CHRISTOPH THEILER, klavir; program: L. Janaček, E. Grieg, J. Brahms (petek, 20. 8., ob 21. uri, atrij Magistrata).
Koncert ljubljanske JAZZ SELEKCIJE in OTA PESTNERJA (ponedeljek, 23. 8., ob 21.00, Jurčičev trg).
Koncert: JAMES CREITZ, viola in STEFAN HUSSONG, akordeon, (Četrtek, 26. 8., ob
21.00,	atrij Nadškofijskega ordinariata )
KRIŽANKE
41. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
Koncert ZAGREBŠKEGA KVARTETA SAKSOFONOV (danes, 17. 8., ob 20.30). Koncert: CHORUS VIENNENSIS pod vodstvom Gnida Mancusija. Izvajali bodo dela Gallusa, Schuberta, Mozarta in drugih (četrtek, 19. 8., ob 20.30, frančiškanska cerkev, 900 SIT).
Koncert violinista VOLODJE BALZALOR-SKEGA in pianista CHRISTOPHA THEI-LERJA. Priznana umetnika bosta izvedla dela L. Janačka, E. Griega in J. Brahmsa (petek, 20. 8., ob 21.00, atrij Magistrata).
CELJE
Koncert: VOLODJA BALZALORSKV, violina, CHRISTOPH THEILER, klavir; program: L. Janaček, C. Debussy, E. Grieg (danes, 17.
8.,	ob 20. uri, koncertna dvorana glasbene Sole).
JEZERSKO
GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE
V	petek, 20. 8., se bodo ob 20.30 v Laškem predstavili THE SCHOLARS - kvartet, ki je s petjem pričel pred dvajsetimi leti. V svojem sporedu bodo izvedli štiri motele italijanske renesanse, Štiri beržeretke iz francoskega baroka in štiri sodobne angleške zborovske skladbe. Del svojega koncerta bodo namenili Shakespearovi liriki v glasbeni obdelavi različnih angleških skladateljev.
PIRAN
PIRANSKI GLASBENI VEČERI
SALZBURGER RESIDENZ - SOLISTEN se bodo predstavili z deli Boccherinija, Mozarta, Haydna in Beethovna v petek, 20. 8., ob 21. uri v Križnem hodniku v Piranu.
RADOVUICA
Koncert: CLEMENCIC CONSORT, ansambel za staro glasbo z avtentičnimi instrumenti (sreda, 18. 8., ob 20.30, Graščina).
Koncert ansambla za staro glasbo I VILFANI z deli skladateljev 16. stoletja (sobota, 21. 8., b 20.30, Graščina).
ROGAŠKA SLATINA
Klavirski recital ANTUNA KRALJEVIČA (danes, 17. 8., ob 20.30, Kristalna dvorana).
Koncert NEW SW1NG QUARTETA bo v soboto, 21. 8., ob 20.30 v Kristalni dvorani.
V	torek, 24. 8., bo ob 21.30 v Kristalni dvorani koncert samospevov in opernih arij Ipavca, VVolfa, Ravela, Musorgskega, Verdija, Mozarta in Donizettija, ki jih bosta izvajala basist FRANC JAVORNIK ob spremljavi pianista MARJANA FAJDIGE.
TRŽIČ
Koncert ALPSKEGA KVINTETA (nedelja, 29. 8., ob 17.00, športno igrišče pri hotelu Kazina).
TOMAŽ MEGLIC, orgle in MATEJ RIHTER, trobenta; program: Buxtehude (sobota, 21. 8., ob
18.30	v župnijski cerkvi v Tržiču).
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
LIGNANO
Arena Alpe Adria
Danes, 17. t.m., ob 21. uri: Bungaro in Tosca - koncert.
V	Četrtek, 19. t. m., ob 21. uri koncert skupine Furio’s Fiesta.
V	petek, 20. t.m., ob 21.00: Koncert- Dedalo.
V	soboto, 21. t. m., ob 21. uri koncert kantavtorja Ligabue.
V	nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri koncert Amedea Minghija.
V	ponedeljek, 23. t. m., ob 21. uri koncert skupine Les Bohemiens Flambe.
Za 27. avgusta napovedan koncert Enrica Ruggierija ODPADE.
V	soboto, 28. t.m., ob 21. uri - Solidarnostni večer: sodeluje Brigata Alpina Julia. V primeru slabega vremena bo predstava v nedeljo, 29. t.m.
V	sredo, 1. septembra, ob 21. uri -Koncert Annie Oakley.
V	nedeljo, 5. septembra, ob 21. - Glasbeni maraton s sodelovanjem skupin: Errata Cor-rige, Altair in Ego.
VIDEM
Giardino del Torso
28. avgusta ob 21. uri bo na sporedu skupina Mitili Folk.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni soli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet.
TKB - AGENCIJA MITNICA
V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša materična dela Deziderij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART GALLERV
Do 26. avgusta je na ogled razstava slikarja Giuseppeja Riccija
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CAR-LO IN VERA VVAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure
GRADEŽ
Umetnostna galerija sv. Lucije
Do 24. t.m. je vsak dan od 19.00 do 24.00 odprta razstava šestih tržaških umetnikov. Razstavljajo: Giuseppe Callea, Giorgio Cisco, Corrado Damiani, Cosimo Fusco, Armando Schillani in Magda Starec Tavčar.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil.
PALAČA ATTEMS
Pinakoteka - zaprta zaradi popravil.
Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Bur-
ri«.
V organizaciji Tržaške ietoviscarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
CELOVEC
UMETNA HIŠA
Do 19. septembra razstavlja svoja dela Janez Bernik.
GALERIJA SCHNITZER
Do 3. septembra so na ogled dela koroških umetnikov 1955 - 1985.
RIHTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere-re« G. Herolda in W. Buttnerja.
GALERIJA MOHORJEVE KNpGARNE
Stane Jarm razstavlja svoje akvarele in kipe.
GALERIJA CARINTMA
Do 29. avgusta razstavlja Nicolaus Moser.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA (Burggasse 8}
Do 5. septembra razstavljata Cornelius Kolig
VILLA MANIN ■ PASSARIANO in PALMANOVA
Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-let-nici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike.
in Camera Picta.
škofijska rezidenca
(Mariannengasse 2)
Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Urnik: 10/17.
GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14}
Dp 15. septembra je na ogled razstava »Re-play«.
BOROVLJE
PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah.
PLIBERK
VVERNER BERG-GALERIJA
Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00.
KOROŠKA
SLOVENIJA - AVSTRIJA
Torek, 17. avgusta 1993
NOVICE
DRŽAVNA MEJA / ODMEVI NA ITALIJANSKE UKREPE
Janša tretjič vabljen na zaslišanje
MARIBOR - Preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Mariboru Marko Bezjak je znova povabil obrambnega ministra Janeza Janšo, da se kot priča udeleži zaslišanja v zvezi z odkritjem večje količine orožja in streliva na mariborskem letališču. Prvič se Janša ni odzval vabilu, drugič je zamudil, tretje zaslišanje pa bo predvidoma 24. avgusta. (STA)
Junijske plače višje od majskih
0 tankih in oklepnikih na italijanski strani ni niti sledu
No slovensko - hrvaški meji je že nekaj časa poostren nadzor
LJUBLJANA - Junijske bruto plače so bile v povprečju za 2, 7 odstotka višje kot v maju, povprečje je bilo 72.758 tolarjev.
Povprečna junijska neto plača je znašala 44.789 tolarjev, v gospodarstvu 42.201 tolar, v negospodarstvu pa nekaj manj kot 54 tisoč tolarjev. Tudi te plače so glede na maj višje, vendar le za gospodarstvo (za 3, 4 odstotka), v negospodarstvu pa je junijska neto plača za 0, 5 odstotka nižja od majske. V primerjavi z lanskim polletjem so bile lanske plače višje - bruto plače za 71, 4 odstotka in neto plače za 76, 3 odstotka. (STA)
Obisk slovaškega ministra za zdravstvo
LJUBLJANA - Na tridnevnem obisku v Sloveniji se mudi delegacija ministrstva za zdravstvo Republike Slovaške, ki jo vodi minister dr. Viliam Sobona. Gostje so si včeraj ogledali tovarno Tosama v Domžalah, sprejel pa jih je tudi slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Slovaška delegacija si bo ogledala še tovarni Lek, Krka Bayer Pharma in nekaj zdravstvenih zavodov. Na uradnih pogovorih pa se bo z gostitelji pogovarjala o konkretnem sodelovanju in podpisu dvostranskega sporazuma o sodelovanju na področju zdravstva, farmacevtske industrije in zdraviliškega turizma. (A. 2.)
LJUBLJANA - Predstavnik novogoriške UNZ za mejne zadeve Branko Strle je potrdil, da so Italijani včeraj začeli razmeščati svoje okrepitve vzdolž meje. Slovenska stran nima - vsaj ne novogoriška policija - nobenih zanesljivih podatkov, koliko jih je, kje bodo nastanjeni, od kod in kako bodo operirali. »Naša služba je le obveščena o tem, da bodo vojaki tam in nič drugega.« Podobno kot v petek in soboto smo se tudi včeraj prepričali o povečani navzočnosti pripadnikov italijanske vojske na delu meje med tromejo pri Ratečah do Femetičev oziroma mejnega prehoda pri Lipici. Razen povečanega prometa osebnih vozil, s katerimi so tuji turisti hiteli proti morju, smo na cestah v sosednjih pokrajinah opazili le lahka vojaška vozila. O tankih ali oklepnikih, kakršni so bili razpostavljeni vzdolž meje med napadom jugoslovanske vojske na mejne prehode pred dvema letoma, ni niti sledu. Tudi na slovenski strani je mogoče na cestah opaziti nekaj več vozil z oznakami Teritorialne obrambe.
Na meji s Hrvaško pa že nekaj časa velja poostren nadzor. Mejna policija pri UNZ Krško po ukrepih talijanske strani s še večjo doslednostjo izvaja nadzor, ki ga opravljajo policisti v unifor-
mah in civilu. Pri obveščanju jim pomagajo tudi prebivalci. Zaenkrat so na posavskem delu meje še vedno okrepljeni s policijskimi silami iz drugih krajev Slovenije. Največ ljudi potuje čez mejni prehod na Obrežju. V prvi polovici letošnjega leta so našteli 3.964.900 prehodov. Zavrnili so 6.577 oseb, kar je za 114 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ilegalno je mejo skušalo prestopiti 1.135 oseb, največ iz Bosne in Hercegovine. Ker Hrvaška še ni potrdila dogovora o vračanju razseljenih oseb, čeprav sta o tem govorila tudi notranja ministra obeh držav, hrvaški mejni organi nočejo prevzeti oseb, ki jih slovenska policija zasledi v notranjosti države. Zato morajo ljudi, ki so v Slovenijo prišli ilegalno, peljati v begunski center v Krškem.
Glavne migracijske poti tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Slovenijo, potekajo tudi na območju Pomurja. Ilegalci, ki so predvsem iz nekdanjih držav vzhodnega bloka, Latvije, Litve, Estonije, SND, Romunije in tudi ZRJ, prestopajo mejo predvsem v bližini mejnega prehoda Dolga vas pri Lendavi. Manj je prehodov na Hodošu. V zadnjem času se zaradi vojnih razmer stopnjuje pritisk oseb iz Bosne in Her-
cegovine, ki so kot begunci živeli na Hrvaškem.
Kot je povedal inšpektor za mejne zadeve in tujce pri UNZ Murska Sobota Drago Petek, je velik pritisk tujcev za vstop v Slovenijo tudi prek mejnih prehodov. Na meji so zavrnili 828 tujcev. Julija so ugotovili 133 ilegalnih prehodov meje, od tega iz Madžarske 112 - med ilegalci jih je bilo sto iz Ro-
munije in 20 iz Hrvaške, od tega osem Slovencev, ki so od tam tihotapili blago. Med ilegalnim prestopom meje so ujeli še tri Hrvate, štiri državljane BiH in pet Romunov, ki so prestopili slovensko-hrvaško mejo. Na meji z Madžarsko so zaradi pomanjkanja denarja za preživetje ali neustreznih dokumentov zavrnili še 813 tujcev, ki so želeli na delo
v Italijo ali Avstrijo.
Na mejnih prehodih na koroškem delu slovensko-avstrijske meje je poostren nadzor v veljavi že nekaj časa. Število poskusov ilegalnih prehodov onstran meje se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo. Morebitni ilegalni »pohodniki« na mejo pa so predvsem begunci iz zbirnega centra v Mežici. (Dopisniki)
Z natančnejšimi pregledi naj bi preprečili nezakonit promet čez mejo (Foto: T. L./ TRIO)
AVSTRIJA / NOTRANJA POLITIKA
Zakon o tujcih še vedno sporna tema
Izredne seje parlamenta verjetno ne bo
Ivan Lukan
DUNAJ - Razprava o spornem zakonu o pravici bivanja tujcev v Avstriji je še naprej glavna avstrijske notranje politike. Zeleni, na čelu s predsednico zelenega kluba v parlamentu Ma-delaine Petrovič, vztrajajo pri zathevi po izredni seji državnega zbora, da bi leta izglasoval novelacijo skrajno restriktivnega zakona, ki ogroža bivanje 103.000 tujcev v Avstriji.
Tako socialdemokrati kot tudi ljudska stranka sta predlog za sklic izredne seje medtem že zavrnili, notranji minister Lo-schnak pa je kritiko zad-nih dni označil kot »politično poletno gledališče«. Dejal je, da noče izključiti
možnost novelacije zakona, »zagotovo pa ne že po nekaj tednih«. (Zakon je stopil v veljavo šele 1. julija letos - op. ured.).
Ostro pa je notranji minister kritiziral tiste poslance v vrstah koalicijskega partnerja OVP, ki so se izjavili za nujno spremembo zakona.
Med njimi je tudi govornik OVP za pravosodje Michael Graff, ki je v intervjuju priznal, da sedanji zakon ne upošteva realno stanje. Dejal je, da mu je sram, da je glalsoval za tak zakon. Loschnak na Graffov naslov: »To je škandal, če nek poslanec ne prebere tekst zakona in se potem
izjavlja za njegovo spremembo«.
Vaško spremembo odločno odklanja tudi predsednik svobodnjaškov Jorg Haider. Njemu je komaj sprejeti restriktivni zakon še preveč liberalen. Haider zdaj zahteva nadaljno znižanje deleža tujcev v Avstriji, zahtevo pa je utemeljil s tem, da je visoko brezposelnost treba videti v »neposrednem kontekstu z uvozom počenih delovnih sil».
Po izjavah strank je že jasno, da poubuda Zelenih ne bo imela zaželjen uspeh. Novelacije zakona, kateremu kritiki očitajo, da je » neizvedljiv in nečloveški«, torej tako hitro ne bo.
Pomoč
ranjenim
mesta
Sarajeva
DUNAJ - Generalna sekretarka ljudske stranke (ČVP) Ingrid Korošec se je izjavila za aktivno pomoč Avstrije pri evakuaciji ranjenih prebivalcev Sarajeva. Pozvala je deželne glavarje , naj v deželnih bolnišnicah poskrbijo za določeno število postelj in tako ustvarijo pogoje za zdravljenje ranjenih.
Konkretno je Korošec menila, naj tiste države, ki so poslali modre čelade v BiH, poskrbijo za transport ranjenih do Zagreba, odkod bi jih Rdeči križ lahko prevzel in premestil v Avstrijo.
AVSTRIJA / ANKETA IMAŠ
AVSTRIJA / POBUDA
Kaj je Avstrijcem najbolj neprijetno? ■ brezposelnost!
DUNAJ - Avstrijski inštitut za raziskovanje javnega mnenja IMAŠ je prejšnji teden predstavil rezultate ankete, v okviru katere je bilo postavljeno vprašanje, kaj Avstrijce najbolj jezi oz kaj jim je najbolj neprijetno.
Rezultati so dokaj presenetljivi: 55 odstotkov vseh vprašanih oseb je navedlo brezposelnost kot najbolj neprijetno stvar, sledilo je povišanje cen (53 odstotkov), že na tretjem mestu pa so bili imenovani tujci, ki »predstavljajo »nevarnost za avstrijsko identiteto«.
43 odstotkov vprašanih Avstrijscev pa ni bilo zadovoljnih z zadržanjem zapadnih držav glede vojne oz. vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini. 42 odstotkov pa se je jezilo zaradi nezadostno učinkovitih ukrepov proti onesnaževanju okolja ter z najemninami za stanovanja v Avstriji, predvsem v večjih mestih.
Malo več kot tretjina vprašanih Avstrijcev pa je izjavilo, da so jim neprijetni politiki, še najmanj pa Avstrijce moti odvrnitev o vere (samo 14 odstotkov).
»Die Slimme« ■ glasilo manjšin za manjšine
INNSBRUCK - Pravkar je ponovno izšlo glasilo državljanske iniciative demokratičnega življenja »Die Stimme« (Glas), ki se v tokratni izdaji posveča povezanosti in razdvojenosti jezika.
Objavljena so različna izhodišča o jezikovni problematiki.
