Anahronistični ukrepi Pretekli mesec so na vseh ejndh prehodih med Italijo ,u Jugoslavijo zabeležili 3 mi-^Jone 1H.352 osebnih preho-v..v milijon 53.001 avtomo- vain aprilu lani Pa Je Poto 337 ooV obel1 smereh milijon bi, 93 oseb in 418.110 avtomo-v»i°V Pomeni, da se je šte-0 osebnih prehodov v letoš-skfm aprilu v Primerjavi z lan-, m v istem mesecu povečalo ■Bilij® 774.054 oseb, avto-m bllov pa za 634.891. to?'! ^a letos v aprilu po-577a° v obeh smereh milijon D ‘ 68 oseb z obmejno pre-. c° in milijon 534.148 s % listom, od katerih je »a,0.. 175-274 jugoslovanskih dr-v^anov-. ostali pa so bili v ]jan.a večini italijanski držav- Ve?ot vedno, je potovalo naj-oseb skoz; mejne preho-običaa T^aškem, kjer je, kot hod Jn°’ ”a Prvem mestu pre- škofijah, skozi kate-je potovalo v aprilu v c... smereh milijon 338.299 o m Sledita rega °heh 439.536 avtomobilov. Wi..J mejna prehoda pri Fer-m in Rdeča hiši v Gorici. 5ebj&r^ie številke so same po prič . ovoli zgovorne in nam začp J°’ kakšen ogromen obseg m a^a imeti osebni promet sti “alijo in Jugoslavijo, zla-last ° ,ar so Jugoslvanske obšit-1 ^kinile vizum za italijan-sebnarŽavIjane' Tolikšnega o-ji0 .ega Prometa in še poseb-jan ,ak° velikega števila itali-jejo^m državljanov, ki potu-p0, ,v Jugoslavdjo predvsem s Pri*1”1 Ustom, morda kdo ni vsem °Va^’ tak° da bi bila po-liian , razumljiva zadrega ita-hi jjif1 h obmejnih organov, ko Pravr ta Primer našel nepri-1& j lene- Toda v resnici ni bivava*0’ pač pa je carinska u-čeia na italijanski strani za-italii?rav v aPrilu izvajati za j. " bske državljane, ki ima-ob*„m° bivališče v obmejnih 20rs, ah> ostro carinsko nad-siabBV?’ ki Je povzročilo dokaj dj ^ krvi med Tržačani in tu-tpjgjed tujimi potniki, ki poskok V .Jugoslavijo in nazaj Škem meiue prehode na Trža-gan ‘ Ti ukrepi carinskih or-beder u° Povzročili, zlasti ob ^ jah in praznikih, takšno da lr*. tak zastoj na meji, Vrati, . avtomobilisti ob po-gi'h vU Plam°rani čakati v dol-den tudi p0 več ur, pre- Ta lahko prekoračili mejo. Zadel Za&stritev na meji se je bajvis- Prav v easu- ko so na ravni j1 državniški in politični slavij; alc° v daliji kot v Jugo-sib L* zadovoljstvom in vča-žitivn fll s Ponosom izredno po-lijanSk ocenievali odprtje ita-Tudi ° " jugoslovanske meje. PredatV krajevnem merilu sc vedi avn'ki oblasti, ob napo-krep0v°Vik ostrih carinskih u-P°Udar,na naši strani, odločno Piti vc'11’ da se Je treba izog-ko no , eipu ukrepu, ki bi lah- r, kakršer k°dih ,!ezave na mejnih pre- O Pa v uivicpu, ui mir Vzroji, kukršen koli način pohodih ~ezave na mejnih pre-ski nni'lSi’ tudi razni desničar-«as orli Čni krogi, ki so svoj tiki ,h?Cn° nasProtovali poli-Pl'ižnav„-Žanja z Jugoslavijo, plavajo sedaj ugodnosti od- Pia. rtleie med obema sosedo- °dprta P°vs°d ua svetu, ima stran meia za eno in drugo Pegati« V°^e Pozitivne in tudi tere v, Plati, zlasti za neka-so se poslovne kroge. V Trstu pr°daioi ek Pritoževati najprej V«kko lCi bencina' deš da ga je ua i, tevl>° Tržačanov kupuje v ij goslovanski strani, kjer Mesarij za Polovico cenejši. Prodaj^ s° se pritoževali, da bas nrn manl mesa, ki je pri siavm bgo dražje kot v Jugo-Je z oriP° drugi strani pa se indUst>iPbto mejo trgovcem z °bširn., sk'm blagom odprlo bieje Zaledno tržišče onstran b° Pat- koder prihaja dnev-S° Poži„ !?°ee Potrošnikov, ki v dl trgovino na drobno mestu. Dovolj je, da shik» ~ v r°ke ljubljanske dan nn«iPa Pomo v njih vsak 2aških t reklamo številnih tr-je b] trgovin, ki ponujajo svo Pdk0tl^° jugoslovanskim potroš- ip t0 gibanje prebivalstva stran;re!lvanje denarja z ene bo meje na drugo in obrab »t^varj. na eni in drugi ^ meja pogoje tesnejšega zbliževanja prebivalstva področij, ki so se zgodovinsko vedno dopolnjevala in ki jih sedaj loči državna meja. Razvoj osebnega prometa med italijanskimi in jugoslovanskimi obmejnimi področji je torej naravna posledica tega zgodovinskega gospodarskega dopolnjevanja, ki se je sedaj z odprto mejo razbohotilo, zlasti zaradi novih pogojev, ki jih ustvarja razvoj motorizacije. V Trstu kroži več kot 50 tisoč avtomobilov, da ne govorimo o motornih kolesih in skuterjih. Razumljivo je torej, da si ljudje ob praznikih in nedeljah privoščijo krajše in daljše izlete na tržaška zaledna področja. Državna meja je tako blizu, da ostanejo ljudem na razpolago za izlete le Furlanija in jugoslovanska področja onstran meje. Zato je razumljivo, da se velik del Tržačanov spričo odprte meje odpravi v Istro, na Kras in s potnimi listi še dlje v notranjost Slovenije, saj bi bilo zaradi takega števila avtomobilov nemogoče, da bi vsi potovali v Furlanijo. Poleg tega pa je treba resno upoštevati sorodni-ške vezii mnogih Tržačanov s prebivalstvom onstran meje. Iz vsega torej sledi, da se zaradi vedno boljših odnosov med obema državama razvijajo in širijo tudi stiki in odnosi med prebivalstvom, kar nasploh predstavlja enega največjih dosežkov v dosedanjem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Teh dosežkov pa nima nihče pravice ogrožati s katerimi si bodi anahronističnimi ukrepi, kakršne sedaj uveljavljajo carinski organi na meji. Spodbudno pa je, da so nekatere u-stanove, zlasti pa Pokrajinska turistična ustanova, takoj posredovale pri pristojnih ministrstvih v Rimu, da se te ovire odpravijo v splošno korist prizadetega prebivalstva in odnosov med obema državama. SLAVKO ŠTOKA Po kongresu socialistične internacionale ......... ....................... ........................ ..... .iS IPdi Slovenski dijaški dom v Gorici praznuje letos svojo dvajsetletnico. Proslava bo v nedeljo, 22. t. mt in bomo o Izjave številnih uglednih predstavnikov sodobne socialdemokracije na desetem kongresu socialistične internacionale v Stockholmu omogočajo sklep, da se v tej mednarodni organizaciji, ki združuje nad 50 socialističnih, socialdemokratskih in delavskih strank zahodne Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike, krepe tiste pozitivne tendence, ki so se pokazale že na nje. nem prejšnjem rednem kongresu v Amsterdamu pred tremi leti. To je težnja, da uskladijo politiko internacionale s potrebami današnjega časa, ki se zelo loči od časov, v katerih je bila ta organizacija ustanovljena, ter slabitev njene protikomunistične usmeritve. Dezintegracijske tendence v zahodni — vojaško-politični zvezi, ki jo je internacionala podpirala, vedno bolj vidna in aktivnejša vloga na novo osvobojenih držav v svetovnem dogajanju, volilne zmage posameznih socialdemokratskih strank v nekaterih izmed evropskih in neevropskih držav — vse to so bili v nekem smislu tisti objektivni činitelji, ki so prispevali k temu, da se je ta organizacija konstruk-tdvneje in odločneje lotila problemov sodobnega sveta. To tendenco morda najlepše potrjuje izjava predsednika internacionale Bruna Pitterman-na, da kapitalistična družba ni sposobna zadovoljiti materialnih, kulturnih in drugih potreb človeštva, zato pa je socializem danes potrebnejši kot kdaj prej. To, da sodobna so cial demokracij a misli, da je mogoče ta smoter doseči edinole z uporabo načel «demokratičnega socializma)), s 6i mer razume lastno reformistično koncepcijo, samo dokazuje, kako zelo so posamezni deli sodobnega delavskega gi banja še ekskluzivni, kar zadeva odrejanje in sprejemanje različnih poti in metod za preobrazbo družbe. Čeprav so v zadnjih letih posamezne stran- njej še poročali. Zgoraj obnovljeni dom, spodaj gojenci z. vzgojnim osebjem in upraviteljem dr- Petrom Sancinom NA POBUDO SFRJ, ZAR IN ALŽIRIJE Posvetovanje nevezanih razorožitveni konferenci Kilajsko-albansko poročilo ponavlja običajno obrekovanje proti SZ in Jugoslaviji NEW YORK, 14. — Na pobudo delegacij Jugoslavije, ZAR in Alžirije so se predstavniki 25 nevezanih držav včeraj posvetovali o svetovni razorožitveni konferenci, katere naj bi se udeležila tudi Kitajska. Kakor je znano, je OZN odobrila lanskega novembra resolucijo, ki se zavzema za tako konferenco in ki naj bi se sklicala v letu 1967 ob udeležbi vseh držav sveta. V zvezi z eksplozijo zadnje kitajske atomske bombe je predstavnik ameriške zdravstvene službe izjavil, da je radioaktivni oblak prispel danes nad vzhodno obalo ZDA in se usmerja proti Evropi, kamor bo prispel v ponedeljek. Neki ameriški strokovnjak za atomske zadeve je izjavil, da bo Kitajska verjetno imela vodikovo bombo v devetih mesecih. PEKING, 14. — Skupno sporočilo, ki sta ga podpisala predsednik kitajske vlade Cuenlaj in predsednik albanske vlade Meh-met Sehu ob obisku albanske delegacije v Pekingu, obtožuje «so-vjetske revizioniste,« da tesno sodelujejo z ((imperialističnimi napadalci ZDA«. Sporočilo pravi med drugim, da je ((absolutno potrebno osvetliti stališče hruščov-skih revizionistov, ki trdijo, da so prijatelji in podporniki vietnamskega ljudstva, toda dejansko delujejo ob tesnem sodelovanju z imperialističnimi napadalci ZDA, da bi obkolili Kitajsko«. «Obe strani, nadaljuje sporočilo, poudarjata dejstvo, da vodilna skupina sovjetske komunistične stranke nadaljuje revizionistično politiko Hruščova, čeprav brez Hruščova. Sla je celo dlje od Hruščova pri obnavljanju kapitalizma, pri kapitulaciji pred ameriškim imperializmom in pri raz-bijaškem delu, ki ima pečat šovinizma velike države, proti bratskim državam in partijam« Sporočilo omenja, da je Meh-met Sehu poudaril, da albanska komunistična stranka podpira stališče kitajske partije proti ((modernemu revizionizmu«, ki ga vodijo «hruščovski revizionisti«. Albanska komunistična stranka izreka zadovoljstvo nad tretjo kitajsko atomsko eksplozijo, ki je ((pozitiven činitelj in velike važnosti za vse narode, ki nasprotujejo jedrskemu monopolu, a-tomskemu orožju in skupnim načrtom ameriških imperialistov in hruščovskih revizionistov«. Sporočilo poudarja zatem skupno podporo vietnamskemu ljudstvu in se zavzema za «enotno mednarodno fronto proti imperializmu ifi njegovim hlapcem, ki ne bi smela na noben način vsebovati "hlapcev in pajdašev ameriškega imperializma«. Sporočilo uvršča med tem tudi sovjetske in jugoslovanske voditelje. Protesti ameriških študentov NEW YORK, 14. — Na ameriških univerzah se je začelo veliko protestno gibanje proti ukrepom, ki določajo, da so razrešeni vojaške službe tisti študentje, ki so dosegli boljše rezultate pri izpitih. V Chicagu je že pred tremi dne-vi 350 študentov zasedlo upravne urade univerze Dobili so solidarnostne brzojavke tovarišev drugih dvajsetih univerz. Danes so se začeli izpiti 900 ti-soč univerzitetnih študentov. Na podlagi izidov bodo naborni uradi odločali, kdo bo lahko nadaljeval študije in kdo bo moral zapustiti šolo za vojaško službo. Študentje, ki jih podpirajo številni profesorji, poudarjajo, ka je sistem »ugotavljanja, kdo je dober za vojno in kdo je preveč inteligenten, da bi ga zavrgli«, krivičen, tudi zaradi tega, ker v mnogih primerih imajo korist študenti iz bogatih družin, ki so lahko obiskovali boljše šole. Študentje na chicaški univerzi so na zborovanjih poudarili, da ta sistem daje profesorjem »pravico nad življenjem in smrtjo študentov« ter ustvarja med študenti nečloveško in nemoralno tekmovanje. PO POLITIČNO RAZBURKANEM TEDNU Trenja v vladni koaliciji ob pričetku volilne kampanje Nenni na skupnem zborovanju PSI in PSDI v Milanu - Longo o nujnosti enotnosti vseh naprednih sil - Umaknjen priziv proti sodbi o «Zanzari» - Saragat odpotuje v ponedeljek na Dansko - Danes zasedajo zdravniške zbornice RIM, 14. — V preteklem tednu je prišlo do pomembnih notranjih napetosti v vladni večini, ki so še zlasti prišle do izraza, ko so morali odložiti izvolitev italijanskih predstavnikov v evropski parlament. V tem primem je prišlo do ostrega nasprotja tudi med PSI in PS- ”---------------- Dl, saj so socialisti zagovarjali stališče, da mora v evropskem parlamentu zastopati I-talijo delegacija poslancev, ki se bo skladala z resnično sestavo italijanskega parlamenta in torej mora biti sestavljena tudi iz komunistov. Socialdemokrati in demokristjani pa so postavili odločen veto proti prisotnosti komunističnih parlamentarcev. V zvezi s temi trenji se je govorilo celo o možnosti nove verifikacije vladne večine, dejansko pa gre po vsej verjetnosti predvsem za uvod v volilno kampanjo, ki jo je večina strank začela že danes in ki se bo razvnela v prihodnjih dneh V zvezi s temi premiki je zanimiv tudi prvi večji poskus skupne manifestacije PSI in PSDI, ki je bil danes v Milanu. Na skupnem zborovanju je govoril podpredsednik vlade Nenni. Na trgu pred katedralo so bili. prisotni številni poslanci, socialistični in socialdemokratski župani okoliških občin, ministra Tolloy in Bertinelli, tajnik CGIL Mosca, milanski župan Bucalossi in predstavniki obeh strank. Nad govorniškim odrom je bil velik napis «Naj živi socialistična internacionala«. Nenni je v svojem govoru ugotovil, da traja proces socialističnega združevanja že deset let, ko je PSI likvidirala «frontizem», PSDI pa centrizem Glede odnosov s komunisti Je dejal, da mo- rata obe stranki izpolniti svoje poslanstvo, vsaka na svojem področju, v okviru polemičnega primerjanja, pri čemer niso izključene vzporedne akcije, vendar brez konfuzije o idealnih mejah, političnem obeležju in o nemož-nosti političnih zavezništev, dokler komunisti ne bodo zaključili revizionističnega procesa, ki so ga pričeli. Jutrišnja «Unith» bo objavila izjavo tajnika KPI Longa, ki ugotavlja, da se politični položaj naglo slabša, kar priznavajo tudi predstavniki levega centra, ko u-gotavljajo, da desnica vedno bolj učinkovito pritiska in onemogoča resen napredek. V takih razmerah je še zlasti žalostno dejstvo, da so sile levice v vladi nemogoče. Zato je treba najti rešitev in je treba premostiti ločitve med vsemi silami levice — laičnimi in katoliškimi. Ustvariti je treba nove odnose, ki so delno že stvarnost. Kot primer je Longo navedel sindikalne borbe, kjer se je ustvarila trdna in učinkovita enotnost, dogodke na rimski univerzi in odobritev zakona o pravičnem razlogu za odpuste. Poslanska zbornica bo prihodnji teden obravnavala z naglim postopkom zakonski predlog o amnestiji. Predvidevajo, da bo senat poslal načrt poslanski zbornici v torek, in ga bo v najkrajšem času vzela v pretres komisija za sodstvo. Načelnik javnega tožilstva v Milanu dr. Enrico De Pepo je danes umaknil priziv proti sodbi o študentskem listu «La Zan-zara«. V kratkem tiskovnem sporočilu pravi javni tožilec, da bo ta vest prav gotovo ugodno odjeknila med člani združenja sodnikov. še vedno pa visi priziv namestnika javnega tožilca dr. Trombija, ki ima do 31. maja čast da ga umakne. še vedno ni rešen spor o imenovanju predsednikov izpitnih komisij za zaključne izpite na e-notnih srednjih šolah. Dekret predsednika republike namreč predvideva, da bodo predsedniki komisij ravnatelji z nekega drugega zavoda, medtem ko šolniki zahtevajo, da bo komisiji predsedoval ravnatelj istega zavoda. Kaže, da je uspelo priti do kompromisa, tako da bo izpitu sicer prisostvoval vladni komisar, vendar pa bo prisoten tudi domač ravnatelj zavoda. Zadeva zanima okoli pol milijona kandidatov, ki bodo prvikrat zaključili enotno srednjo šolo. Izdana je bila privolitev za i-menovanje novega veleposlanika Sovjetske zveze v Italiji. Za novega veleposlanika bo imenovan Nikita Semjonovič Rjigov. Predsednik republike Saragat bo v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija odpotoval v ponedeljek na uraden obisk Danske, ki bo trajal štiri dni. Z letalom bo prispel v Kopennagen ob 11.55, kjer ga bodo pozdravili kralj Friderik IX. in drugi člani kraljeve družine ter najvišji predstavniki vlade. Med Italijo in Dansko so prisrčni prijateljski odnosi, važna trgovinska izmenjava in obe državi sodelujeta v šte- vilnih skupnih mednarodnih organizacijah. Jutri ob 9.30 se bo sestal vsedržavni svet FNOM, ki bo preučil položaj zdravnikov v zvezi i sporom z zavarovalnimi ustanovami in zadnjimi ((ultimativnimi« predlogi ministra za zdravstvo Bosca. Te predloge je ocenila za nezadostne organizacija FNOM-sindikati, zadnjo in odločilno besedo pa morajo izreči zdravniške zbornice. Ce bo ta odgovor negativen in ne bo prišlo do rešitve spora, se bo položaj nedvomno zaostril in bo vlada skušala uvesti razne ukrepe. Med drugim gre za predlog vseh treh sindikalnih organizacij, da bi zavarovalne ustanove neposredno zaposlile v rednem delavnem razmerju okoli 20 tisoč zdravnikov in na tak način skušale olajšati krizo zdravstvene pomoči. Minister za zdravstvo Mariotti pa je v zvezi z možnostjo zaostritve spora dal v petek podrobnejša navodila pokrajinskim zdravnikom. Umrl je Marjan Jurkovič BEOGRAD, 14. — V Beogradu je včeraj po kratki in hudi bolezni umrl v 61. letu starosti književnik Marjan Jurkovič, urednik založniškega podjetja »Nolit« Danes se je združenje književnikov Srbije na žalni seji poklonilo spominu uglednega jugoslovanskega književnika, kritika in esejista. Od pokojnika so se danes pred kapelo beograjskega pokopališča poslovili številni jugoslovanski književniki, javni in kulturni delavci in prijatelji. ke, ki pripadajo socialdemokratskemu in komunističnemu delu delavskega gibanja, tudi sodelovale v nekaterih vprašanjih, pa stockholmski sestanek in razmere v mednarodnem delavskem gibanju sploh kažejo, da so ti stiki spričo idejnih in drugih razlogov — za zdaj uresničljivi edinole na dvostranski osnovi. Važno pa je, da je taka prizadevanja o-paziti celo v takih strankah, kakršna je nemška socialdemokracija, ki se je v preteklosti še posebej odlikovala s svojo izključenostjo. Eno osrednjih vprašanj na stockholmskem sestanku je bila tudi analiza sodobnih mednarodnih odnosov. Ne glede na dejstvo, da se je kongres kot celota načeloma izrekel za mir in razvoj mednarodnega sodelovanja, pa so se pri obravnavanju konkretnih vprašanj pokazale med delegati posameznih strank razlike, ki presegajo okvire taktičnih nesoglasij. To se je pokazalo zlasti v zvezd z Vietnamom. Tu je bilo mogoče opaziti najrazličnejše nazore, od stališča, ki podpira ameriški napad, preko stališča, ki povezuje vojno v Vietnamu z nemožnostjo, da se uresničijo ((politične svoboščine« v tej državi, pa do odločnih načelnih zahtev, da se vietnamski spopad reši v skladu s sklepi ženevske konference. To zadnje stališče so zlasti pomembno podprli delegati iz azijskih držav. Opozorili so na nevarnost, da bi spopad, če se bo nadaljeval, utegnil zavzeti večji obseg, to pa bi imelo zelo daljnosežne in neugodne posledice. Iz teh tako neenotnih gledišč o tem naj aku tne j šem vprašanju sodobnih mednarod. nih odnosov z lahkoto ugotovimo različne pozicije, ki jih zavzemajo vlade držav, v katerih so se posamezne socialdemokratske stranke vključile v njihove družbenopolitične sisteme in istovetijo svoje interese z njihovimi interesi. Te razlike so se pokazale tudi pri razpravi o sprejemu LR Kitajske v članstvo Združenih narodov. Vseeno pa je bil to prvi kongres socialistične internacionale, na katerem je bilo jasno izraženo gledišče nekaterih delegacij, da mora biti ta azijska država sprejeta v svetovno organizacijo in v varnostni svet. Največje nesoglasje med zastopniki posameznih strank se je bržčas nanašalo na nesoglasja med britanskimi laburisti in skupino delegatov iz Afrike o Južni Rodeziji. Britanski predstavnik se je znašel — samo nekaj dni pred londonskimi pogovori o Rodeziji — pred odločno zahtevo afriških delegatov, da socialistična internacionala obsodi vendar mu je s proceduralno Smithov režim, uspelo, da je taktiko onemogočil, da bi to vprašanje sprejeli na dnevni red. To nesoglasje, ki je imelo zelo vidno mesto v kongresnih razpravah, morda naj lepše odseva nova nasprotja, ki se pojavljajo v socialistični internacionali. Socialistična internacionala, ki usmerja svojo dejavnost k sodelovanju z novo-osvobojenimi državami in jih poskuša povezati z družbenopolitičnimi sistemi, kakršni