Poštnina plačana v gotovini I Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro račun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24.00 din. — Tisk: Delavska univerza Domžale POSEBNA IZDAJA Domžale, 11.aprila 1974 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE MATERIALI ZA JAVNO RAZPRAVO VSEBINA 1. Kdaj bo ustanovljena stanovanjska skupnost? 2. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti - predlog za javno razpravo. 3. Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. .VI. Poslovno poročilo solidarnostnega stanovanjskega sklada za leto 1973. 3.2. Plan solidarnostnega stanovanjskega sklada za leto 1974. 3.3. Izid I. javnega natečaja za podelitev stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3.4. Izid [javnega natečaja za podelitev stanovanjskih premijskih posojil iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3.5. Predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o podeljevanju stanovanjskih premijskih posojil in stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada. 4. Samoupravna enota za kreditiranje stanovanjske gradnje. 4.1. Poslovno poročilo samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje za leto 1973. 4.2 Plan samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje za leto 1974. 4 3. Izid I. javnega natečaja o podelitvi posojil za organizirano in usmerjeno stanovanjsko gradnjo iz združenih sredstev. 5. SAmoupravna enota za upravljanje in gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom. OBVESTILO Ta izredna izdaja Občinskega poročevalca je posvečena samo stanovanjskemu gospodarstvu. Namenjena je najbolj odgovornim dejavnikom na tem pomembnem področju, kot material za javno razpravo. Ali smo zadosti doumeli novo stanovanjsko reformo? Prve praktične izkušnje namreč govorijo o tem, da moramo naše delo, predvsem informiranost, izboljšati. Zaostriti pa moramo tudi odgovornost vseh dejavnikov na tem področju. 1. KDAJ BO USTANOVLJENA STANOVANJSKA SKUPNOST? V tem uvodnem sestavku želimo odgovoriti na nekatera vprašanja in informirati odgovorne dejavnike o pripravah na ustanovitev stanovanj ske skupnosti. Kdaj bo ustanovljena stanovanjska skupnost, kakšne naloge bo opravljala, kako jo bomo ustanovili, kakšne organe bo imela in kakšne samoupravne enote, sredstva in službe? Stanovanjska skupnost bo najvišji samoupravni organ na področju stanovanjskega gospodarstva v občini. Po zakonu mora biti ustanovljena do 1.7.1974.leta. Priprave na ustanovitev stanovanjske skupnosti so potekale že od leta 1972. Vodil jih je Iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske skupnosti. Tako sta ustanovljeni in delata že dve samoupravni enoti bodoče stanovanjske skupnosti' - solidarnostni stanovanjski sklad; - samoupravna enota za kreditiranje stanovanjske gradnje. V pripravi je organiziranje tudi tretje: - samoupravne enote za gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim skladom, ki že dela, vendar jo je potrebno organizirati na novih zakonskih osnovali. Po ustanovitvi te enote bomo dokončno oblikovali še stanovanjsko skupnost, ki bo imela predvsem naslednje najvažnejše naloge: a. programiranje razvoja stanovanjskega gospodarstva in razvoj samouprave na tem področju; b. družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; c. graditev stanovanj; č. gospodarjenje z obstoječim najemnim stanovanjskim skladom in drugo. Stanovanjsko skupnost bomo ustanovili z samoupravnim sporazumom. Poleg navedenih samoupravnih enot, ki so pravtako kot skupnost pravne osebe, bo stanovanjska skupnost imela svojo skupščino in izvršilni odbor te skupščine. Stanovanjska skupnost bo za opravljanje nalog ustanovila službe ali pa podpisala z obstoječo organizacijo pogodbo o izvrševanju strokovnih zadev za potrebe skupnosti, njenih enot in organov. Člani organov skupnosti in njenih enot bodo delegati iz posameznih interesnih področij. Sredstva stanovanjske skupnosti so sredstva njenih enot. V spodnji shemi prikazujemo organizacijsko sestavo bodoče stanovanjske skupnosti. 1. Oblike družbene pomoći v stanovanjskem gospodarstvu, iz sredstev, ki se zbirajo v solidarnostni stanovanjski sklad, so naslednje: - dodeljevanje iz sredstev tega sklada zgrajenih ali kupljenih najemnih stanovanj upravičencem, ki so potrebni družbene pomoči, predvsem mladim družinam, starim ljudem in socialno šibkim; - premiranje namenskega varčevanja; - subvencioniranje stanarin. 2. Iz sredstev, ki se združujejo pri poslovni banki za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje, se dodeljujejo posojila delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva in delavcev v teh organizacijah. Posojila se dodeljujejo: - delovnim organizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj ter za komunalno opremo; - delavcem za nakup etažnih stanovanj in gradnjo ali nakup stanovanjskih hiš. 3. Sredstva tretje samoupravne enote stanovanjske skupnosti, za vzdrževanje obstoječih najemnih stanovanj in najemnih poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, se uporabljajo v glavnem le za vzdrževanje. Vse te zadeve so bile že večkrat razložene v Občinskem poročevalcu in n:.s vseh sestankih s to tematiko. Zato opozarjamo pristojne na odgovornost do tistih, ki še nimajo ustreznih stanovanjskih pogojev. Čedomir Delctič dipl.oec. Vodja službe za stanovanjsko gospodarstvo BIRO 71 DOMŽALE DELEGATSKA BAZA ST ANOVANJSKE SKUPN OSTI 3. samoupravne enote stanovanjske skupnosti, komunalna skupnost, banka, vlagatelji stanovanj pričakovalci stanovanj, ZZB NOV, društvo upokojencev SKUPŠČINA STANOVANJSKE SKUPNOSTI IZVRŠILNI ODBOR Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanov.gospodar. Zbor delegatov samoupravne enote za za gradnjo stanovanj IZVRŠILNI ODBOR KOMISIJE Zbor delegatov samoupravne enote za za gosp. z obstoj, st. sklada IZVRŠILNI ODBOR ko r: I SIJE IZVRŠILNI ODBOR KOMISIJE SREDSTVA 1 . 307r prispevka od T/< stopnje prispevka od bruto OD za stanovanjsko gradnjo 2. 30% od 4% od bruto pokojnin in invalidnin. 3. Prenesena sredstva bivših stanovanjskih skladov. 4. Anuitete in obresti od posojil oz. sred. 1 - 3. 5. Posojila OZD in banke. 6. Ostala sredstva 1. 25% prispevek od 7% stopnje prispevka od bruto OD. 2. Anuitete in obresti od posojil iz sredstev pod I. 3. Posojila OZD in banke 4. Ostala sredstva 1. Stanarine. 2. Najemnine. 3. Prispevki etažnih lastnikov. 4. Prispevek za centralno kurjavo. 5. Posojila OZD in banke. 6. Sredstva od prodaje objektov. 7. Ostala sredstva STROKOVNI SERVIS 2. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE DOMŽALE - PREDLOG ZA JAVNO RAZPRAVO Več kot dve leti je od tega, ko seje pričela nova stanovanjska reforma Z republiško resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in s prvimi zakoni s tega področja. Od takrat je bila sprejeta vrsta republiških zakonov in občinskih odlokov ter vrsta dokumentov od zvezne do občinske ravni. Vloženo je bilo tudi veliko naporov in dela v kompleksno preosnovo odnosov na tem pomembnem in občutljivem področju. Delo je. bilo tem tezje, ker nas jc življenje sililo v rešitve, čeprav nismo imeli še sprejetih ustav - zvezne in republiške. Zato je bilo potrebno usporedno delati. In do kam smo prišli? Zakonodaja še ni dograjena v celoti. Nekatere rešitve niso dovolj jasne. Cene v gradbeništvu rastejo. Zaradi teh vzrokov in organizacijskih naporov so praktični rezultati trenutno lahko manjši, kot jih bo omogočila kompletna preosnova v sredinah, v katerih se nahajamo. V naši občini je iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti opravil veliko dela ob strokovni pomoči BIRO 71 Domžale in upravnih služb občinske skupščine. Čeprav delo zaradi velikih obremenitev članov inciativnega odbora ni končano, pa so rezultati že vidni, delo pa bo končano v zakonsko določenem roku. Ustanovili in organizirali smo vse potrebno za normalno funkcioniranje: - samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (sredstva, službe, organi); - samoupravne enote za kreditiranje stanovanjske gradnje (sredstva, službe, organi) pripravljamo ustanovitev; samoupravne enote za gospodarjenje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom (sredstva, službe, organi) pripravljamo ustanovitev; - stanovanjske skupnosti (organi, službe). Stanovanjsko skupnost, ki jo bomo ustanovili do 1.7.1974, bomo ustanovili s samoupravnim sporazumom. Objavljeno besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, je sprejel iniciativni odbor na svoji 7. redni seji, dne 29.3.1974 in ga daje v javno razpravo, ki bo trajala do 1.5.1974. Pričakujemo, da bo javna razprava obsežna, odgovorna in plodna. Pripombe, predloge sprememb in dopolnitev pa prosimo, da dostavite na naslov: SOb Domžale, Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Za Iniciativni odbor namestnik predsednika: Čedomir Deletič, dipl.oec. PREDLOG ZA JAVNO RAZPRAVO Na podlagi 7. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8-57/74) so podpisniki sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Domžale I. Splošne določbe 1. člen Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovalci stanovanj neposredno in preko svojih temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) s tem samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji. Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb, upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva. Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje občine Domžale. 2. člen Stanovanjska skupnost: - skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu; - organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj; upravlja s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; - izvaja družbeno pomoč in organizira in razvija solidarnost in vzajemnost z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in se omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje; skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj; - sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravlja osnutek programa stanovanjske graditve v občini, osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj; - skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj. 3. člen Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut. Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Statut začne veljati, ko da svoje soglasje tudi skupščina občine Domžale. 4. člen Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena. Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo ustanovitelji v stanovanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinske skupščine določeno, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju z občinsko skupščino. II. Programska izhodišča za politiko stanovanjske skupnosti 5. člen Ustanovitelji v okviru stanovanjske skupnosti oblikujejo politiko stanovanjskega gospodarstva na načelih resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št.5/72), pri tem pa zlasti: - skrbijo za to, da se stanovanje uveljavi kot ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi in da se stanovanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik družbenega pomena; — razvijajo in utrjujejo samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij združenega dela, interesnih skupnosti in drugih organizacij, kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega pomena se ustanovitelji povezujejo z zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije; — organizirano izvajajo stanovanjsko graditev, da s tem ustvarjajo pogoje za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogočijo delovnim ljudem in občanom, da si pridobivajo stanovanje v — last ali najem. 6. člen Stanovanjska skupnost sprejema in uresničuje dolgoročne programe za graditev stanovanj in ustrezne samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. V dolgoročnem programu za graditev stanovanj upošteva stanovanjska-skupnost tudi srednjeročne programe za reševanje stanovanjskih potreb delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbeno pravnih oseb ter srednjeročni občinski program stanovanjske graditve. Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako doseže vsklajena stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij. 7. člen Stanovanjska skupnost ureja vprašanje stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanji in za njihovo razširjeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato deluje z ukrepi svoje politike v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti normalno vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reproduktivno sposobnost. V ta namen stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in predpisi občinske skupščine uveljavlja pri določanju stanarin načela, da se stanarina postopoma povečuje po ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, stroškom stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri tem se namenja del stanarine tudi za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj, da bi ob solidarnostni udeležbi vseh imetnikov stanovanjske pravice z obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobile za normalno uporabo zastarela stanovanja. Pri določanju amortizacije stanovanjska skupnost upošteva načela, da morajo sredstva iz amortizacije zagotavljati kritje stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada, tako da se ob pogojih iz prejšnjega odstavka skrajšuje dolžina amortizacijske dobe. 8. člen Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za postopno uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in za odpravljanje na stanovanjskem področju socialne diferenciacije, vzporedno s tem pa na načelih solidarnosti in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem. •t Z namenom, da se spodbudi varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu se stanovanjska skupnost dogovarja v okviru zveze stanovanjske skupnosti Slovenije o oblikovanju meril za izvajanje premiranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje v svojo skupnost tudi stanovanjske zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam pomaga pri uresničevanju njihovih nalog. 10. člen Pri gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš in stanovanj uveljavlja stanovanjska skupnost načelo, da se ohrani vrednost tega sklada in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev, v sistem gospodarjenja pa vključi stanovalce, zbore stanovalcev, krajevne skupnosti in druge interesne skupnosti ter temeljne organizacije združenega dela in skupnosti. V skladu /. določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stanovalcev in njihovih organov upravljanja ter jim pomaga pri samoupravnem organiziranju in pri tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določanju in delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstvu okolja. 11. člen Stanovanjska skupnost združuje sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega gospodarstva v okviru zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da s tem zagotovi družbeno racionalno graditev stanovanj ter družbeni vpliv na ceno in kakovost stanovanj. III. Temeljna razmerja med ustanovitelji 12. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe, v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben samoupravni solidarnostni stanovanjski sklad. Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje. 13. člen Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi družbenega dogovora, ki ga sklenejo ustanovitelji, občina in Občinski sindikalni svet. Z družbenim dogovorom iz prejšnega odstavka se določajo način in pogoji, po katerih se bodo sredstva združevala, namen uporabe ter način upravljanja s temi sredstvi. Določbe prejšnega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za sredstva, ki jih združujejo ustanovitelji po odloku občinske skupščine, izdanem na podlagi določb drugega odstavka 13.člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5/72 in 24/73). 14. člen Za upravljanje in gospodarjenje s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj veljajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/74). 15. člen 21. člen Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti ustanovitelji - vlagatelji ne izgubijo pravico oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja. Stanovanjska skupnost daje pobudo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta o oddajanju stanovanj, da se zagotovi enakopraven položaj pričakovalcev stanovanj. 16. člen Pravica oddajanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.. Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja iz prejšnjega odstavka v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj. Ne glede na določbe prejšnega odstavka obdrži občina pravico oddajanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje delavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe, določene s splošnim aktom občinske skupščine. 17. člen Stanovanjska skupnost določa višino stanarine in višine posameznih elementov stanarine za kritje: 1. amortizacije stanovanjske hiše; 2. stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše; 3. stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši; 4. stroškov za revitalizacijo obstoječih stanovanj; 5. stroškov upravljanja stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Stanarina je dohodek stanovanjske skupnosti. 18. člen S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije stanovanjskega sklada. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, kijih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Samoupravna enota iz prejšnega odstavka sklene z ustanoviteljem, ki je vložil stanovanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za stanovanje ali stanovanjsko hišo. 19. člen Ustanovitelji pridobijo pravico oddajanja stanovanj, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice oddajanja stanovanj iz prejšnega odstavka določa s splošnim aktom skupščina stanovanjske skupnosti. Pri določanju pogojev upošteva stanovanjska skupnost tudi socialno stanje delavcev upravičenega ustanovitelja. 20. člen Pravica oddajanja poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost. Stanovanjska skupnost določa višino najemnine za poslovne prostore, ki jih oddaja v najem v višino posameznih elementov najemnine za kritje: 1. amortizacija poslovnega prostora; 2. stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega prostora in stanovanjske hiše; 3. stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši; 4. stroškov upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Najemnina je dohodek stanovanjske skupnosti. 22. člen S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije poslovnega prostora. S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in na način, kijih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sklene z. ustanoviteljem pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za poslovne prostore. 23. člen Ustanovitelji pridobijo pravico do uporabe poslovnih prostorov, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih skupnih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost poslovnih prostorov, če so jim ti prostori potrebni za opravljanje njihove dejavnosti. 24. člen S posebnim samoupravnim sporazumom določijo ustanovitelji osnove za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po določbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v sklad stanovanjskih hiš. 25. člen O vložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, sklene stanovanjske skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti. 26. člen Ustanovitelji izločajo na podlagi odloka občinske skupščine sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo v poseben solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti. Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi solidarnostnega sklada se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti. IV. Samoupravni organi stanovanjske skupnosti 27. člen Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samoupravljanji Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so: — skupščina stanovanjske skupnosti; — izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti; — poravnalni svet stanovanjske skupnosti; — drugi organi, kijih določa statut stanovanjske skupnosti. Skupščina stanovanjske skupnosti je najvišji samoupravni organ te skupnosti. Skupščina šteje 51 članov. Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati in sicer: - 10 delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj; - 10 delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; 10 delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - 5 delegatov samoupravne komunalne interesne skupnosti; - 2 delegata poslovne enote banke, ki kreditira stanovanjsko graditev; - 3 delegati vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; - 5 delegatov pričakovalcev stanovanj, kijih delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti in zveze mladine Slovenije v občini; - 3 delegati udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki jih delegira občinska organizacija Zveze borcev; - 3 delegati upokojencev in invalidov, kijih delegirajo društva upokojencev in invalidov. 29. člen Skupščina stanovanjske skupnosti: 1. sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti; 2. sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva; 3. voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, kijih določa statut skupnosti; 4. potrjuje statute samoupravnih enot stanovanjske skupnosti; 5. usklajuje in usmerja delo samoupravnih enot stanovanjske skupnosti; 6. predlaga občinski skupščini osnove za dolgoročni plan družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; 7. pripravlja občinski srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa ter spremlja njihovo izvrševanje; 8. sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa; 9. sprejema program skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter letno poročilo o realizaciji tega programa; 10. daje občinski skupščini mnenja k razvojnim programom organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, kije pomemben za stanovanjsko gospodarstvo; 11. pripravlja osnove za samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev; 12. predlaga občinski skupščini osnove za politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter organizira ter izvaja to družbeno pomoč; 13. določa merila v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; 14. predlaga občinski skupščini osnove za politiko stanarin in daje predloge za določitev ravni stanarin ter določa višino stanarine in njeno delitev na elemente stanarine; 15. daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbno zemljišče in ki gradijo stanovanja; 16. organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma sklade stanovanjske skupnosti in sklepa o tem pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami; 17. ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, zavode in podobne organizacije, ki so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti; 18. daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev; 19. določa standard stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi; 20. sprejema pravilnik o oddajanju stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti; 21. sprejema pravilnik A pogojih za prodajo stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; 22. organizira strokovno izobraževanje delavcev zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu. 30. člen Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov. Skupščina odloča na seji praviloma v večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter za izvolitev predsednika in namestnika skupščine stanovanjske skupnosti je potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. 31. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 9 članov. V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopani delegati iz vsakega interesnega področja stanovanjske skupnosti. 32. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti: 1. izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti; 2. izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti; 3. usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti; 4. usmerja delo organizacij združenega dela in strokovne službe stanovanjske skupnosti; 5. pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti; 6. opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom, s tem samoupravnim sporazumom ali s statutom stanovanjske skupnosti določena pristojnost skupščine ali drugega organa stanovanjske skupnosti. 33. člen Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti predstavlja in njegovo delo vodi predsednik izvršilnega odbora, ki ga izvoli izvršilni odbor izmed svojih članov; izvršilni odbor izvoli tudi namestnika predsednika izvršilnega odbora skupščine. 34. člen Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti odloča na seji z večino glasov navzočih članov. Za sporazumno odpravo sporov med posameznimi samoupravnimi enotami, ter med posameznimi samoupravnimi enotami in med ustanovitelji, se ustanovi pri stanovanjski skupnosti poravnalni svet. Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupnosti kot stalen organ. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih. Če se sporna zadeva pri poravnalnem svetu ne odpravi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti začasen ukrep, če je potrebno, da se zagotovi delo stanovanjske skupnosti. 36. člen Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem organu delavske kontrole, ki ga izvoli skupščina stanovanjske skupnosti. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti stanovanjske skupnosti v skladu z zakonom. V. Organizacija stanovanjske skupnosti 37. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v samoupravnih enotah stanovanjske skupnosti za področje graditve stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, občani in drugi ustanovitelji, tako da delegirajo vanj svoje delegate v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti. Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut. 38. člen Zbor delegatov je najvišji samoupravni organ samoupravne enote iz prejšnjega člena. Zbor delegatov šteje 45 članov. 39. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj sestavljajo: - 30 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij, društev, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vSRS ter občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, ki jih izvolijo delavci teh organizacij na vsakih 300 zaposlenih delavcev; - 9 delegatov vlagateljev sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje, združenih na podlagi družbenega dogovora (13. člen); - 3 delegati poslovne enote banke, ki kreditira stanovanjsko graditev; - 3 delegati občine Domžale. 40. člen Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj: 1. sprejema statut svoje samoupravne enote; 2. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti; 3. pripravlja srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa; 4. upravlja s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev; 5. pripravlja pravilnik o uporabi sredstev, s katerimi upravlja ter osnutke standardov stanovanj iz tehničnih normativov za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi; 6. naroča zazidalne načrte za območj;i, namenjena za družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v sprejem občinski skupščini drugi naročniki; 7. organizira po svoji strokovni službi strokovno nadzorstvo nad gradnjo stanovanj, ki se izvajajo v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti; 8. organizira v sodelovanju z drugimi stanovanjskimi skupnostmi in drugimi dejavniki informativne centre za stanovanjske interesente; 9. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi.akti stanovanjske skupnosti. 41. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom šteje 45 članov in ga sestavljajo: — 15 delegatov vlagateljev stanovanj v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti; 1 delegat vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti; — 14 delegatov imetnikov stanovanjske pravice; — 8 delegatov občanov kot etažnih lastnikov stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; — 2 delegata najemnikov poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, vloženih v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti; — 5 delegatov krajevnih skupnosti. 42. člen Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom: 1. sprejema statut svoje samoupravne enote; 2. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti; 3. pripravlja srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj; 4. upravlja s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; 5. sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš; 6. sprejema pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš; 7. pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; 8. skupno z zbori stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi sa-samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikuje načela za uporabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov; 9. sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kulture vseh uporabnikov stanovanj; 10. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 43. člen Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu šteje 45 članov in ga sestavljajo: - 29 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS ter občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb; - 2 delegata Občinske konference zveze mladine Slovenije; - 1 delegat Občinskega odbora združenja borcev narodnoosvobodilne vojne; - 1 delegat društva upokojencev in invalidov; - 4 delegati Občinskega sindikalnega sveta; - 8 delegatov krajevnih skupnosti. Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: 1. sprejema statut samoupravne enote; 2. voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti; 3. pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; 4. upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada; 5. sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju solidarnostnega stanovanjskega sklada; 6. pripravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarine; 7. določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine; 8. določa pogoje za pridobitev in odplačilo posojil pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini, namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih in starih ljudi; 9. določa pogoje in način uveljavljanja premij na privarčevana sredstva občanov, ki namensko varčujejo pri poslovni banki za stanovanje; 10. sprejema merila za dodeljevanje stanovanj, ki jih je pridobil solidarnostni stanovanjski sklad s svojimi sredstvi; 11. izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarine; 12. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z. drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti oziroma z zakonom. 45. člen K posameznim samoupravnim enotam stanovanjske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi: organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča po svojih delegatih, kijih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij, v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve; organizacije združenega tlela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, kijih delegirajo zbori zadružnikov v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve; društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, kijih delegira najvišji organ društva v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri .....snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, kijih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve. 46. člen Pristop k posamezni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti se opravi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga skleneta najvišji organ upravljanja organizacije, ki se vključuje v stanovanjsko skupnost in skupščina stanovanjske skupnosti. Organizacije iz prejšnjega odstavka se lahko vključijo v stanovanjsko skupnost, če: — sprejmejo programska izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva in iz tega samoupravnega sporazuma in če izpolnijo pogoje določene s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka; -jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč; -je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini; - se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradile . stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj; - so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve. 47. člen Statuti posemeznih samoupravnih enot določajo izvršilne in druge organe samoupravnih enot ter način njihovega organiziranja. 48. člen Strokovne naloge in opravila opravlja za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma za sklade stanovanjskih skupnosti, na podlagi dolgoročne pogodbe, sklenjene s stanovanjsko skupnostjo, organizacija za vzdrževanje hiš v družbeni lastnini oziroma druga specializirana organizacija združenega dela. če stanovanjska skupnost ne ustanovi v ta namen delovno skupnost za opravljanje strokovnih nalog in op -ravil. S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo obseg vzdrževalnih del na stanovanjskem skladu in obseg drugih strokovnih opravil ter potrebna sredstva za njihovo izvrševanje. S pogodbo mora biti zagotovljeno vzdrževanje stanovanj v skladu z zakonom in normativi za vzdrževanje. 49. člen Stanovanjska skupnost objavlja v svojem glasilu ali na drug primeren način osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kakor tudi osnutek finančnega načrta skupnosti in njenih samoupravnih enot. Na enak način obvešča javnost o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva, o ukrepih, ki jih je v zvezi s tem podvzela ter o uspehih svojega delovanja. Besedilo sprejetih dokumentov iz prejšnjega odstavka objavlja stanovanjska skupnost v uradnem glasilu občine Domžale. VI. Financiranje stanovanjske skupnosti 50. člen Stanovanjska skupnost financira svoje naloge: 1. s sredstvi, kijih temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve na podlagi družbenega dogovora; 2. s sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; 3. s sredstvi stanarin za stanovanje in s sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; 4. s posojili organizacij združenega dela in poslovnih bank; 5. z obrestmi od denarnih sredstev stanovanjske skupnosti; 6. s sredstvi občine,ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov namenja za dejavnost stanovanjske skupnosti; 7. s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada; 8. s sredstvi, ki jih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj in s prodajo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini; 9. s sredstvi iz drugih virov, ki jih določajo zakon oziroma na njegovi podlagi odlok občinske skupščine, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba. 51. člen Dohodki in izdatki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina letno poslovno poročilo in zaključni račun. B 52. člen 59. člen Finančni načrt in poslovno poročilo z zaključnim računom mora stanovanjska skupnost skupščine predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam. 53. člen Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša najmanj ....................% dohodkov predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za vsako leto posebej s finančnim načrtom. 54. člen Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, ki jih v ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, iz sredstev solidarnostnega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa skupščina stanovanjske skupnosti. 55. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določi namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalec. Odredbodajalca za upravljanje s sredstvi za osebne dohodko in materialne izdatke za potrebe strokovnih služb stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti. VII. Prehodne določbe 56. člen Ko se oblikuje sklad stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti združena sredstva, pravice in obveznosti tega sklada iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z določbami drugega odstavka 24.člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS. št. 8/74). Dokler samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ne prevzame sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini po določbah prejšnjega odstavka, gospodarijo s tem skladom sedanje organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 57. člen Ko se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev, prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, na podlagi družbenega dogovora po 13.členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, namensko združile za stanovanjsko graditev. 58. člen Solidarnostni stanovanjski sklad postane po ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini samoupravna enota te skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sredstva, pravice in obveznosti so -lidarnostnega stanovanjskega sklada preidejo na to samoupravno enoto; sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, kijih določa zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72). Do sprejetja splošnega akta o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi solidarnostnega sklada po določbah tega samoupravnega sporazuma, veljajo splošni akti o upravljanju in gospodarjenju s tem skladom, ki jih je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini. Dokler ne bo sprejela stanovanjska skupnost splošni akt o oddajanju stanovanj, veljajo za oddajo stanovanj, ki so bila do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma v upravljanju občine, dosedanji predpisi občinske skupščine. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za postopke o oddaji stanovanj, ki do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma niso pravnomočno končane. VIII. Končne določbe Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine Domžale. 3. SAMOUPRAVNA ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 3.1. Poslovno poročilo solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale za leto 1973 Na osnovi v letu 1972 začete nastajoče nove stanovanjske zakonodaje, je bil koncem leta 1972 v naši občini podpisan samoupravni sporazum o najnižji stopnji prispevka od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Nato je občinska skupščina na seji obeh zborov, 21.12.1972 sprejela prve potrebne odloke s področja stanovanjskega gospodarstva. Med sprejetimi odloki je tudi odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale. Kot je znano smo se v naši občini odločili za 7% minimalno stopnjo prispi vka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sredstva od 7% od bruto osebnih dohodkov se delijo tako: - 30% od 7% od BOD za solidarnostni stanovanjski sklad; - 25% od 7% od BOD za kreditiranje usmerjene in organizirane sta- novanjske gradnje; - 45% od 7% od BOD za prosto razpolaganje OZD. Organizacije združenega dela imajo pravico nameniti višjo stopnjo prispevka od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo, poleg tega pa lahko ob zaključnem računu v sklad skupne porabe namenijo še dodatna sredstva za stanovanjsko gradnjo. Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se formirajo: - od 30% od 7% od bruto osebnih dohodkov; - od cea 10,50% do neto osebnih dohodkov obrtnikov; - od 30% od 4% od bruto pokojnin in invalidnin; - od prenesenih neporabljenih sredstev bivšega sklada za gradnjo stanovanj za borce; - od prenesenih neporabljenih sredstev bivšega sklada za subvencioniranje stanarin; - od anuitet iz posojil danih iz 3. in 5. alinee; - od drugih namenskih izločitev v ta sklad. V letu 1973 je bil podpisan republiški družbeni dogovor, po katerem se iz bank sredstva bivših stanovanjskih skladov prenesejo na solidarnostni stanovanjski sklad. Ker so banke ta sredstva uporabljale za kreditiranje stanovanjske gradnje, je možen le postopni prenos. S tem bomo pričeli v letu 1974. Iniciativni odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina, je ob strokovni pomoči Biroja 71 in SOb Domžale pripravil vse potrebne materiale in konstituiral organe sklada. Sklad ima vse potrebno za normalno funkcioniranje in sicer: - sredstva; - organe; - strokovno službo. Organi sklada so: - skupščina sklada; - izvršilni odbor skupščine sklada; - 4 komisije. Skupščina sklada je imela tri seje v letu 1973, na katerih je obravnavala predvsem: 1. konstituiranje in volitev organov skupščine; 2. stanovanjsko problematiko v občini; 3. sprejem statuta sklada; 4. sprejem finančnega plana sklada; 5. sprejem pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih premijskih posojil in stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale; 6. informacije o poslovanju sklada; 7. rebalans finančnega načrta sklada; 8. nadomestne volitve; 9. volitve delegatov v skupščino skupnosti. Izvršilni odbor skupščine sklada je imel v preteklem letu 6 sej, na katerih je obravnaval predvsem naslednje zadeve: 1. ustanovitev strokovne službe sklada; 2. informacije o dotoku sredstev na računu sklada; 3. podpis pogodbe z Biro 71 Domžale o izvrševanju strokovnih poslov za potrebe sklada in organov; 4. nakup stanovanj; 5. pravilnik o pogojih za pridobitev stanovanjskih premijskih posojil in stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale; ,6. javna natečaja za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih sta- novanjih in za podeljevanje premijskih posojil; 7. informacije o dohodkih in izdatkih na računu sklada; 8. informacije o pripravah na ustanovitev stanovanjske skupnosti; 9. priprave predlogov skupščini sklada; 10. reševanje vlog naslovljenih na izvršilni odbor skupščine sklada; 11. prenosu sredstev bivšega sklada za subvencioniranje stanarin in bivšega sklada za gradnjo stanovanj za borce NOV. Od komisij se je v letu 1973 sestala glede na potrebe samo komisija za reševanje vlog za subvencioniranje stanarin. Subvencija je podeljena le dvema, ker ni prišlo do povečanja stanarin. Ostale komisije so pričele z delom takoj v začetku tega leta. Strokovna služba sklada je: 1. aktivno pripravljala vse materiale za ustanovitev sklada in organov; 2. pripravljala vse materiale za organe sklada in vodila zapisnike; 3. vodila ekonomsko—tehnične posle v zvezi z najemanjem posojil, nakupom stanovanj za sklad, zbiranjem in strokovno obdelavo podatkov natečaja; 4. vodila finančno-knjigovodske posle; 5. izvrševala sklepe organov sklada; 6. vodila administrativne posle za potrebe sklada in organov. Poleg tega, se služba pri svojem delu srečuje z velikimi težavami zaradi pomanjkanja kadrov, zaradi nejasnih in neustreznih rešitev v zakonodaji, zaradi priprav na ustanavljanje ostalih samoupravnih enot s področja stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske skupnosti kot takšne. Voditi mora dvojno evidenco in sicer za sklad in ločeno za sredstva borcev. V nadaljevanju bomo prikazali plan dohodkov in izdatkov sklada za leto 1973 ter realizacijo plana. PLAN IN REALIZACIJA PLANA DOHODKOV IN IZDATKOV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1973 Zap. štev. Predmet Plan % Realizacija % Index 1. DOHODKI 1.1. Sredstva po sporazumu oziroma odloku 1.2. Neporabljena sredstva ZZB NOV 1.3. Neporabljena sredstva za subvencioniranje stanarin 1.4. Prenos vplačil obrtnikov 1.5. Anuitete od posojil 1.6. Drugi dohodki 9.100.000 8,700.000 325.000 75.000 100 95,6 3,8 0,8 11,187.438 10.395.402 503.099 97.220 191.723 100 92,9 4,5 0,9 1,7 123 119 155 2. IZDATKI 2.1. Za nakup najemnih stanovanj 2.2. Za subvencioniranje stanarin 2.3. Za posojila 2.4. Za premiranje varčevanja 2.5. Za raziskave po zakonu 2.6. Za službo sklada 9.100.000 6.000.000 500.000 1.500.000 300.000 50.000 300.000 100 65,9 5,5 16,5 3,3 0,6 3,3 8.736.471 8.432.320 48.999 100 96,5 0,6 96 141 10 200.000 2,3 2.7. Za rezervo 2.8. Provizija banke 2.9. Plačilo zapadlih obveznosti za stanovanja borcev 2.10. Stroški SDK 450.000 4,9 10.250 44.877 24 0,1 0,5 Stanje 1—2 za prenos Stanje na ŽR 31.12.1973 Angažirano - ZZB za prosto, razpolaganje — Angažirano za posojila — Za raziskovalno delo po zakonu - Neangažirano v letu 1973 2,450.967 2,450.967 458.216 1,800.000 111.875 80.876 Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada, s katerimi je samostoj no razpolagala ZZB NOV v letu 1973 po občinskem odloku: 1. DOHODKI: 503.093 1.1. Prenos sredstev sklada za financiranje gradnje stanovanj za člane ZZB SOb Domžale 324.729 1.2. Prenos sredstev komisije za reševanje stanovanj- skih vprašanj članov ZZB NOV - SRS 166.290 1.3. Prenos sredstev sklada za financiranje gradenj ZZB SOb Domžale 11.728 1.4. Prenos sredstev sklada za financiranje gradnje stanovanj ZZB SOb Domžale V letu 1974 predvidevamo prenos še 292.500 N din sredstev, ZZB NOV vročenih pri LB - podružnica Domžale. 