Ameriška Domovina Im-1%/1 E PIC/im-H O ME '*HCAN IN SPIRIT LANGUAGE ONLY rj yyBT.AND 8, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1948 SLOVENIAN MORNING NCWSPAPM LETO L. - VOL. L. MioiKypnsuvfflutWi, (Doile preko Trsta) DEKAN FRANC MARKES sojen na dosmrtno ječo zdravnik Q0d VdfStVOITI KUSljC n___.l o*..: J.______i .. ,1- Afrvn Soin 7nan ■ iz Zagorja ob Savi je zaspal v Gospodu 17. januarja v bolnišnici v Trbovljah. Vzrok smrti vnetje slepiča. Pokojni dekan je bil rojen na Jesenicah na Gorenjskem in znane Markeševe družine. Njegov starejši brat Alojzij je tudi duhovnik in je bil mnogo let ekonom škofovih-zavodov v št. Vidu nad Ljubljano. Rojen je bil ranjki leta 1900, v mašnika je bil posvečen 1.1923. Bil je pet let kaplan v Gorjah na Gorenjskem, potem v št. Jurju pod Kumom, na to v Zagorju, kjer je leta 1934 postal župnik. Leta1 1941 je moral z drugo duhovščino pred nemškim okupatorjem, kot izgnanec na Hrvaško. Kasne* je je med vojno nekaj časa pa-stiroval v Babnem polju, nekaj časasejedrjal v Lanšprežu na Dolenjskem. Po nemškem porazu se je vrnil v Zagorje. Neprecenj. Ijivo je bilo njegovo delo med rudarji. KIPAR NIKOLAJ PIRNAT je preminul v Ljubljani 10. jan. Bil je profesor Akademije upodabljajočih umetnosti. Znan je bil tudi kot slikaj- partizanskih propagandnih letakov. Rodil se je v Idriji 1903. Med vojno je bil nekaj časa interniran v Gonarsu. Leta 1943 je šel v partizane in postal kapetan partizanske vojske. dr. Oton Bajc, dobro, znan zdra-' vnik in kirurg ljubljanske bolnišnice. Sedanji komunistični režim ga je postavil za šefa kirur-gičnega oddelka v Ljubljani. Pa se komunistom kasneje ni prav obnašal. , STANE VIDMAR, brat parti- zanskega kolovodje Jožeta Vid- jsti v severni Koreji razglasile marja in znan indualtrijec, je "demi NA DOLENJ- tov Ameriške oblasti so takoj izjavile, da je to kršitev dogovorov Seoul, Koreja. — Od Rusije kontroliran radio v Pyong Yang je včeraj naznanjal, da so obla. V CLEVELANDU smp Imeli včeraj KAR POMLAD Včeraj je bil zlezel toplomer v Clevelandu na 60 stopinj. To je bil najgorkeji dan letes. Plinarna je zopet odprla min vsem 600 tovarnam, ki ga jej bila okrnila radi mraza. ' Za dwies napovedujejo še vedno gorko, proti vččeru pa nekoliko hladneje. kmalu, ko se je začela gonja pro-vsem industrijcem “podaril” svojo tovarno jugoslovanski državi. Hvaležna država ga je napravila za ravnatelja njegove prejšnje fabrike. Pustila mu je tudi njegovo hišo. Po dveh letih pa se je hvaležnost komunistov (Oslje n* Z itnnl) (ena žitu, Mi (e zopet poskočila na trgu Pomanjkanje mesa bo gotovo pognalo cene navzgor Chicago. — že v soboto so si zopet opomogle cene žitu in začele rasti. To se je nadaljevalo tu* di včeraj. Tudi cene nekaterim drugim komoditetam so se začele zopet dvigatj. Pšenica je bila od 3 do 5 cen- "demokratsko ljudsko republiko" v coni, ki je okupirana od ruskih čfet. Radio je dalje nazna njal, da se bo oblast nove repu blike raztegnila tudi na južno Korejo, ki je zdaj še zasedena od ameriških čet Ameriške vojaške oblasti so takoj izjavile, da je formacija nove republike kršitev dogovorov v Moskvi med zastopniki Rusije in Zed. držav, ki so določili, da bosta Rusija in Amerika skupaj delali za ustvaritev samostojne Koreje. Za narodni znak so določili novi oblastniki: belo polje obkro ženo s srpi in kladivi, rdečo zvezdo in riževimi stebelci. Ljudski koncil v severni Koreji bo sprejel ustavo, ki bo veljavna tudi za južno Korejo, kadar se združi z severnim delom. , koruza 6 Guv. Dewey urgira federacijo evropskih držav Nabrati je treba $25,000 za slovenske begunce Upanje je, da bodo še leto* vsi iz taborišč v svojih novih domovinah, pri delu in kruhu, da bodo potem lahko sami zase skrbeli. Najviija sodnija je potrdila postavo za najemnino Federalni sodnik v Clevelandu je odločil, da je neustavna Washington, — Paul Jones, federalni sodnik v Clevelandu, je lanskega novembra razsodil, da je najemninska postava neustavna in da kongres nima pravice regulirati najemnine zdaj, ko so vojne sovražnosti minile. Ta slučaj je bil predložen potem najvišji sodniji Zed. držav v razsodbo. Najvišja sodnija je včeraj razsodila, da ker je vojna povzročila pomanjkanje stanovanj, ima kongres polno moč tudi po preteku vojnih sovražnosti kontro- V nedeljo večer-je priredil “Klub stoterih” v avditoriju šole sv. Vida v Clevelandu sestanek raznih požrtvovalnih rojakov in rojakinj, k{ so vedno pripravljeni pomagati, da se olajša bedno stanje slovenskim beguncem. Naše prijazrte šene: Mrs. Ižanec, Mrs. Stanppik, Mrs. Erste in druge so pripravile okusno večerjo, krvave klobasam kislo zelje. Klobase so bile ročno de lo Lojzeta Ižanca, ki jih zna res mojstrsko napraviti. Direktor odbora, Matt F. In-' tihar, se je v iskrenih besedah zahvalil Msgr. B. J. Ponikvar- zarivam lUBgi. d. -j* sv.*..**«* Nemčiji. roveuai je, nuunu ju, ki je dovolil odboru solške je (,j|0 že odpremljenih v Argen. prostore brezplačano na razpo- gunce v Rimu, v Avstriji in v Nemčiji. Povedal je, koliko jih jjivsujic .icj,,...«.. ,— tino, v Anglijo in Kanado. Kar lago za številne seje, ko je zbj- je beg^ev v Italiji, je rekel, ral kvoto $10,000 za begunce in kvoto tudi dosegel. Mr. Intihar pojasnuje, da je sestanek največ radi tega, da se sklene ali odobri novo akcijo za pomoč beguncem, ki bo morda tudi zadnja, zato je pa toliko bolj pujna in važna. Določena je kvota $25,000, ki jo bodo begunci še potrebovali, to se pravi, ta denar se bo potreboval, da se odpiremi vse begunce :z taborišč v Itpliji, Avstriji in Nemčiji v njih nove domovine, kakor so si imajo že vsi vize za Argentino. Čakajo samo še na prevoz. Za vse delo pa potrebuje pisarna v Rimu denarna sredstva, da preskrbi beguncem potrebne dokumente za emigracijo. V Italiji je še kakih 6,000 beguncev, katere je treba vse spraviti nekam preko morja. Dr. Krek pove, da je med vsemi narodnostmi tekma, kdo bo svoje najprej spravil na ladje za novo domovino. Slovenci se imajo zahvaliti samo Ligi katoliških Amerikancev, da so,če ne prvi J Razne drobna novicah Clevelanda b b okolice Odhod v Texa»— Danes zjutraj so odpeljali avtom v Texas Mr in Mrs. Jim Šepic in zet William Ho-movec, ki bo pomagal pri vožnji in se nato vrnil domov. Mr. in Mrs. 'Sepic pa ostaneta pri sinu in sinahi, Mr. in Mrs. Charles Sepic, za nekaj časa. Njih naslov je: Mr. in Mrs. Jim Sepic, 6814 Hemlock, Houston J7, Texas. Želimo jim srčen pot in pa zopetno zdravo in veselo svidenje Zaroka— Mr. in Mrs. Matt Prel iz 18620 Chickasaw Ave ,* naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Mary z Mr. Frankom Stopar, sinom Mr. in Mrs. Frank Stopar iz 18910 Chickasaw Ave. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob 7:30 v Zeletov pogrebni zaivod na 162. cesti, da se poslove od pok. sestre Dore Tusin. Nov grob— Danes zjutraj ob C je umrl po daljši bolezni Anton Brodnik, star 52 let, stanujoč na il05 E. 64. St. Pogreb bo imel oskrbi Grdinov pogrebni za- ivnu OUIIHKIIVUM IIUUW.U —.eč kot 20 bilijonov dolarjev, največ za železno zaveso, zdaj moramo dati pa drugihl7 bilijonov za Marshallov načrt, ds otmemo vsaj nekaj Evrope, je govoril Dewey. sec. V temi času na j pa kongres preskrbi vse potrebno'o novi najemninski postavi. —o-------- Ponarejen denar prihaja iz Orienta San Francisco. — Ameriška tajna policija išče ponarejevalce denarja oziroma razpečevalce istega. Mnogo bankovcev po $20 in $50 se je pojavilo v pristaniščih na zapadni obali. V zadnjih 6 mesecih do dobile oblasti v roke za več kot $500,000 ponarejenih ameriških bankovcev. Vsi so izvrstno ponarejeni in najbrže j™*—...................m 0Di8Kaia xuai svoje suruum- izdelani nekje v Orientu ter po- kg v Jugoslaviji, pa ni mogla slani v Ameriko. ........ naših ljudi širom Amerike. Pol vrsti so poročali predsedniki posameznih odsekov: za faro sv. Vida Mrs. Ruse L. Erste, 'za sv. Lovrenca Jakob Resnik, za faro Marije Vnebovzete Mike Anžlin, za sv. Kristino, Leo Troha. Vsi so obljubili pomagati in sodelovati tudi za to akcijo, kakor so v preteklosti. Mr. Intihar je poklical k besedi prijazno Mrs. Betty Ko-shak iz Newburgha, ki se je pred par meseci vrnila z obiska v Trstu. Povedala je. da se je peljala v Trst z namenom, da bi obiskala tudi svoje sarodni- Mater je ubila, ker ji ni pustila na ples Franklin, N. J. — Mrs. Lillian Russo, stara 40 let, so našli mtrvo in vso v krvi v kleti njene hiše. Njena hči je priznala policiji, da je mater ubila v prepiru, ker ji ni pustila na ples. dobiti dovoljenja od jugoslovanskih oblasti. Orisala je, kako bedno živijo naši ljudjfe Trstu, zlasti begunci. Moke ne poznajo drugačno kot koruzno in še tisto najslaše vrste. Nihče ne ve več, kašen je bel kruh. I.C UP YC TCV., naovu JV muli. uuuiiu ampwoniii * - -- Edina hrana jim je —■ testenine bodo nikoli pozabili. Spominjali H Cena komoditetam je že Nemški šolarji imajo dosegla višek zopet tablice New York. - Robert Boylan, Berlin.-Ker nimajo papir- predsednik newyorške borze je ja za šolske zvezke, je šolsko! rekel, da je cena komoditetam že vodstvo v provinci Hesse uka- dosegla svoj višek. Tako visoke zalo dati šolam 40,000 tablic. Icene ne bodoj^jerekei^ Poljska bo zidala zdaj veliko jeklarno Varšava. — Poljaka vlada na znanja, da bo zgradila v gornji Šleziji, ki jo je dobila od Nemčije, ogormno jeklarno s pomočjo Rusije. Ta jeklarna bo producirala več jekla, kot vse druge poljske jeklarne Bkupaj. ČETVORČKI, FANTEK IN 3 DEKLICE SO BILI ROJENI DELAVSKI DRUŽINI Najstarejši kardinal je umrlvRimu Rim. — Kardinal di Belmonte, ster 9« let, je tukaj umrl. upa. Iz Ljubljene poročajo jv*. Bil je stsroete kardinalov in po sti nieem mogel prekontrolireti činu prvi » papežem. Služboval še po drugih virih), da je bil ob- lje pod petimi papeži. Latrobe, Pa. — Mrs. Barbara Zavada je dala življenje četvor-čkom, sinčku in trem hčerkam. X-žarki so že prej povedali, da bo teta štorklja zelo zaposlena, ko pride njen čas. Mrs. Zavada je bila odpeljana v bolnišnico, ker je dobila porodne bolečine, čeprav niso pričakovali “dogodka" pred aprilom. Zdravniki, bilo jih je šest pričujočih, so sklenili, da bodo vzeli otroke iz telesa potom operacije, ki se je tudi dobro posrečil*. Prvi je prišel na svet fant*, seveda, za njim p* troje njego- „„ r.___za denarno pomoč, da more spravljati begunce naprej. Kadar so pa enkrat na ladji, je naša skrb zanje končana, potem si bodo že sami pomagali naprej. Zdaj se je začelo gibati za begunce tudi v Avstriji. Na Dunaj je prišel zastopnik Argentine, ki bo dal našim beguncem potne vi- Za vse to potrebuje pisarna za begunce v Rimu okrog $600 na mesec. To se porabi vse samo za pripravo listin in da se spravi begunce na ladje. Ako bomo preskrbeli pisarni to pomoč, potem bodo slovenski begunci gotovo prvi, ki bodo prišli do svojega dela in kruha, ki si ga bodo sami služili. Begunci se zanašajo za pomoč na rojake v Ameriki in upajo, da jih gotovo ne bodo zapustili še zdfj, ko gre za njih bodočnost. Samo še zdaj jim pomagajmo in lahko smo si svesti, da dobrih ameriških rojakov ne (špageti), katere morajo jesti trikrat na dan. Rek'a pa je, da kakor slabo je v Trstu, pa je še stokrat slabše v Jugoslaviji, kakor pripovedujejo ljudje, ki pridejo od tam. Mrs. Koshak je toplo apelirala, naj pomagamo beguncem, da pridejo do strehe in kruha. Govorila je Mrs. Johanna Mervar, ki je v iskrenih besedah risala potrebo beguncev, zato moramo iti vsi na delo in jim pomagati, če drugi narodi pomagajo svojim, tudi ameriški Slovenci ne bomo zaostajali, vsaj taki, ki še verujemo v Boga. Spregovoril je nekaj besed tu se jih bodo, ko si bodo v novi domovini ustvarjali svojo bodočnost. Navzoči so vneto pritrjevali iskrenim besedam našega velikega rodoljuba, dr. Kreka. Mr. Intihar je vprašal navzoče, če so za to, da začnemo z zbiranjem sklada $25,000 za slovenske begunce. Vsi so soglasno pritrdili, da se gre takoj na delo. Nato je bilo odločeno, da bo v nedeljo 22. febr. ob 3 popoldne sestanek v šoli sv. Vida, da se države, da so hotele mir s Hitlerjem Hotele so ob Nemčiji cono proti boljševizmu in panslavizmu Moskva. — Sovjetska Rusija je včeraj zatrjevala, da se je zastopnik Zed. držav, po naročilu in pooblastilu Bele hiše v februarju 1943 (torej ko je bil predsednik Franklin D. Roolevelt) pogajal v Švici za separaten mir z Hitlerjevo Nemčijo. Tudi An. glija da se je pogajala za separaten mir z Nemčijo, trdi Moskva, in sicer še v septembru 1941 v Lisboni na Portugalskem. Ameriški zastopnik, ki je bil v to pooblaščen od Bele hiše, je bil Allan Dulles, zatrjuje Moskva. Dules je brat John Foster Dullesa, ki je točasni svetovalec na tujezemskih zadevah pri državnem tajniku Marshallu. Dulles se je razgovarjal radi separatnega miru s Hitlerjem z nemško princezo Hohenloe. Predlagal je princezi, tako trdi Moskva, da se ustvari oh Nemčiji varnostno cono proti boljševizmu in panslavizmu. vih sestric. Fantek je tehtal 3 funte in pol, dekletca po 3 fun- te. OJ/lCgWWXU JV »V.M.J WWV*. *»- Ko so očetu povedali veseli go- di Msgr. B. J. Ponikvar, ki je re- . . . « • ___j._X.I. t. Iral rla lili in in IH “odbor stoterih” in vsak, ki se za to zanima, naj pride na ta sestanek. dek, si je obrisal potno čelo in rekel, da bo že kako. Zasluži $1.20 na uro kot inšpektor pri Latrobe Die Casting Co. Družina lastuje hišo 5 sob v bližnji premogarski naselbini Dorothy. Mrs. Zavads je drugič poročena. Njen prvi mož je padel pri invaziji v Normandiji lets 1944. Sedanjega mož* j* poročil* v avgustu 1946. Od prejšnjega zakona im* 5 let starega sina. kel, da jih je še dosti, ki nočejo verjeti, da je hudo našim brezdomcem. Na celi črti odobrava načrt, da se začne z akcijo in zbe. re $26,000 za odpomoč beguncem. Dosti jih je še, ki niso nič deli in nič pomagali. Prepričan je, da bomo i načrtom uspeli. Potem je bil poklicen k besedi dr. Mihael Krek, predstavnik beguncev, Id je podrobno orisal vse delo, ld ga vrši odbor za be- toliko nanesle. Avstrija ne more toliko plačati Rusiji sesianex * ouu »v. »-v«., »v Dunaj. — Avstrijski premier napravi načrt za to akcijo. Ves Figi je povedal voditeljem svoje Zrno do zrna pogača dokazan pregovor Leominster, Mass. — Leta 1869 je vložila neka ženska na tukajšnji banki $50 na hranilno vlogo. Potem ni nikoli nič dodala, niti vsela ven. Te dni se je spomnila n* ta denar in vpraša- stranke, da Avstrija ne bo mogla plačati $200,000,000, kolikor zahteva Rusija odškodnine. Pod nobenim pogojem se tega denarja ne more iztisniti iz oslabele avstrijske blagajne, je rekel Figi. £ ■o- Jugoslavija prosi UN za pomoč New York. — Dr. Jože Vil-Buuuuuia w.