so se uveljavili na zahodu, prihaja spričo logike dogodkov vse bolj v protislovje s težnjami narodov Azije, Afrike in Latinske Amerike ter z njihovo o-rientaoijo k samostojnosti in iskanju lastnih oblik političnega organiziranja; in to iz razloga, ker njeno politiko še naprej v bistvu določa nekaj vodilnih zahodnoevropskih socialdemokratskih strank. To protislovje bo postajalo toliko večje, kolikor bolj se bodo u-trjevale splošne pozicije na novo osvobojenih držav in njihovih političnih organizacij, odločitve članic internacionale iz evropskih držav pa bodo deloma ali v celoti zaostajale za potrebami časa. In od koncu ostaja še vprašanje: koliko bo internacionala takšna, kakršna je, s svojo organizacijsko strukturo in politično usmeritvijo, kljub delnemu napredku v zadnjih letih, mogla bistveneje prispevati k reševanju nekaterih poglavitnih problemov sodobnega družbenega razvoja, zlasti socializma? V nasprotnem primeru so možnosti, da bi se uveljavila v prihodnosti, še manjše. M. K- DRUGI DAN OPATIJSKEGA SREČANJA «Vidljiva» poezija in Fortinijev «manifest» Pozdravne brzojavke nobelovcev Quasimoda in Andrica - V razpravo so včeraj posegli Matej Bor, Zoran Mišič, Emilio Insgro, Vlado Gotovac, Vjeran Zuppa, branco Fortini pa je predložil svoj «manifest» (Od našega dopisnika) OPATIJA, 14. — Po jutrišnjem tretjem delovnem sestanku in literarnem večeru se bo končalo tukaj drugo »Opatijsko literarno srečanje« Jugoslovanskih in italijanskih književnikov. Čeprav je jutri pričakovati še razvneto razpravo — saj je Lamberto Pignotti že napovedal daljši govor na Fortinijev «manifest», v podkrepitev tez, ki jih je danes obrazložil Emilio Ins-grd v obrambo »vidljive« poezije oziroma stališč «skup:ne 70» — že danes lahko rečemo, da je drugo opatijsko srečanje zelo plodno m uspešno. Morda še bolj kot po bogastvu svežih novih idej po svoji angažirani atmosferi, pristni medsebojni komunikativnosti in sproščenem odkritem dialogu. Današnji drugi dan opatijskega srečanja, ki mu je predsedoval tržaški književnik Oliviero Honore Bianchi, je potekel v znamenju prispevkov, ki so jih k razpravi o testi »Literatura in občinstvo« daii književniki Matej Bor (Slovenec), Zora Mišič (Srb), Emilio Insgrd (iz Benetk), Vlado Gotovac in Vjeran Zuppa (oba Hrvata), ter tez, ki jih je razložil Franco Fortini ter so jih potrdili s svojimi stališči tudi Ban-dinl, Giudici in Zanzotto. Pred pričetkom razprave so zbrani književniki počastili z enominutni molkom spomin včeraj v Beogradu preminulega jugoslovanskega književnika Marjana Jurkoviča. Zatem so pozdravili prihod milanskega kritika Umberta, nakar so bila prebrana pozdravna pisma in brzojavke, ki so jih z željami za uspeh IMfMIIMIIIIttlllltllltlllf Ittf ItlMIHIIIIIIIIIIIIMliIlllllilf Umrl je D. Pahor Dne 11 tm. je umrl v bolnišnici na Trsa tu Drago Pahor (brat pokojnega Romana Pahorja). Rodil se je o Trstu pred 65 leti in se je zelo mlad zaposlil v tržiški ladjedelnici, od koder pa so ga po desetih letih službovanja odpustili na podlagi neke neresnične °-vadbe, zaradi katere je bil tudi nekaj časa v zaporu. V Trstu se je pokojni Drago pridno udejstvoval v mladinskem gibanju in je bil član mladinskega društva Prosveta pri Sv. Jakobu. Pozneje se je preselil v Jugoslavijo in se dokončno naselil na Sušaku pri Reki, kjer je živel od leta 1933, dokler ni pred kratkim moral v bolnišnico. Delal je v tamkajšnji tovarni papirja. Med vojno je bil z družino interniran nekje v Apeninih, od koder se je vrnil po zlomu fašizma. ma vživel v tamkajšnje življenje in se sploh ni hotel po vojni vrniti v svoje rojstno- mesto, je bil želo poznana osebnost in splošno priljubljen Kako je bil povsod priljubljen', je pokazal tudi veličasten pogreb, ki so mu ga priredili na Kozali (reškem pokopališču), kjer se je zbrala velika množica njegovih prijateljev, znancev in delovnih tovarišev. Reška godba je svirala žalostinke, peuski zbor •Prosvjetno društvo» pa mu je za slovo zapel •Gozdič je že zelen* in •Vigred se povrne». V dveh poslovilnih govorih sta govornika orisala njegovo življenje, delo in njegov značaj. Sorodnikom, katerih je mnogo v našem mestu in okolici, izrekamo naše iskreno sožalje. letošnjega opatijskega srečanja poslali nobelovca Salvatore Quasimo-do in Ivo Andrič ter Emilio Sereni, Diego Valeri, Pratolini, Sanguinet-ti, Michele Prisco, Ottiero Ottieri, Alberto Bevilacqua, Libero Blgia-retti, Luciano Manciardi ter Petar šegedin, Antonie Isakovič in drugi, ki izražajo svoje obžalovanje, da ne morejo tudi sami prisostvovati letošnjim opatijskim razgovorom. Nato se je začela živa debata, ki jo je težko povzeti v krajšem sporočilu, saj so bile izrečene mnoge, često nasprotujoče si misli. Nekateri so se vrnili na včerajšnje misli Fortinija, Assunta in drugih. Glavna misel današnje razprave je bila nekako tale: poseg med književnikom oziroma pisano besedo in bralcem (publiko) je danes bolj težak, kot je bil pred dobrimi 57-70 leti, za kar je več vzrokov in vsak zasluži podrobno analizo. «Ni moderno, kar ni razumljivo® — je razvijal svoje misli o tem najprej naš Matej Bor, ki Je govoril zatem o dvomih, ki jim je izpostavljen književnik sodobnosti, o vplivih ter pri tem o poteh komunikativnosti do bralca, občinstva, ki Jih je nujno najti in ojačiti, če književnost hoče izpolnjevati svoj prabitni osnovni namen, to je vplivanje, delovanje, oblikovanje počlovečenega človeka Zoran Mišič je izrekel mnenje, da je današnji pesnik književnik razdvojen med sedanjostjo in preteklostjo, ki bi jo zaman skušali oživeti. Dandanašnji pisatelj dvomi o vsem, vse postavlja na preizkušnjo: jezik, zgodbo, človeka. Potreben bo čas, da se dobi zaupanje bralcev v te nove efemerne oblike bivanja m umetniške književne izpovedi Hrvatska književnika Gotovac m Zuppa, čeprav vsak po svoje, sta izrazila podobne misli, znane iz stališč skupine okrog zagrebškega literarnega časopisa «Razlogi«, ki ji pripadata. Govoriti o odnosih »Književnost - občinstvo« pomeni po njunem mnenju načeti najprej vprašanje odnosov književnost - družba ter odnosov med zvestobo poeziji in svetom stvarnosti, ki nas obkroža. Zuppa. ki je govoril o razdrobljenosti, atomiziranosti današnjega sveta, proizvodnje in sleherne u-stvarjainosti, se je zavzel za neke vrste »permanentne revcolucije« v literaturi ter zatem govoril o vlogi književne kritike danes. Zanimanje pa tudi ostrejšo polarizacijo mnenj, kot se je kasneje videlo z nastopa Franca Fortinija — je zbudil beneški pesnik Emilio Insgrd s svojimi tezami o tako imenovani «vidljivi» poeziji (Poesia visiva) ter opozoril, da je ni mešati s tako imenovano tehnološko ter konkretno ppezijo. O tem pa bomo kaj več poročali v torek. SILVO DORNIK Naser in Kosigin danes v Port Saidu ALEKSANDRIJA, 14. — Naser in Kosigin sta se danes popoldne vkrcala v Aleksandriji na Naserjevo jahto. Jutri zjutraj bosta prispela v Port Said, kjer bo Kosigin govoril na zborovanju. Med potjo nadaljujeta državnika politična posvetovanje. Na jahti so‘ tudi maršal Amer, predsednik vlade ZAR Mo-hiedin, sovjetski zunanji minister Gromiko in pomočnik sovjetskega ministra za obrambo admiral Gorškov. Kakor poročajo iz Londona, Je Kosigin odložil na nedoločen čas nameravani obisk v Veliki Britaniji, in to zaradi zaostritve krize v Vietnamu. V Moskvi ugotavljajo, da uraden obisk Kosigina v Londonu ni v skladu s podporo, ki jo Velika Britanija še dalje daje ameriški politiki v Vietnamu. PRIMORSKI DNEVNIK 15. MAJA 196« *************** TV STUDIO UNO. *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO® 14. MAJA 1966 Ime to priimek ............ Naslov..................... Odreži m nalepi na poštno dopisnico tet naslovi na RA1 Caseita Postale 400 Tortno Msd vsako oddajo »STUDIO UNO» se oo izvajata pesem z ital: lanskim besedilom v kateri bosta dve besedi izvirnega besedili zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci k nočejo v »Studii- Um Quiz» tekmovati morajo zamenjavo ugo tovlti m v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi ki sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morsji prispet) na RA1 - Casella Postale 400, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovan obe pravilni besedi is izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani en avto mnbll najtanjša ura na svetu j Generalno zastopstvo «LA CLESSIDR A» 1'rst - Piazza S. Antouio Nuovo N- 4-1 nadstropje Import - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti Garancije ŠVICARSKA SUPERMARKA | VSE ZA AVTOMOBILE [ TRST TRGOVINA Z NADOMESTNIMI DEU Ul. del Toro 8, vogal Ul. Crispl - Tel. 95-178 prodaja na drobno In na debelo TRGOVINA AVTO PRITIKLIN Trg Oberdan 4 — Telefon 37-080 Vozni red vlakov veljaven od 22. maja V zvezi z uvedbo legalne ure bodo nastale 22. maja tudi nekatere spremembe v železniškem voznem redu. Novi vozni red, ki stopi je veljavo v nedeljo, 22. maja, je naslednji: GLAVNA POSTAJA Benetke - Milan Pariz - Rim - Bari ODHODI ! 5.50 A Portogruaro 6.10 R Benetke - Bologna - Mi- lan (1) - Genova 6.48 D Benetka - Milan - Turin - Rim 8.52 R Benetke - Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo) 10.25 DD Benetke - Milan - Pariz 10.30 A Portogruaro 13.02 R Benetke 13.30 A Portogruaro 15.20 D Benetke 16.58 A Tržič - Portogruaro 17.57 A Portogruaro 18.35 DD Benetke - Milan L. - Pa- riz 19.20 A Portogruaro 20.30 D Benetke - Rim (skozi Mestre) 21.55 DD Mestre - Bologna - Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst - Rim) 22.30 DD Benetke - Milan - Turin - Genova - Ventimiglia -Marseille (spalni vozovi in spalni pogradi Trst -Genova) Mestre - Bologna - Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst - Rim) 1) Samo I. razr. z obveznim prednaročilom. PRIHODI 6.25 A červinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro - Tržič 8.00 DD Turin - Milan Benetke - Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim -Trst ■ Marseille - Genova) 9.28 D Benetke - Rim 10.40 R Benetke 12.04 DD Pariz - Milan - Benetke 13.30 D Bari - Benetke - Bologna 13.55 A červinjan - Tržič 16.15 D Benetke - Milan - Pariz 17.20 D Benetke - Portogruaro - Červinjan 18.13 A Tržič (**) 18.45 R Bologna - Benetke (*) 19.10 A Portogruaro - Tržič 20.16 DD Pariz - Milan - Benetke 21.15 R Milan - Rim - Benetke (*) 22.55 A Benetke - Tržič 23.50 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim - Bologna -Benetke (*) Samo I. razr. — (**). Ob nedeljah ukinjen. Videm - Dunaj Salzburg - Miinchen 3 40 5.20 6.15 6.21 7.15 8.40 9.52 A 12.20 D 12.30 A 13.25 DD 14.30 A 16.45 A 17.50 A 19.15 D 19.58 A 21.38 D 6.58 A 7.47 A 8.20 D 9.05 A 10.12 DD 12.12 A 15.08 A 17.32 A 18.56 DD 20.05 A 21.05 A 22.35 A 23.37 DD 23.57 DD 0.42 A Dunaj - ODHODI vjdem,,- Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen Videm Videm Videm Calalzo (od 11.12.1!