Franjo Schruiff, gradiščanski Hrvat, v svojem prispevku obdela odnose med manjšino in večino izven identitetnega vprašanja, Hikmet Ka-yahan, vodja literarnega centra ljudske vi-
soke šole v dunajskem okraju Ottakring se ukvarja z literarnim obzorjem jezika, dr. Peter Gstettner in dr. Vladimir VVakounig (oba univerza za izobraževalne vede v Celovcu) pa pišeta v njunih prispevkih o pedagoškem aspektu jezika.
Med drugim je še objavljen zanimiv komentar Karin Ko-nigove, pravne referentke dunajskega in-tegrativnega fonda, v katerem kritično analizira posledice novega zakona o tujcih.
KOROŠKA / VRAN1TZKV ODPRL CELOVŠKI SEJEM
»Za še več skupnih projektov s Slovenijo«
Za široko ofenzivo na presečišču Evrope
Ivan Lukan
Vrani1zky (sr.) s predsednimkom sejma Dermotom (I.),
CELOVEC - Avstrijski zvezni kancler Franz Vra-nitzky se je ob otvoritvi 60. jubilejnega Celovškega sejma izrekel za »široko ofenzivo na presečišču med zahodnoevropskimi demokracijimi ter novimi demokcijami centralne in vzhodne Evrope«.
Dejal je, da obstajajo številne možnosti za uresničitev skupnih projektov - od investicij na področju zeležniškega prometa preko izgradnje sodobnih cest do kooperacij na področju energije (hidroelektrarne, kalorične elektrarne, skupna gradnja plinovodov itd.) in varstva okolja. Ob tej priliki je še posebej izpostavil doseženo stopnjo sodelovanja s Slovenijo ter Koroški izstavil dobro spričevalo, ko je govoril o dobrim »rekordom«. Hkrati je menil, da obstajajo
še mnogo možnosti za nadaljnje kooperacije med Koroško oz. Avstrijo in Slovenijo.
Zvezni kancler se je ob otvoritvi sejma ponovno izrekel za čimprejnji pristop Avstrije k Evropski skupnosti in ob tem povedal, da pogajanja v Bruslju dobro potekajo. Istočasno je izrazil optimizem, da bo Avstrija v »pravičnih in trdnih pogajanjih dosegla dober rezultat«. Za Avstrijo je pomembno, da bo najkasneje leta 1996 postala polnopravna članica ES, ker bo v tem letu konferenca vlad čanic ES, ki bo po vsej verjetnosti tudi odločala o usodi Evropske unije. »Na tej konferenci hočemo soodločati o nadaljnjem razvoju ES», je poudaril avstrijski zvezni kancler.
Za pristop k Evropski
skupnosti se je odločno zavzel tudi predsednik koroške trgovinske zbornice Karl Koffler. Napovedal je, da bo zbornica v naslednjih mesecih izvedla informacijsko ofenzivo za pristop Avstije ter dobesedno dejal: »K ES ni alternative«.
Na največji gospodarski prireditvi na Koroškem traja še do vključno 22. avgusta, razstavljala nad 700 razstavljalcev, Celovški sejem pa je hkrati tudi »koroško okno« v prostor Alpe-Jadran. Največji delež inozemskih razstavljalcev prihaja iz Slovenije in Italije (po nad 30 podjetij). Slovenska udeležba je tako po številu razstavljalcev kot tudi po obsegu največja v zgodovini sejma. Slovenska podjetja razstavljajo v skupnem slovensko-hr-vaškem paviljonu (hala 17) ter tudi v drugih halah, kot na primer na veliki razstavi pohištva, na razstavi proizvodov kmetijske tehnike, na modni razstavi.
Ponudba sejma je široka kot še nikdar, obiskovalce čaka kvalitetna ponudba na področjih pohištva, gostinjstva, gradbeništva, kmetijstva, turizma, mode, itd. Zastopana je tudi umetnost (v hali 12 se predstavlja 16 domačih galerij in ateljejev). Celovški sejem pa je tudi prireditev za vso družino, saj nudi razne vrste zabave in razvedrila.
Prireditelj letos pričakuje rekordno število 180.000 obiskovalcev, od tega skoraj 10.000 iz Slovenije.
RAZMIŠLJANJE
Kokose
lotiti Italije?
Boštjan Horvat
»Obveščen sem o nenavadnih odločitvah italijanske vlade, da bo na mejo z našo državo poslala vojaške okrepitve. Zaradi tega, ker je do tega prišlo na nenavaden in v svetovni diplomaciji tuj način...« (»Na meji nič alarmantnega«, Republika, 2. 8. 1993, str. 2) Izjava slovenskega zunanjega ministra kaže na kopico problemov, ki se porajajo slovenski državi.
Glavni problem je v dejstvu, da je slovenski zunanji minister obveščen o namenu sosednje države šele po sprejetju odločitve njene vlade. Delno gre za sprenevedanje. Takšen namen so naši sosedje najavili v Trstu. Na tem mestu se zdi potrebno opomniti na našo napoved zaostrovanja odnosov na meji z Italijo. (Claustra Alpium Iuliamm, Republika 15. 6. 1993). Takrat smo napovedali možnost povprečnega vojaškega pritiska z italijanske strani zaradi slovenskih groženj z zaporo (ah celo vojaško intervencijo) na meji s Hrvaško, v Istri. Kakršen koli je že vzrok za prihod alpinov na našo zahodno mejo, velja opozoriti, da so italijanski argumenti prozorni.
Neučinkovitost slovenskih oblasti pri ilegalnem dotoku orožja v Italijo ne more biti vzrok za »vojaško blokado« meje. Italijansko časopisje je letos predstavilo, kako in zakaj prihaja do ilegalne trgovine z orožjem v Italijo. Gre za visoko organizirano preprodajal-sko mrežo, ki je ni mogoče odkriti na meji. Te posle organizirajo obveščevalne službe in mafijske organizacije, ki poskrbijo, da meja ni problem. Gre za konvoje orožja, ki bo potovalo, kjer bo pač deloval (pod) kupljeni kanal. To so ceste, železnice, letališča, pristanišča. Cernu torej italijanska vlada ni poostrila nadzora znotraj Italije?
Zato poglejmo še grožnje Srbije s terorističnimi napadi in s tem v zvezi dodatno zaščito vojaških baz Nato pakta. Vsaka boljša TV-nadaljevanka o terorističnih skupinah pove, kako obveščevalne službe izvajajo teroristične akcije. Torej je prisotnost alpinov in oklepnih transporterjev na Fernetičih, Rožni dolini... povsem odveč. Italijanski predsednik Scalfaro se je kot nekdanji notranji minister zelo izkazal z učinkovitim bojem zoper Rdeče brigade. Pri svojem poslu ni uporabil niti enega samega alpina ah oklepnega transporterja.
V čem je torej problem?
Od podpisa osimskih sporazumov dalje je bila slovenska meja z Italijo brez italijanskega vojaškega nadzora. Čemu takšna sprememba? Pričakovali bi, da bi Italija izvajala vojaški nadzor na meji v času, ko je pri nas vladal komunistični režim.
Dejstvo je, da je že v obdobju pred osimskimi sporazumi imelo območje med Trstom in madžarsko mejo poseben geopolitični status. Ta del je namreč v varnostnem smislu »pripadal« Nato paktu. Zato je bilo 120 tisoč jugoslovanskih vojakov oboroženih z najmodernejšim zahodnim orožjem. Tankovske enote so bile opremljene s tanki Patton. Ekipe za tehnično vzdrževanje pa so se šolale v ZDA. Ameriška vojska je redno izvajala kontrole tehničnega vzdrževanja vozil. Njihovo tehnično stanje je bilo pogoj za nadaljevanje vojaške pomoči. Pri tem je potrebno pripomniti, da je Jugoslavija takšno pomoč dobivala brezplačno.
Vrnimo se na izjavo slovenskega zunanjega ministra. Čudijo ga »nenavadne« in mednarodni diplomaciji »tuje« poteze italijanske vlade. Mar je vojaško izzivanje »nenavadno« in mednarodni diplomaciji »tuje« početje? Ah je vojna na Balkanu nenavadna stvar?
Italija se nahaja v resni politični in gospodarski krizi. Država ima na razpolago le še vojsko. Ze bežen izlet v sosednja severno italijanska mesta nam pojasni marsikaj. V Čedadu in Vidmu takoj zaznamo raspolo-ženje lokalnih oblasti. Pomembnejši krajevni napisi so podvojeni z napisi v furlanščini. Arheološki muzej v Čedadu, prvotno posvečen predstavitvi rimskega vojaškega poveljstva, se je skoraj v celoti spremenil v predstavitev langobardske dediščine. Osrednji eksponat zbirke je grobnica vojvode Gisolfa, ki so jo v prejšnjem stoletju izkopati v Čedadu. Bogata, samonikla kulturna dediščina Langobardov je postala točka etnične in izvorno germanske identifikacije Furlanov. Nič več Rim. Nič več rimski imperij.
Naši sosedje so spoznali zlo asimilacije. Slovenci jo poznamo od nekdaj. Pogovori med Italijo in Slovenijo so zgrešeni. Slovenija ne more preprečiti vojaških provokacij na meji. Furlani jo lahko. Slovenija lahko gradi svojo varnost edino tako, da se predstavi svojim sosedom s svojim delom - s pametjo, miroljubnostjo in naklonjenostjo do skupnega sožitja ob meji. Ob tako usmerjeni zunanji politiki Slovenije bi prihod alpinov na mejo preprečili naši sosedje sami. Našega zunanjega ministra pa čudijo »nenavadne« poteze italijanske vlade. Dejstvo je, da je Italija vedno imela apetite po razširitvi svojega ozemlja do Rapalske meje, Istre in Dalmacije. Če kdo temu ne verjame, naj si ogleda kobariški muzej. Kljub zgubljeni vojaški bitki pri Kobaridu, je Italija, s pomočjo novih zaveznikov, dobila svoj plen - Rapalsko mejo. Se vedno je tako. Kdor si domišlja, da se je italijanska zunanja politika spremenila v nekaj desetletjih, je nepopravljivo naiven.
Napoved: Italija bo izkoristila vsako, tudi najmanjše znamenje notranje politične nestabilnosti v Sloveniji, za poskus pridobitve rapalskih ozemelj. V kontekst nestabilnosti sodi trgovina z orožjem, dehtev italijanske manjšine na več držav, poskus rušenja demokracije v Sloveniji... Skratka, neumnosti slovenskih politikov so voda na mlin italijanskim ekspanzionisti-čnim težnjam. Takšnim stvarem se kaže upreti tudi z učinkovitim delom slovenskega obveščevalnega sistema. Tisti trenutek, ko slovenski zunanji minister javno izjavi, da ga presenečajo nenavadne poteze italijanske vlade, bi morah zamenjati vse šefe obveščevalnih služb ah vsaj brati Republiko. V normalni državi bi moral dati zunanji minister takšno izjavo vsaj mesec pred dogodkom in diskretno opozoriti italijansko vlado, da bo v primem nameravanega vojaškega nadzora meje, Slovenija prisiljena uporabiti sredstva, ki bodo škodovala italijanskim interesom.
ŠPORT
Torek, 17. avgusta 1993
_____ATLETIKA / SVETOVNO PRVENSTVO V STUTTGARTU__
Kenijec Kirni prvi na 5km Devers zlata za stotinko
V teku no lOOm Otteyevo še enkrat brez najžlahtnejše medalje
STUTTGART - Finalna obračuna na 5000m med moškimi in 3000m za ženske sta zasenčila dogodke včerajšnjega dne na atletskem SP v Stuttgartu. Komaj 18-letni Kenijec Ismail Kirni je z izrednim tekom premagal vse tekmece, pri dekletih pa so v teku na 3000 m za zgodovinski podvig s trojno zmago poskrbele tri Kitajke. Zenska kraljica sprinta pa je v izredno dramatičnem finisu postala Američanka Dever-sova, ki je v zadnjih centimetrih prehitela Jamajčanko Otteyevo, ki je tako Se enkrat - tokrat za stotinko sekunde - ostala brez najžlahtnejše medalje.
Drugi dan pa je minil v znamenju britanskega atleta Linforda Christieja, ki je dokazal, da je v tem trenutku kralj sprinta. V izredni finalni preizkušnji je v teku na 100 m s Časom 9, 87 dosegel nov evropski rekord in le za stotinko sekunde zaostal za svetovnim rekordom Carla Levvisa, ki je tokrat ostal celo brez medalje. Srebrna in bronasta medalja sta odšli v ZDA, okrog vratu pa sta si ju obesila An dre Ca-son (9, 92) in Dennis Mitc-hell (9, 99). Med ostalimi rezultati velja omeniti zanesljivo zmago Nemke He-ike Drechsler (na sliki AP) v skoku v daljavo in pa japonsko slavje v Zenskem maratonu. Tekačici iz dežele vzhajajočega sonca Asari in Abe sta osvojili zlato in bron, med njiju pa se je vrinila Portugalka Machado. Tekla je tudi Slovenka Javornikova, ki
pa se je morala zadovoljiti z 20. mestom.
Danes je na sporedu nekaj zanimivih končnih odločitev (400 in 800m za moške in ženske, se-dmeroboj), med katerimi prav gotovo izstopa moški tek na 400m, kjer bomo videli spopad treh Američanov in treh Kenijcev, nedvomno pa so veliki favoriti Američani John-s o n ,
Reynolds in Watts, ki imajo tudi letošnje tri najboljše izide na svetu.
Kocuvan v polfinalu
na 400 metrov ovire
Slovenski atlet Miro Kocuvan se je uvrstil v polfinale teka na 400 metrov z ovirami, ki bo danes ob 18.30. Celjan je v kvalifikacijah tekel v drugi skupini in zasedel Četrto mesto z osebnim rekordom 49.73 sekunde.
»Mislim, da sem tekel brez napake, lahko pa bi še nekoliko hitreje. Upam, da bom osebni rekord izboljšal tudi v polfinalu. V finale se ne morem uvrstiti, razen, če bi se zgodil Čudež, lahko pa svoj sedemnajsti
čas izboljšam za nekaj mest,« je po nastopu dejal Kocuvan.
Današnji spored
10.00: disk, ženske (kvalifikacije); 10.10: 200 m, Zenske (kvalifikacije); 11.00: sedmeroboj, daljava; 11.10: 200m, moški (kvalifikacije); 16.00: kopje, sedmeroboj; 16.40: skok s palico (kvalifikacije); 18.00: 400m ovire, ženske (polfinale); 18.30: 400m ovire moški (polfinale); 19.00: 200m, ženske (kvalifikacije); 19.20: disk, moški (finale); 19.25: 400m, Zenske (finale); 19.45: 400m, moški (finale); 20.05: 800m, Zenske (finale); 20.25: 800m, moški (finale); 20.45: sedmeroboj, 800m.
Včeraj trojna kitajska zmaga v teku na 3000m
100m, ženske: 1. Gail Devers (ZDA) 10,81; 2. Mar-lene Ottey (Jam) 10,82; 3. Gwen Torrence (ZDA) 10,89; 4. Irma Privalova (Rus) 10,96; 5. Mary Onyali (Nig) 11,05; 6.Natalija Voronova (Rus) 11,20; 3000m, ženske: l.Qu Yunxia (Kit) 8 minut 28,71 sekunde; 2. Zhang Linli (Kit) 8:29,25; 3. Zhang Lirong (Kit) 8:31,95; 4. Šonia 0’Sullivan (Irs)8:33,37; 5. Alison Wyeth (VB) 8:38,42; 6. Jelena Romanova (Rus) 8:39,69; 5.000m, moški: 1, Ismael Kirui (Ken) 13:02,75 (svetovni mladinski rekord); 2. Haile Gebresilasie (Et) 13:03,17; 3. Fita Bayesa (Et) 13:05,40; 4. VVorku Bikila (Et) 13:06,64; 5. Khalid Skah (Mar) 13:07,18; 6. Brahim Jabbour (Mar) 13:18,87; Kopje, moški: 1. Jan Že-lezny (CeS) 85,98; 2. Kimmo Kinnunen (Fin) 84,78; 3. Dmitri Poljunin (Uzb) 83,38; 4. Mick Hill (VB) 82,96; 5. Steve Backley (VB) 81,80; 6. Ari Pakarinen (Fin) 81,08; Troskok, moški: 1. Mike Conley (ZDA) 17,86; 2. Leonid Vološin (Rus) 17,65; 3. Jonathan Edvvards (VB) 17,44; 4. Ralf Ja-ros (Nem) 17,43; 5. Pierre Camara (Fra) 17,28; 6. Denis Dapustin (Rus) 17,19.
V nedeljo so podelili šest kompletov medalj
Maraton, ženske: 1. Junko Asari (Jap) 2 uri 30 minut, 3 sekunde; 2. Manuela Machado (Por) 2:30,54; 3. Tomoe Abe (Jap) 2:31,01;...20. Helena Javornik (Slo) 2:51,06; Italijanki Munerotto in Sa-batini sta odstopili; Kladivo: 1. Andrej Abduvaljev (Tad) 81,64m; 2. Igor Astapkovic (Belorus) 79,88m; 3. Tibor Gecsek (Mad) 79,54m; Hoja, 20 km: 1. Valentin Massana (špa) 1 ura 22 minut 31 sekund; 2. Giovanni De Benedictis (Ita) 1:23,06; 3. Daniel Plaza (špa) 1:23,18; Daljava, ženske: Heike Drechsler (Nem) 7,llm; 2. Larisa Bereznaja (Ukr) 6,98m; 3. Renata Nielsen (Dan) 6,76 m; Met krogle, ženske: 1. Zhihong Huang (Kit) 20,57m; 2. Svetlana Kriveljova (Rus) 19,97m; 3. Katrin Niemke (Nem) 19,71m; lOOm, moški: Linford Christie (VB) 9,87 (evropski rekord); 2. Andre Cason (ZDA) 9,92; 3. Dennis Mitchell (ZDA) 9,99.
AVTOMOBILIZEM - FORMULA 1 / NA HUNGARORINGU
Hill le dočakal svojo prvo zmago
Jasna Mii.inkovio