— ______________ fan je v imenu Titove vlade za- le, kako stoji vloga. Banka ji je prosil ekonomski koncil Zveze IS, &BKU BWJI via. j* j~ t---- —--------— *------------ povedala, da ima zdaj $1118.00. narodov, naj pomaga, da bodo Obresti in od obresti obresti so I Zed, države izro&le 1,333,000 'unč zlata. Ameriška Domovi ima 1A1I »K > »n 1117 K CUir Ave. (JAMES DEBBVEC, Editor) HEndonon 0628 ClertUnd S, Ohio NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $8.50. ma FEBRUARY NM SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per year; 1 2 3 4 3 6 7 $5 for 8 months; $3 for 3 months. « 9 K) II 12 t3 M Canada and all other coun- 13 16 17 IS » 20 21 tries outside United States $10 22 23 24 25 26 27 28 per year. $6 for 6 months, $3.50 29 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1008, at the Poat OHioe at Claveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. <^^>83 No. 33 Tues., Feb. 17, 1948 Morda bi nam g. Adamič to pojasnil H. Ko sem potem čital knjigo “Dinner at the White House,” sem bral, da sta se Adamič in Stela preoblekla v večerno obleko v toiletu Union postaje, kjer je tudi mnogo drugih ljudi storilo isto.” Nato je v knjigi opisano, da sta čekala svoje kovčege, “nakar sta sedela v natrpani čakalnici ter izmenoma brala časopisje in gledala na stensko uro, dokler ni nappčil čas, da gresta v Belo hišo.” Kerne pripisujem velike važnosti umivalnicam in toilet-nim prostorom, zato se nisem preveč čudil, ko sem videl, da je Adamič spremenil mojo kopalnico v umivalnico na Union postaji. Ta poetična poteza je bila razumljiva, da se zbudi pozornost čitatelja. To bi namreč ugajalo “underdogu,” kateremu je Adamič govoril': “Saj veste, midva s Stello sva preprosta človeka ter nisva mogla najti drugega prostora v kapitalističnem Washingtonu, kjer bi se lahko preoblekla... Čeprav sem imel kolikor toliko “trubla,” ko sem peljal oba s svojim avtomobilom na tisto večerjo, si tudi nisem storil kaj več iz tega, ko sem videl, da je Adamič v knjigi spremenil tudi moj avtomobil v taksi, s katerim sta se odpeljala s Stello naravnost v Belo hišo. Tudi tega mu nisem zameril, ker je popolnoma ignoriral obisk v mojem stanovanju po večerji. Ampak kar me je pogrelo, je bilo to, da Adamič, ki je baje napisal vse, kar je govoril z Rooseveltom in Churchillom tekom poldruge ure, ko je bil v Beli hiši, ne omenja v knjigi ničesar o svoji intervencijii pri Rooseveltu in Churchillu glede Mihajloviča. In vendar je morala biti to glavna to-večera. Toda Adami? dela v ŠvojTknJigT vtis, ka- ji. Lahko si predstavljamo politični kompleks legionarjev, ki bi jih sugerirali Adamič in njegov komunistično-frontar-ski “United Committee of South Slavic Americans." — Titovi možje'so zavmlii utopijski Two-Way Passage ’hačrt svojega posili-pomagača Louisa Adamiča. Polkovnik ’ Vladimir Dedjer, Titov osebni prijatelj in eden izmed glavnih komunističnih propagandistov, izjavlja v svojem Dnevniku ” to je v knjigi, ki so jo izdali jugoslovanski komunisti kmalu po "osvoboditvi” dežele, da so Zedinjene države že določile svojega “Gauleiterja” za Balkan in Italijo po vojni. Za Italijo naj bi bil La Guardia, za Jugoslavijo pa bi bil Gauleiter - Louis Adamič. Ta Dedjerjeva informacija je bila potrjena v poročilu v "New York Times" od 31. marca 1943, češ, da bo La-Guardia imenovan za brigadnega generala ter bo kot tak služboval v Severni Afriki in po invaziji morda v Italiji, in po poročilu Associated Pressa večer poprej, da je bil med La Guardijevimi sodelavci imenovan tudi Louis Adamič, pisatelj, čigar dom je v Milford, N. J. . Kakor je razvidno iz Dedjerjevega Dnevnika in iz drugih publikacij, so bili jugoslovanski komunisti nasproti ne samo La Guardiju in Adamiču, ampak tudi Adajničeve-mu načrtu za Balkan, če bi ga bil državni department spre-jel. Tako so se torej skadile nekdanje Adamičeve sanje, da bi postal voditelj “demokratične revolucije na Balkanu. Zbogom ideja, g. Adamič! Kajti komunisti so se kot skesan ljubimec vrnili k svoji prvi ljubezni: k svetovni revoluciji in vzdržanju oblasti z bajoneti in tajno policijo. « * * Po našem skromnem mnenju je g. Lojze-Adamič dolžan javnosti, tako naši kot ameriški, da pojasni, kako in kaj je na celi stvari, katero razlaga g. Bogdan Radiča. Prosimo pa njegove zveste, naj s protesti, s katerimi so bili včasih tako radodarni pri obrambi g. Adamiča, počakajo vsaj toliko časa, da bo zadevp g. pisatelj pojasnil sam; bati se je namreč, da bi se oporniki ugriznili v nos. mn iinmm mi...............................1 lirlll1t*** stremljenjih. Večinoma ae prili-či in obesi na prevladajočo veroizpoved, če pričakuje od teta dobiček in korist. Noče pa ničesar slišati o Gospodovi besedi: “Ne morete obenem služiti Bogu in mamonu 1” 2.) Druga velesila je materialistični totalizem. Materializem je v sorodu z mamonizmom. Uče paradiž na tej revni zemlji. V vseh časih se je držal načela rimskega pesnika Horacia: "Jejmo in pojmo, jutri bomo mrtvi!" Pristaši tega naziranja so iz- rnauiBi Vego -- vseuiu im uaijiie vinu.vc. j-zu- gubili vero v duhovno in dušev-: bre volje smo bili, bi rekel in ni- v« u___z _ •__UUa m KIaiioVh v . V K un______ BESEDA IZ KAROM llllllllimill,,,,,,“....................***** Iz Indianapolisa Indianapolis, Ind. — Namenil sem se napisati par vrstic v Ameriško Domovino in seveda obenem moram poslati tudi naročnino, ki mi je že potekla. Upam, da ne bo kake zamere, ker sem malo pozen. Kar čudno se mi vidi, da ni i- nobenega dopisa v tem listu iz Ne vem ali so že čka tistega večera. Toda Adamič dela v svoji Knjigi vtis, o- naših krajev, ne vem an m> « kor da je že takrat spoznal, da bo Mihajlovič kmalu dospel vsi Slovenci tukaj pomrli ali pa do svojega tragičnega konca. , je zmanjkalo črnila; torej nekaj Ta točka je važna, ker gre prav v srce celotne drame že mora biti narobe. Včasih se druge svetovne vojne, ’če bi bil Adamič objavil v svoji knji- je oglasil en poročevalec iz na gi dejstvo, da je dne 13. januarja 1942 prosil Roosevelta in- šega m-*- - “',“i ™ kfll Churchilla za pomoč Mihajloviču, da se je pa pozneje odlo- utihnil. Čil proti Mihajloviču, bi ga nihče ne mogel dolžiti zaradi *- *-spremembe njegovega tozadevnega mnenja. Saj je koncem konca tudi Churchill spremenil svoje mnenje glede Mihajloviča. Ampak izpustitev takega dejstva, ki spada v zgodovino, pomeni, da tolmači zgodovino kakor mu kaže osebni oportunizem. Na podlagi Adamičevega mišljenja, kakor mi ga je izjavil 13. januarja 1942 in še poprej — je bil Mihajlovič hraber yojak, katerega demokratične nazore bi moral spoštovati ves zavezniški svet. Toda v knjigi “Dinner at the White House” pa piše: "Mihajlovičeva legenda je bila potegavščina, ki jo je sfabricirala jugoslovanska zamejna vlada." Da ni Adamič v svoji knjigi ničesar omenil o svojih dveh posetih v mojem domu, je za to morda potrebno nekako pojasnilo. Ko sem se leta 1946 vrnil v Ameriko po svojem pre-kinjenju vseh stikov s Titom, sem postal v Adamičevih očeh izdajalec in renegat. Kljub svojemu visokem« idealizmu, katerega ob vsaki priliki izpoveduje, ni Adamič namreč še nikoli občudoval ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati oportunizem za ideal. Možje kot dr. Ivan šubašič, bivši premier Jugoslavije; dr. Boris Furlan, predsednik Združenega slo-\anskega odbora v Londonu; Grol, bivši podpremier in Jovanovič, ki so pomagali Titu do oblasti — vsi ti so morali drago plačati svoje iluzije za svojo državo in vsi ti so tarča Adamičevih napadov. Adamiču je dobro znano, da so vsi ti, razen mene. ki so pomagali Titu v Londonu in Washingtonu, zdaj v ječah ali pa v delavskih taboriščih. In vendar ni Adamič kljub vsemu temu izrekel niti besedice v obrambo teh ljudi, katerih edina krivda je ta, da so pomagali Titu, ne da bi bili istočisno komunisti! V drugem delu svoje knjige razpravlja Adamič o nazorih, ki se jih ni drznil izustiti v Beli hiši, dasi je bil prošen, naj jih izrazi. V knjigi pravi, da je bil vzhodno-evropski “sanitarni kordon” — baje proti Sovjetski Rusiji — organiziran in voden od bivšega jugoslovanskega ambasadorja dr. Konstantina Fotiča, katerega so pri tem bodrile Zed. države. V resnici pa je bil instigator tega kordona Sava Kosanovič, intimen Adamičev prijatelj, sedanji jugoslovanski poslanik v Washingtonu in delegat pri Združenih narodih. Kosanovič je takrat mislil, da bi močna socialna demokracija v jugovzhodni Evropi pripomogla, da ne bi ta del Evrope prišel niti pod reakcionarje, niti pod komuniste. Zdaj pa, kakor Adamič, sc tudi Kosanovič aktivno udeležuje komunističnega natolcevanja, ki dolži Amerikp, da vodi slednja imperialistično zunanjo politiko. Razvijajoč svojo Twu-Way Passage idejo, pripoveduje Adamči v svoji knjigi “Dinner at the White House,” kako so on in