**? do 19.2.1966 ter 24. in 31.12. 1965) Videm Videm - Trbiž 10 Videm Videm Videm Videm - Trbiž Miinchen PRIHODI Videm Videm Videm Videm Dunaj - MUnchen-Trbiž -Videm Trbiž - Videm Videm Videm Trbiž - Videm Videm Videm Videm Miinchen - Dunaj-Trbiž -Videm Calalzo (ob praznikih od 26.6 do 11.9. razen 14.8 (23.55) Videm Opčine - Ljubljana - Beograd ODHODI 1.10 D Opčine • Ljubljana-Beo-graa - Zagreb - Budimpešta 7.03 A Opčine 10.00 D Opčine - Ljubljana • Zagreb • Beograd 12.40 DD Opčine - Ljubljana - Za- greb - Reka 13.45 A Opčine 18.05 A Opčine 20.20 A Opčine 21.20 D Opčine Ljubljana-Beo- grad - Atene - Istanbul PRIHODI 6.16 D Beograd • Zagreb-LJub-ljana - Opčine 7.12 A Opčine 9.35 D Istanbul - Beograd - Ljubljana - Opčine 16.52 A Opčine 18.03 DD Reka • Zagreb - Ljub- ljana - Opčine 20.57 D Beograd - Zagreb-Ljub-ljana - Opčine 21.40 A Opčine EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - 1’RST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA ln trikolesnih tovornih vozil A P E v ka teri koli kraj v Jugoslaviji O Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov to pribora »PIAGGIO« NEDEUA, 15. MAJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Ruy Blas«, drama v petih dejanjih; 17.15 T. Bombi: Sonata v dveh stavkih; 17.30 Glasba za dobro voljo; 18.00 Jam session; 18.30 Obletnica meseca; 18.45 Orkestrske suite; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Pevci in glasbila; 22.25 Večerni pleš. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški ljudski motivi; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Pevci lahke glasbe; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL: 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.28 Roditeljski krožek: bodoči učitelji; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Plošča za poletje; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Zbori z vsega sveta; 15.45 Nove pesmi; 16.10 Glasbena prizma; 16.55 Drugi polčas nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert, sodeluje violinist Christian Ferras; 19.15 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji; 21.00 Pianist Rajmond Trouard: 22.00 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Plošča za poletje; 9.03 Oddaja za ženske; 9.35 Oddajali smo; 11.00 Dan pomorščaka; 11.35 Pevci; .2.00 športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 4.30 Teden aktualnosti po svetu; 15.00 Glasba po željah; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Dirigira Arturo Toscanini; 21.00 Popevke; 21.40 športni dnevnik; 21.50 Glasba v večeru; 22.00 Pisan večerni spored. III. program 16.30 W. Trevor R. Balestrazzi: «La giomata del generale«; 17.15 Carissimijev oratorij za solo, -bor in orkester; M. A. Charpentier: Maša za solo, zbor in orkester; 18.00 R. Sanders: »Mancato arri-vo ad Atene«; 19.00 Variacije L. Dallapiccole; 19.15 Gledališki pregled; 19.30 Koncert; 20.40 Stamit-zova koncertna simfonija; 21.20 B. Bartok: «11 castello del principe Barbablu«; A. Paccanini: «11 dio d’oro». Slovenija 8.05 V. Ocvirk: «Pasjeljubje po svoje«; 8 40 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši ..; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba- 11.00 Turistični napotki; 11.45 Reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 »Fantje treh dolin« in trio J. Svečnika; 14.00 Slavni pevci — znamenite arije; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 B. Behan: Dve humoreski; 16.00 športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 20.50 šport; 21.00 »Med portreti iz Antike«; 22.10 * -bavni orkester, Art van Dam-me, Milva in orkester Elgart; 23.05 Sodobna glasba Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.30 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.15 Spored za najmlajše; 18.15 «Settevoci»; 19.00 Dnevnik m registriran polčas nogometne tekme; 19.55 športne vesti in kronike pol. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 U. Pirro in V. Talarieo: »Luisa Sanfelice«; 22.15 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji, o1' koeeii dnevnik. II. kanal 18.00 Scene iz "La commedla dell’Arte»; 19.00 Simi. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 «La rosa d’o-ro»; 22.00 Filmi; 22.30 TV zgodba «11 gioco delle partl« PONEDELJEK, 16. MAJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slo; venskih pesmi; 11.45 ItalijaiisKJ akvarel; 12.15 «Anton Klodlč-ba-bladoski«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17 W Ansambel «Le Tigri« iz Gorice, 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost' književnost in prireditve; 1°:“ Rimski ■ Korsakov: Zlati P®1®""' suita; 19.00 Trobentač Miles u®-vis; 19.15 «Cloveška pot in usoaa Antona Aškerca«; 19.30 Zabava vas bodo; 20.00 šport; 20.35 Zvo; ki uglašeni na temo; 21.00 Cata lani: »La Wally», opera v stm* dejanjih; v odmoru: Opera, avto in njegova doba. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran, 13.15 Orkester Casamassima; 13-"? Prijatelj cvetja; 13.45 Ob stolen niči rojstva F. Busonija; Jazz; 14.45 Pacchiorijevi sousn, Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 nos RL; 1100 Otroški kotič«, 11.15 Plošče; 11.30 Današnji P®*j ci; 11.45 Glasbeni zmenek; in 12.55 Glasba po željah; Mala prodajalna plošč; 14.00 Jn»-pesmi in plesi; 15.00 Od P°P®y\ do popevke; 15.45 Slov. naro 14.45 Glasbena paleta; 15.00 P1” šča za poletje; 15.35 Koncert miniaturi; 16.00 Rapsodija; lb„". Skladbe D. Savina; 16.50 Soprf' nistka A. Pastori in tenorist * Bertocci; 17.35 Poljudna ene««! pedija; 17.45 V. Hugo: «L’UOffl° che ride«; 18.35 A. Bellanca: Zg” dovina Zemlje; 18.50 Vaši izbiri ci; 20.00 Veliki lov; 21.00 Filmsl« novosti; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Pregled francoske kulWJ$’. 18.43 Tri Frescobaldijeve P®**?« 19.00 Benedetto Croce in špau®* slovstvo; 19.30 Koncert; 20.30 Kf vija levij; 20.40 Beethovnova nata, opus 57; 21.20 E. L. •J®'*, selli: «Glauco»; 22.40 PetrasslJ**’ skladbe. Slovenija 8.05 Chopin in Liszt; 8.55 ** mlade radovedneže; 9.10 Otro»K igre s petjem; 9.25 V svetu retnih melodij; 10.15 Sloveli®** solisti; 10.35 Naš podlistek -Cankar: Obisk pri Ivanu C"J. karju; 11.00 Turistični napoti; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 SW . datelj Ivo Petrič; 12.30 Kmetij®!: nasveti; 12.40 Slovenske naro®1®! 13.30 Priporočajo vam...; Pri skladatelju Samu VrernJaKd; 14.35 Naši poslušalci čestitaj -15.20 Zabavni intermezzo: 15.30 k del Marjana Kozine: 16.00 "s* dan za vas; 17.05 Glasbena »r žanka; 18.00 Aktualnosti doma po svetu; 18.20 Signali«; 18.45,;'*, ka Slokan: Hmelj od zdravim zeli do pijače; 19.05 Glasbene ra glednice; 20.00 Simf. koncert ° kestra Zagrebške filharmonij,! 22.10 Mozaik zabavne glasbe; l iterarni nokturno — B. m® ' Pesmi; 23.05 Po svetu lazza. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Dnevnik; 1^.0 Spored za najmlajše; 18.45 do Renato Gianprrandi in Arlett® mann; 19 05 Tedenski knjižni P* j gled; 19 45 ftoort.oe vesti in 1L,> k”—gr) go Dnevnik; 21.00 j tednik; 22.00 Prireditve med m,, nom: ^ 45 Detektivka »Beg«; Dnevnik. II. kanci 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: uomint preferiscono le biondi z MRrijvn Monrone v glavni 1 «Gli SPORED Jlii;. TELEVIZIJE OD 22. DO 28.-V. 19.15 Filmski Pregled: 19.40 cak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Večerm šola — humorist, oddaja: Kulturna panorama; 22.10 čila. ČETRTEK. 19. maja , ,,j 10.00 TV v šoli; 11.00 Angl«®”, na: 16.10 TV v šoli: Transf9.rmi tor; 17.05 Poročila; 17.10 Zabaj^ omnibus — pevci in orkester K., Skopje; 17.40 Tisočkrat «zaK»J — oddaja za otroke, 18.25 9b?le nik; 18.45 Po poteh JugoslavU, 19.10 Ljubljanski jazz ahsamb£. 19.40 Brez parole — mlad*nji. oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.20 AJ tualni pogovori; 21.10 Narou* glasba — studio Sarajevo; *»■ TV magazin — glasbena oddaj 22.20 Lirika: 22.30 Poročila. PETEK, 20. maja 10.00 TV v šoli- 16.35 Potoč'1’ 16.40 TV v šoli; 17.00 Anglež«”! 17.30 TV v šoli; 18 00 Mali ^ — oddaja za otroke; 18 25 OW«.] nik; 18 45 Obveščanje v deloto” kolektivih; 19.15 Karavana " to tovanje skozi neznane kraje •% goslavije; 19.40 TV akcija; Dnevnik; 20.30 Yankee na kralja Artuja - film; 22.20 Gl*3 beni magazin; 23 20 Poročil*- SOBOTA. 21. maja .... 