BUDIMPEŠTA - »Zmago posvečam družini Hill. To velja za preteklost, sedanjost in prihodnost. Ne najdem besed, s katerimi bi lahko opisal občutke,« je po svoji prvi zmagi za veliko nagrado dejal Da-mon Hill. Trinajstica naj bi bila po prerokovanjih nesrečna številka, vendar je bila za Angleža, za katerega je bila dirka na Hungaroringu trinajsta v karieri voznika formule 1, srečna. Po izredni smoli na zadnjih dveh dirkah, ko je obakrat vodil in nato odstopil zaradi okvare, so Hillu, ki bo natanko čez mesec dni dopolnil 31 let, vsi privoščili zmago. »Seveda sem zelo vesel, vendar se zavedam, da sem do zmage prišel brez boja,« je menil Damon Hill. Z njegovo ugotovitvijo se je strinjal tudi tehnični direktor moštva VVilliams Renault Patrick Head. »Velik dan za Damona. Prepričan sem, da jih bo sledilo Se veliko,« je Se povedal Head. Ob uspehu svojega rojaka je bil zadovoljen tudi John VVatson, izvrsten voznik formule 1 v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let, sedaj pa televizijski komentator: »Dirka ni bila nic posebnega, vendar pa zelo pomembna za Damona.«
Hill je vodil od Starta do cilja in nikomur od tekmecev ni uspelo, da bi v
peklenski vročini na počasnem Hungaroringu vsaj za trenutek ogrozil Angleževo prvo mesto: »Vodil sem z veliko prednostjo in zato sem imel manjše težave s koncentracijo. Kaj hitro bi se mi lahko prikradla tudi kakšna napaka.«
Pri VVilliamsu Renaultu so pred dirko zatrjevali, da se je Alain Prost na zadnjih testiranjih v Sil-verstonu končno naučil tudi Startati, vendar pa jih je mali Francoz znova postavil na laž. Pred krogom za ogrevanje je Prost kar obtičal na prvem Startnem mestu, menda je imel težave s stopalko za plin, in je moral Startati iz zadnje vrste. Na ozkem dirkališču je bistveno slabše dirkalnike še prehiteval in se po 13 krogih prebil na 11. mesto, z boljšimi pa ni slo vse po Francozovih željah. Pri obstanku v boksu v 19. krogu, ko se je že prebil na 4. mesto, bi mu morali rutinsko zamenjati zra-bljene gume, vendar se je zaradi pokvarjenih krilc zadržal kar deset minut. Dirko je kljub vsemu nadaljeval, Čeprav so se vsi spraševali zakaj, kajti za Hillom je že zostajal za sedem krogov. Francozu je lahko v tolažbo samo to, da je dosegel najhitrejši Cas kroga 1:19.633 (179.383 km/h), vendar do točk ni več mogel.
Ayrton Senna, ki naj bi v prihodnji sezoni vozil pri Benettonu in naj bi dobil Renaultove motorje, je ves Cas vozil na drugem mestu, v 18. krogu pa odstopil zaradi okvare električnega dušilca. Za njim se je moral posloviti tudi Michael Schumacher. Nemec je pri tem, ko se je dvakrat zavrtel, dobil preveč prahu in kamenja v avtomobil, tako da mu je odpovedal motor.
Zato pa je bil presenetljivo dober njegov kolega iz moštva Benetton Ford Riccardo Patrese. Z drugim mestom si je Italijan privozil najboljšo letošnjo uvrstitev. Gerhard Berger je pred dirko vzbujal največ pozornosti zaradi na debelo povitega komolca na levi roki. Ze na Startu, ko se je s šestega startnega mesta prebil na tretje, pa je bilo jasno, da je Ferrari-jev izredno hiter. »Ob nekoliko večjem kirurškem posegu kot je bila operacija komolca pa na naslednji dirki v Belgiji morda lahko zmagam,« se je pošalil Tirolec. Tretje mesto na stopničkah za zmagovalce in ena točka Karla VVendlingerja za šesto mesto je zadovoljilo tudi veliko množico Avstrijcev, ki so si ogledali dirko v Mogyorodu in rešili madžarske organizatorje pred finančnim polomom. Vstopnice so bile namreč za navadne ma-
džarske državljane odločno previsoke.
Prost je obdržal veliko prednost v skupni razvrstitvi, saj sta tudi najhujša tekmeca ostala brez točk, tako da ima Francoz pet dirk pred koncem letošnjega svetovnega prvenstva Četrti naslov svetovnega prvaka že skorajda v žepu .Rezultati: 1. Hill (VB, VVilliams Renault) 1; 47:39.098 (povprečna hitrost 170.292 km/h), 2. Patrese (Ita, Benetton Ford) zaostanek 1:11.195, 3. Berger (Av, Ferrari) 1:18.042, 4. Warwick (VB, Footvvork Mugen-Honda) 1 krog, 5. Brundle (VB, Ligier Renault) 1, 6. VVendlinger (Av, Sauber)
I,	7. Blundell (VB, Ligier Renault) 1, 8. Alliot (Fra, Larrousse Lamborhini) 2,
9.	Boutsen (Bel, Jordan Hart) 2, 10. Katayama (-Jap, Tyrrell Vamaha) 4,
II.	De Cesaris (Ita, Tyrrell Vamaha) 5,12. Prost (Fra, VVilliams Renault) 7.
Skupni vrstni red za SP - vozniki: 1. Prost (Fra) 77, 2. Senna (Bra) 50, 3. Hill (VB) 38, 4. Schumacher (Nem) 36, 5. Patrese (-Ita) 17, 6. Brundle (VB) 11; moštva: 1. VVilliams Renault 115, 2. McLaren Ford 53, 2. Benetton Ford 53, 4. Ligier Renault 21, 5. Ferrari 14, 6. Lotus Ford
10,	7. Minardi Ford in Sauber 7, 9. Footvvork Mugen-Honda 4,10. Larrousse Lamborghini 2.
r TENIS n
KOŠARKA / TURNIR V DOMŽALAH
BALINANJE / TURNIR V BAZOVICI
NOVICE
Zmage Changa, Musleija in »stare« Navratilove
CINCINNATI - V finalu mednarodnega turnirja v tenisu za moške v Cincinnatiju (nagradni sklad 1.650.000 dolarjev) je American Michael Chang premagal Šveda Stefana Edberga s 7:5, 0:6, 6:4. Finalni dvoboj je bil razen v drugem setu precej izenačen, na koncu pa je zasluženo slavil Chang. American kitajskega porekla je v polfinalu izločil rojaka Agassija, Šved pa je premagal Samprasa.
Na turnirju v San Marinu je po pričakovanju slavil Avstrijec Thomas Muster, ki je v finalu premagal Italijana Renza Furlana s 7:5 in 7:5. Avstrijec je tako osvojil svoj peti letošnji turnir (prej je zmagal v Ciudad Mexicu, Firencah, Genovi in Kitzbuhlu), za zmago pa je dobil nekaj več kot 60 milijonov lir. Furlan se je dobro upiral, čeprav je bila pobuda ves Cas na strani avstrijskega igralca.
V Los Angelesu pa so igrale ženske. V polfinalu je veteranka Navratilova odpravila Argen-tinko Sabatinijevo, Španka Sanchezova pa Američanko Mc-Neilovo. V finalu je Navratilova še enkrat dokazala, da še ni za v staro železo in je zmagala s 7:5, 7:6.
Stefanel boljši od Ljubljančanov
Gregor Pučka je bil najboljši igralec turnirja
LJUBLJANA - 1. Stefanel, 2. Smelt Olimpija, 3. People To People Starš, 4. Helios, to je vrstni red 2. poletnega košarkarskega turnirja Slovenske Novice Ten Ten ’93, ki je resnično minil le v znamenju dveh ekip - italijanskega A-l Ugaša Stefanela iz Trsta in Smelta Olimpije, ki sta visoko premagala obe ostali ekipi. Domžalski Helios, ki ima slabše moštvo kot v zadnji sezoni, je izgubil vse tri tekme, boljšega vtisa pa ni zapustila tudi tretjerazredna ameriška selekcija PTPS.
Smelt Olimpija je po »hitri« zmagi na turnirju v Slovenskih Konjicah v Domžale prišla kar preveč samozavestna, vendar se je pod vedrim nebom v teniškem centru malce »ustavila«. In prav je tako. V odločilni tekmi proti Stefanelu so se končno pokazale tudi nekatere slabosti tivolske ekipe, ki pa so lahko v boju z najboljšimi evropskimi ekipami že kar odločilne.
Trener Stefanela iz Trsta, ki se bo letos v močni italijanski konkurenci potegoval kar za najvišji naslov, je lahko s svojo ekipo in igro dokaj zadovoljen, čeprav tudi Tržačani niso prikazali posebno vrhunske košarke. Najboljši mož je seveda 204 cm visoki branilec Dejan Bodiroga, ki se je bil pred dvemi leti pojavil tudi v Ljubljani, vendar je razumljivo prevladala »slovenska« usmeritev. Sploh pa bi tako Stefanel kot Smelt Olimpija morala nastopati na malo bolj močnih turnirjih, ki pa jih pravza-
prav sploh ni in bi bila zato potrebna ustrezna izbira takmecev. Za najboljšega igralca na tumiju so izbrali Gregorja Fucko (Stefanel), najboljši strelec pa je bil American VVillin-gham (PTPS) s 63 točkami. (J. Z.)
Izjava - Bogdan Tanje-vid, trener Stefanela: »Z nastopom na turnirju sem večinoma zadovoljen, saj so bile tudi tekme v času, ko nihče nima pravih prijateljskih tekem. Letos se bomo v najmočnejši italijanski konkurenci potegovali za najvišja mesta, tako da bomo morali našo igro še izboljšati. Zanimivo je, da se je Smelt Olimpija zelo hitro in skoraj neboleče prilagodila na igro brez Slavka Kotnika, cenim pa tudi pristop trenerja Zmaga Sagadina, ki poskuša uveljaviti nekatere novosti. Domžalski turnir pa bi bilo potrebno
vsekakor uvrstiti v koledar uradnih turnirjev pod okriljem FIBA.«
Stefanel - Smelt Olimpija 75:69 (38:37)
DOMŽALE - Center Ten Ten, 1000 gledalcev, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Strnad (Domžale).
STEFANEL: Bodiroga 12 (4:5), Gentile 12 (3:4), Pilutti 10 (2:2), FuCka 15 (3:4), De Pol 4 (2:4), Lam-pley 15 (1:2), Cantarello 6 (0:2), Calavita 1 (1:2).
SMELT OLIMPIJA: Horvat 7 (2:4), Zaletel (0:2), Mitchell 14 (1:3), Hauptman 17, Tušek 2, Kraljevič 7 (1:2), Gorenc 8 (4:5), Nosov 4, Djurisič 10 (4:5).
OSTALI IZIDI: Smelt Olimpija - Helios 88:52 (42:21); Stefanel - PTPS 94:57 (43:22); Helios - Stefanel 50:91 (33:37); Smelt Olimpija - PTPS (122:81 (63:36); PTPS - Helios 82:81 (38:37).
Domača Zarja pred Kraškim domom
Nedeljsko tekmovanje vsestransko uspelo
V okviru športnega praznika SD Zarja je bil v nedeljo velik mednarodni balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 12 Četverk iz Slovenije in zamejstva. Turnir je vsestransko uspel tako zaradi brezhibne organizacije in zanimivih tekem pa tudi vreme je bilo ves dan lepo (verjetno tudi prevroče).
Po izločilnih tekmah, ki so bile na baliniščih na PadriCah in v Bazovici, so se v polfinale uvrstile četverke Gaje, Kraškega doma, Medvod in Zarje. V polfinalu je Zarja premagala Gaj o z 11:2, z istim izidom pa je Kraški dom odpravil Medvode.
Bazoviški balinarji so nato v velikem finalu premagali Kraški dom z 11:2, medtem ko je tretje mesto osvojila Gaja, ki je
odpravila Medvode s 4:1.
POSTAVE POLFINALISTOV. Zarja: K. Grgič, Sancin, Petaros, Lenar-duzzi.Kraški dom: Škrk, M. Succi, Škabar, Vitez, Grilanc.Gaja: D. Calzi, Natural, NešiC, Žagar, Greogri. Medvode: Kristan, Kopač, Bohinc, Mitrovič.
Poleg teh so se turnirja udeležile še naslednje ekipe: Brinj Povir, Draga Orlek, Jadran Herplej Kozina, Dol Repentabor (vse iz Slovenije) in Sokol, Portuale, Upokojenci Zarje in še eno moštvo Zarje.
Dolgoletni balinarski delavec pri Zarji in eden izmed glavnih organizatorjev tega turnirja Maks Križmančič je bil z nedeljsko izvedbo zelo zadovoljen in se tudi zahva-
lil vsem, ki so na katerokoli načih prispevali k uspehu tega turnirja.
Sokolove! četrti
v Ilirski Bistrici
Sokolovi balinarji so se v soboto udeležili dveh mednarodnih turnirjev. V Postojni so izpadli že v izločilnem delu, v Postojni pa so osvojili odlično 4. mesto v konkurenci 12 trojk.
V Postojni je zmagala ekipa iz Zabič, ki je v polfinalu premagala Sokola z 11:9. Na 2. in 3. mesto sta se uvrstili ekipi Snežnika iz Ilirske Bistrice, četrti pa je bil Sokol, ki je nastopil z naslednjo postavo: Gruden, Pertot in Pangos. Naj omenimo, da so na tem turnirju nastopili še ekipi Aurisine-Na-brežine in Sistiane.
Avstrija: Sturm Graz poražen
DUNAJ - Sturm Graz je v petem kolu avstrijskega nogometnega prvenstva doživel svoj prvi poraz. Novinca je s 4:2 premagal FC Innsbruck, za katerega igra koroški Slovenec Mirko Draže. Sturm se je kljub porazu obdržal na vrhu lestvice. Presenečenje novega prvenstva je tudi ekipa iz Modlinga: z remijem (1:1 proti Rapidu) je drugi novenic na odličnem drugem mestu. Baričeva ekipa Casino Salzburg je ponovno izgubila (tokrat 0:1 v St. Poltenu), najvišjo zmago pa je slavila ekipa Vorvvarts Steyr s 6:0 z dunajskim Sportclubom. Prvak Austria Dunaj pa je premagal Admiro VVacker z 2:0. (I.L.).
VRSTNI RED: 1. Sturm Gradec 7, 2. VfB Modling 7, 3. Austria Dunaj 6 itd.
Četrta zmaga SAK
CELOVEC. Slovenski atletski klub (SAK) je v nedeljo v 5. kolu koroškega prvenstva v gosteh premagal moštvo VVietersdorfa z 1:0 (1:0) in tako slavil že Četrto zmago zapored. Odločilni gol za SAK je dal najboljši igralec na igrišču TonCi Blajs že v 6. minuti, zmaga slovenskih nogometašev pa je bila povsem zaslužena.
Rezultati ostalih tekem: Austria Celovec - Treibach 3:0, Vemberk - Matrei 1:0, Borovlje - ATSV Wolf-sberg 2:1, Rapid Lienz - Velikovec 4:1, Pliberk -Lendorf 2:0, Breže - VSV/Beljak 1:2, WAC - Trg 1:1. VRSTNI RED: 1. WAC 9, 2. SAK 8, 3. Vemberk 7 itd.
Uspešni so bili tudi slovenske ekipe v nižjih razredih. Bilcovs je v spodnji ligi-vzhod v gosteh premagal Zitaro vas kar s 4:0 in je peti na lestvici, Selani pa so v 1. razredu D premagali Labot s 4:1 in so Četrti. Železna Kapla pa je izgubila tudi tretjo prvenstveno tekmo, tokrat 0:3 proti Grebinju in je zadnja na lestvice 1. razreda D.
Obvestila
SK BRDINA
sporoča vsem staršem tekmovalcev in prijateljem, da bo sestanek jutri, 18. t. m., ob 21. uri v sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah.
KOŠARKARSKI KLUB BOR IN CICIBONA
obveščata, da bo danes, 17. t.m., ob 18.30 zbor vseh igralcev letnikov od 1973 do 1976.
NAMIZNOTENIŠKA KOMISIJA PRI ZSSDI
organizira od 6. do vključno 10. septembra namiznoteniški kamp v prostorih športno kulturnega centra v Zgoniku. Otroci bodo s polno paro vadili od 9. do 17. ure popoldne. Poskrbljeno bo za kosilo in za prevoz tistih, ki živijo daleč od športnega centra ali imajo probleme z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vse potrebne informacije boste lahko dobili v uradih ZSSDI (od 8. do 14. ure) ali neposredno v športno kulturnem centru v Zgoniku, in sicer ob ponedeljkih od 18. do 20. ure, sredah in četrtkih od 14.30 do 17. ure in petkih od 8.30 do 12. ure.
KOŠARKA / MLADINCI JADRANA V CERKNEM
Priprave in kar pet tekem
Trener Vatovec zadovoljen z delom svojih fantov
Jadranovi mladinci so se prejšnji teden mudili v Cerknem na sedemdnevnih pripravah. Trener Valter Vatovec je bil s pripravami zelo zadovoljen in je dejal: »Vadili smo dvakrat na dan in s fanti sem bil zelo zadovoljen, saj so pokazali veliko požrtvovalnost in zavzetost pri delu. Da bi popestrili program, smo en dan posvetili turi na Krn, polovico dneva pa smo se s kajaki podali po SoCi. Predvsem pa sem zadovoljen, ker ni bilo poškodb, le Dean Černe se je rahlo poškodoval med trening tekmo.«
Jadranovci so igrali kar pet prijateljskih tekem. Na prvi so v Postojni proti domači mladinski ekipi izgubili z 49:59. V Cerknem so premagali domače moštvo z 82:75. Nakar so odigrali dve prijateljski srečanji z ekipama, ki sta se mudili na pripravah na
Mostu na Soči. Kranjski Triglav je bil znatno boljši od naših predstavnikov in zmagal z 82:62, Laško pa je premagalo jadranovce s 73:63.
Zadnji dan priprav so se jadranovci napotili v Ljubljano, kjer so igrali prijateljsko tekmo proti mladinski vrsti Slovana in presenetljivo zmagali z 99:90. Enotedenska temeljita vadba je torej dala prve sadove.
Do začetka deželnega mladinskega prvenstva nas sicer loči še precej časa (prvenstvo naj bi se začelo sredi oktobra), na dlani pa je, da je potrebno s pripravami začeti čimprej, še posebno s tistimi igralci, ki so sedaj prosti šolskega pouka. Do pričetka pouka bodo Jadranovi mladinci trenirali od ponedeljka do petka vsak dan, v torek, sredo in petek pa celo dvakrat na dan.