njegovi prijatelji hoteli ustvariti “ameriško tujsko legijo.” obstoječo iz Amerikancev inozemskega Dorekla in iz Evropejcev, izobraženih v ameriškem demokratičnem duhu. kateri bi delovali kot ost ameriške armade, “da se \Zpdstavi demokratični režim" v Grčiji, Jugoslaviji in ltali- ft VEBJAMETE AL' PA NE In »mo še peli tisto popoldne bi bilo telo nekoliko bolj prožno. . _____________ n j« Ki ia Kila. arnnak in do tedaj, ko se je rumeno sonce vsedlo na daljne vrhove. Do mesta, a sedaj je pa kar ___il. Le še kaj se oglasi. Iz časopisa tudi vidim, da je dosti ljudi bolnih in tudi umirajo. Veste, tudi tukaj ni nič boljši, saj ravno ko to pišem leži eden na mrtvaškem odru. Tudi jaz sem bil lansko leto bolan, da nisem mogel delat, šele sedaj sem pričel pred par tedni. Letos imamo tudi volitve. Jaz mislim, da če bomo delavci skupaj držali in volili skupaj, potem bo že še kaj, ampak če pa ne, potem bo pa gorje, kot je že včasih bilo, če ne ša slabše. Ker nisem vajen pisati dopisov, zato danes končam in morda se bom še drugič kaj oglasil s kaj več novica mi. Pozdravljeni, Louis Medvešček. -------o------ Pri sv. Štefanu bo sv. misijon Chicago, 111. — “St. Stephen’s Chimes,” farno glasilo slovenske cerkve sv. Stefana v Chicagi, je v svoji februarski številki objavilo, da se bo vršil slovenski misijon od 7. pa do 14. marca t. 1., katerega bosta vodila znamenita slovenska misjionarja prečastita gospoda patra minorita Mirko Godina in Štefan Savinšek. Oba dobra govornika in misijonarja. Prišla sta v Ameriko po tej drugi Eden deluje na sloveči ob takih slučajih premajhna. Seveda je dosti slovenskih ljudi zadnjih 10 ali 15 let pomrlo, Slovencelv je v Chicago še vedno dosti. In baš toi da priseljeni Slovenci hitro izumira jo, je najresnejši opomin, da vabila k sv. misijonu ni za prezreti. Koliko izmed nas bo dočakalo prihodnji slovenski misijon za tem? Ga boš ti, ki to čitaš. Kakšno jamstvo imaš za to?’ Nobenega! In to je eden izmed številnih nujnih razlogov, da je v tvojo največjo korist in ddbro, da izravnaš račune z Bogom in da si pripravljen stopiti predenj, kada:- boš dobil poziv, za obračun pred njim. Zato pridi in udeleži se misijona! Povej to tudi svojim prijateljem in sosedom. Provošči tu-tudi njim srečen misijon. Pri-pelji jih seboj h pobožnostim, ki bodo ob večerih in v ranih urah zjutraj, tako, da bo imel vsak priliko se duhovno, okoristiti s sv. misijonom. Pridite, poslužite se tega, kar je za vas pripravljenega! Pončevalec. no življenje in vidijo v človeku le žival. Le to, kar vidijo in i rokami lahko otipljejo in zagrabijo, le stvar, le telesnost jim je resničnost. "Človek je, kar žre,” je trdil Feuerbach nemški filozof te velesile. V stari Grčiji sta zastopala ta nauk Demokrit in A-pikur. V 19- stoletju so jima pritrjevali zdravniki in naravoslovci kaikor Vogt, Buechner, Moleschott in Haeckel in filozofi kakor: Holbacli :n že imenovani Fuerbach. Ker je na ravoslovska veda silno napredovala, so si ustvarili vero v vsemoč tehnike in njen neprestani napredek in so ljudske množice pitali z gesli: “napredek v imenu materije, mehanike in brezboštva.” Danes je vera na zmago tvarine in gole telesnosti v znanstvenem svetu zastarele doktrine. Med filozofi nima več materializem koga znamenitejšega zastopnika. Njavečji filozofi in biologi današnjega časa zopet verujejo v nadzemsko duhovno moč. Toda široki krogi napol izobražencev so podlegli materialističnim nazorom, ki so postali dogma marksizma oziroma komu nizma. česar nismo pogrešali. Nikogar ni bilo s tistim hudim ukazom: “No, kaj se bo zdaj kar vse popoldne preiežalo in se bo? Okrog hiše se bo pa vse samo postorilo, kakopak. Uh, jaz se moram pa sama ubijati s hišo, pa s pamži. Segnil boš, od same lenobe. . Daleč proč smo bili od vsakdanjega hrupa in človeku, ki je vsak dan vprežen, to dobro dene, kakor bi ti kdo deval mrzle obkladke na vroče čelo. Kozolce bi 0, da, volja bi še bila, ampak meso in kosti, joj, samo tega ne. Gašperju sem pomignil tje za kolibo in ga vprašal, če je vse pripravljeno za jutri. “Je že vse v redu, Jack. Vsi smo že domenjeni, kako bo- Jaz bom nesel skrivaj medvedjo kožo v gozd. Potem bosta šla tje ti in Lauschetov Bilček, ki te bo komotal in ti privezal medveda na telo. Potem boš pa čakal, da pridemo z Jožetom v gozd. Drugo boš moral pa sam izpeljati. Samo eno te prosim, Jack.” “Kaj pa takega?" “Da se ne boš izdal! Ne poza- IZ SLOVENIJE Tri velesile Ne bomo razpravljali o velikih državah, ki kot svetovne po; litične in vojaške moči odločajo usodo narodov. Razpravljati hočemo o onih svetovnonazomih velesilah, ki usmerjajo duševno in telesno življenje človeštva. Te velesile so: mamonizem ali kapitalizem, materialistični totalizem in krščanski idealizem. 1.) Za mamonizem je svet in človek le predmet izrabljanja in uživanja. “Dobro je, kar donaša dobiček, kar donaša korist!” — tako je je učil nek gospodarski modrijan že sredi 18. stoletja. Po tem nauku posvečuje namen, ki obstoja v denarnem ali drugem gospodarskem uspehu, vsako še tako umazano in tudi nemoralno sredstvo. Mamonizem Posrečilo se mu je. da je delavske množice pridobil, zasužnjil človeško osebnost in razdražil družftw?; FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst ss vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4111 H1UNEPP «OAB |»YOU WT CMOUOH VITAMIN «1 Mendle* *•«»■« MMH* ___ a«n aanaaU aveay Id* lat ddoM « 0"» J year nanny. b ■» ;£bisM* liš* Ji DAY TBsffass liko pomrlo,1 mož. “Zunaj čakata še dva, prav tako lačna kakor midVa. “Prej se nisva upala povedati, kakšni ljudje ste,” je rekkel Janez. “Tako? Niste za partizane?” se je čudil mož. “Ne. Ce bi bili zanje, bi lahko hodili podnevi; in lačni bi tudi ne bili.’’ “To je pa res,” je pritrdil mož. Žena je iz sosednje sobe prinesla štiri precej velike kose kruha. “Nata in Bog ga vama požeg-naj!” Janezu in Viku so se zasvetile oči. Z največjo slastjo sta zasadila zobe vsak v svoj kos. Doma jima nikoli nobena potica ni dišala tako “Bog naj vama tisočkrat povrne na tem in na onem svetu, se je zahvaljeval Janez. ‘Vidim, da sta krščanska človeka,” je rekel mož. “Koliko dandanes dobri ljudje trpijo na svetu, 10 bo vse šteto v dobro našega naroda, če ne na tem, pa gotovo na onem svetu. Kaj takega se še svoj živ dan ni dogajalo. Ljudje so čisto ponoreli, Saj ne vedo kaj naj govore, kaj naj delajo, [komu naj pritrjujejo, za koga? naj se navdušujejo, da bi si o-hranili premoženje in življenje. Toda Boga je treba bolj ljubiti kakor svoje premoženje in življenje, kajti za tem življenjem je drugo, večno,” je hitela žena'in sklepala roke. — Poznalo se ji je, da je zelo razumna in verna. Skupaj ...............................'.......»9,044.07 Itplačila: Tajniku za poštnino, zdravila itd.....................$1,019.50 Jamieson Inc., za duhovniško Obleko in cerkvene potrebščine................................... 564.10 Taj niku iza grocerij o za begi*nce ....... 113.60 Predsedniku za poštnino.............................;• Avsec Bros., Tiskovina ...... ............................. Za begunce v Argentini....... Za begunce v Avstriji (Msgr. Škrabec) .....••'•••• 500.00 Škofu Rožmanu .................................... Lemont Pants Co., Lemont, 111................... • • 6»S2 Herbert G. Franz Co., Chicago — za blago.......... 256.60 Skupaj ........................................$5,241.03 Bilanca 16. oktobra 1947.............