10.00 TV v šoli; 16.05 Potoč”* 16.10 Kje je, kaj je: 16.25 Spoto; dogodek; 18.10 Vsako soboto; }ft Obzornik; 18.45 Dileme - se^jfik igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevmf. 20.30 Glasbeni kotiček; nastoP Ati Soss; 20.40 Sprehod skozi Cto 21.10 Cm sneg — TV igra; f*'« Hitchcock vam predstavlja; Poročila. NEDELJA, 15. maja 9.25 Poročila; 9.30 Urnih nog naokrog — narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 11 30 Lassie — film; 14 30 Prenos športnega dogodka; 18.00 Pokaži, kaj znaš! — javna mladinska oddaja; 19.05 Veliki podvigi — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Mladinska olimpiada — zadnja oddaja; 22.00 Poročila PONEDELJEK, 16. maju 10.00 in 11.40 TV v šoli: Truns-tormator, 17.40 Angleščina; 18.10 Lolek in Bolek — poljska risanja; 18.25 Obzornik; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Kotalkališče — film iz serije Ch. Chaplin; 20.00 Dnevnik; 20.30 Lermontov: Demon — TV adaptacija; 21.30 Biseri glasbene literature — J. Haydn: Trio; 21.45 Ta ali oni narod — televizija petih celin; 22.45 Pogovori o slovenščini: Jezikovne plasti; 23.15 Poročila. TOREK, 17. maja 16.55 Poročila; 17.00 Zaključni del festivala otroške pesmi; 18.15 Boj za obstanek — znanstv. film; 18.45 Moški komorni zbor iz Celja; 19.00 Svet na zaslonu; 19.45 Obzornik; 20.00 Lito Vilovito — celovečerni film; 21.25 Harlekin — TV igra; 22.15 Poročila. SREDA, 18. maja 10.00 TV v šoli; 16.35 Poročila; 16.40 Ruščina; 17.00 Angleščina; 17.40 Tiktak: Srečni metulj; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; KURT KUSEMBERG tftfe Mesto Tottemburg se je uprlo, da bi plačalo davek, ki ga je cesar svojevoljno odmeril. Zato je ** poslal nadenj vojsko z ukazom, naj mesto zavzame in požge. Vendar so bili meščani o tem Pravočasno obveščeni. Ko je cesarska vojska prišla, je dobila mesto bogato založeno in trdno °dločeno, da se brani. Cesarski Poslanci so se osramočeni vrnili: slekli so jih do golega, jih namazali z maslom, potresli z ža-Iranom, okrog vratu pa so jim obesili dolge vence klobas v znak, da v mestu ničesar ne manjka. Poveljnik je ukazal naj se voj-«ka utabori in prične z oblega-lijem. je minil mesec in so v taboru mislili, da je z oblastjo me-sčanov pri kraju, se je poveljnik °®očil za napad. Tri dni so to-P°vi bruhali debele železne krogle m ena od njih je odtrgala glavo Pekovskemu mojstru Aptu, ko je Pri vhodnih vratih stal na straži, je bila edina škoda, ki jo je zamolčimo, da je poveljnik zvečer, ko je šel njegov pisar spat, te jedi naskrivaj jedel in da so mu teknile. Toda podarjena jedila so bila vendarle žalitev in poveljnik se je zaklel, da bo meščanom že poplačal, le kako, ni vedel. Neke noči je poveljnik ugriznil v nekaj trdega, ravno ko je jedel golobjo pašteto iz Totten-burga. Bila je puščica, v njej pa pismo. Pismo je poslal mestni župan in predlagal vojskovodji sestanek, od katerega bi imela koristi oba. Ker ga je cesar tako užalil, ni imel poveljnik nič proti, da bi ne izvedel, kaj misli nasprotnik. županu je dal vedeti, da je njegov predlog sprejel. Moža sta se sestala v skalni votlini pri mestu, ne da bi ju vojaki videli. Razgovor je bil dolg, moder in ploden. Dogovorila sta se, naj obleganje ne bo več tako resno, ampak naj se razvije v sosedske odnose. Za protiuslugo se mesto obveže, da vojski izplača zaostalo plačo, kakor tudi tisto v pri- MARIJA MI JOT U MAJE, KAR TUOJA GARTRUOŽA CVETI... (Spomin na brala, umrou u Režjere leta 1944) Rekle suo me, de te ni! Še d’nes ne vjerjen de te ni! Zmirej Te viden kaku se živ, kaku se priden! Tuaja lepa gartruoža cveti, nje gruazd vesi, nje cvet je kri, u nje se skrivaš Ti, u nje suo Tuaje uči, Uči ruše, trudne uod neprespaneh nuči, zmirej budne, viden, de mežikajuo, pa damačeh stikajuo Tuaje mile trudne uči! Perut tuajga koraka frld’, u domišlije, sestra Te čaka . . . T ... a Tebe ni ne Tuajeh trudneli, trudneh uči! ^esto utrpelo in tistim, ki so °Jstra Apta poznali, se ni zdela *®lika. Zidovje je živahna kanovi malo okrušila, razpoke pa ni 0 uikjer. Četrtega dne so na-s 0Pili vojaki. Prislonili so oblegovalne lestve in se pričeli vzpe- njati lestvi ke Po njih. Vendar so branilci e odpahnili in zlivali na voja- vročo vodo in vrelo smolo. 8 konec pa so zmetali z obzidja 86 krogle, ki so priletele v me-°> češ: tu jih imate, poizkusite e enkrat. Napad se Je izjalovil. *"se ob svojem času!« je me-Poveljnik in se odločil, da bo v ^o Izstradal. S tem se je za ojake začelo pusto, enolično živ-®nJe, kajti tabora niso smeli za-obT^' Po vse dni so bolščali v 2i bi Jlm vojaški ka. *vc‘ he imeli česa prodati, In , tudi njihovi vozovi, skrinje m 0Sare so bili prazni. Cesar in Sl°le V0Jske nič več oskrboval oblegovalci, ki so hoteli Tot-drg iztradati, so stradali sami. njj' rez denarja ni vojne!« je me-. Poveljnik in se odločil, da »el Pisal cesarju. Vendar se je «ka'-rlil * sP°r°čilom, da bi voj-J|'Tottenburg že zdavnaj lahko Za a d1 se vzdrževala z njim. p0 rezdelneže pa da ni denarja. v0].e ^nilc Je to poslušal z neje-ly °' Kako bi naj zavzeli mesto, in f6 dostavno ne da zavzeti g0vj bolje oskrbljeno kot nje-jlnj v°JaW. Povrhu vsega pa se ji n™ 0414110 posmehuje V svo-»>isimrarnnc)sti so sl meščani iz-°koii predrzno navado: daleč na-z*dj vltbl° 80 obedovali na ob-jauU posmehljivo napivali vo v*č*r' To Pa Se ni vse. Vsak Pow 80 z obzidja vrgli košaro, •Zln« lzbranih Jedi z napisom: ^agovitemu poveljniku,« Naj ne hodnje, pri čemer davek seveda obdrži. Učinek pogodbe je bil prebla-godejen. Ko so v taborišču zavohali denar, so od vsepovsod prihajali trgovci in kmetje in zalagali tabor z vsemi potrebnimi in celo nepotrebnimi rečmi. Vojaki so se tepli za to, kdo bo šel služit v mesto, ker so se ob prostih večerih radi tam udeležili veselic. Bilo pa je tudi meščanov, ki so prostovoljno prihajali služit v tabor, da bi se obenem naučili vojne umetnosti. Poročajo tudi, da so nekatera dekleta iz Tottenburga odšla k marketendaricam v uk. Toda to je bilo verjetno bolj zaradi poslov z ljubeznijo, ki so se napredli med Soldati in ženskami. To pa je bilo neizogibno in s časom dobilo določen vpliv na število otrok, ki so bili rojeni v Tottenburgu. To pa bi ne bilo tako opazno, ko bi obleganci in oblegovalci ne praznovali toliko praznikov skupaj. V ostalem pa je prišlo, čeprav v bolj omenjenem številu, tudi do porok. Naslednji meseci so prinesli novih olajšav, predvsem za mesto. Pa tudi vojska je bila na boljšem. Ce je moral kak meščan nujno odpotovati, mu je poveljnik dal propustnico, ki je bila sicer le za določen čas, pa jo je lahko potujoči spotoma poljubno podaljšal. In kadar je kaka kočija zapuščala mesto, so jo obkrožili vojaki, da bi popotniku dali pisma za svoje domače, ali pa so — če niso znali pisati — prosili, naj doma sporoči pozdrave in malo pogleda na boljše polovice. Popotniki se namreč niso vračali vedno z najboljšimi novicami, zakaj prenekatera vojaška žena se je naveličala čakanja in si preskrbela drugega — tudi med popotniki samimi. Vendar naj bo v njihov zagovor povedano, da so jo ti prej ali slej pobrali v strahu, da morda njihove žene ne počno istega. Te prijateljske, skoraj povsem nevojaške razmere pa cesarju niso mogle ostati dolgo skrite. Vseeno pa je trajalo nekaj let, preden je ugotovil, zakaj z obleganjem ni nič in kdo pravzaprav plačuje njegovo vojsko. Prvi opazovalec namreč, ki ga je poslal na ((bojišče«, se je naselil v Tottenburgu, se poročil s čedno vdovo in odprl gostilno «Pri cesarskem slu«. Drugi je sledil prvemu. Poročil se je z vdovo mojstra Apta — edine žrtve, ki jo je obleganje doslej terjalo, šele tretji opazovalec, čemeren možak, je cesarju sporočil, kako je s stvarjo. Izvedeli smo, da je bil cesar zelo potrpežljiv, toda sedaj je bilo njegove potrpežljivosti konec. Starega poveljnika, ki je pozabil na dolžnost, je odstavil, postal novega in poslal k vojski. Stari poveljnik je odpust mimo sprejel, odšel je v mesto, tam so ga o-sem dni kasneje izvolili za župana, zakaj bil je zelo priljubljen in njegov predhodnik se je te službe naveličal. Novi poveljnik je bil nenavadno delaven. Spet je uvedel red, obkolil mesto in ukazal, naj ga dnevno obstreljujejo. Vendar ni vedel, da njegovi kanonirji streljajo votle krogle, v katerih je bila hrana in pošta. Niti ni vedel, da iz ječarjevega šotora vodi v mesto ozek podžethski hodnik: le čudil se je, kako to, da se mesto tako žilavo upira. V začetku vojaki niso imeli ničesar proti preobratu. Prinesel jim je spremembo in dvojno plačo, kajti cesar jim je spet pošiljal denarja. Cez čas pa se jim je stožilo po minulih časih: zdelo se jim je, da je bilo prej prijetneje. Po nekaj mesecih se je novemu poveljniku zazdelo, da je položaj dozorel. Napad se je pričel s silno kanonado. Nato so nastopili vojaki v sijajnem bojnem redu in kot že pred leti so prislonili oblegovalne lestve. Vojskovodji je srce kar poskakovalo, ko jih je videl, kako se vzpenjajo kot mravlje. Opazil je sicer, da sploh niso naleteli na odpor, vendar je to pripisoval oslabljenosti in strahu Tottenburžanov. šele ko so vojaki prišli na vrh, sneli čelade in padli oblegancem v objem, je doumel, kako resno je bilo njihovo prijateljstvo. Kako veliko je bilo to prijateljstvo, je lahko sklepal tudi iz gromskega smeha, ki se je razlegal z obzidja in očitno veljal njemu, ki je čisto sam stal pred mestom, še istega dne je odjahal k svojemu cesarju. Vojaki pa so vsi skupaj postali dobri Tottenburžani in odslej ni bilo vojske, ki bi si drznila lotiti se mesta zaradi njegove močne, vo-jevanja vešče posadke. VAS BO ZABAVAL TUDI V PRIHODNJIH DNEH Edvard Martinuzzi (Švejk) in Slane Starešinič (Lukaš) v uprizoritvi «Dobrega vojaka Švejka« v SG v Trstu. Ponovitve predstav bodo: danes popoldne, v sredo, četrtek, soboto in nedeljo Dela Branka Čopiča v slovenščini Med ■ sodobnimi pisatelji, ki pišejo v srbohrvaščini, bi težko našli tako izredno priljubljenega in med vsemi sloji tako znanega pisatelja in pesnika, kot je Branko Čopič, po rodu Ličan, rojen leta 1915 v Bosanski Krajini pod Grmečem. Branko Čopič seveda tudi slovenskim bralcem ni povsem neznan, saj imamo v slovenskem prevodu že nekaj njegovih del. Vendar pa je Čopič taka pisateljska osebnost, da zasluži njegovo delo ne samo delno, temveč celovito presaditev v naš jezik. Prav zato se je Državna založba Slovenije odločila, da bo izdala Copičevo delo v dvanajstih knjigah in pri tem izpustila le nekaj manj pomembnih del, katerih vrednost je bila bolj posledica trenutne aktualnosti kot pa umetniške izpovednosti. Branko Čopič je stopil v literaturo že pred vojno z zbirkami črtic in novel, v katerih je prikazoval