»PRODAJA« KOMERCIALNE BANKE D.D.
Primorci odgovarjajo: Banke ne damo!
Nekatere novosti o licitaciji odkriva direktor novogoriške banke Dušan Šinigoj
Vojko Cuder
NOVA GORICA - Da želijo Primorci obdržati Komercialno banko d.d. v svojih rokah navsezadnje dokazuje tudi zanimanje gospodarstva iz vseh štirih severnoprimorskih občin. Takoj po objavi razpisa o »nakupu« Komercialne banke d. d. Nova Gorica v Uradnem listu je »prišlo« na ustrezni naslov precej »pisem o dobrih namerah«, s katerimi se podjetja, družbena in zasebna, pa tudi obrtniki izrekajo za »sodelovanje« pri nakupu. Med njimi so Kolektor Idrija, Rotomatika Spodnja Idrija, Petrol Ljubljana (ki na severnem Primorskem proda najmanj Četrtino vseh goriv), SGP Primorje, Mlinotest (oba iz Ajdovščine), Mizar Voleja Draga, Cestno Podjetje Nova Gorica, MIP, Obrtna zbornica Nova Gorica, Alpkomerc Tolmin in še SKB banka * Ljubljana in Cassa di Ri-sparmio Gorica (Italija). »Pisma o dobrih namerah imenovanih so nam poroštvo, da Ljubljano prepričamo, da bo dosedanja Komercialna banka, ali kakor koli se bo že imenovala v prihodnje, močna in trdna denarna ustanova v Novi Gorici. Kolikšne so želje, da dobi regija svojo ban-
Dušan Šinigoj prodaja Komercialno banko (Foto: S. 2./TRIO)
ko, neodvisno od katere koli »banke matere« ali »banke hčere«, pove tudi to, da je regija v sora-zmeroma kratkem Času zagotovila več kot 50 milijonov nemških mark potrebnega kapitala za novi začetek (do konca leta 1995 naj bi jih zbrala še okoli deset milijonov),« pravi direktor Komercialne banke v Novi Gorici Dušan Šinigoj. Zdaj je vse v rokah Ban-
ke Slovenije. V Komercialni banki v Novi Gorici morajo opraviti samo popis terjatev. Ta mora biti končan do 13. septembra letos. In šele takrat se bo pokazala prava slika, kaj in koliko bo nase prevzela Agencija. Sele to bo merodajno za sanacijo. Sočasno s tem že pripravljajo vse potrebne akte za prvi (ustanovni) zbor delničarjev nove banke.
GORENJSKI SEJEM
Medzbomični
pogovori
Razstavni prostor za Koroško
KRANJ - Na Gorenjskem sejmu so se včeraj sestali predstavniki Gospodarske zbornice Koroške, ki jo je vodil predsednik Karel Koller, in Gospodarske zbornice Slovenije. V pogovorih so sodelovali še predstavniki Obrtne zbornice Slovenije, Gorenjskega sejma in Gorenjske gospodarske zbornice. Vodstvo tukajšnjega sejma je ob tej priložnosti predstavilo uradno ponudbo za graditev skupne avstrijsko-slovenske sejemske dvorane na Goren-skem sejmu, kjer bi imela Koroška gospodarska zbornica stalen prostor za predstavitev svojega gospodarstva. Predstavniki Koroške se o takem objektu že nekaj časa dogovarjajo z vodstvom kranjskega sejma. Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar je izpostavil
vprašanje, ali bosta državi sodelovali samo na relaciji Ljubljana-Dunaj, ali bodo Avstrijske deželne pokrajine sodelovale samo s centrom Ljubljano, ali pa bo Celovec sodeloval samo z republiškim središčem. Na pogovorih so načeli tudi vprašanje usklajevanja in urejanja sejemskih programov, saj v Sloveniji vlada splošna anarhija. Potreben bo dogovor v okviru zbornice ah vlade, saj bodo le tako sejemske prireditve v Sloveniji postale učinkovite. Na srečanju so se še dogovorih, da je potrebno sejemsko skupnost Alpe-Jadran oživiti in ji dati tisto dinamiko in učinkovitost, ki jo je imela takrat, ko ji je predsedoval direktor Celovškega sejma Pavvlik, saj deluje sedaj skupnost bolj ah manj na prijateljski osnovi. (STA)
Banka Slovenije izdaja novo serijo »dvojčka«
LJUBLJANA - Banka Slovenije (BS) izdaja drugo serijo druge emisije dvojčka, ki bo dospel v izplačilo 20. januarja 1994. Novo, drugo serijo »dvojčka« iz druge emisije bo mogoCe, podobno kot doslej, kupiti v pooblaščenih bankah od torka, 17. avgusta. BS zaradi spremenjenih pogojev pri novih »dvojčkih« sočasno končuje prodajo »dvojčkov« prve serije druge emisije, in sicer je to storila 16. avgusta. Druga serija druge emisije »dvojčkov« se od prve serije razlikuje po roku dospelosti, ki je 20. januar 1994, in po obrestni meri, ki znaša pri tolarskem delu R+8 odstotkov, deviznem pa 5, 625 odstotka. Obrestne mere so manjše skladno s politiko zniževanja obrestnih mer v Sloveniji (upoštevano pri tolarskem delu) kot tudi s trendom zniževanja obrestnih mer na evropskem denarnem trgu (upoštevano pri deviznem delu). (STA)
SLOVENSKO-AVSTRIJSKA NALOŽBA
Vse pod eno streho
Novo trgovsko središče Interspar je stalo h 5 mrd SIT
Mile Čuk
LJUBLJANA - Mešana slovensko-avstrijska družba BTC Shopping Center je na prostoru v Javnih skladiščih v Ljubljani zgradila Center Interspar, ki je daleč največje trgovsko-prodajno središče v Sloveniji. V Centru je v šestnajstih specializiranih trgovinah pod eno streho združena bogata ponudba najrazličnejšega blaga.Nakupovalno središče so po načelu skupne naložbe v manj kot letu dni zgradili BTC d. d., Poslovni sistem Mercator in avstrijska družba Avstria Spar International (Aspiag), ki so združili nepremičnine, poslovne izkušnje, denar ter blagovno znamko, tehnologijo in stadarde znane trgovinske mreže Spar. Sicer pa so celotni projekt, od začetnih pogajanj do otvoritve, uresničili v treh letih. Naložba je vredna
158 avstrijskih šilingov ali preko milijardo in pol tolarjev. Glavnica znaša 125 milijonov šilingov, od Cesar je delež Mercatorja in Aspiaga 51 odstotkov, delež BTC pa 49 odstotkov. Kratkoročni cilj investitorjev je pri nas zagotoviti 5-odstotni tržni delež. Večino del so opravila slovenska podjetja, pri čemer je sodelovalo 50 podjetij s približno 600 zaposlenimi. V novem Centru Interspar bo približno 200 zaposlenih. Sicer pa je Spar največja svetovna veriga veleblagovnic, ki poslujejo v 24-ih državah na vseh kontinentih. Predstavniki vlagateljev obljubljajo zelo ugodne cene, ki jih bodo lahko zagotovili na eni strani s pomočjo velike Mercatorjeve trgovinske verige, na drugi pa prek verige uveljavljenih avtrijskih veleblagovnic Spar.
Miran Goslar, predsednik poslovnega sistema Mercator, je v zvezi s pomisleki in kritikami, da s tovrstnimi projekti v Sloveniji ustvarjajo konkurenco domačim podjetem (o tem je bilo pred kratkim tudi v parlementu postavljeno poslansko vprašanje) poudaril, da mora biti Slovenija kot majhna država odprta in izpostavljena tuji konkurenci. Mercator je ob tem vodila preprosta filozofija, da moramo tako ali tako računati na vse bolj agresivno konkurenco, tudi s strani tujcev. Pri tem je seveda bolje, če si kapitalsko in poslovno soudeležen, je še dejal Goslar.
MEDBANČNI DENARNI TRG
Povečala se je količina denarja na računih bank
Ivan Pepelnjak
Pogoste intervencije Banke Slovenije na trgu s ponudbami za nakup deviz od poslovnih bank, ki smo jim bili priča v zadnjih treh tednih, so, kot vse kaže, vplivale na povečanje količine denarja na bančnih računih. Tolarska likvidnost poslovnih bank je bila v preteklem tednu tako dokaj ugodna, ponudba prostih sredstev na medbančnem trgu pa relativno velika. Povprečne obrestne mere se sicer niso bistveno znižale in so se gibale med R + 13, 3 in R + 13, 6 odstotke letno, vendar je ob nespremenjeni situaciji na trgu v naslednjih dneh pričakovati tudi večje premike navzdol. Devizni tečaji bank za odkup in prodajo deviz od podjetij so v preteklem tednu še naprej naraščali, njihova rast v prvi polovici avgusta pa je presegla mesečno revalorizacijsko sotpnjo (0, 8 odstotka mesečno). Uradni tečaj Banke Slovenije, ki zaradi obstoječe metodologije izračuna sledi tržnim gibanjem z zamudo, je prešel v naraščajoči trend.
Njegova rast naj bi bila v naslednjih tednih nekoliko občutnejša.
Kot smo v začetku že omenili, je Banka Slovenije nadaljevala z vsakodnevnimi intervencijami v obliki ponudb bankam za nakup deviz z obveznim povrtanim odkupom v določenem roku. S tem finančnim instrumentom je centralna banka začasno povečevala količino denarja v obtoku in prispevala k povečanemu povpraševanju po devizah. Dnevne kvote so v »ponudbah« znašale pet milijonov nemških mark, banke so na avkcijah licitirale odstotek odkupa deviz od podjetij, pogojevanj deviznih tečajev pa v ponudbah ni bilo.
Za vse investitorje v dvodelne blagajniške zapise Banke Slovenije (»dvojčke«) pa bo zanimiva tudi informacija, da je s 16.8.1993 zaključena prodaja prve serije druge emisije »dvojčkov« z zapadlostjo
5.10.1993.	Na voljo ostaja druga serija druge emisije, ki ima rok dospelosti
20.1.1994.
REPORTAŽA / V SAVINJSKI DOLINI MED OBIRALCI HMELJA
Suša tudi hmelju ni prizanesla, saj bo savinjskega goldinga za skoraj četrtino manj
Pri obiranju pomagajo hrvaški obiralci - Večino pridelka bodo izvozili - Kmetom odkupna cena še ni znana
Irena Pirman
Mladi hmelj obirajo ročno (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
SAVINJSKA DOLINA - V Savinjski dolini, središču hmeljarske proizvodnje v Sloveniji, kjer hmelj obirajo že kakšnih sto let, se je obiranje Jimelja že zaCelo. Ob normalnih vremenskih pogojih se hmelj prične obirati 18. oziroma 19. avgusta, ker pa so rastline prezgodaj zaključile rast, se je hmelj začel obirati prej, čeprav tehnološko ni tako zrel kot bi moral biti. Da bi videli, kako je z letošnjo letino te dvodelne plezalke trajnice, smo obiskali Savinjsko dolino. Kmet Janko Krtna iz vasi Če-plje goji hmelj na 1, 80 hektarja. »Hmelj ročno nakladamo skupaj z dvema naje-
tima delavcema in ga nato strojno obiramo. Letos že drugič zapored ni dobre letine, ker nas je spet prizadela suša - lanska letina se pozna še letos. Tudi namakati ne da, ker v bližnjem potoku ni vode. Okoli 1400 kilogramov hmelja, kolikor ga bomo letos pridelali, bomo tako kot prejšnja leta prodali Kmetijski zadrugi Hmezad, s katero ima večina kmetov petletne pogodbe. Ob dobrih letinah smo imeli od 1700 do 1800 kilogramov hmelja. Hmezad nam še ni povedal, kakšna bo cena od-
kupa, dejali so pa, da bo cena nižja kot lani, ker prodaja na tuje trge ne poteka dobro,« je dejal Krtna.
Hmezad ima v Savinjski dolini 2400 hektarov hmelja. Tudi njihova letina bo slabša od lanske, ni pa tako kritično, kot je sprva izglodalo, ker se je precej zalivalo, žal pa so se s tem povečali stroški pridelave. »Od 85 do 90 odstotkov pridelanega hmelja gre v izvoz in sicer v Nemčijo, Združene države Amerike in na Japonsko. Največji svetovni proizvajalci hmelja so poleg
Nemčije še Češka, južna Anglija in bivša Sovjetska zveza. Slovensko tržišCe je za ves pridelan hmeljm premajhno - toliko se je izvažalo že v bivši Jugoslaviji,« je povedal Matija Blagojevic, vodja Hmezadove enote Tabor. »DoloCen odstotek hmelja Hmezad proda obema Slovenskima pivovarnama, vendar ga ti dve zelo malo porabita. Izvoz pa vpliva tudi na kvaliteto hmelja, ki je škropljen in obdelan po tujih standardih. Kemične analize so tako natančne, da brez kvalitetnega hmelja slovenski hmelj tujini ne bi mogel konkurirati. »Pri Hmezadu hmelj obiramo 24 ur na dan, ena izmena traja 12 ur,« dodaja Blagojevic. Delavci so v glavnem iz Hrvaške, ker se lansko sodelovanje z Borzo dela ni obneslo. Ljudje niso pripravljeni toliko delati za slabo plačano delo, čeprav so brezposelni.
V Sloveniji imamo okoli 6000 hektarov namakanih kmetijskih površin, tretjina teh površin je prav v Savinjski dolini z nasadi hmelja. V družbenem sektorju namakajo vse površine, za namakanje pa se odločajo tudi že zasebni kmetje, saj je hmelj ob suši veliko bolj dovzeten za bolezni. Namakanja je sedaj najbolj potrebna sorta aurora, ki so jo v Hmezadu šele začeli obirati, medtem ko so golding, avtohtono vrsto Savinjske doline, že pobrali. Ocenjujejo, da bo izpad pridelka 30-odstoten.
Poleg oziroma prav zaradi suše hmelj napada tudi rdeči pajek. Ta pršCica pri temperaturah, višjih nad 25 odstotkov, dnevno izleže po 80 jajCec, v petih dneh pa so iz jajCec razvite pršice že sposobne same spet izleti po 80 novih jajčec.
Hmelj, ki ni pridelan v družbenem sektorju, kmetje zasebniki v glavnem prodajajo zadrugam. V Kmetijski zadrugi Tabor odkupujejo hmelj od 38-ih kmetov, ki imajo hmelj na 42 hektarih. In sicer gojijo savinjsi golding, auroro, bobek in cere-ro. Nekaj hmelja se je sicer namakalo, vendar šele za leto 1994 - 95 pripravljajo načrt za izgraditev namakalm-kov. Individualno kmetje zaenkrat zalivajo osem hektarov hmeljnih nasadov. »Letos je slaba letina, saj pričakujemo izpad pridelka od 35 do 40 odstotkov - veC pri goldingu, manj pri aurori,« je povedala Tilka Potočnik, v.d. direktorja pri Kmetijski zadrugi Tabor. »Goldinga bo tako po ocenah od osem
do devet centov, aurore A-kvalitete pa okoli 18 centov, kar pa je boljše kot lani,« je povedala Potočnikova. Hmezad, ki odkupi večino hmelja v Savinjski dolini, je s predprodajo limelja že zaključil. »Cena v predprodaji je znašala 7, 35 nemških mark,« je povedal Ivo Bračun, direktor Export - im-port pri Hmezadu. »Tekoče cene ne bodo dobre, ker sta tako Češka kot Nemčija imeli dobro letino, Slovenija pa je bila edina, ki jo je prizadela suša. Sorte golding bo zato vsaj 30 odstotkov manj kot lani.« Kljub precejšnji porabi piva in dveh pivovarnah pa smo Slovenci tako majhni porabniki hmelja, da gre večino našega hmelja v izvoz.
Obiralci hmelja med počitkom (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
INDONEZIJA / HITER GOSPODARSKI RAZVOJ
Po stopinjah industrijsko razvitih dižav
Napovedujejo precejšnjo gospodarsko rast
DŽAKARTA - Indonezija se utegne kmalu pridružiti industrijsko razvitim državam, je v ponedeljek, včeraj torej, izjavil predsednik Suhi arto. V svojem letnem poročilu, ki ga je prebral pred parlamentom, je dvainsedemdesetletni predsednik poudaril, da bo v naslednjih petindvajsetih letih pod njegovim vodstvom Indonezija početverila prihodek na glavo prebivalca, ki trenutno znaša 650 $. Indonezija je bila kot članica OPECA pod trdo roko Suharta dolgo časa pravi zgled, kako lahko posamezna država poveča svojo gospodarsko rast s pomočjo premišljenih fiskalnih politik in znosnega dolga. V svojem poročilu je Suharto povedal, da je rast BDP v minulem letu dosegla 6, 3 odstotka, s čimer se je v minulih petih letih približala skoraj sedmim odstotkom rasti, čeprav
Jeremv Wagstaff/Reuter
so cilj določili pri petih odstotkih. Kljub tem očitnim dosežkom pa je Svetovna banka prejšnji konec tedna opozorila, da se od skupaj 183 milijonov prebivalcev 27 milijonov Indonezijcev še vedno nahaja v globoki revščini, ki jo bo težko omiliti. Suharto, ki je na političnem krmilu tega polotoka že četrt stoletja, je začrtal za naslednjih 25 let vizijo, v kateri bo gospodarska rast znašala vsaj sedem odstotkov, z njo pa se bo dohodek na prebivalca približal srednje razvitim državam. V naslednjem petletnem naCrtu, ki se začenja prihodnje leto, se bo rast dvignila za več kot 6, 5 odstotka, pri čemer bo v povprečju 6, 2 odstotna, kot je povedal.
Dohodek na prebivalca naj bi konec tega petletnega obdobja že pre-
segel tisoč dolarjev. Po Suhartovem prepričanju je ključ za takšno rast v povečevanju državnega dohodka poleg izvoza nafte in plina, ki sta bila po njegovem doslej motor rasti v minulih petih letih. Se leta 1981 je imel izvoz nafte in plina 82-odstotni delež v izvozu, leta 1992 pa je ta znašal samo še 31 odstotkov. Suharto je tudi izrazil upanje, da bo povečano domače in tuje vlaganje v Indoneziji lahko povečalo omenjeni izvoz za vsaj 16, 5 odstotka na leto, pri čemer naj bi se izvoz v celoti dvignil na veC kot 17, 5 odstotka letno. Suharto je hkrati priznal, da Indonezija se ni prestopila praga, ko bi postala bolj privlačna za domače in tuje investicije, hkrati pa priznal, da je vlada že razrešila nekatere probleme na bančnem področju ter zaCela sproščati predpise za vlagatelje.
■<. J
Bo Indonezija res stopila v svet industrijsko razvitih držav? (Foto: TRIO)
TEČAJI
Torek 17. avgusta 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
16. avgusta 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	69,75	70,50	9,30	9,97	6,85	7,40
Ažur	70,00	70,50	9,88	10,04	7,30	7,54
AMTK + Ljubljana	70,00	70,70	9,85	10,00	7,40	/,6b
Bela vrtnica Ljubljana	70,00	70,60	9,85	10,05	7,30	7,60
Banka Vlpa	70,11	70,49	9,80	9,89	7,35	7,40
Bobr Trzin	70,10	70,40	9,92	10,00	7,30	/,6U
Bobr Fužine	70,10	70,40	9,92	10,00	7,30	7,60
Brod	70,10	70,50	9,85	9,99	7,20	7,40
						