$3,803.04 To je vse, kar imam za sedaj poročati. JOŽE ZALAR, blagajnik Lige. Rev. Anton Schiffrer je svetoval, da bi se Slovenska Zenska Zveza zainteresirala za slovenske šolske sestre in jim sko-----------. . čila na pomoč, ko zdaj živijo v največji revščini doma in tudi v nogi ali dve desni reki, če je ... __ . • •< < • « 1 « • k [im a1 A L in tujini. Dr. Krek je pojasnil sedanji položaj sester. Mrs. Clara Bučar je primonila, da je poslala pomoč Karmeličankam v Ljubljani v vrednosti $205.00. Liga izraža svoje čestitke Mrs. Bučar in sotrudnicam za dobro delo, ki so ga izvršile. Nato je bila seja zaključena z molitvijo. Navzoči pri seji so bili sledeči: Rev. M. J. Butala, Rev. Anton Schiffrer, Rev. Dr. Setničar, Rev. Julij Slapšak, Rev. Kassovic, Rev. Leonard Bogolin, OFM., Rev. Louis Baznik, Rev. George Kuzma, Dr. Miha Krek, Frank Tušek, Matt Slana, John Terselič, Jos. Zalar, Frank Vidič, Mrs. Clara Bučar, Mrs. L. Duša, Mrs. Golobitch, Mrs. Anna Je-risha, Mrs. Jean Težak. , Sledeče darove smo prejeli: Fara sv. Jožefa, Chisholm, Minn. $100.00. Za CARE pakete poslal Rev. Anton Schiffrer $100.00. Dr. sv. Hieronima KSKJ. Canonsburg $25.00. Mrs. Ovcah New Yorka, $10.00. Po $5.00 so darovali: Antonija Sluga, Mrs. Fr. Jalovec, Mrs. Ganile, Josephine Pintar, Josephine Perueek, Mrs. Mary Knaus, Mr. in Mrs. Ignace Babich, Mrs. Fr. Jalovec, Jennie Cankar, zopet Mrs. Mary Knaus. Po $3.00 Angela Perusek, Matt. Tekavec. Po $2,00: Johanna Seršen, Mrs. M. Globokar, Mrs. Logar. Po $1.50: Frank Križnik. Po $1.00: Mrs. Rose Usnik, Mrs. Ivan Hajdinjak, Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem! REV. ALOJZIJ MEDIC, O.F.M., tajnik Lige. • » * Glavna odbornica, Mrs. Clara Bučar iz Jolieta je prejela sledeče darove: Bratovščina sv. Rož. Ven. Joliet: $50.00; Elizabeta Lucia $45.00; B. Baraga Relief $35.00; Neimenovana iz Pueblo $22.00; Catherine Butala $6.00; dr. Najsv. Imena, Willard $6.0»; dr. sv. Genovefe, Joliet $6.00; Clara Jegiich, Long Island, N. Y. $5.00; Theresa Stancar, Willard $5.00; Mrs. Frank Morgel $5.00; Clara Bučhar, Joliet $5.00; Agnes Skedel, Joliet $3.00. Po $2.00 so darovali sledeči; Mary Skul, Joliet; Mary Ne-manich, Clev.; Johana Artach, Willard. Po $1.00 soi Jolietčani darovali: Julie Camp, Antonia Struna, Anna Jerisha, Jennie Konopak, Mary Terlep (Oakland Ave.), Frances Starman, Pavline Russ, Louise Duša, Neimenovana pa 25 centov. Gospa je poslala vse skupaj 26 paketov različne teže. Obleko je tudi sem poslala, da smo naprej poslali beguncem. Hvala vsem, ki ste jišli na roke. Naj Bog poplača Vašo d.vrežljivost. -o Špartanika vzgoja Moj sošolec JJaka Ferenčak je bil velik lenuh. Prijala mu je samo telovadba, navdušeno je bil žogo in še rajši pa se je pretepal. Ko smo dobili v tre- opisal: “Špartanci so bili stari Grki. manjkalo, če je bil brez noge ali roke, ali če je imel dve levi Imel pod vratom krof, če je imel skrivljen hrbet in grbo, če je bil iantav, gluh ali nem, so ga poslali na goro Taiget, kjer so ga požrle zveri. Ce je imel postati pravi Špartanec, so ga poslali v gimnazijo. Tam se mu ni bilo treba učiti špartanščine, ker jo je znal. Knjige ni rabil. Pač pa je s součenci pridno telovadil na bradlji in drogu najtežje vaje. Prostih vaj ni delal. Bile so zanj prelahke. Pač pa se je vadil plesati z mečem. Ce ni napravil tridesetkrat veletoča, ali skočil vsaj dva metra visoko, je padel in je moral razred ponavjati. Ob reki Eurotas — pri nas bi rekli ob Savi — so morali mladi Špartanci tekati, kakor tekamo mi, če prikorakajo vojaki ali ognjegasci. Kdor je bil prvi v teku, je bil zmagovalec in je dobil lovorov venec. Na srvoj dom se mladi Špartanci niso smeli vrniti, morali so ostati v gimnaziji tudi ob počitnicah. Ko so zjutraj ustali, so dobili za zajtrk kavo in žemljo. Nato so začeli telovaditi. Ko so se utrudili in zlačnili, so opoldne dobili špar-tansko juho, črno ko tinta, in cmoke tako trde, da bi odleteli od stene, če bi jih vanjo zagnali. A tega niso storili, raje so jih pojedli. Učiti se jim ni bilo treba ničesar. Morali so postati predrzni in na vsako vprašanje so odgovarjali kratko, lakousko, ker so jih sicer učitelji posvarili: “Jezik za zobe!” Samo s starimi Iju-vito lotil te vzgoje in jo takole dmi 30 smeij dalj časa govoriti, a spoštljivo in ne nesramno, kakor moramo dandanes spošt- Mladi Grki so morali pri njih ljivo govorit! z gospodom sol mnogo pretrpeti. Ko je Špartanec zagledal luč sveta, so si ga ogledali od vseh strani. Ce Joseph Knaus n Joseph Repar naznanjata, da sta prevzela dobro idočo gostilno m restavracijo GORDON PARK CAFE ST. CLAUt AVE. * E. »ST. (Poleg White Motor tovarne) kjer bosta postregla rojgkom z prvovrstno pijačo, likerji, pivom in vinom ter drufimi ■pijačami. Prav tako tudi z okusnimi jedili. Se priporočata za obisk. ______ Dr. Setničar iz West Allis-a predlagal da se sprejme poročilo blagajnika; Rev. Anton Schiffrer iz Milwaukee podpiral. Sprejeto! Liga Katoliških Slovenskih Amerikancev se izkreno zahvaljuje vsem župnikom«za sodelovanje, kakor tudi vsem slovenskim društvom KSKjTsŽZ, DSD, in prav posebno Fari sv. Vida v Clevelandu in' Klubu Stoterih ,v Clevelandu! Nato je bil poklican k besedi Dr. Miha Krek, da nekoliko pojasni zbranim odbornikom in odbornicam delovanje Socialnega Odboru v Rimu in sedanji položaj naših rojakov v begunstvu. (Priloga — govor Dr. Kreka.) Zaupnico izraža Liga Dr. Kreku in celemu Socialnemu odboru v Rimu. Predlagal tajnik, da se sprejme njegovo poročilo; podpiral blagajnik; sprejeto. Pripomba predsednika:'Liga je določila pomoč samo za najnujnejše potrebe naših rojakov, ki niso imeli drugih sred-stev. Pripomba Dr. Kreka: Rev. Tanner, pomožni generalni tajnik je spisal memorandum o naših beguncih v Avstriji. Svetoval je, da bi se ipreselili iz taborišč v svobodni svet. Prosil N. C. W. C. da prispeva za potovanje in druge stroške — da preskrbijo za bolnike. Jože Zalar zopet poročal o “Refugee Bill,” ki je pred kongresom. Repres. Stratton in Senator Brooks sta oba naklonjena. Rev. Anton Schiffrer pojasnil o “Refugee BBf” in mnenje kongressnika države Wisconsin. Omenil, da je poslal znancu na Dunaju $100.00 in da je dotični pisal, da ni sprejel clayila, ke-dajo samo osem šilingov za dolar. Prečitano je bilo poročilo Rev. Dolžina iz Rima. Enoglasno ipotrjeno, da naj še nadalje eksekutivni odbor odločuje glede pomoči beguncem. Glede študentov, ki bi merali priti v Ameriko, da nadelju-jejo študije na tukajšnih šolah — vprašanje odloženo, dokler ni begusske vprašanje rešeno. Pripomnil Dr. Krek, da bodo 4 sovražne sile uničile mnogo slovenskih študentov, ki so pa tako] potrebni za razvoj naroda. Naj bi se pbmagalo študentom, da| na licu mesta končajo svoje študije. Pripomnil tudi, da se naj obvesti odbor v Rimu, Avstriji, Nemčiji o teh darovih posameznim skupinam študentov. Vprašanje: “Bishop Baraga Relief. ’ katero zdaj vodi Rov. Anton Merkur, naj bi še povabilo^ da se združi z LHro Katoliških Amerikancev. G. Zalar pojasnil, da Liga ni politična organizacija in tako je predlagal, da se vabilo pošlje Rev. Merkunp. Rev. Butala je podpiral ih je bik) enoglasno sprejeto. Vprašanje: Kje naj bi bil “Katoliški dan” prihodnje leto, t. j. 1948? Predlagal g. Zalar, da se izroči vroke predsednika. Rev. Louis Baznik je podpiral. Sprejeto. lArniTLTLrmruirjmr^ AL ULLE NUMBING i HEATING (0. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68J>9 naprej. V zalogi imamo: Rex,* Mustee, Bryant, American • Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj instaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. 15601 Waterloo Ri KE 7248 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Obrokom KR AN JSKO-SLOVEISK A KATOLIŠKA JEDNOTA skim slugo in gospodom ravnateljem. niso imeli slame, teičveč trsje. Tako šo se utrjevali. Ce so bili lačni in niso dobili ničesar za pod zob, so smeli krasti, a če jih je kdo ujel; so se morali zagovarjati pred sodiščem. Ce je imel kdo dobro nabrušen jezik in je znal lakonično govoriti ni bil kaznovan. Peli so samo vojaške in bojne pesmi, da so se tem hrabre j e borili zoper Perzijance in Atence. V bojih so bil istrašno hrabri. Grozovito so bili okrog sebe z meči, sabljami in ščiti. Mnogokrat so jih razbili na glavah svojih sovražnikov. Ce je mladi Špartanec šel na boj, mu je mati dala ščit in mu rekla: “Ali z njim, ali brez njega!” * Za tako odlično nalogo je dobil Ferenčak tudi odlličen red — popolnoma nezadostno. B. Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40JB0 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jedrnate znata 189.91 % Ce heSei Mn tebi la Itenl In aaMImntiil lat«rt< JIAll OGLASI Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August KeRmder 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) 1 »MU *. S. K. JEDNOTA Mak I , <4 IMM Sa «81« S. B. K. JEDNOTA k Ail Denies le mnratne In traSI u In nrietenl laket JEDNOTAJc^peava aMtljjM ta*«*. jOajailM *e Stone Knitting Mill posebnosti — krasen čisto volnen cardigan samo 97c. Samo 3 vsakemu odjemalcu z nakupom $1 ali več. Zglasite se v Stone Knitting Mill Co. 7600 Stanton, 2 bloka severno od Woodland. Mizu 79. ceste. (34) In as im i i ne »rednike M aradnlee kraki (.11 Muk al *a ant GLAVNI URAD D61-3S3 No. Chicago St Joliet, Dl. Saboseodb Sobo se odda moškemu blizu 185. ceste. Naj pokliče IV 6678. __________________(34) 5 ali € sob iščejo Družina 5 odraslih oseb, Hrvati, bi rada 5 ali 6 sob med 55. in 79. cesto. Pokličite po 4 po-, poldne EN 5250.' ■ Jutro je bilo začuda svetlo. Svetloba se je odbijala od snežene odeje,- da je bilo v bajti od sile svetlo. S praznih pogradov je dišalo po razsušenih storžih, ki so se že razpeli. Skoraj je dišalo po jesenski gmajni. Rotiji je von dobro del in kar pila ga je. Po zajtrku sta z Maričko stopili na prag. Skoraj do vrat je ležal sneg in še je padla kakšna snežinka. Pa men- tako, misli pa drugače.” “Nič ne bom šel. Doma ostanem.” Odloži] je torbo, kamor je bil del jabolka in se spustil na pograd. Kar mimogrede je privlekel na dan pipo in jo nabasal.-i Ali naj zdaj celo popoldne kadim in dolgčas prodajamt jo bolj željan kakor v Jelpvci, kanski katedrali, kjer leseni svetniki molčijo in prepajajo molk z neko nadzemsko mirnostjo. Počasi se je sivina vzdigovala. Sonce je dobivalo moč in kmalu pogledalo skozi prve reže. Sneg se je zableščal, da je vid jemalo. Marička je stopila po metlo in odphala sneg od vrat. Potlej se je pa zapodila do studenca. Po celem ne bo- Kaj naj le počnem?” “Kaj si pa lansko leto, ko Ro-tije ni bilo na Martinčku?” Vpraševal je samega sebe in Ml skoraj jezen, da je ostal v Je-lovci. Mar bi bil rekel Kožarju, da letos ne kani prodajati puščobe po Kališniku. “Pa bi rekel”, se je okregal in spet vstal. Torba je ležala na surovo zbiti mizi in skoz odprtino se je ponujalo zrelo jabolko. “Rotiji bi pa vendarle ustregel, ko, bi ji jabolka zanesel. Vem, da si jih želi. Hm, zase- da ne iz zraka. Sapa jo je mo-jsta hodili po vodo. Korito je rala prinesti od zasneženih j bilo pogreznjeno globoko v bel smrek. Saj se je skušalo son-jpUj, ;n voda je bila modrikasto ce pokazati, toda belega ovoja zelena in čista kakor kristal. mlečnih megla še ni moglo prodreti. Kazno pa je bilo, da bo popoldne lepo in sončno. Prijeten hlad je vel od rahlega snega, ki je bil kar puhast. “Veliko ga je”, so se Rotiji svetile oči, Najraje bi planila vanj in ga gazila. Vsak kamenček je bilo videti na dnu. , Neslišno je odvisna voda zginevala v snegu, kakor da se boji vznemirjati tišino gozdov in pobeljene jase. Bajti in koča so bile pod snegom videti'kar manjši. Rjavkaste stene so se temno odra- “Zdaj sva zapahnjeni”, ie bi- šale od beline, ki je bila de- lo Marički pristujeno. “Dolgo ne bova mogli na Prtovč. Na Jamnik še misliti ne smem.” “Ne bova nikamor hodili. Hrane imava dovolj, dolgčas nama pa tudi ne bo. Ko bo šel Jernej na Prtovč, nama bo prinesel še kakšne knjige in nekaj smrdljivca, da ne bova zvečer v temi.” Rotiji še na misel ni hodilo, da bi se kazala zvedavim očem prtovških babnic. Morda bi tudi Marjeti ne bilo všeč, če bi prišla. Čuvaj je stal pred kočo in jima vpil v pozdrav. Potlej je stisnil kepo in jo vrgel pro- pilo na nično .duša in ..pila..ie ti bajti. Malo manj, da ni zadel Rotije. Umaknila se je in kepa je švistnila v sneg. “Slabo merite”, se je na glas smejala Marička, vendar se je stisnila k vratom, ko je videla, da čuvaj že stiska drugo kepo. Rotija pa je z očmi sledila njeno pot. Predaleč jo je zaneslo. Čuvaj je otepel z rokami in se smejal. “Bolje je, da sem te zgrešil”, je vpil. Rotija je zardela in se umaknila k Marički. “Gozdar mu je povedal.” Marička se je nasmehnila. “Nemara mu je kaj naročil, da bi poskrbel, če te bo bolj prijelo. Jože ni slab. Z ženo je tako dober, da se mu nekateri smejejo.” Rotiji se je zdelo, da znova živi. Zimski dan s svojo belo tišino jo je opljuskaval, smrekova gmanjna z upognjenimi vejami je bila podobna veli- viška kakor mirtino cvetje. “Kar nekam srečna sem”, je bila Rotija dobre volje. Marička je pometla še korito, da je, curek ves svetal padal vanj in se razštrkaval na gladini. Kapljice so pršile na vse strani, voda je pljuskala in igraje močila čez rob. 'Rotiji se je zdelo da nima nobene želje več in v tem hipu bi rada postala smreka in rasla vrh Jelovce, da bi mogla dihati z vso spečo rastjo, ki bo na spomlad spet odgnala. Iz njenih misli je zginilo vse hudo, modro nebo se je naslo- sončno luč kakor človek, ki je pravkar stopil iz globoke, ledeno mrzle jame. Ko jo je Marička že drugič poklicala, je prestrašeno poskočila in nasmejani prijateljici se je zdelo, da je V široko razprtih Rotijinih očeh ujeta vsa luč, ki jo je modrina bohotno razlivala čez Martinček. Jernej se je sukal po svoji koči in res ni vedel, ali bi šel ali bi se usedel nazaj. Sneg se je poležal, nekaj svojih jabolk je še imel, ki bi Rotiji prav prišla, toda odločiti se ni mogel. “Saj ni treba, da preveč mar. njaš’„ je krotil svoj nemir. “Zmeniti se pa nekoč vendarle morava. Kar tako ne morem laziti tja. Čuvaj že tako nekaj namiguje. Saj lahko. Najraje bi vse nedelje pretičal v bajti. Res, Rotija nič ne reče in Marička ga še vabi, toda kdo ženske ugane. Govori že pomila. Kar napravil se bom.” Saj je že v naprej vedel, da se bo tako odločil. Se vsakokrat se je; kadarkoli se je pripravljal k Rotiji, je barantal sam s seboj, nazadnje pa je le šel. Družba je družba. Kje si ko vidiš včasih samo srno in zajca? Zdaj pozimi ti pa še divjad tako redko pride pred oči. Da bi šel na Prtovč k Marjeti, je pa predaleč. Se mora sneg že bolj stisniti. Do brade ne moreš nog vzdigovati. Zadegal je torbo na rame, zapahnil vrata in krenil proti Mošenjski planini. Sneg je za spoznanje že hrustal. Ponoči ga je prijela zmrzal in čeprav ni bil srenj, je bil sneg vendarle suh in sipast. Jernejevi koraki niso bili nič trdni; dobro podkovani škornji so spodleta- DRUŠTVO SV. ANE ŠT. IM KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Dekan, podpredsednica Theresa Oodec, tajnica Josephine JVinter, 356» E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Mlss Helen Zupančič ln Anna Zblkowskl; banderonoSlnJa Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St.. Theresa Lekan In Alice Arko; za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna: zastopniki za Olilc. KSKJ Boosters: Alolse Fortuna In Betty Fortuna. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. S8Je so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. ke bi pa tudi lahko nekaj vzel. vali in nekajkrat so jd moral Meni jo preostaja, onidve je pa gotovo nimata čez mero.” Boril se .je v mislih, pa je vendarle odlašal. Stopil je na vrata in se razgledal po vremenu. V Dražgošah je zvonilo poldne. “Da je šele toliko ura”, se je začudil. “Ti hudifnan ti. Na ja, nekaj dalje kot eno uro imam pa do Martinčka tudi. Posebno po takile poti. Dobro, da imam škornje. Dekliča bosta že po južini in Marička bo loviti. “Beštja ti”, se je bil ie od Mošenjske jaaprej spodtaknil ob odlomjeno vejo, ki je bila skrita v snegu. “Še pobijem naj se. Ta bi bila čedna.” Otepal je klobuk ob stegno, ker mu je padel na tla in ga je s škornjem pohodil. (Dalje prihodnjič) ---------o------ ver In Miry Oblak; zastopnik za klub > društev SND ln za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje sc vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. _________ 'he Maccabees. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate cd <260 do <5.000; bolniška podpora Je <9, <7 ali <14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva ua do 16. leta. Odbor za leto 1047 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar: preda. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 MUler Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly In Dorothy Stemlša. Rediteljlca ln aastavonošinja Frances Kasunlč; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Miry Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-JakrODonnel. J. F. Seliškar, A. J. Perko A. Skur, L. J. Perme ln C. O. Ope-skar. Zastopnici za mladinske In ženske aktivnosti Marie Gornik In Anna Slapnik. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. url zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru. DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpred-sodnica Tereziia Lekan, tajnica Jen-blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca, Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko. Dr. Škur ta Dr. J. Folin. Sele se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Martin Valetich, tajnik Famk Perko. 1092 E. 1774 St. tel. IV 5668; blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Videmsek in Charles Marinčič. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj ases-ment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani. _______ .PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpredsednik Frank Brancel; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1008 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. Andy Champa ln Lukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. staro poslopje. Tjanik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. — Ljudje mislijo, da ima država blagajno, ki lahko vse ljudi obogati. -AND THE WORST IS M TO COME ^-innajhojše šele pride DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 16» KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Marv Panchur; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Natatger ln Dorothy Grill. Zdravniki: dr. Skur. dr. Carl Opaskar. dr. Louis Perme ta dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes ve. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. ln 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od <250 do <1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od <250 do <5,000 ln do <2.00 bolniške podpore na dan DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rer. Frank Brennan, predsednik Teddy Roaaman, podpreds. CARNIOLA HIVE NO. Ml T. M. Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Olavan, Chaplain Mary Tekauclc, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zlg-man. Picket Mary Petschauer. Financial Secretary Pauline Dcbveeo, 1110 E. 72 St., tel. EN 824. Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 4758. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection la held on meeting night at 7 P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St„ EN 4758 when becoming 111. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič, John Urenk: zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina, Seje so vsako četrto nedeljo po-poldne ob eni v novi Soli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik Ivan German, podpredsednik Ivan Tancek, tajnik in blagajnik Charles Ribar, 392 E. 160 St., tel, KE 6175, zapisnikar Charles Strukel. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Joseph Podnar ln Joseph Srsa. Seja se viši vsako drugo sredo v mesecu v Hrvat-skem domu na Waterloo Rd. Sprejema se člane od 16 do 60 leta starosti brez zdravniške preiskave. Asesment 30 centov__________^_ Ameriška bratska zveza DRUŠTVO JUTRANJA ZARJA ŠT. 137 ABZ ■predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, tajnlca-bla-gajničarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave-. tel. EN 6254, Ni I -L. Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Prank Baraga, 7703 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Sterle in Edward Koren; zastopnik za klub SND Frank Alden; za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled no* vih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. SAMOSTOJNO PODPOBNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Andrew Lekšan, podpreds. Frank Virant, tajnik-blagajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., tel. IV 6271, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Brinovec, Frank Kuhra in Jacob Braniseli, zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za klub društev SND Frank Virant, za skupna društva fare sv. Vida Michael Klemenčič. Zdravniki: dr. Kdm, dr. Oman. dr. Skur. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9 uri dopoldne. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7 na teden bolniške podpore in $100.00 smrtnine. Za leto 1948 je zdravniška preiskava za nove Wane prosta. Slovenci in Hrvatje v starosti od 16 do 45 let so vabljeni za pristop. nlk Alfonse Sajevic, zapisnikarica Mary Mary Mahne; Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Leo Troha. Zdravniki: Dr. A. Skur. Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD InaM i Recher Ave. ob 8)uri,zvečer. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradach iz MUler Ave., podpredsednik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18900 Abby Ave., tel. KE 8329. blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton Tekavec, nadzornice: Alice Popek, Katie Golinar, Caroline Kaliope, zdravnika dr. Skur in dr. Rotter. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. Imenik raznih društev DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine trunk, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glsas Ave. No. 2, tel. EX 4767; blagajničar Frank Kem, 1193 E. 60 St., tel. EX 8478; zapisnikarica in poročevalka za Glasilo Julija Tomšič. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Anton Klančar in Billie Janša. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje re vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. staro poslopje SND. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Častna predsednica Frances Rupert; predsednica Mary strukel; podpredsednica Antonia Svetek: tajnica ouise Keller, 766 E 200 St„ tel. KE 5656; blagajničarka Antonia Str-lekar zapisnikarica Rose Ulle. Nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman ta Frances Srpan. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4108 E. 141 st„ blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca ln Angela Arko; zastavonoša Mary Janežič, Seje se vrte vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds Frances Perme, tajnica Kettle Gole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota Slovenska dobrodelna zveza DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. H KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanlch, 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel Pistotnik, blagajnik Iuuis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi St. 2 v nove Sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati Ob 1:00 pred sejo ln 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati popraj, v društvo se sprejemajo novi člani ln članice od 16 do 60 leta ta le jim nudi pet vrst zavarovalnine od 1250 do <6,000. Bolniška podpora znaSa 17. ln <14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto ta ravna naj se po pravilih Jednote. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E, 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104. blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambroeic, zapisnikailca Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač. Rose L. Erste ta Francjs Okorn. Redt-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štele, tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 St.. EN 8254, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štefe In Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba St. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. reditellica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. Fantiček, ki se igra z večjo igračo kot je on tam, je japonski princ Nobuhiko Higashikmi, prvi vnuk jdponekega cesarja Hirohita in cesarice Nagalco. Mali princ, ki bo kmalu praznoval svoj 3. rojstni dan, je bil rojen v vojnem zaklonišču v času mjhujšega bombardiranja Tokija v zadnji vojni. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Gertrude Koehel, podpredsednica Mary Jalovec, tajnica Ella Starin, 17814 DUlewood Rd„ tel. IV 6248, blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Janc. Nadzornice: Margaret Rožanc, Mary Mlinar ta Francos Meče. Seje se vrtijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rsv. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton ior- Km-ačevlč zapisnikarica Ana Godlar, dan, 9005 Union Ave.: zapisnikar Ja- cob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster. Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W Kovach ln Joseph Kral Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec in Frank Mplh: za Maple Heights Louis Simončič: zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman In dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni Dopoldne v SND na 60. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 601st starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec ln nlačnjs <7.00 bolniške podpore na teden, če js San bolan pet dni alt več. Rojaki v Newburghu, prislonite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sužnik: podpredsednik Eddy Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec. 961 E. 79 St.. teL EN 4122: zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Bran-eel j. Edward Eckert ln Victor Lunder: vratar Frank Penko. Zastopnik delniško konferenco ln klub SND Frank Brencelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje ss vrtijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clalr Ave. ■ Paula Zlg- man, ..... Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta ta otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od <250,00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek, Seje so vsaki tretji četrtek v SND, soba št. 3 staro poslopje na St, Clalr Ave.. ob 7:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Louis Hočevar. 9914 Elizabeth Avč., BR 0359: blagajnik Frank Gliha, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor John Nose, Anton Glavan, Frank Hrovat. ss2&i,iar*ir«s S5K-——iv-— ----:---— H SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO? Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svtfgel, tajnica Frances Ponikvar. 45o E- 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Maity Pojnich. Reditelj ica Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Krai ta. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Katoliški borštnarji DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. U17 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodje Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida: nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Frank J. Godle, Jr., tajnik-zapisnikar Matt Baznik, 1572 E. 133 St., E. Cleveland 12, O.: nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Škerl, Ludwig Marolt: sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič ta oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr„ 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak tretji petek mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako orvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Teme; gl borštnar Frank Martlch, 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518: podboržt-nar Stave Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton GroeeU, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934; fin. tajnik Frank Trepal, Jr.. 894 E. 232 St„ IV 7281: blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.; konduktarja: Frank Nagode in Anton Arh; stražnika Mike Anžlta ta Lovrenc Povše: zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. IS SDZ Predsednik Joseph Kalčlč. podpredsednica Mary Jeroml: tajnik Frank Mohar. 1021 E. 165 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic, Victor Hoče- C. K. of Ohio DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA ŠT. 188. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglleh, podpredsednik John Hrovat at. finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml- 21601 Ivan Ave.; blagajnik ln zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo dboruje vsak tretji pco-deljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi it 2 nove šole mr. Vida. DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecillia Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66th St, Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, France« Baraga; rediteljlca Francej Kasunic; zastopnici za skupna društvo fare sv. Vida: Mary Tekavec In Mary Pristov: za klub društev SND In konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. KLUB “LJUBLJANA” EUCLID, OHIO Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Derdich, tajnik John Barkovlch. 20270 Tracy Ave., blagajnik Frank Segulin, zapisnikarica Alojzjia Derdich, nadzorni odbor: John Robič, John Oshaben, Louis Zgonc: kuharica Angela Barkovlch, pevovodja Frank Rupert, maršal Louis Starman, stric Josip Flevnik, teta Frances Rupert. Seje so vsako zadnji torek v mesecu v SDD na Recita Ave. SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman: duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina: predsednik Matt Intihar. L podpredsednik Jakob Riesnik, n. podpredsednik John Stopar, tajnik Frank Hochevar. 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki: Lawrence Pavšek. Michael Kolar ln Mike Anžlta; maršal Frank Snyder. Seje ae vrtijo vaako četrto nedeljo v meeeclh: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje ln mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsr. Imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze. GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE. Predsednica Emily Sllbltzer, podpredsednica Helen Mlrtel tajnica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. tel BR 0359, blagajničarka Mary Tau-cher, zapisnikarica Josephine Hočevar. Nadzornice: Heten Mlrtel, Antonia Ro-llch In Mary Železnik. Zastopnice za seje dlrketorija: Jennie Konestabo, Rose Ban. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer y SDD na Prince Ave. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lawrence Zupančič, podpredsednik Louis Eršte. tajnik Joseph Repar, 1101 E. 96 St., pomožna tajnica Rose Eršte, blagajnik Frank Bogovič, zapisnikarica Marian Kuhar. Nadzorni odbor: Jenny Krail, Marian Kuhar ln Rese Eršte. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v prostorih tole sv. Vida. RAINBOW HUNTING A FISHING CLUB Predsednik Anton Zabukovec, podpredsednik Joseph Fortuna, tajnik-bla-gajnlkfePred Krečič. Nadzorni odbor: Louis 'Bortšnar ln Jim Rangus. Seja se vrše vsake tri mesec v SND na 80. cesti. Za pristop ni potrebna zdravnike preiskava.