Leto 1885. 171 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 20. maja 1885. 65. Postava od 29. aprila 1885, o dodelilih in nvetih za gradnjo miheljsko-okrožne železnice. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 : Člen L Vladi sa daje oblast, udeležiti se dobave glavnice za gradnjo lokalne železnice od Linca-Urfahra na Neufelden v Aigen (miheljsko-okrožne železnice), pre-vzeinši delnic (glavnih delnic) delničarske družbe, katera se sestavi za to lokalno železnico, v iznosu od devet sto tisoč (900.000) goldinarjev avstr, veljave v notah enakoceno (al 'pari). Ta udeležba državnega zaklada zavisi od uvetov, da a) dežela Avstrija nad Anižo v omenjeno železnocestno gradnjo zagotovi udeležbo z iznosom od dveh sto tisoč (200.000) goldinarjev avstr, veljave, in da b) dobavo ostale glavnice za gradnjo udeleženci — ne obremenivŠi državnega zaklada — zagotovč takö, da imajo bodoči koncesionarji poroštvo prevzeti za to in pa zarad tega, da se bode izhajalo sè skupnim iznosom od 2,300.000 gld. Č len II. Ako se v dobavo glavnice (člen I, lit a in b) izdadč predstvene delnice, katerih največji (maksimalni) iznos ustanovi državna uprava, ne sine dividenda, ki pristoji tem predstvenim delnicam, predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, izmeriti se vise nego po štiri od sto. Delnice (glavne delnice), kijih država prevzame po členu I, morajo uživati enake pravice kakor ostale delnice (glavno delnice) delničarske družbe, katera se (8loT«nl»«h.) jjg ' osnuje, ter ne sme gledé istih v pravilih glasovalna pravica utesniti se na neko maksimalno število glasov niti nasproti imeteljem predstvenih delnic, ako bi se katere izdale. Člen m. Vplačila na delnice (glavne delnice), ki jih država po členu I prevzame, naj se opravijo na neštempljano prejemno potrdilo v treh enakih letninah, ki se začnč od leta 1887, o rokovih, katere državna uprava v to določi. Prvo teh delnih odplačil naj se nikakor ne opravlja pred, nego bodo v členu I (lit. a in b) navedeni iznosi glavnice, kakor se mora prav izkazati, vplačani in uporabljeni ter lokalna železnica, o kateri se govori v členu I, dopu-stilu primerno dokončana in v javno službo izročena. Ölen IV. V členu I imenovana lokalna železnica mora se v dveh letih in pol, računeč od časa podeljene koncesije, dodelati in v javno službo izročiti. Člen V. Ako bi vršbo v členu I imenovane lokalne železnice država vodila, smejo se vršbeni troski povprečno izračuniti takö, da državna uprava neki trdni odstotek kosmatih dohodkov določi. Člen VI. Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena. Zvršiti jo naroča se Mojemu ministru za trgovino in Mojemu ministru za financije. Na D u n a j i, dne 29. aprila 1885. Franc Jožef s. r. Tanite s. r. Pino s. r. lkiiiiajewski s. r. 60. Postava od I. maja 1885, o dodelilih in uvetih xa gradnjo lokalnih železnic Hatna-Kimpolung, Hliboka Berhometh s kriloma Karapčiu-Čudin in Hadikfalva-Radauc. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : Člen I. Vladi se daje oblast, udeležiti se dobave glavnice za zgradbo lokalnih železnic 1. od Hatensko postaje železnice Levov-Črnovice-Jaš v Kimpolung, 2. od postaje Hliboške (Globoške) prej imenovane glavne železnice v Ber-homet s krilom od Karapčiu v Čudin, prevzemši glavnih delnic delničarske družbe, katera prevzame izvedenje teh lokalnih železnic, v iznosu enega milijona stotisoč (1,100.000) goldinarjev avstr. velj. v notah. Člen II. Ta udeležba državnega zaklada zavisi od naslednjih uvetov, namreč, da a) c. kr. priv. družba železnice Levov-Črnovice-Jaš pravno-obvezno zagotovi udeležbo omenjene železnocestne gradnje prevzemši 1,870.000 gld. nominalno v predstvenih delnicah po ceni al pari, da se dalje b) bukovinski grško-vzhodni verski zalog udeleži dobave glavnične za prej imenovane železnice, prevzemši za 1,000.000 gld. delnic po ceni al pari, namreč 850.000 gld. v predstvenih in 150.000 gld. v glavnih delnicah, da naposled c) koncesijonarji in drugi udeleženci dobavo ostale glavnice za gradnjo v iznosu od 1,630.000 gld., od katerih se sme nominalni iznos od 1,200.000 gld. največ izdati v predstvenih delnicah, ne obremenivsi državnega zaklada, zavarujejo na ta način, da za to in gledé izhajanja sè skupno glavnico od 5,600.000 gld. bodoči koncesijonarji poroštvo prevzamejo. Člen III. Koncesionarjem prej omenjenih lokalnih železnic, odnosno delničarski družbi, katera stopi na njihovo mesto, naložiti je dolžnost, da tudi lokalno železnico od postaje Hadikfaive Levov-Črnovice Jaške železnice v Radauc izvedejo. V to svrho sme se v členu II po cifri določeni skupni iznos glavnice povišati 2 izdatbo predstvenih in glavnih delnic v iznosu, ki ga ustanovi državna uprava. Člen IV. Dividenda, katera pristoji v členu I omenjenim predstvenim delnicam predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, ne sme ^meriti se više nego s pet odstotki. Glavne delnice, ki jih država po členu I prevzame, morajo uživati enake Pravice, kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje, ter ne sme gledé istih glasovalna pravica v pravilih