BTC Sežana	69,30	70,35	9,60	9,95	7,10	7,39
Burln club Ljubljana, Rejčeva	70,20	70,65	9,88	10,00	7,25	7,55
Burin club Ljubljana Rimska	70,20	70,50	9,88	10,00	7,25	7,50
Come 2 us*	70,10	70,50	9,85	10,00	7,30	7,50
Creditanstalt Nova Banka	70,20	70,70	9,80	10,05	7,30	7,60
Dom Kaffe Domžale*	69,90	70,30	9,87	10,00	7,20	7,45
						
Emona Globtur*	69,90	70,85	9,85	10,00	7,25	7,45
						
Feniks Koper*	69,90	70,50	9,66	9,99	7,10	7,44
Flradas Idrija	70,00	70,80	9,75	10,15	7,25	7,15
Fima Ljubljana*	70,20	70,50	9,90	10,00	7,35	7,50
			9,79	9,90	7,15	
Golfturist Domžale	69,60	70,45				7,60
						
Hida	70,30	70,40	9,92	9,97	7,32	7,38
Hipotekarna Banka Koper*	69,80	70,50	9,65	10,00	7,15	7,45
Hipotekarna Banka Brežice	70,05	70,55	9,86	10,02	7,20	7,45
Hram Rožica Mengeš	69,90	70,38	9,92	10,00	7,10	7,40
						
						
Invest Škofja Loka	69,80	70,45	9,86	9,99	7,20	7,48
Idila Sečovlje*	70,00	70,70	9,75	10,05	7,15	7,49
						
Klub Slovenijales	70,00	70,40	9,90	10,00	7,30	7,45
Komercialna banka Triglav	69,70	70,70	9,67	10,04	6,70	7,60
						
Kompas Hertz Celje*	70,00	70,40	9,87	10,00	7,25	7,40
Kompas Hertz Velenje*	70,10	70,50	9,87	10,00	7,25	7,40
Kompas Hertz Idrija*	70,10	70,50	9,87	10,00	7,25	7,40
Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo mesto*	70,10 70,10	70,50 70,50	9,87 9,87	10,00 10,00	7,25 7,25	7,40 7,40
Kompas Hertz Krško*	70,10	70,50	9,87	10,00	7,25	7,40
Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Nova Gorica*	70,10 70,10	70,50 70,50	9,87 9,87	10,00 10,00	7,25 7,25	7,40 7,40
Kompas Hertz Maribor*	70,10	70,50	9,87	10,00	7,25	7,40
						
						
LB Banka Zasavje, Trbovlje	69,50	70,60	9,88	10,03	7,32	7,44
LB d.d. Ljubljana	69,90	71,45	9,88	10,15	7,25	7,52
LB Dolenjska Banka NM LB Kreditna banka MB d.d.*	69,80 69,15	70,80 70,45	9,92 9,80	10,06 10,00	7,35 7,25	7,45 7,62
LB Splošna banka Celje	69,60	70,60	9,60	10,05	7,20	7,50
LB Splošna Banka Koper	68,00	70,56	9,14	10,01	6,91	7,40
LB Komercialna banka NG	69,80	71,00	9,80	10,18	7,31	7,48
						
Libertas*	69,80	70,40	9,66	9,90	7,25	7,42
						
Ma Vir	70,10	70,50	9,80	9,99	7,20	7,65
Madai Nova Gorica*	70,05	70,555	9,82	9,95	7,33	7,43
						
Niprom 1, Niprom II	70,10	70,40	9,90	10,00	7,30	7,45
						
Otok Bled	69,71	70,41	9,81	9,93	7,15	7,34
						
Petrol Ljubljana*	70,20	70,40	9,85	10,00	7,25	7,50
						
Pigal Solkan*	70,15	70,60	9,82	10,03	7,30	7,43
Pigal Kobarid*	70,15	70,60	9,82	10,03	7,30	7,43
Pigal Obutek*	70,15	70,60	9,82	10,03	7,30	7,43
Pigal Diskont*	70,15	70,60	9,82	10,03	7,30	7,43
Pigal Vrhnika*	70,15	70,60	9,82	10,03	7,30	7,43
Poštna banka Slovenije*	68,60	70,40	9,25	9,92	6,90	7,38
Probanka Maribor	69,60	70,50	9,65	10,00	7,23	7,55
						
Publikum Ljubljana	70,26	70,35	9,92	9,97	7,30	7,40
Publikum Celje	69,90	70,24	9,80	9,95	7,30	7,55
Publikum Krško	69,70	70,40	9,65	9,90	7,35	7,50
Publikum Maribor	69,90	70,25	9,89	9,94	7,25	7,40
Publikum Metlika	69,90	70,60	9,85	10,00	7,35	/,bb
Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto	69,90 69,90	70,46 70,60	9,83 9,85	10,01 10,00	7,30 7,35	7.54 7.55
Publikum Tolmin	70,16	70,59	9,80	9,94	7,25	7,39
						
Publikum Sevnica	69,95	70,40	9,87	10,00	7,20	7,47
						
Publikum Šentilj	69,30	70,30	9,61	9,96	7,25	7,40
						
Publikum Šentjur pri Celju	69,90	70,29	9,80	9,95	7,30	7,55
						
Publikum Trebnje	69,90	70,70	9,85	9,95	7,35	7,65
						7,55
Publikum Žalec	69,500	70,29	9,78	9,94	7,30	
'						
Roja Ljubljana	70,10	70,45	9,89	9,97	7,25	7,45
						
Shalaby Koper	70,00	70,40	9,60	9,90	7,20	7,40
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	70,10	70,65	9,70	10,10	7,00	7,45
						
Slovenijaturist žel. p. MB*	69,75	70,60	9,60	9,90	6,60	7,30
						
Slovenska Investicijska Banka	70,05	70,60	9,80	10,00	7,20	7,60
						
Slov. hran. in pos. Bled	70,15	70,43	9,89	9,90	7,20	7,39
						
Slov. hran. in pos. Kranj	70,15	70,43	9,89	9,96	7,30	7,39
						
Sonce	70,20	70,40	9,90	10,00	7,20	7,45
						
SKB Banka d.d.* **	69,90	70,20	9,93	9,97	7,32	7,36
						
SZKB d.d.	70,15	70,65	9,85	10,00	7,10	7,56
						
Tartarus Postojna	69,02	70,40	9,42	9,99	7,07	7,43
						
Tori	70,10	70,60	9,83	10,10	7,25	7,60
						
Upimo	70,25	70,35	9,88	9,95	7,30	7,43
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:
MENJALNICA HIDA
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni cas: 7.00 do 10.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 158 z dne 16. avgusta 1993 — Tečaji veljajo od 17.8.1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	80,6013	80,8438	81,0863
Avstrija	040	šiling	100	993,5533	996,5429	999,5325
Belgija	056	frank	100	327,0604	328,0445	329,0286
Kanada	124	dolar	1	90,6389	90,9116	91,1843
Danska	208	krona	100	1685,2799	1690,3510	1695,4221
Finska	246	marka	100	2024,6426	2030,7348	2036,8270
Francija	250	frank ,	100	1971,5189	1977,4513	1983,3837
Nemčija	280	marka	100	6989,9625	7010,9955	7032,0285
Grčija	300	drahma	100	—	50,0795	50,2297
Irska	372	funt	1	—	163,2861	163,7760
Italija	380	lira	100	7,3359	7,3580	7,3801
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,8000	—
Japonska	392	jen	100	117,9556	118,3105	118,6654
Nizozemska	528	gulden	100	6206,0383	6224,7124	6243,3865
Norveška	578	krona	100	1601,4004	1606,2191	1611,0378
Portugalska	620	escudo	100	67,9425	68,1469	68,3513
švedska	752	krona	100	1463,6982	1468,1025	1472,5068
Švica	756	frank	100	7825,2631	7848,8095	7872,3559
Velika Britanija	826	funt šterling	1	174,3995	174,9245	175,4491
ZDA	840	dolar	1	119,0810	119,4393	119,7976
Evropska Skupnost	955	ECU	1	132,8652	133,2650	133,6648
Španija	995	peseta	100	84,0893	84,3423	84,5953
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17. AVGUSTA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:					1.300,000	677,076	694,760	1.371,836
49		104,1655%	106,8862%	105,5259%	130,000	67,708	69,476	137,164
2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. 1. 1994:					1.300,000	662,791	684,892	1.347,683
156		101,9678%	105,3679%	103,6679%	130,000	66,279	68,489	134,768
		
16. AVGUST 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	11,8000	12,3000
kanadski dolar	8,9500	9,3500
funt šterling	17,2500	18,0500
švicarski frank	773,5000	803,5000
belgijski frank	32,0500	33,3500
francoski frank holandski gulden	194,5000 612,0000	202,5000 636,0000
nemška marka	690,0000	716,0000
Italijanska lira	0,7150	0,7550
danska krona	166,0000	173,0000
norveška krona	157,5000	164,5000
švedska krona	143,5000	150,5000
finska marka	198,0000	208,0000
portugalski escudo	6,7000	7,1000
španska pesetigMHHEi	8,3000	8,8000
japonski jen	11,5500	11,9500
slovenski tolar	9,70	10,30
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,00 pa za 1 enoto vi	0,080 □lute.
11. AVGUST 1993	v SIT zal	00HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
A banka	2,65	3,40
Invest Škofja Loka	2,50	3,30
Libertas	2,50	3,20
Hida Ljubljana	2,60	3,00
Shalaby Koper	2,00	3,30
LB Dolenjska banka	2,50	3,50
LB Banka Zasavje, Trbovlje	2,60	3,30
Idila Sečovlje	2,60	3,10
Slovenijaturist žel pos. Ljubljana	2,80	3,65
Otok Bled	2,42	2,99
Upimo Ljubljana Tečaj velja danes:	2,50	3,00
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
16. AVGUST 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1595,00	1648,00
nemška marka	941,00	962,00
francoski frank	264,00	272,00
holandski gulden	835,00	858,00
belgijski frank	43,75	45,25
funt šterling	2347,00	2408,00
Irski šterling	2185,00	2248,00
danska krona	226,00	233,00
grška drahma	6,50	7,25
kanadski dolar	1215,00	1253,00
japonski jen	15,60	16,50
švicarski frank	1055,00	1078,00
avstrijski šiling	133,00	137,00
norveška krona	214,00	221,50
švedska krona	195,00	202,00
portugalski escudo	8,80	9,60
španska pezeta avstralski dolar	11,25 1079,00	12,10 1115,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	13,00	13,50
hrvaški dinar	0,20	0,45
		
	
16. AVGUST 1993	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni
	
ameriški dolar	1600,00	1645,00
nemška marka	943,00	958,00
francoski frank	265,00	275,00
holandski gulden	833,00	853,00
belgijski frank	43,80	45,80
funt šterling	2340,00	2400,00
Irski šterling	2185,00	2235,00
danska krona	226,00	234,00
grška drahma	6,60	7,30
kanadski dolar	1220,00 1260,00
švicarski frank	1055,00	1073,00
avstrijski šiling	133,50	137,00
slovenski tolar	13,15	13,65
1	
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1Z avgusta 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	1003,2241	1007,4883
Francija	frank	100	1990,7089	1999,1704
Nemčija	marka	100	7058,0000	7088,0000
Italija	lira	100	7,4074	7,4389
V.Brltanlja	funt	1	176,0971	176,8456
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	v konkre trgu de	120,2401 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	120,7512 ino odstopanje iogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	70,35	70,70
SKB Banka d.d.	DEM	70,54	70,79
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanle.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 16. avgusta 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka	DEM	70,30	70,80
Bank Austria	DEM	70,40	70,75
SZKB	DEM	70,40	70,75
Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, ‘ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju In v s e.	Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	agi srednjih i drugih va-zmanjsano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
16. AVGUST 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1625,690	888888
ECU	—	1812,160	— ■
nemška marka		953,210	■—
francoski frank	—	268,860	—
funt šterling	—	2378,870	~~
holandski gulden	—	846,400	—
belgijski frank		44,601	—>
španska pezeta	—	11,450	—
danska krona	—	229,800	—
irski funt	—	2221,020	—
grška drahma	88888	6,801	—
portugalski escudo	—	9,262	—
kanadski dolar	—	1237,960	
japonski jen	—	16,072	—
švicarski frank	—	1067,430	—
avstrijski šiling	—	135,460	—
norveška krona	—	218,580	88888
švedska krona	—	199,620	—
finska marka	88888	275,580 j	—
avstralski dolar		1101,400 J	
			
16. AVGUST 1993	v DE		M
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	8888	1.7036	■■j
			
francoski frank	-	28.205	-
			
nizozemski gulden	888	88.785	-
			
belgijski frank	-	4.679	. _
			
španska peseta	88888	1.203	■■j
			
danska krona	8888	24.110	mn
			
kanadski dolar	888	1.2967	
			
japonski jen	-	1.6875	-
			
švicarski frank	§1111 -	111.950	-
			
avstrijski šiling	8888	14.214	-
			
italijanska lira	88888	1.0495	-
			
švedska krona	-	20.940	-
1			
			
12. AVGUST 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,70	10,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,40
			
Italija	Kmečka banka Gorica	13,15	13,65
			
Italija	Tržaška kreditna banka	13,00	13,50
	1			
					
| 23. JULI J 1993			ZA DEVIZE	j		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	8888888	**	8888
Francija	frank	" 100	-	-	-
Nemčija	marka	100	8888888	8888888	8888888
Italija	lira	100		-	-
Švica	frank	100	8888888	-	-
ZDA	dolar	1	-	-	-
V.Britanija	funt	1	■■	-:	-
I Opomba: povzeto po Reuterju, ki po 80-odstotni devalvaciji v ZR.l ni objavil podatkov o tečajih.					
					