2. IZDATKI: 2.1. Plačilo zapadlih obveznosti za nakup stanovanj ZZB 2.2. Funkcionalni stroški stanovanj ZZB (kurjava) Stanje 1 - 2 za prenos v letu 1974 44.877 44.573 304 458.216 Izvršilni odbor skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada je obravnaval poslovno poročilo sklada za leto 1973 in ga v predloženi obliki tudi sprejel na svoji 7. redni seji, dne 18.2.1974 ter ga kot takega daje v javno obravnavo in potrditev skupščini solidarnostnega stanovanjskega sklada. 3.2. Plan dohodkov in izdatkov solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale za leto 1974 v primerjavi z realizacijo v letu 1973 Zap. štev Predmet Realizirano 1973 % Plan 1974 % Index 1. DOHODEK 11,187.438 100 16,293.467 100 146 11. Dohodek od 30% od 7% do BOD 9,303,459 38,1 10,500.000 64,5 113 12. Obrtniki - vplačila 1973 1,091.943 9,8 1,250.000 7,7 114 1.3. Obrtniki - prenos 1972 191.723 1,7 — 1.4. Prenos sredstev ZZB (SKL+LB) 503.093 4,5 292.500 1,8 58 1.5. Prenos sredstev za subvencioniranje stanarin 97.220 0,9 — 1.6. Prenos bivšega stanovanjskega sklada— delno — - 1,800.000 11,0 1.7. Prenos neporabljenih sredstev leta 1973 — - 2.450.967 15,0 2. IZDATKI 8,736.471 100 16,293.467 100 186 2.1. Posojilo Biro 71 za nakup stanovanj za sklad 8,432.320 96,5 13,093.493 80,4 155 2.2. Za premijska posojila — - 1,500.000 9,1 2.3. Subvencioniranje stanarin 48.999 0,6 500.000 3,1 1020 2.4. Za stroške službe sklada 200.000 2,3 320.000 2,0 160 2.5. Plačilo zapadlih obveznosti za stanova- nja borcev 44.877 0,5 750.717 4,6 1673 2.6. Provizija banke 10.250 0,1 17.000 0,1 166 2.7. Stroški SDK ' 25 - 383 1132 2.8. Za republiški sklad za raziskovalno delo 1% od dohodkov v letu 1973 Razlika 1 — 2 2,450.967 - — Kot je iz tabele razvidno, planiramo v letu 1974 porast vseh dohodkov v solidarnostni stanovanjski sklad za 46% v primerjavi z vsemi dohodki sklada v letu 1973. Planirani dinamični porast dohodkov temelji predvsem na prenosu neporabljenih sredstev sklada v letu 1973, t.j. cca 2,4 milijona N din in delnem prenosu sredstev bivšega stanovanjskega sklada 1,8 milijona N din, ki seje prej vodil pri banki. Prav tako planirani porast celotnega dohodka sklada bazira tudi na planiranem porastu prispevka v solidarnostni stanovanjski sklad za 13% oz. 14% pri obrtnikih, na osnovi predvidevanj o porastu nominalnih osebnih dohodkov. Dohodke za reševanje stanovanj za borce planiramo v višini 292.500 N din, prenos iz leta 1973 pa je 458.217 N din. Drugih dohodkov nismo planirali. Pri izdatkih planiramo porabo vseh dohodkov oz. porast v primerjavi iz leta 1973 za 86%. Planiramo porast izdatkov za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za potrebe sklada v višini 63% v primerjavi z letom 1973. Zaradi hitrejšega porasta vseh oz. ostalih izdatkov, se izdatki za nakup najemnih stanovanj v strukturi zmanjšajo od 96,5% v letu 1973 na 83,4% v letu 1974. Glede na število prosilcev za premijska posojila prijavljenih na prvi natečaj, smo v te namene predvideli za leto 1973/74 1,5 milijona N din. Izdatke za strokovne storitve sklada in organom sklada smo planirali za 60% več kot v letu 1973 z ozirom na izkušnje in povečan obseg dela ter potrebo, da se storitve izboljšajo, z najetjem novih sodelavcev. Po zakonu ima ZZB NOV pravico do samostojne uporabe na sklad prenesenih sredstev te organizacije. Obveznosti sklada do ZZB NOV smo planirali v višini njegovih prenesenih sredstev iz leta 1973, t.j. 458.217 N din in v višini vračila LB — podružnica Domžale, 292.500 N din sredstev, ki jih je ZZB NOV svoječasno vročilo pri banki. Prav tako predlagamo, da skupščina in izvršilno odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada sprejmeta sklepe, da se ves tekoči priliv iz leta 1974 in prenos sredstev iz leta 1973 uporabi za nakup še razpoložljivih stanovanj na trgu. Obenem predlagamo, da izvršilni odbor in skupščina odločita o tem, ali naj se kupljena stanovanja oz. stanovanja, ki bi jih kupili iz tekoče- ga priliva, razdelila na osnovi novega javnega natečaja s tem, da se upoštevajo vse zamujene kompletne vloge ob prvem natečaju, nove kompletne vloge, ki bi prispele v roku in nekompletne vloge od prvega natečaja, v kolikor bi jih vlagatelji v tem času dokompletirali, ali pa naj se rešijo vsi upravičeni primeri iz prvega natečaja, nato pa razpiše nov javni natečaj, ugotovi število upravičencev in število po vrstah potrebnih stanovanj, na kar naj se gradi za takšno število in strukturo ustrezen stanovanjski objekt. Iz podatkov prvega javnega natečaja ugotavljamo, da število po vrstah razpoložljivih stanovanj močno odstopa od števila po vrstah potrebnih stanovanj. To dejstvo narekuje, da ,v kolikor želimo prosilcem glede na želje in število družinskih članov zagotoviti ustrezno velikost stanovanj in s tem zagotoviti optimalnost, da se organi sklada odločijo o tem ali vse upravičene primere iz prvega natečaja vseliti tudi v neustrezna stanovanja, ali vsakemu dodeliti ustrezno stanovanje, pri tem pa morajo tisti, ki pridobijo pravico počakati na nova stanovanja, v kolikor za njih oz. za vse upravičence ni ustrezno velikih stanovanj. V skladu se je potrebno odločiti: ali bo sklad še naprej ostal kupec stanovanj na trgu ali bo začel preko Biroja 71 Domžale graditi potrebno število in strukturo stanovanj, ki ustrezajo potrebam sklada in ki bi jih na tej osnovi zgradili. Izvršilni odbor skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada je na svoji 7.redni seji, dne 18.2.1974 obravnaval plan sklada za leto 1974 in ga sprejel v predloženi obliki ter sklenil, da se ga da v javno razpravo. V zvezi z obravnavo plana sklada na seji izvršilnega odbora, je potrebno dodati še naslednje: član izvršilnega odbora je predlagal, da se postavka za premijska posojila črta iz plana z ozirom na to, da ni razčiščeno ali se premije na namensko privarčevana sredstva vračajo ali ne. Kdo je upravičen do premije pa niso še v občini sprejeti stanovanjski standardi. Zaradi tega, da zakon predvideva takšno obliko družbene pomoči, da so stanovanjski standardi v pripravi ter zaradi tega, da obseg v planu namenjenih sredstev za premijska posojila v višini l,5oo.000 N din za leti 1974/73 ni tako visok še posebej glede na dohodke sklada v letih 1973 in 1974, t.j. cca 25,000.000 N din, je izvršilni odbor odločil, da predmetna postavka ostane v planu, ki bo dan vjavno razpravo. 