življenje preprostih, malih ljudi Bosanske Krajine. Junaki njegovih zgodb so v delo in revščino zakopani ljudje pod Grmečem, bosonogi pastirji, revni kmetje, ki se upirajo sivi vsakdanjosti. Ne marajo se sprijazniti z usodo, vendar pa ne vi- dijo nobenega izhoda iz bedne situacije. V narodnoosvobodilnem boju, katerega se je pisatelj udeležil od vsega začetka, pa je našel pisatelj novih spodbud za svoje literarno delo, obenem pa tudi izhod za rešitev ljudi Bosanske Krajine. Z vojno se je vse spremenilo in ti mali ljudje vidijo v osvobodilnem boju svojo rešitev. Njihove želje se uresničujejo v ljudski vstaji, v katero se vključijo takoj na začetku. In tako iz teh korenin požene na novo Copičeva umetnost. Njegove pesmi, zgodbe za otroke in mladino, njegove novele in črtice ter romani so postali resnično ljudski. Kajti v njih je pisatelj bogato izkoristil tematiko osvobodilne vojne, obenem pa svoja dela napisal tudi tako, da jih lahko prebira vsak in da najde vsak v njih svoje pravo zadovoljstvo in užitek. Od dvanajstih knjig, kolikor jih bo obsegala izdaja Copičevega dela v slovenščini, imamo zdaj v rokah tri knjige: peto knjigo izbranega dela z romanom Ne joči, bronasti stražar, sedmo Doživljaji Nikoletine Bursača in enajsto knjigo s Pionirsko trilogijo. """"""""""""""""“““"""""‘"""""•""""""''n......mm......... OBNOVITEV PESTRE IN SLIKOVITE PRIREDITVE Ali bo «Kimpahov sprevod» v Idriji postal tradicionalen? Med letošnjimi poletnimi turističnimi prireditvami je najavljen tudi omenjeni sprevod, ki bo 26. junija V ((Idrijskih razgledih« (št. 1 1966) je objavljen sledeči članek, ki ga tu — tudi na željo samega avtorja — ponatiskuje-mo: Že nekaj let si v Idriji belimo glavo, kako bi popestrili «Dan rudarja«, ki se praznuje vsako leto prvo nedeljo v juliju (letos bo 3. julija), ker smo mnenja, da ima Idrija kot naj starejše rudarsko mesto v naši državi v tem pogledu neke prednosti. Turistični delavci so svetovali, naj bi se na ta dan prirejal «Kim-pahov sprevod«, vendar je bil predlog upravičeno odklonjen, Ker hi ta. nekoliko groteskna prireditev le ne spadala v tak okvir, saj je rudarsko praznovanje preveč povezano z žalostnimi dogodki borbe rudarjev za svoje pravice. Padla je torej odločitev, da bi ta dogodek iz naše pestre zgodovine porabili za posebno prireditev, ki naj bi postala tradicionalna. Zgodovinsko utemeljitev, povezano z vso grotesknostjo in z mnogimi podrobnostmi, nam je napisal naš slavni zgodovinar Vajkard Valvasor v svoji «Slavi vojvodine Kranjske«. Sam poudarja, da se mu je dogodek zdel tako važen, da ga je zabeležil posebej, ker je bil poglavje o Idriji že odtisnil ter ga uvrstil kar med opise župnij na Kranjskem. Pokojni slavist Mirko Rupel nam je opis prav lepo in originalno prevedel v svojem ((Valvazorjevem berilu« iz leta 1951 na strani 196. Sicer bo pa najbolje, če kar njemu prepustimo besedo: Ta župnija sicer ne leži prav na Kranjskem, temveč le na kranjski meji, je pa deležnoknež-ja in cesarska fara in jo tudi cesarsko veličanstvo prezentira. Zdaj je njen župnik gospod Pau-lus Felix Pollini. Tu si ne moremo kaj, da ne bi vedoželjnemu bralcu povedal o zabavnem tedeumu, ki bi ga bil NIKOLAUS PEVSNER Oris evropske arhitekture Po knjigah kot so Zgodovina velikih odkritij, Zgodovina fizike in podobnih zgodovinskih delih smo zdaj v slovenščini dobili tudi zgodovino evropske arhitekture. Takih knjig je po svetu veliko, knjig s področja zgodovine umetnosti, zlasti arhitekture pa imamo v slovenščini prav malo. In še od tistega, kar je izšlo, najbrž v knjigarnah danes ni dobiti ničesar. Ko poskušamo zdaj nadoknaditi zamujeno, imamo to prednost, da lahko lektorji in strokovni sodelavci naših založb izbirajo med kvalitetnimi deli najboljša. Izbira, ki so jo opravili in za slovensko izdajo pripravili Oris evropske arhitekture, delo nemško-angleškega umetnostnega zgodovinarja Nikolausa Pevsnerja, je bila prav gotovo dobra. Ne samo zaradi strokovnih kvalitet avtorja knjige temveč tudi zaradi načina podajanja snovi, ki omogoča koristno uporabo knjige morda še bolj nestrokovnjaku kot pa gradbeniku ali arhitektu. Oris evropske arhitekture Nikolausa Pevsnerja je izdala Državna založba Slovenije v svoji zbirki Kultura in zgo dovlna, prevedla pa Helena Me našo. Nastala Je knjiga, ki jo bo vsak rad vzel v roke in ki bo vsakomur odkrila mnogo zanimivega o preteklih in sedanjih smereh arhitekture. Avtor knjige Nikolaus Pevsner je umetnostni zgodovinar, ki že več kot trideset let živi in deluje v Angliji, čeprav je po rodu Nemec. V Nemčiji predvsem je tudi študiral vendar je pred nacizmom emigriral in se poangle-žil. Pevsner velja kot svetovna avtoriteta na področju zgodovine arhitekture in Je zato razumljivo, da je njegova knjiga, ki jo zdaj dobivamo v slovenščini, od prve izdaje leta 1943 bila že neštetokrat znova izdana. Da ni neupravičeno, bodo lahko potrdili tudi naši ljudje. Knjiga se namreč razen po strokovnosti in temeljitosti odlikuje tudi po zanimivem in neposrednem načinu pripovedi. Kot je zapisal avtor spremne besede v slovenski izdaji Luc Menaše, je Pevsner snov, ki bi laika začela dolgočasiti, poživil z mnogimi skoki vstran, ne samo na področje sočasnega slikarstva in kiparstva, ampak tudi v občo kulturno zgodovino. Res pa Je, da je težnja po poljudnosti privedla tudi do poenostavljanj stvarnosti, ki je v resnici bolj zamotana... Pevsner, ki se odlikuje z bogato splošno umetnostno zgodovinsko izobrazbo in s kar presenetljivim poznavanjem spomenikov in dejstev v samem razvoju evropskega stavbarstva, je močnejši v njihovi neposredni interpretaciji. Svojo knjigo je Pevsner razdelil na devet poglavij. V prvem obravnava čas od četrtega do desetega stoletja, v drugem poglavju romanski slog, v tretjem zgodnji in klasični gotski slog, nato poznogotski slog. Peto poglavje je posvečeno renesansi, naslednje baroku. Slede poglavja o Britaniji in Franciji od 16. do 18. stoletja, o historicizmu in začetkih modeme in o dobi od konca prve svetovne vojne do danes. Dodatno poglavje obravnava prikaz ameriške zgodovinske arhitekture. Na skoraj vsaki strani knjige so številne fotografije arhitekturnih spomenikov, na koncu so še opombe in seznam uporabljene literature. Gre torej za zgodovino arhitekture namenjeno tako nestrokovnjaku kot strokovnjaku. Eni kot drugi bodo z njo zadovoljni. Sl Ru- - » >1 Idrija moral že pri opisu idrijskega rudnika vriniti. Ker pa si tedaj poročila o njegovem poteku še nuisem mogel priskrbeti in je omenjeni opis medtem že bil natisnjen, pa ne bi rad te pripovedi izpustil, menim, da je prav, če jo semkaj postavim. Ko so namreč zaradi zmagovite osvojitve mesta Budima na Ogrskem povsod peli tedeum in prirejali veselice, je spoznal gospod Volk žiga pl. Kimbach, oskrbnik živosrebrnega rudnika, da bi bilo dobro tudi tukaj tako napraviti. Potemtakem so določili za veselico 15. september 1686. leta. Ko je ta dan prišel, so napravili procesijo iz cerkve sv. Barbare... Ob dveh popoldne se je četa mušketirjev napotila v grad ter izkazala čast gospodu oskrbniku, sedečemu pod velikim turškim šotorom in zastavo. Od ondod so odšli skozi trg na cesarski travnik. Za njimi je šlo 36 rudarjev; nosili so velik mlaj, na katerem je viselo 60 kosov vsakovrstnih reči; kdor je pozneje hotel splezat: nanj, je smel vzeti, kolikor je mogel doseči. Pripeljali so tudi dvoprežen voz, naložen z belim kruhom, ob katerem so korakali štirje možaki v pekovskem oblačilu ter metali kruh na vse strani. Za njimi je šlo 20 mož, ki so nosili z obema rokama vsakovrstno srebrno in zlato posodo, nekateri pa tudi mizo, ki je na njej bila velika košara, polna citron in pomaranč. Potem je šlo 6 točajev v lepih oblekah in zelenih kapicah, za njimi pa so peljali dva soda vina, enega s teranom, t. J. rdečim, drugega z Vipavcem ali belim vinom. Nato so šli štirje kuharji s šestimi kuharčki. Ti mladi kuharji so bili lepo rejeni kakor Bakhus ter so s tem dokazovali, da so bili umi in pridni ne le z rokami, temveč tudi z zobmi. Oni štirje pa so bili mršavi in suhi ljudje. Spremljali so z dolgimi grebljicami vola, da bi ga tam spekli. Na koncu je prišla srebrna skrinja, ki sta jo vlekla dva konja. Stregli sta ji dve čisto belo oblečeni osebi, ki sta pozneje denar na vse strani metali, a spremljalo jo je 20 mušketirjev z dvojnimi puškami. Za vsem tem so se pokazali muzikanti. Zadaj je šel gospod oskrbnik s svojimi uradniki in s plemstvom. Ko so tedaj vsi skupaj prišli na omenjeni travnik, so se lepo razvrstili in mušketirji so s puško izkazali čast gospodu oskrbniku, tako da so ga skupaj z ženskami obdali ter napravili krog. Potem jim je dovolil gospod Oskrbnik, da splezajo na postavljeni mlaj, da vola pobijejo in speko, rdeče in belo vino iztočijo, kruh in nato tudi denar razmečejo ter tako vse razgrabijo. Kdor pa se je nedostojno vedel ali je sicer kaj kaznivega zagrešil, tega sta morala dva hrusta, oblečena kakor divja moža, zgrabiti ter vreči v vodo; nato pa so mu dali obilen požirek vina kot odškodnino za prestano kazen. Vino, kruh in denar, tudi dva zbora muzikantov, vse to je bilo na visokem odru. Ko pa so spekli vola, so vsi navzoči, duhovni in posvetni gospodje, plemiči, uradniki in ženske, kakih 50 oseb, sedli za mizo pod velikim turškim šotorom. Pogostitev je bila krasna in slastna. Dali so prinesti tudi nekaj pečenega vola. Ob streljanju dvojnih pušk so krepko na zdravje pili Po gostiji, ki se je zavlekla daleč v noč, so za ženske napravili ples. Nikomur niso branili udeležiti se rajanja. Vse to je bilo namenjeno in mišljeno kot dolžna zahvala vsemogočnemu nadvse hvaljenemu Bogu za naklonjeno zmago in krasno osvojitev svetovno slavnega mesta in trdnjave Budima. Toliko Valvasor! Predvsem moramo pojasniti, kdo je bil ta plemeniti Kimbach. Ravnateljstvo rudnika, kakor bi danes rekli, je prevzel v obupnem času v drugi polovici 17. stoletja, ko je proizvodnja