1 16. AVGUST 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	35835,8344	35943,6654	36051,4964
Kanada	dolar	1	3266,7427	3276,5724	3286,4021
Francija	frank	100	71105,8637	71319,8232	71533,7827
Nemčija	marka	100	252141,3000	252900,0000	2536658,700
Italija	lira	100	264,2441	265,0392	265,8343
Japonska	jen	100	4258,9187	4271,7339	4284,5491
Švica	frank	100	282114,34419	282963,2346	283812,1243
Velika Britanija	funt	1	6286,8912	6305,8086	6324,7260
Slovenija	tolar	100		3570,000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun carir	1 i in starega	4300,2699 i deviznega varče	4313,2095 ivanja.	4326,1891
					
| 14. JUNIJ 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100	888811	1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	88888	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62

SLOVENSKI PROGRAM
fr SLOVENIJA 1
Pamet je boljša kot žamet, ponovitev
Klub klobuk na počitnicah
4x4
Konfliktne situacije, angleška znanstvena serija, 1/4, VPS 1125
Z. Križkova: Od jutra do svita, ponovitev 2. zadnji del
slovaške drame
Poročila
Sobotna noč, ponovitev Bruce Springsteen, VPS 15.45
Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 24/26 del nadaljevanke
Lisica zvitorepka, 12/13 del portugalske risanke TV dnevnik 1
Porabski utrinki, oddaja madžerske TV Iz življenja za življenje, VPS 1835 Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
TV nocoj
Žarišče
Gore in ljudje, VPS 2040
Kronika, 17. del kanadske dokumentarne serije
TV dnevnik 3, VPS 2205
Sova
'Alo, 'Alo, 24. del angleške humoristične nanizanke, VPS 2230
Srhljivke, 7/12 del ameriške nanizanke Video strani
® RAI1	
	Jutranja oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik
	Film: 11 prim o uomo sulla Luna (kom.)
	Dnevnik 1
	Nan.: Versilia ’66
	Vremenska napoved
	Variete: Buona fortuna
	Dnevnik, nato nan. In viaggio nel tempo
	Dnevnik in Tri minute
	Film: OSS 117 minac-cia Bangkok (krim., Fr. ’64, i. A.M. Pierangeli)
	Film: La citta del pec-cato (dram., ZDA ’41, r. A. Litvak, i. J. Ca-gney, Ann Sheridan)
	Dnevnik 1
	SP v atletiki
	Vreme, dnevnik, šport
	Dok.: Kvarkov svet
	Variete: Vamos a bai-lar - Calypso
	Dnevnik, nato akt. oddaja Emergenza estate
	Dnevnik in vreme
	Rubrika opolnoči
SLOVENIJA 2
Gospodarska oddaja: 10 000 obratov, ponovitev Slovenci v zamejstvu
Sova, ponovitev
So leta minila, 11/13 del angleške humoristične nanizanke
Srhljivke, ameriška nanizanka, 6/12
Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos iz Stuttgarta
TV nocoj
A. Bojarska - J. Lomnicki: monžejevska, poljska nadaljevanka, 3/7
igrajo: Krystina Janda, Marek Bargielovski, Jan Englert,
Hanna SkarZanka, Marta Stebnicka, Dorota Macievska,
Zofia Jamry, Krysztof Ltvin, Beata Lomicka, režija: Jan
Lomicki
Videospon
Svet poroča
Video strani
KANAL A
4	| RAI 2
	Nan. Associazione di idee, nato otroška odd.
	Nan.: Furia
	Rubrika o vrtnarstvu
	Nan.: Amore e ghiac-cio, 11.35 Lassie, 12.05 L’arca del dottor bayer, vmes (11.30) dnevnik
	Dnevnik in vreme
	Nad.: Quando si ama, 14.30 Santa Barbara
	Film: Sfida nella valle dei Comanche (’63)
	Ristorante Italia
	Dnevnik 2 iz Milana
	Nan.: Hill Street, 18.30 Un caso per due, vmes šport
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Film: Dietro la ma-schera (krim., ZDA 85)
	TG 2 - Dosje
	Dnevnik in vreme
	SP v atletiki, 23.50 Nero come la notte
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Srce, telo in duša, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 226. dela ameriške nadaljevanke
Jazzbina, ponovitev 27. oddaje
CMT
Poročila
Poletni cikel slovenskega filma:
Sreča na vrvici, slovenski barvni film, 1977 Igrajo: Matic Gruden, Mitja Tavčar, Lidija Kozlovič in drugi. Po noveli Vitana Mala Teci, teci kuža moj scenarij in režija Jane Kavčič Jazzbina, 28. oddaja Pet minut Poročila
Drugačen svet, 227. del ameriške nadaljevanke CMT
8 KOPER
Primorska kronika
4 RAI 3	
	Jutranja oddaja: L’al-trarete
	SP v atletiki
	Koncert
	Kratke vesti iz Milana
	Knjiga na dan, kino
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Drobci jazza
	Variete: Fuori orario
	Šport: dresura, kolesarstvo
	Film: A sangue freddo (dram., ZDA ’47)
	Šport in vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	SP v atletiki
	Variete: Cirkus
	Dnevnik 3
	Film: I tre amigos (kom., ZDA ’86)
	Dnevnik in vreme
________TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 22.55
Gore in ljudje Odprava na k2
Pripravlja Marjeta Keršič - Svetel
Avgustovska oddaja Gore in ljudje bo namenjena prdvsem tujim goram. Razprava o zaščiti sten Kraškega roba je bila povod za to, da je ekipa oddaje obiskala eno najbolj znamenitih evropskih plezališč, italijanski Arco.
Janez Jeglič in Miha Praprotnik, ki sta spomladi plezala v narodnem parku Vosemite v ZDA, sta v rekordnem času preplezala smer Jolly Roger. V oddaji sta strnila vtise o tamkajšnji zaščiti naravnega okolja in marsikaj zanimivega povedala o izredno zahtevnem tehničnem plezanju v znameniti steni El Capitano.
Največ pozornosti pa bodo tokrat namenili letošnji odpravi na K2. Zal je ta odprava poleg uspeha doživela tudi nepozabno tragedijo. Na tej drugi najvišji gori na svetu je izgubil življenje škofjeloški alpinist Boštjan Kekec, Zvonko Požgaj in Boris Sedej pa sta dobila hude poškodbe zaradi ozeblin. Odpravo je s kamero spremljal alpinist in tv snemalec Stipe Božič, ki je skupaj z Vikijem Grošljem, mehičanom Carsoliem in Zvonkom Požgajem tudi dosegel vrh tega himalajskega osemtisočaka.
S	; RETE 4
	Nanizanke
	Nad.: Marilena, 9.40 La reagazza del circo, 10.15 Soledad
	Nan.: Love Boat
	Kviz: Gioco delle cop-pie, nato nad.: Celeste, 13.00 Sentieri
	TG 4 vesti
	Nad.: Sentieri, 14.30 Milagros, 15.30 Quan-do arriva 1’amore
	Aktualno: Lui lei l’al-tro, 16.30 La veritš
	Nad.: Grecia, vesti
	Rubrika o lepoti
	Nan.: Colombo, vmes (19.00) TG 4 vesti
	Filma: Poveri miliona-ri (kom., It. ’58), 22.15 Ciclone sulla Giamai-ca (pust., ZDA ’65, i. A. Quinn), 23.30 vesti
i	(j CANALE 5
	Na prvi strani
	Nan. nato film Non mandarini flori (kom.)
	Nan.: Sposati con figli
	Kviz: Si o no
	Dnevnik TG 5
	Aktualno: Forum
	Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto
	Otroški variete, vesti
	Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Nogomet: Milan-Real Madrid
	Aktualno: Affari di fa-" miglia, 24.00 Gelosia, vmes (23.50) dnevnik
	Film: Marakatumba non š una mmba
i	t> ITALIA 1
1	Otroški variete
Ba	Nanizanke
B	Odprti studio
	Otroški variete Ciao ciao News in risanke
	Nan.: Poliziotto a 4 zampe, 14.15 Riptide
	Film: Ku fu? Dalla si-cilia con furore (kom.)
	Variete: Unomania
	Nan.: Ultraman, 18.00 T.J. Hooker. 19.00 Baywatch,	vmes (17.55) šport
	Kviz: Campionissimo
	Film: Hanky Panky-Fuga per due (pust., ZDA ’82, i. G. VVilder)
	Film: La chiesa (srh., It. ’89, i. T. Aragna)
	Odprti studio, pregled tiska in šport
	Nan.: Baywatch
# TELE 4
Lastne oddaje Na prvi strani Dogodki in odmevi
B Koper	
	Nadaljevanka
	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
	Finalni turnir slovenskega prvenstva v odbojki na plaži, reportaža iz Portoroža
	N.Y.P.D. serijski film
	V ospredju, avtor Bruno Agrimi
	Folk Fest
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Nadaljevanka
	Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka
	Naš prijatelj Koper... Poletje
	Kdo je ukradel Monno Liso?, italijanska nadaljevanka, 6. zadnji del igrajo: Enzo Cemsico, Michele Mirablla
	TV dnevnik
	Adalen 31, švedska drama, 1969 igrajo: Anita Bjork, Peter Schildt, režija: Bo VViderberg
DtO
Hrvaška 1
	
loiEfiF'Avstrija 1	
	Čas v sliki
	Perry Mason in trmoglavka, ponovitev tv kriminalke
	Tri ženske, Spalne motnje
	Moj stric gangster, francosko-italijanska komedija, 1963
	Garfield in prijatelji
	Summertime
	Kot mačka in pes, Koristna zveza, 2. del
	Umor je napisala: Dvomljivi gospod Maxim
	Univerzum: Oman -divja žetev
	Soparne noCi v Tennesseeju, ameriška kriminalka, 1989
	Naša hiša, nemški tv film, 1991
	Opičje norčije, ameriška komedija, 1952
	Poročila TisoC mojstrovin
DEEP Avstrija 2
	TisoC mojstrovin
	Lipova ulica: Ob ribniku
	Dvignimo zaveso v Salzburgu
	Svetovne religije, 1/12: Tristotrideset milijonov bogov
	Policijska postaja: Hazarder
	Da ali ne
	Čas v sliki
	Kultura
	Izobešeno je, 3. zadnji del
	Naredi si sam
	Čas v sliki
	Klub 2 Številka šest: Zvonovi Big Bena Poročila
H
TV SLOVENIJA 1
17.10
HUCKLEBERRV FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 24. del
	Poročila
	Slika na sliko, ponovitev
	Otroci, peljite starše v muzej!
	1001. Amerika, ponovitev 18. dela
	Poročila
	Poletni šolski program
	Beverls Hills, 90210
	Poročila
	LuC svetlobe, 30. del ameriške nanizanke
	Zgodbe iz Monticella, 193. del
	Poletni predah ‘Alo, ‘Alo, 2/17 del
	angl. humor, nanizanke
	Roseanne, 13/20 del
	Kralj olimpijskih iger, ponovitev 1/4 nadaljevanke
	Poročila
	Dan ko je Anton, 3/6 del nemške nadalj. za otroke
	Poročila
	To je ljubezen, 6/9 del am. humor, nanizanke
	Dnevnik 1
	Moški spol - ženski spol, dokum. oddaja
	Dnevnik 2
	Poročila
	
OlO Hrvaška 2	
	Video strani
	TV Koledar
	Dnevnik 1
	Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos iz Stuttgarta
	Peta brzina
	Kralj olimpijskih iger, 2/4 del nadaljevanke
	Mladi hrvaški film, Prikazani bodo trije kratki igrani filmi mladih avtorjev, ki so še študentje na zagrebški akademiji za dramske umetnosti. Filmi so bili posneti lata 1991.
	Proti toku
	Horoskop
@ Madžarska	
	Dobro jutro
	Čez dan
	Stan in Olio, CB burleska
	Igra
	Opoldanski saldo
	Dnevnik
	Oblast in strast, 51. del
	Svet je Čudovit: Revolucija robotov
	Telefonska igra
	Črno mesto, madžarska serija
	Za otroke
	Dnevnik
	Glembayevi, 1. del hrvaške serije
	Japonska od leta 1945, dokumentarna serija
	Slike
	Dnevnik Dnevnik BBC
RAI 1
16.05
GREŠNO MESTO, ameriški film, 1941
Huck Sawyer - Tom Finn je naslov današnje 24. epizode.
Teta Toma Sawyerja, Sally Phelps, Mucka zamenja s Tomom. Fant se ne izda in si sposodi voz, da se lahko vrne do splava in z njega pobere svojo kramo. Med potjo naleti na Toma in mu pove, kaj se je zgodilo. Tom pravi, da se bo izdajal za svojega brata Sida.
V mestu vidita Vojvodo in Prestolonaslednika, ki ju povaljana v katran in posuta s perjem na drogu nesejo iz mesta. Potem začneta preiskovati suženjska bivališča pri Phelpsovih, da bi našla Jima.