3.3. Izid 1. javnega natečaja za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale Izvršilni odbor skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada je v Občinskem poročevalcu ( Uradni vestnik občine Domžale, št.l 1, z dne 20.12.1973) objavil l.javni natečaj za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale. Natečaj je trajal od 20.12.1973 do 20.1.1974. V času od 20.12.1973 do 6.2.1974 je na natečaj prispelo 94 vlog, od tega 73 kompletnih in pravočasnih, po posameznih kategorijah pa je stanje prispelih vlog v navedenem času naslednje: _______š_Le_y_iJ_o__v I0. &._______ Stari ljudje mlade socialni __borci___družine _primeri Skupaj 1. Kompletne vloge v roku 2. Kompletne vloge po roku 3. Nekompletne vloge v roku 4. Nekompletne vloge po roku 55 13 4 1 73 15 5 1 SKUPAJ 12 14 68 94 Komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Domžale in za dodelje -vanje posojil za gradnjo najemnih stanovanj je upoštevala za obravnavo samo kompletne in pravočasno prispele vloge. Komisija ni mogla spreminjati roka trajanja natečaja, ki ga je v razpisu določil izvršilni odbor. Komisija je odločila, da kompletne, vendar prepozno prispele vloge upošteva pri naslednjem natečaju, ki bo verjetno v maju ali juniju tega leta. Pri drugem natečaju bo komisija upoštevala tudi ostale vloge, ki bodo pravočasne in kompletne oz. tudi vloge iz I.natečaja, ki bodo dokompletiranc. Komisija ni mogla upoštevati kriterija ..materialno stanje organizacije združenega dela" zaradi pomanjkanja podatkov. Z ozirom na specifičen položaj posameznih kategorij prosilcev: stari ljudje - borci, mlade družine in socialno šibki, je komisija vsako kategorijo posebej obravnavala. V cilju objektivne presoje stanovanjskega položaja prosilcev, je komisija poskrbela za neposredni ogled stanovanjskih razmer prosilcev po prioritetni listi izdelani na osnovi števila točk po dokumentaciji. Tako je komisija na svoji 2.redni seji, dne 27.2.1974 dokončno odločala o dodeljevanju stanovanj na osnovi naslednjega: - na osnovi vlog prosilcev; - na osnovi zahtevanih dokazil; - na osnovi preverjanja vlog in dokazil; - na osnovi ogledov delovne skupine določene za preverjanje vlog, dokazil in stanovanjskih razmer na kraju samem; na osnovi potrebne in razpoložljive strukture stanovanj; - na osnovi pravilnika in javnega natečaja. Zaradi bistvene razlike v strukturi potrebnih in razpoložljivih stanovanj, je komisija v želji, da reši čimveč primerov in da čimprej reši kričeče primere odločila, da dodeli nekaterim prosilcem tudi manjša stanovanja, kot bi jim bila potrebna. Stanovanjsko pravico na najemnih stanovanjih solidarnostnega stanovanjskega sklada so po sklepu komisije in v soglasju izvršilnega odbora skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada pridobili naslednji prosilci: Zap. jtev Ime in naslov Preverjeno Število članov Potrebno Dodeljeno št.točk gospodinjstva stanovanje stanovanje I. BORCI - STARI LJUDJE 1. Mazovec Štefka, Domžale, Lobodova 9 51 1 garsonjera garsonjera 2. Lamut Stane, Domžale, Vodopivćeva I 50 2 1 —sobno 1—sobno 3. Sivec Jožefa, Srednje Jarše 32 50 1 garsonjera garsonjera 4. Volaj Franc, Srednje Jarše 31 49 4 3—sobno 2—sobno 5. Kovic Ivana, Domžale, Železniška 3 48 1 garsonjera garsonjera 6. Šmon Marija, Domžale, Obrtniška 1 48 1 garsonjera garsonjera 7. Jerman Ivana, Homec, Bolkova 35 45 1 garsonjera garsonjera 8. Topolovec Peter, Domžale, Savska 34 44 5 3—sobno 2—sobno 9. Telban Anton, Domžale, Ljubljanska 96 42 1 garsonjera garsonjera čaka 1. Popović Višeslav, Domžale, Chvatalova 24 2. Mihelc Andrej, Domžale, Rojska 1 3. Dornik Alojz, Zgornje Jarše 23, Domžale 4. Tomšič Tanja,Domžale, Zupančičeva 7 5. Lahovec Ida, Domžale, Detelova 1 6. Marinšek Vida, Radomlje, Radomeljske čete 22 7. Lepnik Jelka, Domžale, Cesta talcev 2 8. Djuretić Vjera, Domžale, Simona Jenka 13 1. Jovanovič Jovanka, Depala vas 17 2. Grintal Marija, Domžale, Ljubljanska 13 3. Krumpačnik Jože, Borova 7, Vir 4. Kokalj Grega, Domžale, Krakovska 29 5. Iskra Ana, Goričica 4, Ihan 6. Kožar Štefka, Goričica 2, Ihan 7. Gerič Karlo, Gorjuša 19 8. Tratnik Alojzija, Mengeš, Blejčeva 9 9. Savkovič Vasilij, Domžale, Radio cesta 6 10. Hiršman Jože, Borova 2. Vir 11. Vodnik Albin, Domžale, Krakovska 29 12. Osolin Angela, Domžale, Bistriška 3 13. Uršič Alojzija, Domžale, Ljubljanska 99 14. Kovačič Marija, Domžale, Študljanska 76 15. Koter Marija, Domžale, Murnova 5 16. Kokalj Antonija, Domžale, Podrečje 36 17. Alibabič Fehim, Domžale, Ješetova 8 18. Kolenko Slavka, Domžale, Krakov ska 29 19. Kepic Antonija, . 20. Mav Marija, Mengeš, Mušičeva 15 21. Gričar Milena, Ihan 91 22. Lisjak Elizabeta, Zgornje Jarše 10 23. Belšak Pavla, Domžale, Ljubljanska 77 24. Ribič Danka, Količevo, Papirniška 11 25. Hribar Branka, Krtina 40 26. Urankar Angelca, Domžale, Simona Jenka 11 27. Budaji Doka 28. Matko Ivanka, Domžale, Prešernova 17 29. Dime Anton, Domžale, Ihan 121 30. Kancilja Vlasta, Mengeš, Trzinska 7 31. Vukorep Marija, Domžale, Ljubljanska 59 32. Vatzak Sidonija, Domžale, Ljubljanska 59 33. Hreščak Franc, Domžale, Kidričeva 28 34. Majdič Miro, Domžale, Ljubljanska 49 35. Nikolič Dragica, Domžale, Ihan 121 36. Magdič Vera, Domžale, Kidričeva 9 37. Gorenčič Jožica, Spodnje Jarše 42 38. Satler Jožefa, Domžale, Ljubljanska 77 II. MLADE DRUŽINE 30 28 28 25 22 22 22 21 III. SOCIALNI PRIMERI 47 45 45 44 43 43 43 43 41 41 41 40 40 40 39 39 38 38 38 38 38 . 37 36 35 35 35 34 34 33 33 32 32 32 31 30 30 27 27 2 1 — sobno 1 —sobno 3 2—sobno 1—sobno 3 2—sobno 1—sobno 3 2—sobno 2—sobno 3 2-sobno 1—sobno 3 2—sobno 1—sobno 3 2—sobno 1—sobno 3 2—sobno 1 —sobno 3 2—sobno 2—sobno 4 2-sobno 2—sobno 3 2—sobno 1 —sobno 2 1-sobno 1—sobno 6 4—sobno 2—sobno 2 1—sobno 1—sobno 5 3—sobno 2—sobno 3 2—sobno 1—sobno 4 3-sobno 3—sobno 5 3—sobno 2—sobno 5 3—sobno 2—sobno 1 garsonjera garsonjera - - čaka 2 garsonjera garsonjera - - čaka 1 1—sobno garsonjera - čaka 3 2—sobno 2—sobno 1 garsonjera garsonjera - čaka 6 4—sobno 3—sobno 7 4—sobno 3—sobno 4 3—sobno 2—sobno 5 3—sobno 2—sobno 5 3—sobno 2—sobno 3 2—sobno 2—sobno 3 2—sobno 1 —sobno 4 3—sobno 2—sobno 4 3—sobno 2—sobno 3 2—sobno 2—sobno 4 2—sobno 2—sobno 1 garsonjera garsonjera — čaka 6 4—sobno 2—sobno 3 2—sobno 1—sobno 2 1 —sobno 1—sobno 1 garsonjera garsonjera — čaka 2 1—sobno 1—sobno 4 3—sobno 2-sobno 3 2-sobno 1 —sobno 2 1—sobno 1—sobno 3 2—sobno 1 —sobno 2 1—sobno 1 -sobno IV. MLADE DRUŽINI Kompletne v roku oddane vloge, vendar nerešene: 1. Živulovič Dragomir, Domžale, Ljubljanska 65 V. SOCIALNI PRIMERI Pravočasne kompletne, vendar nerešene vloge: I • Urbas Sonja, Radomlje 87 2. Ilribovšck Franc, Ljubljanska 62, Domžale 3. Jančigar Leopold. Domžale, Kidričeva 28 4. Flis Pavla, Ljubljanska 103, Domžale 5. Pangeršič Marija, Stranska 7, Domžale 6. Jereb Pavli, Krtina 52, Domžale 7. Pavli Marjan, Stranska 71, Domžale 8. Svitica Ljubo, Homec 9. Ahmetovič lbrahim, Turniše 15 10. Ilrovat Milka, Ljubljanska 83, Domžale 11. Cokan Marinka, Lukovica 37 12. Šijaku Ivanka, Podrečje 13. Mihalič Olga. Kamniška 12, Domžale 14. Grudnik Zora, Domžale, Murnova 3 15. Durjava Milena, Kolodvorska 8, Domžale 16. Vidic Marija, Kidričeva 3, Domžale 17. Camara Sidiki, Simona Jenka 10, Domžale VI. SOCIALNI PROBLEMI Kompletne vloge - prispele po roku 1. Gaberšek Alojz. Krtina 37, Domžale 2. Orehek Marija, Količevo 47 3. Oprešnik Venčeslava, Dolenje 6 4. Drvarič Angela, Depala vas 17 5. Globočnik Cvetka, Zaboršt 48 6. Štos Vika, Ljubljanska 83, Domžale 7. Brišar Katarina. Zajčeva 20, Mengeš 8. Šelja Ljubica, Podrečje 24, Domžale 9. Frece Ivanka, Savska 1, Domžale 10. Brodnik Anica, Preserje 76 11. Kopitar Ivica, Za hribom 5, Trzin 12. Verbančič Albin, Škrjančeva 2, Radomlje 13. Domjanič Katica, Bišče 12 VII. SOCIALNI PRIMERI Nekompletne vloge - oddane v roku 1. Lamut Jožefa, Rojska 7, Domžale VIII. BORCI Kompletne vloge - oddane po roku 1. Pire Ljudmila, Opekarska 5, Radomlje 2. Bevc Francka, Ljubljanska 113, Domžale IX. BORCI Nekompletne vloge - oddane v roku 1. Gostič Ivanka, Cesta talcev 1 X. MLADE DRUŽINE Nekompletne vloge - oddane v roku 1. Gavranovič Mustafa, Župančičeva 7, Domžale 2. Knez Cvetka, Kettejeva 11, Domžale 3. Pavli Stane, Savska 42, Domžale 4. Zdovc Alenka, Rafolče 16 Skupaj je 94 vlog. Na osnovi vsega prednjega dajemo naslednji številčni pregled ugodno rešenih vlog za najemno stanovanje pri solidarnostnem stanovanjskem skladu na osnovi I. javnega natečaja od 20.1 2.1973 do 20.1.1974. Mlade potreb- Predmet garsonjera Yejyykosl^tanoyanja_ 1 sobno 2 sobno 3 sobno 4sobno si