toliko opešala, da so izdatki celo presegali rudniške dohodke, ko so se ravnatelji zelo naglo menjavali, ker so vsi skrbeli samo za svoje osebne koristi in so se okoriščali posebno na škodo nesrečnih rudarjev in smo imeli celo več uporov. Ivan Mohorič nam opisuje v svoji knjigi ((Zgodovina idrijskega rudnika« na strani 97 naslednje: Kimbach je imel poprej kot registrator in tajnik notranjeavstrijske komore ter rimskocesar-ski svetnik visok položaj v državni birokraciji. V Idriji pa se je izkazal ne samo kot popolnoma nesposoben, da bi strokovno upravljal rudnik, marveč kot brezsrčen izkoriščevalec rudar- jev. Rudnik je spravil ob rob propada. Proizvodnja je pešala, razpasla se je kraja rude, štupe in srebra. V žgalnici je skušal vpeljati nov način žganja rud ter je namesto železnih retort uporab ljal lončene, ki se tudi niso ob nesle. Rudarji so morali delati v starih jaških, kjer so pridobivali le revno rudo. Zaradi zlorabe uradne moči in izkoriščanja podrejenih se je delavstvo pogo sto pritoževalo proti njemu, ven dar dolgo desetletje brezuspeš no. Kimbach je zapustil rudnik v popolnem razsulu, v kakršnem dotlej še ni bil. Rudnik je ostal brez zalog živega srebra v času, ko so posojila na Holandskem zahtevala napon vseh moči. Ko je leta 1695 končno prišla v Idrijo komisija notranjeavstrijske komore, je odkrila veliko škodo m nepravilnosti Člani komisije so ustavili brezplodno delo v jalovini, opremili Idrijo z novimi retortami v obliki kotlov iz litega železa in z zadostnimi zalogami kurjave. Na zahtevo graške komore so v septembur leta 1695 von Kimbacha zaradi nesposobnosti dokončno odstavili. Valvasorjev opis torej nazorno potrjuje Mohoričeve navedbe! Spomin na tega moža je ostal še danes živ. Idrija je imela v preteklosti vedno dovolj hudomušnih ljudi. Iz plemenitega Kimbacha je napravila nerodne-ža kimpaha. Ta izraz se še danes pritika lenim in nerodnim ljudem, ki se pri delu ne znajo prav obrniti. Naše Turistično društvo je letos dalo pobudo, da bi v času poletnih prireditev ta pester, slikovit in zanimiv sprevod obnovili. Postal naj bi celo tradicionalen, saj bi s svojim zgodovinskim ozadjem in slikovitostjo prav gotovo vzbudil veliko zanimanje tudi med tujci. Potrebno bo zelo široko sodelovanje vseh forumov, posebno pa naše mladine. In ker so mnogi na to že pristali, smo prepričani, da u-speh ne bo izostal. Prav gotovo je, da danes ne bomo proslavljali zavzetja Budima in tudi njegovemu veličanstvu cesarju ne bomo peli slave. Nekatere dele sprevoda in svečanosti bo treba preložiti v današnje čase, pri tem pa zelo paziti, da se bo ohranila vsa zgodovinska pestrost in prvobitnost. SREČKO LOGAR V romanu Ne joči, bronasti stražar pripoveduje pisatelj o ljudeh Bosanske Krajine, ki so se neposredno po vojni preselili v Banat na posestva odšlih Nemcev. V zvezi s selitvijo pa so se seveda rodili veliki problemi, tako v dušah in srcih preprostih kmetov, vajenih hribov, gozdov in trdega življenja, ki so se s težavo ločili od svoje rodne zemlje. Problemi pa so nastajali tudi v Banatu, kjer so se Bosanci, nevajeni ravnine, bogate zemlje in stanovanjske kulture le s težavo znašli. Roman je napisan preprosto, s prisrčnim humorjem in z rahlo ironijo, ki sta tako značilna za Čopiča, pa z veliko mero ljubezni do ljudi Bosanske Krajine in razumevanja za njihove probleme, izvirajoče iz ljubezni do domače zemlje, predvsem pa iz neukosti in zaostalosti. Druga knjiga Doživljaji Nikoletine Bursača zajema snov iz narodnoosvobodilne borbe. V njej pripoveduje pisatelj o preprostem, visokoraslem, koščenem fantu iz Bosanske Krajine Nikoletini Bur-saču. Ta je izredno pogumen, močan borec, obenem pa tudi pošten in iskren. Sicer ni šolan, a odlikuje se z izredno naravno inteligenco, pa tudi duhovitostjo. S pogumom in svojim zdravim razumom najde Nikoletina izhod v vsaki situaciji, tudi takrat, ko je obkoljen ali ko ga ujamejo četniki. Nikoletini Bursaču stoji ob strani zgrbljeni veseljak Joviča Jež. Obadva skupaj predstavljata dva bosanska originala, med katerima je seveda Nikoletina Bursač neminljiv lik preprostega, poštenega in pogumnega človeka Bosanske Krajine, ki se bori za svobodo in lepše življenje, nekak simboličen junak Bosanske Krajine. Pisateljeva pripoved je vseskozi preprosta, mestoma duhovito ironična, mestoma prisrčno topla in vse razumevajoča. Cela knjiga je sestavljena iz samih kratkih zgodb o doživljajih Nikoletine Bursača. Te zgodbe niso niti povezane med seboj, dajo pa vendar zaokroženo podobo Bursača, ki se je prav po zaslugi Copičevih del razvil v simboličnega predstavnika bosanskih ljudi in njihove borbe za boljše in lepše življenje. V isto knjigo je uvrščeno še eno Copičevo delo. Gre za vrsto novel in črtic pod skupnim naslovom Vojak brez miru. V teh, deloma avtobiografskih zgodbah, pripoveduje Čopič o •svoji mladosti v rodni vaši pod Grmečem, predvsem pa o zgodbah svojih sorodnikov in sovaščanov. Osrednja osebnost te pripovedi je pisateljev stric Nikola, ki je odšel tudi v Ameriko, pa se potem vrnil kot srbski prostovoljen med prvo svetovno vojno in se po vojni naselil v Banatu. Sicer pa nastopa v teh kratkih zgodbah vrsta oseb, ki so dovolj zanimive in plastično upodobljene, njihove zgodbe pa dovolj zanimivo pripovedane. Seveda pa so te novele in črtice, ki so vsaka zase tudi samostojne, šibkejše od pripovedi o Nikoletini Bursaču. Tretja knjiga Copičevega izbranega dela — v tej zbirki nosi številko enajst — prinaša Copičevo mladinsko delo s skupnim naslovom Pionirska trilogija. Ta knjiga ima tri dele. Prvi del obsega roman Orli vzlete zgodaj. V njem pripoveduje pisatelj o otrocih iz malega bosanskega kraja pod rodnim Grmečem, o otrocih, ki jih je šiba in zlobnost novega učitelja, pijanca, pregnala iz šole. Otroci namesto v šolo odhajajo v gozd in se igrajo hajduke. To je čas pred drugo vojno in njihovo početje predstavlja še nedolžne otroške igre. Potem pa pride vojna in z njo okupacija. Otroci, ki so že dovolj zreli, da razumejo svoj čas, doživljajo prva srečanja z novimi oblastniki. Srečanja, ki so vse prej kot prijetna, saj gredo ustaši tudi nad otroke z noži in puškami. V drugem tekstu te knjige — to je roman Slavno vojskovanje — srečamo iste mlade ljudi kot v prvi knjigi. To so dolginasti fant, ki mu pravijo stric, pa pogumni Jovanče, pa Nik, pa Maček, srečamo pa tudi že Nikole-tino Bursača, ki je bil že mobiliziran v vojsko, pa se po nekaj dneh neslavno vrne v vas. Skupaj z mladimi pa je tudi šestdesetletni čuvaj Lijan, pijandura in klatež, lokav ogleduh in prebrisan vseved, toda človek, ki se skupaj z dečki znajde med partizani. V tretjem tekstu te knjige Bitka v zlati dolini pa pripoveduje pisatelj o doživetjih istih mladih ljudi in čuvaja Lijana v Saniški dolini, kjer so mladinci pred sovražnikovim nosom opravili žetev in rešili za partizane žito in kruh. Pionirska trilogija je delo namenjeno predvsem mladini, saj tudi govori predvsem o mladih ljudeh. Je pa to vsekakor šibkejše Copičevo delo, ki zaostaja za njegovimi drugimi stvaritvami. Čeprav je Copičevo pripovedovanje iskreno, toplo in polno ljubezni do mladih ljudi, čeprav je tudi polno tiste, za pisatelja tako značilne hudomušnosti, pa je umetniško vendar šibkejše delo. To je bolj kronika kakor roman, bolj romanizirana pripoved kot pa resnična umetniška izpoved. Seveda pa je tako: če dobivamo izbrano delo kakega pisatelja, je prav, da spoznamo tudi njegove mladinske spise, kakršni pač so. SI- Ru. 15. maja 1966 KO JE BILO UMIVANJE GREH 1 Ludviku XIV. niso kratile spanja državniške skrbi, temveč uši Dame is visoke družbe so si z zlato šibico odganjale izpod lasulje uši - Stroge kazni za tiste, ki so se umivali Cerkev je v srednjem veku razglašala umivanje za grešno - «Privilegij nesnage» bolj med aristokrati Dandanes je za povprečnega kulturnega človeka uporaba vode, mila, zobne ščetke in glavnika samo ob sebi razumljivo in ni glede tega nobenega pomišljanja. Vsakdanje umivanje telesa ni torej dandanes nič nenavadnega niti kaj posebnega. Toda, kaj čudne občutke dobi človek o slavnih lepoticah v srednjem veku, posebno v 17. in 18. Stoletju, ko sliši, da se po več tednov niso umivale, da takrat niso poznali nobenih stranišč, da se dame in gospodje iz francoske bi španske najvišje, to je pleme-nitaške družbe na noben način niso mogli ubraniti ne bolh ne Uši. Moški, ki jih je privlačevala bodisi madame Pompadour bodisi Dubarry so se mogli na lastne oči prepričati, kako skušata obe dami z zlato ali srebrno paličico odpoditi pod lasuljo uši, ter občutiti, kako ti znameniti dami zaradi svojih umazanih teles, širita okoli sebe neznosen smrad, ki je bil še najbolj podoben tistemu v kakem svinjaku. A najbolje bo, da navedemo dejstva, ki so zgodovinsko izpričana, čeprav ni o njih najti vsega tega nič ne v filmih ne v knjigah ne v gledaliških delih. Do 14. stoletja so ljudje, kljub preprostim pripomočkom, nadvse redno skrbeli za svojo telesno čistočo, pri čemer je imela prav voda, in to vroča voda, važno vlogo. To pa še posebno zaradi tega, ker se ceste in ulice v tedanjih mestih in vaseh ne dajo popisati ter je bila telesna snaga edina obramba proti številnim kužnim boleznim, ki so v tistih časih vsepovsod razsajale. Nikjer ni bilo ne kanalov ne drugačnih odtokov, ulice so bile ozke in brez tlaka in pred sleherno hišo je redno bil kup gnoja in vsakršnih odpadkov, razen v krajih, kjer so imeli to srečo, da je v bližini tekel kak potok ali pa je bila morda celo reka, in je voda sproti odplavljala vso nesnago dalje od naselja.