TV SLOVENIJA 1
21.45
KRONIKA, 17. del kanadske dokumentarne serije
Onesnaženje v Sredozemlju: grozeča nevarnost je nenehna navzočnost tankerjev, jedrskih podmornic in indusrrijskih odpadkov.
Poskus atentata na Adolfa H'itleija.
Kruh v obliki sadja - hrana tisočletja. Sadovi murve so osnovna prehrana Papuancev, ki prbivajo v srcu pragozda.
Razumevanje depresivnosti - težko rešljiv problem.i
Miroljubna dejavnost Edvarda Vil. Bil je graditelj prijateljskih odnosov med Francijo in Veliko Britanijo.
Smrt Leonida Brežnjeva. V osemnajstih letih vladanja je SZ spremenil v vojaško velesilo.
Voznik kamionov postane boksar, da bi osvojil lepo plesalko, vendar pri tem oslepi. Njegov brat je znani skladatelj.
Režiser Anatole Li-tvak je posnel odlično melodramo, v kateri nastopa kar nekaj zvezdnikov:
James Cagney (na sliki), Ann Sheridan, Arthur Kennedy, Anthony Quinn in v stranski vlogi bodoči režiser Elia Kazan.
t/'
/'*
RETE 4
22.15
CIKLON NA JAMAJKI, ameriški film, 1956
Zakonca pošljeta otroka v Angljijo na šolanje, vendar ladjo napade kruti gusar Chavez. Počasi se med njim in otroki splete prijateljstvo. Ko deklica v paniki ubije holandskega kapetana, gusar prevzame krivdo nase. Igrajo: Anthony Qulnn, James Coburn, D. Priče in drugi. Režiser Alexander MacKendrick je posnel dober pustolovski film, četudi je zaključek malo neverjeten.
RADIO
.TN
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14,05 Poslovne informacije;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za;
21.05	Radijska igra; 21,45 Intermezzo; 22.40 Glasbena podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.10 Strokovnjak svetuje;
8.40	Koledar prireditev;
10.40	Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val;
14.00	Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro,
9.05	Z glasbo v dober dan
10.05	Operne melodije
11.05	Solistični utrinki; 11.35 Izbrali smo; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Prevedeni esej; 17.45 Kulturni globus; 18.00 Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer;
22.05	Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Sou-
venir d'ltaly; 10.30 Primorski val; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in •podoknice; 15,00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Napovednik;
17.30	P. Dnevnik, osmrtnice; 18.00 Na vročem pesku; 19.30 Prenos RS
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Zeleni kotiček; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Potovanja po Istri; 11,00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14,32 Turistične informacije; 14.45 Remem-ber; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus;
16.45	Resno kramljanje;
17.20	Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19,00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V mreži metafor (Irena Žerjal); 8.35 Slov. lahka glasba; 9.15 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.35 Glasbene novosti; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vojna in mir (prevod V. Levstik, r. M. Prepeluh, 35. del); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Fokus; 12.20 Made in italy;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na počitnice; 14.40 Potpuri; 15.00 Poletni mozaik: Sonce, zvezde in jaz, Po poteh lotosovega cveta; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album: Wolf-ganga Amadeusa Mozarta; 18.00 Zgodbe iz našega vsakdana: Lahko noč, gospod... (V. Jurc-B. Kobal); 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah;
17.45	Paf boom; 18.30 C'est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10	- 19.00 Partnerski magazin.
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
14.00	MTV Summertime; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King;
17.00	Coca Cola Report, vodi Kristiane Backer; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Soul of MTV;
18.30	MTV Prime, vodi Pip Dann;
20.00	Dial MTV; 20.30 Most VVanted, vodi Ray Cokes; 22,00 Greatest Hits: 23.00 Ponovitve; 0.00 Hit List UK, ponovitev; 02.00 Video; 3.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Gard Sharks; 11.30 Koncentracija; 12.00 Sally Jess Raphael; 12.30 E Street; 14.00 Sokolov greben; 15.00 Oce an Eagle, 2/9 del; 16,00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Games VVorld;
19.30	E Street; 20.00 Rescue;
20.30	Polna hiša; 21.00 Murphy Brown; 21.30 Designing Women;
22.00	CMI Wars; 23.00 Star Trek: The next generation; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
5.00	Serije; 9.55 Vinčena rapsodija, ponovitev ameriškega vesterna, 1985; 13.25 Kletka norcev II, pon francosko-italijanske komedije, 1980; 17.05 Risanke;
19.25	Roseanneženska njegovih sanj; 20.15 Ljubezen ju je prevzela, ameriški film, 1984;
22.25	T. J. Hooker: Kljub opominu; 00.20 Tenis, loparji in pištole: Izlet v puščavo
PREMIERE
07.00	Romeo; 14.15 Sovražnik prisluškuje, Prisluškovalne metode; 15.10 My Giri - moja prva ljubezen, ameriška tragikomedija, 1991; 16.50 Indian Runner, ameriški film, 1991; 19.15 Simpsonovi;
20.15	Happy Together, ameriška komedija, 1989; 21.50 ljubiš samo dvakrat, ameriški triler, 1991; 23.20 Zapeljivka v svili, ameriški erotični film, 1991
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 SP v atletiki, vrhunci iz Stuttgarta;; 11.00 Eurogolf; 12.00 Eurogol, magazin; 15.00 Tenis, ATP-tumir iz New Havena; 18.00 SP v kolesarstvu, prenos iz Osla; 23.00 Snooker, finale VVorld Classicsa; 01.00 Poročila
3 SAT
20.00	Boj tigrov, 2 del nemške nadaljevanke: Tekmeci
SATI
09.15	Ponovitve; 18.30 Sugarbakeris, 13. del; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 23.55 Čustva, 15. del francoske erotične serije, 1992
RTL
09.00	Ponovitve serije; 20.15 Miami Vice, uvodni film k serije Vroči asfalt Floride; 23.10 Zakon v Los Angelesu: Zvezda na kupu dolgov, 12. del: 00.10 Lav/ in Or-der: Molk
SKY MOVIES PLUS
15.00	Vours, Mine and Ours;
19.00	Look Who is Talking to;
23.00	The Rookie	.
ZNANJE - RUBRIKE
Torek, 17. avgusta 1993 1
Pisalo se je leto
1987
Bivšega Hitlerjevega namestnika Hessa našli mrtvega
Rudolfa Hessa -ameriškega nacističnega politika (roj. 1894), ki je bil od leta 1933 Hitlerjev namestnik, so leta 1946 obsodili na dosmrtno ječo. Obtožnica je bila dolga; dejanja, ki so ga bremenila, pa so spet potrdila Mon-taigneovo misel, da »je ni živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati od človeka.« Rudolf Hess, ki je leta 1941 odletel v Veliko Britanijo, bil interniran na Škotskem, je od leta 1946 prestajal kazen v berlinski jetnišnici Spandau, kjer so v trdnjavskih zaporih prestajali kazen nacistični vojni zločinci, ki so bili obsojeni na niirber-škem procesu. Leta 1987 je bil Hess Se edini preostali zapornik. Dne 17. avgusta so ga našli mrtvega. Po znamenjih sodec je naredil samomor. Skoraj takoj po njegovi smrti so zaceli je-tnišnico rušiti.
PREBLISK
Človek je žival, ki se bavi s politika.
Aristotel
ASTRONAVTIKA / ESA IN PSIHOLOGIJA
Mišnica
Proti nasilju avtomatičnih naprav nad posadkami orbitalnih laboratorijev
»V vesoljski kabini, ki meri 18 x 20 Čevljev, in kjer dva moška živita dva meseca, so dani vsi pogoji za uboj,« je leta 1980 zapisal v svoj dnevnik kozmonavt Valerij Rjumin. Do umorov v vesolju sicer Se ni prišlo, znanih pa je nekaj resnih posledic nestrpnosti med moštvom premajhnih plovil na predolgih poletih. Lebedev in Berezevoj se med seboj nista trpela in sta leta 1982 prebila 211 dni v vesolju praktično molče, spregovorila sta le med obiski z zemlje. Tri leta kasneje so morali podobno misijo predčasno prekiniti, ker eden od kozmonavtov zaradi krajšega prehlada ni bil kos dnevnim dolžnostim in so mu zaradi občutka krivde popustili živci. V (bivši) Sovjetski zvezi imajo s tem gotovo največ izkušenj, saj so s trajanjem poletov na plovilih Mir in Sojuz potolkli vse rekorde. Vedenje ljudi v vesolju pa tudi v simulatorjih na tleh je analiziral poseben inštitut v Moskvi, ki pa svoja dognanja pred zahodnimi kolegi še vedno skrbno skriva, le osebni dnevnik Lebedeva je nekako proniknil v javnost. Da bi zapolnili to praznino je Evropska vesoljska agencija (ESA) pričela z lastnimi simulacijami, ki pa so uperjene bolj v bodoče polete. Ti se bodo po psihološki plati od sedanjih močno razlikovali. Namesto vojakov bodo letele večje skupine civilnih inženirjev in znanstvenikov različnih narodnosti in obeh spolov, nevajenih slepe ubogljivosti in dostopnejših stresu. Tudi narava
Ian Mundell
poletov bo drugačna. Freneti-Cnemu prvemu naporu ob vzletu na Mars bosta na primer sledili dve leti monotonega potovanja, nato pa spet ihta pristajanja in množica Čakajočega eksperimentalnega dela. Med dolgimi poleti se stresi kopičijo, pravi Jiirgen Sauer, psiholog na Univerzi v Hullu. Po dolgih urah dela se posadka ne more umakniti k počitku v kak drug mirnejši prostor. Živijo v utesnjenih, higiensko problematičnih okoliščinah neprekinjene dolžnosti in pri tem najprej trpi mimo spanje, kar prične nesorazmerno povečevati obremenitve. Ljudje znajo sicer stres dobro skrivati, za to pa plačujejo ceno, kot so izbruhi robatosti, agresije ali brezbrižnosti do okolice.
Simulacija
Lani je ESA izvedla zemeljski poskus (»Exemsi«), kjer sicer ni bilo mikrogravita-cije ali občutka nevarnosti, bil pa je doslej najvarnejša simulacija bodočega načina letenja. Tri moške in žensko različnih narodnosti so za dva meseca zaprli v kopijo orbitalnega laboratorija Columbus, kjer so morali opravljati enake naloge kot jih bodo Čakale v vesolju. S svetom so komunicirali le v angleščini po radiju, videu ah računalniku s posredovanjem centra »na Zemlji«. PreiskuSa-li so razne reševalne sisteme in celo telemedicino, zdravniško pomoč na daljavo. Psihologi so poskus preučevali iz
vsakodnevnih vprašalnikov in poročil vsakega člana moštva. Izkazalo se je, da so bila to pot polna humorja in šal, pravcati varnostni ventil proti porastu napetosti.
Homeostat
Rusi so medčloveške odnose študirali vnaprej s preprostim elektronskim vezjem, v katerega je vsak elan posadke prispeval svoj potencial s pritiskom na gumb, skupni odziv pa je prebral na lastnem kazalcu, ne da bi vedel, kaj počno drugi. Nadzornik vaje je lahko posameznika brez njegove vednosti izločil ali njegov vpliv na skupni odgovor povečal. Analiza vedenja kozmonavtov med lovom na ravnotežje napetosti na tem »homeostatu« je omogočila presenetljivo natančne napovedi resničnega bodočega vedenja mož v vesolju. ESA je v enem od svojih poskusov zaprla Sest mož za mesec dni v potapljaško celico. Edini vojak med njimi je postopoma prevzemal odločanje, ostalo moštvo pa se mu je pričelo upirati. Te izkušnje kažejo na pomen »naravnega vodnika« skupine, pa tudi na nevarnost nastanka klik znotraj številnejšega moštva na dolgi progi. Spričo pomanjkanja podatkov preučuje ESA tudi druge ljudi v analognih okoliščinah, na primer prezimovanje skupin znanstvenikov na Antartiki. Tam je nevarnost okolja izrazita, ni pa nasilja, ki ga prizadene moštvu množica avtomatičnih instrumentov, pred katerimi se Čuti nemočnega. Tudi stolpu
Pri urjenju astronavtov pod vodo tveganje ni tako izrazito kot kasneje v vesolju (Foto:
kontrole poletov ali krmilom velike kemične tovarne okoliščine v vesolju niso primerljive, ker je tam nevarnost bolj brezosebna. Se najbolj podobna vesoljskim kabinam so utesnjena komandna mesta v podmornicah, kjer visoko usposobljeni ljudje delajo v avtomatiziranem okolju ob neprestani nevarnosti. Visoko avtomatizirano okolje je sploh zelo kočljivo. Na dolgih poletih je razlog za brezupen dolgčas, na drugi strani pa
puSCa posadko z občutkom nemoči v primeru okvare. Vse bolj zato poudarjajo pomen sočasnih avtomatskih in ročnih krmil. Na dvoletnem poletu proti Marsu na primer posadka ne bi smela »pozabiti«, kako s plovilom in njegovo opremo upravljati. Vsaj za vajo bi morala pogosto prevzeti krmila v svoje roke. Se najbolje bi bilo, če bi kapitan ladjo vodil sam, dokler se ne bi »naveličal« in jo začasno prepustil računalnikom. ESA
vsekakor posveča psihološkim problemom med dolgimi poleti prav toliko pozornosti kot tehničnim in posadk ne namerava tako izolirati, kot se je to šušljalo za Ruse. Ti naj bi bodoče kozmonavte preprosto odvrgli v sibirsko samoto in prednost pri izboru naj bi imeli tisti, ki so se brez tuje pomoči prebili nazaj do oskrbne postaje. To je bilo verjetno izmišljeno, misel sama pa je kruto dobra. (Prev. M. E.)
NOVICE
Lansko leto, leto vojne
HAMBURG - Skupina znanstvenikov, ki se na Univerzi v Hamburgu ukvarja z raziskavo o vzrokih vojn, je potrdila, da je bilo leto 1992 po številu spopadov najhujše od leta 1945. Raziskovalci niso upoštevali samo lanskih konfliktov, temveč tudi tiste, ki so bili pogaše-ni oziroma takšne, ki bi mogli privesti do pravih vojn. Po njihovih merilih je lani divjalo kar 52 vojn. Dve sta se končali, pač pa so izbruhnile štiri nove in sicer vse na območju nekdanje Sovjetske zveze. Konec desetletnega soočenja med Vzhodom in Zahodom potemtakem ni pomenil pomiritve, kot je upalo človeštvo. Tudi povečano število intervencij mirovnih sil Združenih narodov ni vplivalo na ublažitev silovitih spopadov, ki se razvnemajo po vsem svetu, temveč se vojne vihre že od konca 2. svetovne vojne poCasi, toda nezadržno krepijo.
Rezervati za ribe
DAVIS - Peter Moyle, biolog s Kalifornijske univerze, je predlagal, da bi ogrožene vrste rib, pa tudi vse druge živalske in rastlinske vrste, ki si z ribami delijo isti življenjski prostor, zaščitili s sistemi vodnih rezervatov. »Zaradi hitrega povečanja števila prebivalstva v Kaliforniji naravno življenjsko okolje v tej državi vse bolj propada,« opozarja biolog. »Zato je ogroženih vse veC rastlinskih in živalskih vrst.« Vsakih šest let izumre ena vrsta rib. Rezervate za ogrožene vrste naj bi iz varnostnih razlogov uredili zunaj njihovega naravnega okolja. Uporabili bi lahko najrazličnejše vodne površine, od majhnih izvirov do odsekov rek in celih jezer. Takšne rezervate bi lahko uporabljali tudi za druge namene, seveda le za takšne, zaradi katerih ogrožene vrste ne bi trpele.
Televizija proti otrokom
VVASHINGTON - Po nedavni raziskavi predsedniškega sveta za telesno sposobnost je 40 odstotkov ameriških otrok, starih pet do osem let, izpostavljenih srčnim obolenjem. Člani sveta so kot verjetnega povzročitelja te nacionalne telesne šibkosti okrivili televizijo. Ameriški otroci v povprečju presedijo pred televizorjem 24 ur na teden, torej sedmino vsega Časa, to pa kajpada pomeni zanemarjanje telesne aktivnosti. Znani zagovornik telovadbe ob glasbi Robin Wes staršem svetuje, naj otrokom skrajšajo Cas, prebit pred televizorjem oziroma naj jih vsaj spodbujajo, da bi se med gledanjem razgibavali - najprimernejše so minute med predvajanjem reklam. Wes upa, da bo s kasetami glasbe, posnete prav za krepitev telesnih sposobnosti otrok in za razvoj njihove samozavesti, spremenil dnevne sobe v miniaturne telovadnice (njegovo podjetje se sicer imenuje The Little Gym International, tj. Mednarodna mala telovadnica). Wes staršem svetuje, naj telovadijo skupaj z otroki in naj po najboljših močeh črpajo iz idej otroških tv oddaj. Odsvetuje jim, da bi otrokom dajali »televizijsko hrano«, ki je bogata s prečiščenimi ogljikovodiki (slaščice, kolački), pač pa naj jih navadijo na hrano, ki jo sestavljajo neprečiščeni ogljikovodiki (riž, krompir, fižol). (E. J.)
SLOVENSKA DEDIŠČINA	IvanJakic
Ena najveličastnejših grajskih stavb na Štajerskem, dvorec Viltuš, čaka novega gospodarja - Obdaja ga lepo negovan angleški park - Na griču samevajo razvaline starega gradu
Grofje Rabatta so bili lastniki Viltuša do konca 18. stoletja, nato pa so se kot graščaki zvrstili Strenne-rji, VVeningerji, baroni Lannoy, vitezi Car-neriji, od leta 1883 pa rodbina Badel.
Leta 1927 je dvorec kupil lesni industrialec Peter Magerl. Dvorec je bil v lasti njegove rodbine do konca druge svetovne vojne, ko je bil nacionaliziran.
Med vojno (leta
Skromni ostanki starega gradu (Foto: Ivan Jakič)
1943) so bili v Viltu-šu gestapovski zapori, po njej pa še donedavnega dom Danice Vogrinec, v katerem so prebivali starostniki.
Zdaj je dvorec prazen (lastnik je občina Maribor Ruše) in Čaka na novega lastnika. Da Viltuš ne bi propadel, vzorno skrbita tako ruška občina kot mariborski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dvorec leži sredi velikega in lepo negovanega angleškega parka.
Prvotnemu poslopju so postopoma dodajali nova, tako da je nastala podolgovata stavba v obliki Črke L. Grof Anton Rabatta je osrednjemu gosposkemu poslopju v prvi polovici 18. stoletja prizidal podolgovat trakt z grajsko kapelo, dokončno podobo pa je dvorec dobil v začetku tega stoletja, ko so ga Badli prenovili v tako imenovanem tudorskem slogu. Takrat je Viltuš dobil
Dvorec Viltuš sredi zelenja (Foto: Ivan Jakič)
tudi mogočni štirinadstropni stolp s vogalnimi strešnimi stolpici, ki dominira v podobi dvorca.
S stolpom je dobil Viltuš videz gradu, saj je poleg zleknjene podolgovate, a vendar razgibane tlorisne stavbne gmote, dobil tudi višinsko komponento. Strehe krasijo lepa mansardna Cela (atike), gla-
vno pročelje pa imeniten glavni vhod z balkonom nad njim, bogata štukatura in lepe okenske obrobe. Sele številne psevdo-historične predelave so nekdanjo skromno graščino iz prve polovice 12. stoletja spremenile v enega najlepših in najve-Cjih dvorcev na naših tleh, v katerem je ohranjene tudi veli-
ko bogate notranje opreme. V Viltušu je tudi slavnostna dvorana z izredno lepim stropom, podobno okrasje pa je še v nekaterih sobanah, kjer so ohranjeni kamini, slike in druga oprema.
Postavljen v romantično okolje ob Dravi pod Kozjakom blizu Maribora bi dvorec Viltuš
lahko postal imeniten hotelsko-go-stinski kompleks. Tako bi ponovno zaživel, saj prazne stavbe hitro propadejo.
Za biser pod Kozjakom bi bilo resnično škoda, Ce bi doživel usodo nekaterih drugih grajskih objektov na naših tleh.
(Konec)
Veličastni dvorec pod Kozjakom
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. pripadnica ljudstva v Maleziji, 8. prebivalka Istre, 10. ostrina, 11. mleCni izdelek, 12. roževina-sta tvorba na kožni vrhnjici pri pticah, 14. enova-lentni radikal iz ogljika in vodika, 15. slikarjev izdelek, 17. starorimski pozdrav, 18. naCin držanja telesa, 20. kemijski znak za aktinon, 21. začetnici slovenskega pripovednika Trdine, 23. antično računalo, 25. tropska papiga, 27. grška muza lirike, 30. paprebivalec Škotske, 32. univerzitetno mesto v Angliji, 33. planota v osrdnjem delu ZDA, 35. naziv, 36. slovenski kraj pri TržiCu v Italiji, 38. neutrjen rob cestišča.
Navpično:
1.rezultat mišljenjskega procesa, 2. ime mladinske pisateljice Lindgren, 3. začetnici slovenskega pesi-ka in politika Tomana, 4. latinski naziv za umetnost, 5. angleško moško ime, 6. biC, spleten iz veC jermenov, 7. Cisto premoženje, 9. mesto ob reki Kocher v Nemčiji, 10. rimska boginja plodnosti, Saturnova žena, 13. rdeCe rjava prst, 16. slovenski slikar (Anton), 19. pritok Rena v Švici, 21. pripadnik prazgodovinskega ljudstva v Liki, 22. kopje s tremi konicami, simbol oblasti nad morjem, 24. pozitivni ion, 26. edino jordansko pristanišče ob RdeCem morju, 28. italijanski alpski smučar (Alberto), 29. oseba, ki se noče imenovati, 31. vojaški pratež, 34. največji jadranski otok, 37. različni Črki.
										