utesniti se na neko maksimalno število glasov niti nasproti imetnikom predstvenih delnic. Vladi se daje oblast, dopustiti, da so v členu I imenovane lokalne železnice v eno edinstveno podjetje zedinijo z lokalno železnico od črnovic v Novoselico, patera je predmet postave od 24. aprila 1883 (Drž. zak. Št. 56), ter odtod izvira-)°če pravilom primerno pravno razmerje urediti takisto, da predstvene in glavne delnice, po členu I v novo izdati se imajoče poslej uživajo enakšne pralce z dotičnimi vrstami delnic delničarske družbe, obstoječe doslej pod firmo »Lokalna železnica Črnovice-Novoselica“. Zgornja določila uporabljajo se zmislu primerno na lokalno železnico Ha-^‘kfalva-Radauc, o kateri se govori v členu III. Člen V. Vplačila na delnice (glavne delnice), ki jih država po členu I prevzame, naj se opravijo na nestempljano prejeinno potrdilo v petih enakih letninah, ki se začnč od leta 1887, o rokovih, katere državna uprava v to določi. Prvo teh delnih odplačil naj se nikakor ne opravlja pred, nego bode v členu II navedena ostala glavnica, kakor se mora prav izkazati, vplačana in uporabljena ter lokalne železnice, o katerih se govori v členu I, dopustilu primerno dokončane in v javno službo izročene. Poslednje delno odplačilo opravi se stoprv po tem, ko bode v členu III omenjena lokalna železnica Hadikfalva-Radauc dokončana. Člen VI. V členu 1 omenjeni lokomotivni železnici, ki ji je izvesti kot lokalni železnici s pravilno medkolesuo širino, dodelati je in v javno službo oddati v dveh letih in pol, računeč od podeljene koncesije. V členu III imenovano lokalno železnico, ki naj se izdela tudi s pravilno medkolesno širjavo, treba je najdalje v dveh letih od časa, ko se bode po progah v členu I navedenih uže vožnja začela, dokončati in javnemu prometu oddati. Člen VII. Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena. Zvršiti jo naroča se Mojemu ministru za trgovino in Mojemu ministru za financije. V Budim-Pešti, dne 1. maja 1885. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Pino s. r. I>iinajewski s. r. 67. Postava od 1. maja 1885, a dodelilih in uvetih za gradnjo lokalne železnice od Ljubljane v Kamenik S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 : člen I. Vladi se daje oblast, udeležiti se dobave glavnice za gradnjo lokalne žele2" nice od Ljubljanske postaje Cesarjevič-Rudolfove železnice v Kamenik z dovla^j nico k ondukajŠnji erarni tvornici strelnega praha ali smodnika, prevzel#91 glavnih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železni1'0' v iznosu od dveh sto tisoč (200.000) goldinarjev avstr. velj. v notah. Ta udeležba državnega zaklada zavisi od naslednjih uvetov, namreč da a) dežela kranjska v gradnjo zgoraj omenjene lokalne železnice zagotovi prispevek od 50.000 gld. najmanj, da dalje b) bodoči koncesijonar dobavo ostale glavnice za gradnjo v iznosu, ki ga ustanovi državna uprava, zavaruje z izdatbo predstvenih in glavnih delnic družbe sestaviti se imajoče, ne obremenivsi državnega zaklada, na ta način, da bodoči koncesijonar prevzame poroštvo za to in gledč tega, da se bode izliajalo z glavnico, ki jo državna uprava ustanovi za gradnjo. Člen II. Dividenda, katera pristoji v členu I omenjenim predstvenim delnicam predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, ne sme izmeriti se više nego s pet odstotki. Glavne delnice, ki jih država po členu I prevzame, morajo uživati enake pravice kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje, ter ne sme gledé istih glasovalna pravica v pravilih utesniti se na neko maksimalno stevillo glasov niti nasproti imetnikom predstvenih delnic. Člen III. Vplačila na založne delnice, ki jih po členu I država prevzame, naj se opravijo na neštempljano prejemno potrdilo v dveh enakih letninah, ki se začneta od leta 1887, o rokovih, katere državna uprava v to določi. Prvo odplačilo naj se ne opravlja nikakor prej, nego bode ostanek glavnice za gradnjo, kakor se mora prav izkazati, vplačan in uporabljen ter v členu I omenjena lokalna železnica po dopustnem pismu dodelana in javni službi izročena. Člen IV. V členu I imenovano lokalno železnico, katera naj se napravi kot parna žlebovka (tramway) s pravilno medkolesno širino, dodelati je in v javno službo izročiti v dveh letih, računeč od podeljene koncesije. Člen V. Ako bi vršbo v členu l imenovane lokalne železnice država vodila, smejo 8e vršbeni troški povprečno izračuniti taleč, da državna uprava neki trdni odstotek kosmatih doliodkov določi. Člen vr. Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena. Zvrsiti jo naroča se Mojemu ministru za trgovino in Mojemu ministru za financije. V Budim-Pešti, dne 1. maja 1885. Franc Jožef s. r. 68. Razglas miuisterstva za finance od 7. uiaja 1885, da so se Serajevski veliki colniji II. razreda raztegnile zacolovalne pravice. Po glasu priobčila prejetega od c. in kr. vkupnega ministerstva, dala se je veliki colniji II. razreda v Serajevu oblast, počenši od 10. maja 1885 prejemati carino (col) od debele, tenke in vezene bombaževitie (povolnatega blaga) tarifnih It. 128, b, 128, c, 128,