		1	2	3	4	5	6	7		
		8							9	
	10			•	11					
	12			13	•	14				
	15				16	•	17			
			18			19	•	20		
	21	22	•	23			24			
	25		26	•	27			28	29	
	30			31	•	32				
	33				34	•	35			
	36					37				
•		38								
euppreq ‘qopiaqoQ ‘aun ‘qrezQ ‘uoig ‘PtM ‘°lBtI3 Tie ‘qBqe ‘jJ ‘uy ‘Bgrp ‘bab ‘eqqs ‘ipa ‘orad ‘B}nqs ‘)so ‘B^uepsi ‘Bq(e[Bj/\[ :ouABiopo/v
A3JIS3H
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
Torek, 17. avgusta 1993
EVROPA / JUG SONČEN, SEVER DEŽEVEN	ALPE JADRAN / SONČNO IN VROČE
V VEDNOST
DANES
Vremenska slika
Nad južno in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljeni frontalni val se pomika Cez srednjo Evropo. S šibkimi severovzhodnimi vetrovi bo k nam začel dotekati malo hladnejši zrak.
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A
sredlSče središče ciklona anticikloni
1020
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
5-10
***
30-50%	10-30
A A ▲ A ^ ^ 'L' ■V
10-30%
50-80%	30-60
ttt m
nad 80% nad 60'
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	18/31
TRST....... 23/30
CELOVEC.......	16/28
BRNIK...... 15/30
MARIBOR.......	21/31
CELJE...... 17/31
NOVO MESTO....	18/31
NOVA GORICA..	17/35
MUR. SOBOTA...	17/31
PORTOROŽ......	18/30
POSTOJNA.....	12/28
ILIRSKA BISTRICA.	11/31
KOČEVJE......	14/31
ČRNOMELJ......-	18/32
SLOV. GRADEC..	15/28
BOVEC...... -/-
RATEČE........	12/28
VOGEL.........-	17/21
KREDARICA.....	11/13
VIDEM...... 21/34
GRADEC........	18/29
MONOŠTER......	17/30
ZAGREB........	21/31
REKA....... 25/34
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI...... 11/21
STOCKHOLM.....	15/19
K0BENHAVN.....	15/21-
MOSKVA........	11/20
BERUN............ 17/30
VARŠAVA.......	16/31
LONDON........	14/23
AMSTERDAM.....	14/23
BRUSELJ.......... 14/24
PARIZ............ 12/26
DUNAJ............ 15/32
M0NCHEN.......	-/-
ZORCH............ 16/28
ŽENEVA........... 14/28
RIM............... -/29
MILAN............. -/32
BEOGRAD.......	18/34
BARCELONA........ 19/27
ISTAMBUL......	22/29
MADRID........	17/32
LIZBONA.......	15/29
ATENE............ 24/32
TUNIS............ 24/35
MALTA.............. -/-
KAIRO.............. -/-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.03 in zašlo ob 20.07. Dan bo dolg 14 ur in 04 minut. Luna bo vzšla ob 05.34 in zašla ob 19.32.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Leva, elementu ognja. Mlaj ob 21.28. Vlagajte sadje
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
jadransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split NP, Hvar NP, Vis NP, Reka NP.
Reke: Mura (G. Radgona) 17,2°C, Sava (Radovljica) 15°C, Savinja (Laško) 20°C, Ljubljanica (Moste) 18,PC, Bistrica (Sodražica) 15,3°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 17,4°C, GradašCica (Dvor) 14,8°C, Iška (Iška) NP.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.01 najnižje -63 cm, ob 10.30 najvišje 49 cm, ob 16.21 najnižje -33 cm, ob 22.08 najvišje 48 cm.
Tutri: ob 4.32 najnižje -63 cm, ob 10.58 najvišje 53 cm, ob 16.55 najnižje -38 cm, ob 22.45 najvišje 47 cm.
Slovenija: Sončno bo. Po- Sosednje pokrajine: Tu-poldne bodo posamezne ne- di v sosednjih pokrajinah vihte. Najnižje jutranje tem- bo sončno in vroče. Po-perature bodo od 10 do 16, poldne bodo v Alpah najvišje dnevne od 28 do 33, krajevne nevihte, na Primorskem do 36 °C
V	Sloveniji	Obeti
V	sredo bo delno jasno s V četrtek bo sončno, spremenljivo oblačnostjo.
V	notranjosti bodo Se posamezne plohe ah nevihte.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev.
Orientacija na južni polobli
Marijan Prosen
Posamezni Slovenci potujejo tudi na južno Zemljino poloblo. Zato ni odveč nekaj napotkov za orientacijo v teh krjaih s pomočijo vesoljskih teles.
Mislimo si, da potujemo proti jugu sprva do ekvatorja, potem pa še dlje proti južnemu polu. Opazimo, da je Severnica vse bolj nizko nad obzorjem, na nebu pa se pojavljajo nova in nova ozvezdja z zvezdami, ki
jih iz naših krajev ne vidimo. Ko pridemo na ekvator, vidimo Severnico na obzorju, zvezde pa navidezno krožijo pravokotno na obzorje. Ko potujemo še dlje na jug, je Severnica za nas že pod obzorjem, zvezde pa pri svojem dnevnem navideznem gibanju dosežejo največjo višino na severni strani neba, prav nasprotno kot pri nas.
Enako velja tudi za Sonce. Za kraje na južni
poluti vzhaja Sonce na vzhodnem delu obzorja, okoli poldneva je najvišje na severni strani neba, zahaja pa na zahodnem delu obzorja. Ker je tam Sonce opoldne na severu, zato sence teles kažejo proti jugu. To nam služi za grobo orientacijo. Kako pa se orientiramo z zvezdami? Poiskati moramo južni nebesni pol, zato ker pod njim leži na obzorju jug. Če pa poznamo smer prob jugu, smo se orientirali. Pri nas z lahkoto najdeo s pomočjo Velikega voza Severnico, ki leži v neposredni bližini severnega nebesnega pola. V bližini južnega nebesnega pola pa ni nobene tako primerne svetle zvezde. Južni nebesni pol približno ugotovimo s pomočjo ozvezdja Južni križ, ki je majhno ozvezdje in ga je še celo težko najti na nebu.
Južni križ sestavlja pet svetlih zvezd, od katerih po dve nasprotni lahko povežemo v križ. Če navidezno razdaljo med najbolj razmaknjenima zvezdama Alfa in Gama približno štirikrat podaljšamo v smer, kot kaže skica, pridemo v bližino točke na nebu, kjer leži južni nebesni pol. Pod njim leži na obzorju jug, kot pri nas pod Severnico sever.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce


M

M
m

J?

OVEN 21-3/204: Ce je bil včeraj prijeten in lep dan, vas bo današnje razpoloženje prav gotovo postavilo na trdna tla. Jezni boste sami nase.
BIK 21-4/206 : Ce se v poslovnem svetu napreduje tudi tako, da se pritisne na pravi gumb, potem boste danes dosegli bistveni napredek. Ostanejo vam le Se detajli.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Dan se bo najverjetneje prav leto začel, vendar boste pozneje postavljeni pred resno odločitev o mlajšem članu družine in njegovi prihodnosti.
RAK 22-6/22-7 : Morda boste morali ustaviti svoj finančni načrt, ki zadeva tudi tretjo osebo. Ce si želite sposoditi nekaj vrednega, ne pričakujte takojšnjega pritrdilnega odgovora.
UV 23-7/236: Poročeni Levi se bodo poglobljeno spraševali o položaju njihove skupnosti; nevezani pa bodo dvakrat premislili preden bodo rekli »da«.
DEVICA 246/22-9; Pomembna oseba bo danes nerazločno dajala navodila, pri tem pa veliko pričakovala. Ker ne boste dojeli bistva sporočila, bo sodelovanje bolj klavrno.
TEHTNICA 239/22-10: Medtem ko boste razmišljali o statusu vase zveze, boste prišli do nekaterih zaključkov. Najboljše bo, da odločitev prenesete na primernejši trenutek.
ŠKORPIJON 2310/22-11: Prav sedaj, ko je kazalo na najbolje, so znova prodrle na dan družinske frustracije. Očitno je, da je skrajni čas za resno in trajno odločitev.
STRELEC 2311 /21-12: Morda bo treba precej resno razmishti o današnji odločitvi, ki lahko bistveno vphva na vašo finančno prihodnost ter ugrozi vaš občutek varnosti.
KOZOROG 22-12/20-1 : Kot je v vasi navadi, se boste tudi tokrat zelo resno posvetili finančnim zadevam. Zal niste edini, ki razpolaga s skupnimi viri.
VODNAR 21-1/19-2 : Občutek neustreznosti in neprimernosti vas bo danes porinil v razmišljanja o lastni vrednosti. Prišli boste do sklepa, da ne dobivate dovolj priznanja.
Rffil 20-2/203: Skrivali boste svojo veliko skrivnost o popolnoma zasebnem problemu, ki je za vas zelo resen, drugim pa bi se zdel obroben. Popoldan sprostitev.
TURIZEM / MESTO NA LAGUNI RADO SPREJEMA OBISKOVALCE S SLABO ZALOŽENO DENARNICO
Benetke rešujejo pred krizo zlasti turisti iz vzhodnoevropskih dižav
Marko Waltrttsch
BENETKE - Vsako uro in vsak dan je v Benetkah vse polno ljudi. Calli, ozke uličice, ki z železniške postaje S. Lucia ali z avtobusnega postajališča na Piazzale Roma vodijo na Trg sv. Marka, so polna radovednih turistov, ki prihajajo v to edinstveno mesto sredi lagune z vseh koncev sveta. Novost letošnjega leta, pravzaprav se je to dogajalo že lani, je, da tu čuješ vse mogoče slovanske jezike, ruščino, ukrajinščino, slovašči-no, češčino, poljščino, da so tu kar doma tudi Madžari in Romuni. Svojčas so v Benetke, poleg zahodnjakov in Japoncev, zahajali predvsem Slovenci, Hrvati, Srbi, ki so svoj denar puščali bodisi v cenenih trgovinah ob mostu Rialto, kot tudi v dražjih butikih.
Vzhodnjaki pa svojega denarja ne porabijo ne v enih ne v drugih. Preprosto zaradi tega, ker denarja nimajo. Le za kak sladoled ali spominek so ga prinesli s seboj. V Benetke prihajajo največ v svojih marsikdaj že dotrajanih avtobusih. Ponoči jih vidiš na desetine parkiranih na prostorih okrog bencinskih črpalk na avtocesti od Trbiža do Benetk. Velikokrat ti ljudje prespijo več noči kar v avtobusih. Letos si nekateri privoščijo morda Se nekaj dni oddiha v Lignanu, Jesolu, Caorlah, v velikih stavbah nekdanjih počit-
niških kolonij, kjer ni več otroškega vrveža, v kampih pod šotori ali pa v cenejših hotelčkih. Marsikateri gostinec sprejme te goste, ne da bi pri tem veliko zaslužil, ker se dobro zaveda, da bodo čez nekaj let tudi iz teh držav prihajali gosti z bolj debelimi denarnicami. Tudi v Venetu, kot na Hrvaškem in v Sloveniji, je turizem z Vzhoda dobrodošel tudi zaradi tega, ker maši prazne luknje domačega turizma ali tistega iz nekoč bogatih severnih dežel.
Tudi v Benetkah je turistov letos bolj malo, podobno kot v drugih znanih italijanskih leto-viščarskih krajih. Gospodarska kriza, ki je udarila tako v Italiji kot v vsej zahodni Evropi, je marsikoga prepričala, da je ostal doma. V Italiji pravijo, da je lani 24 milijonov ljudi šlo na dopust, letos da jih bo kar za eno šestino manj. Zaradi tega ni bilo običajnih dolgih vrst na avtocestah ob običajnih konicah. Tudi iz tujine ni veliko gostov. Pričakovali so jih več zaradi občutnega razvrednotenja italijanske lire v odnosu do nemške marke in drugih evropskih deviz. Pričakovanja se niso uresničila, saj tudi Nemčijo in še marsikoga drugega pesti gospodarska kriza. Spremenile so se tudi navade turistov. Nič več ni na sporedu enomesečno
počitnikovanje z otroci ob morju. Cas počitnic se je občutno zmanjšal. Vrb vsega je prišlo tudi do drugačnih pogledov na počitnikovanje. Tudi zaradi izredno povečanega števila izobraženih ljudi je vedno več takih, ki gredo na obisk zgodovinskih mest, muzejev in razstav. Tudi sredi najbolj vročega poletja. Samo tako si lahko razlagamo dejstvo, da dobiš n. pr. v Bellunu na avgustovsko nedeljo vse polno ljudi na razstavi del Marca Riccija in da je v teh dneh vse polno ljudi tudi v slikovitih, zgodovinsko zanimivih mestih in mestecih v vsem Venetu.
Kriza gospodarstva, manj denarja, ki ga imajo ljudje na voljo,. višji davki, pripeljejo tudi do krize v hotelirstvu in gostinstvu nasploh. Zaradi davkov so se gostinske storitve zelo povdražile. Za dobro kosilo v srednji restavraciji moraš odšteti že dobrih 50.000 lir. Zaradi manjših poslovnih uspehov je tudi manj poslovnih kosil, manj obiskov. Se lani si v velikih renomiranih gostiščih v Venetu, kjer je zelo veliko malih industrijskih ter obrtnih obratov, težko dobil prosto mizo, in to vsak dan, ne le ob koncu tedna. Sedaj pa so ti lokali napol prazni.
Prav zaradi tega si je marsikdo od gostincev ze moral pomagati na drugačen način. Kar
Tudi Benetke so začele občutiti svetovno krizo turizma (foto Montenero)
1.800 od skupnega števila 20.000 jih je v Venetu letos prenehalo z delovanjem. V 14 odstotkih primerov so gostinci odpustili del osebja, v 40 odstotkih pa so popestrili ponudbo.
Benetke so sicer nekoliko na boljšem v primerjavi z drugimi kraji v Italiji. Padev števila turistov v gostilnah naj bi tu bil samo 10-odstoten, medtem ko je v Rimu in v Milanu kar 30-odstoten, ob Gard-
skem jezeru pa 20-od-stoten. Se nekaj v ilustracijo. Najbrž nikdar še ni bilo v tem poletnem času toliko gostišč v Benetkah zaprtih zaradi dopusta kot letos. Nekateri so si pomagali tudi na ta način.
[Hna tajskem}-
Odrezati spolni ud nasilnežu ni kaznivo dejanje
BANGKOK - Policija iz Petchaboona na Tajskem ni aretirala dekleta, ki je svojemu posiljevalcu s kuhinjskim nožem odrezalo penis. Svojo odločitev so utemeljili z dejstvom, da »je šlo za samoobrambo« in da torej proti 21-letni Ratree Nongnuj ne bodo uvedli sodnega postopka, čeprav je svojega napadalca za vedno onesposobila.
Dekle je 51-letni Bantao Praha napadel v kuhinji. Kot poroča tajski dnevnik Maticbon, je Ratree ravno pripravljala kosilo za svojo nečakinjo. Moškemu je uspelo, da je prišel v stanovanje in ko je zagledal dekle, se je popolnoma slekel in začel neslišno hoditi proti njej. Žrtev pa se je nenadoma obrnila in je skušala zbežati, vendar ji to ni uspelo. Med prerivanjem, ko si je prizadevala, da bi se otresla posiljevalca, je nato zgrabila oster kuhinjski nož in mu odrezala spolni ud.
Hudo ranjenega moškega, ki je obležal v mladi krvi, so takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa ga niso hoteli sprejeti. V drugi pa so po nekajurni operaciji ugotovili, da ne morejo več rešiti njegove moškosti, »ker so ga prepozno pripeljali v bolnico«.	___