^ Res je sicer, da je gosposka izdajala riajraztfč'-'' nejše edikte in ukaze, da bi z njimi kolikor mogoče zatrli nesnago, vendar se je učinek takih oblastvenih odredb razblinil v nič, spričo številnih privilegijev in izjemnih pravic, ki so Jih uživali posamezniki, in ki se jim ni bilo treba takim ukazom pokoravati. Celo tako je bilo, da so kaznovali tiste, ki so skrbeli, da so bili sami in tudi njih dom in njega okolica, čisti. To se je dogajalo v nekaterih italijanskih in nemških mestih. Pravzaprav so bila redka mesta v tedanji Evropi, v katerih so vsaj za silo skrbeli za čistočo. Povečini je bilo glede tega naravnost obupno. V Berlinu na primer so začeli šele leta 1710 za silo tlakovati ulice. Predvsem so morah odstraniti kupe smeti in gnoja ter prepovedati, da bi se po ulicah sprehajali prašiči, zajci in druge domače živali. Nič bolje ni bilo v Parizu. Tudi tam je bilo podnevi na ulicah na tisoče prašičev, koz, gosi, kokoši in zajcev, a neredko-krat so zašle na mestne ulice tudi krave in teleta. Leta 1674 so morali v Parizu postaviti posebnega policijskega stražnika, da je skrbel za red na mestnih ulicah, ker se je izkazalo, da vsi oblastni ukazi in edikti nič ne zaležejo. Polagoma so tudi začeli tlakovati glavne mestne ulice in urejati odtočne kanale ter postavljati cestne svetilke, da so bile nekatere ulice vsaj za silo razsvetljene. Sicer pa so zidali posvetni in cerkveni veljaki razkošne palače, gradili so velike in mogočne cerkve, bogatini so se obdajali z nepopisnim razkošjem, toda za snago se je le malokdo brigal. Res pa je, da je bilo kaj težko skrbeti za snago v velikih poslopjih, kjer je bilo vse polno hodnikov, pomolov, niš, stopnišč in dvorišč. 2e samo zaradi pomanjkanja stranišč je bilo to skoro nemogoče. še sedaj so ohranjena nekatera pisma, v katerih opisujejo očividci o umazaniji, ki je je bilo v nekdanjem Parizu vsepovsod na debelo. Tako je npr. pisala grofica Liselotte, svakinja «sončnega kralja«, več strani dolgo pismo svoji prijateljici ha-novrski kneginji o nesnagi na dvoru Ludvika XIV. Nezaslišano pozornost je zbudil vladar, ko je naročil za svoje gradove in palače okoli 300 sobnih klozetov. Do takrat te naprave sploh niso poznali in si moremo predstavljati, kolikšen smrad je bil v nekoliko bolj odročnih in samotnih ulicah. Skoro do konca 18. stoletja je bil nočni sprehod po pariških ulicah precej tvegan, vsekakor pa nič kaj prijeten, saj je kaj lahko vsak hip iz kakega okna kaj ((priletelo« na sprehajalca, najmanj to, da je dobil prho iz kake nočne posode. Nekoliko se je izboljšalo glede snage, ko so ponekod uvedli v srednjem veku javna kopališča. Nekaj teh navad so prinesli z Orienta križarji, ki so videli tam lllllllllllllllttllMIM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(||||||i1|||l||||||||||||,||||||||||||||,,||||||,|||m|||||||||||| VODORAVNO: 1. umen vojskovodja — slovenski slovničar. Prešernov sodobnik ' ernej), 2. premier afriške države Tanzanije n— veletok v Južni Ameriki, 3. sinj-ska viteška igra — okrogel geometrijski lik — naša strupena kača, 4. grška boginja zemlje — ovoj — ime slovenskega pisatelja Seliškarja. 5. začetnici izumitelja dinamita — planšar — del umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Širce, 6. največja kopenska žival — možev ali ženin oče, 7. neomejeni vladar, mučitelj — serost — slovenski tednik za razvedrilo, 8. ote-čenost — ločilo — mlečni izdelek, 9. obdonavsko mestece s starim gradom v Srbiji, blizu Nove Pa-lanke — nosniki (glasovi) — ozka in tanka deska, 10 okrasno drevo z močno dišečimi grozdastimi cvetovi — kopališče pri Kopru, 11. nemški fašizem — popularni italijanski operni skladatelj (((Seviljski brivec«), NAVPIČNO: A. čistoča — španski šahovski velemojster, 2. redko moško ime (Egidij) — Odisejeva domovina, C. naše največje pristanišče — srbski humoristični pisatelj (Stevan), D. plačilo na račun, predujem — plevel z dolgo razpredeno korenino — 10t z rimskimi številkami, E. kemični znak za telur — ime pesnika Župančiča — naborek, vrsta, F, glavno mesto Armenske SSR — vežbe, G. francoski filmski igralec (Daniel) — tropska oljnica, H. evropska država, I. slovensko pristanišče — znameniti francoski gledališki igralec in režiser (Jean), J. industrijsko mesto na Uralu — kanton v južni Švici, K. ime slovenske baletke Mlakarjeve — telesna poškodba — nekdanja kratica za konjsko moč, L. veznik — pritok Donave pri Slankamnu —- izrastek na glavi, M. neokretnost, negibčnost — indonezijska vrhnja obleka, N. sredozemska okrasna rastlina, katere listi so stilizirani na glavah korintskih stebrov — kemična prvina (znak Ti), O. tekmovanje v kavbojskih veščinah — italijansko pristanišče ob Jadranu. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: I. Prezir, 7. Panama, 13. Ratibor, 15. krmilar, 16. Adad, 17. viole, 19. Lana, 20. gon, 21. gimnast, 23. NDR, 24. av, 25. urna, 26. Stol, 28. Ra, 29. lišaj, 31. očala, 33. ajbiš, 34. Est, 37. Arago, 39. ris, 40. čampelj, 43. kov, 44. acetati, 46. makrele, 48. maniker, 49. Anastas. razne vrste kopališč oz. kopalnic. Celo posamezni meščani so si dali urediti te vrste naprav. Vendar pa so v poznejših dvesto letih prišla javna kopališča zaradi nenravnosti na slab glas in marsikdo si prav zaradi tega ni upal tja. Predvsem je bila katoliška cerkev, ki je zelo ostro nastopala proti kopanju. Vzrok za tako gledanje je treba iskati v razuzdanostih in orgijah, ki so jih v takih krajih počenjali že stari Rimljani in Grki in ki so se do neke mere ohranile tudi še v poznejših stoletjih med raznimi sloji po evropskih mestih, številni cerkveni očetje so prišli do napačnega sklepa, da je vsakdanje kopanje, da, celo želja po tem, češ da je to nagnjenje k razuzdanosti, in torej zato velik greh. Vsekakor je dovolj žalostno, da je prav cerkev srednjega veka, ki je prednjačila na raznih področjih kulture in znanosti, zavzela tako zmotno stališče glede čistoče. Ko je po nekaj desetletjih zmagal zagrizen boj proti kopanju in telesni snagi, in je triumfirala umazanost, so postali idealne figure menihi, nune in puščavniki, ki jih je na debelo pokrivala nesnaga, številni kronisti tedanjega časa pišejo o menihih, ki se celih 50 let niso umili, ter o nunah, ki se vse življenje niso preoblekle. V mnogih samostanih je bilo dovoljeno umiti se samo dvakrat na leto, a kopati so se smeli le hudo bolni. Ker takrat še niso poznali spodnjega perila, so menihi in nune nosili kute oz. noše vse življenje, ne da bi se niti enkrat preoblekli. Lahko si mislimo, kakšen vonj so razširjali okoli sebe. želja po umivanju je proti koncu 17. stoletja in ob začetku 18. že docela zamrla. Kaj naj si mislimo, ko beremo o zelo izobraženi in tako čudovito lepi Mar-gueriti de Valois, sestri francoskega kralja Franca-I., ki- se je bahala s tem, da si roke umiva samo enkrat na teden, in ki je smehljaje se pripovedovala svojim kavalirjem, da si svoje telo že več mesecev samo parfumira. Toda taki nazori glede telesne snage so bili pravzaprav bolj ((privilegij« višjih krogov. Z umazanijo so se pravzaprav najbolj ponašali le plemiči, dvorjamki, vitezi in tisti, ki so jim hoteli biti podobni. Preprosto ljudstvo je kljub vsemu le bolj pazilo na telesno čistočo. Znani francoski satirik d’Aubignč je javno povedal: ((Plemenitaš se ne odlikuje zgolj po svojem oblačilu, marveč tudi po svojem 'vonju', ki ga širi okrog sebe. Cim dragocenejši so obleka, lišp in parfum, tem bolj je umazana oseba, ki vse to nosi.« Spanja kralja Ludvika XIV. in njegovega vnuka Ludvika XV. največkrat niso motile vladarske skrbi, marveč uši in drugi zaje-dalci. V gradu Versaillesu ni bilo za časa vlade ((sončnega kralja« no- benega umivalnika, nobene umi-valne krpe in niti koščka mila. Zato pa dosti pudra, šminke, krem in parfuma, kar so namesto normalne telesne snage uporabljali stanovalci obojega spola v obilni meri. Bilo je zelo fino in «stanu primerno«, če so si dvorjani in dvorjanke zjutraj, namesto da bi se umili z vodo, zdrgnili obraz z odišavljeno vato. Še leta 1782 je napisal takrat ugledni J. B. de la Halle v svoji knjigi o spodobnem obnašanju uRegles de la Bienseance et de la Civilite chrč-tienne«, da je voda brezpogojno škodljiva. Vredno pa je omeniti, da na Angleškem ni bilo tako. Tam niso v taki meri ((gojili nesnage« kot njihovi bližnji sosedje na celini. Na Angleškem je bila tudi v srednjem veku, v dobi baroka in rokokoja voda v čislih in so se vsi sloji kar v precejšnji meri umivali. Enako je bilo tudi v avstrijskih deželah. šele potem, ko je cerkev popustila v svojem zmotnem stališču glede umivanja, se je polagoma jelo opažati, da polagajo ljudje vedno več važnosti na telesno čistočo. Vendar pa je največji korak napravilo v Evropi šele 19. stoletje. A najbolj viden uspeh opažamo pravzaprav šele po drugi svetovni vojni. Saj imamo sami priložnost videti, da v hišah, sezidanih pred vojno, nimajo vsa stanovanja kopalnic. Le najrazkošnejša so si tak iduksus« mogla privoščiti. Medtem ko sedaj menda sploh ne zidajo nobenega stanovanja brez kopalnice. To je tako nujna ((pritiklina« sodobnega stanovanja, kot kuhinja, peč ali okno. še tako skromno stanovanje ima kopalnico, čeprav je samo prha. S. A. Tudi princezinja Ira Fuerstenberg se je predala filmu. Tu jo vidim® na sprehodu po Rimu III lllllll MIHI HUM 11(11 MIIIIIII Hll M Hill IIIIIII im uliti m runu,.„11 IIHIHHIIHIIMIIIHIHHIHHHIHHHHIIHHHHIlllMHIHHIIIinilHHIIHIimillHHIIIHIIIIIIIIIIMIIHIIIHIllllllMHIlIHIIIIHIIIIIHIHIIHIHIIIIHIHIInilll* ooooooooo ♦ PO PRVEM FESTIVALU MLADIH ANSAMBLOV V RIETIJU 0 0 o o o o ooooooooo* Tri dni se je treslo v Rieti-ju: samo na zaključnem večeru je nastopilo 18 ansamblov! To srednjeveško mestece, ki se nahaja točno v geografskem središču Apeninskega polotoka (pravijo mu «popek Italije«), je dobilo praznični videz in karnevalsko vzdušje. Po mestnih ulicah so romske povorke «razdraženih* mladeničev, ki so vpili «Živela Paki in Paki!«, z nasprotne strani pa je prihrumela skupina, ki je kričala «2iveli Golden Boys!» — srečanje je bilo neizbežno in tudi usodno, se razume. Ubogi starčki, ki so na stopničkah pred cerkvijo uživali toplo aprilsko sonce, so se čudili in zgražali, ko so o-pazovali razgrete vnuke, kako so se igrali kavboje in Indijance, a kaj so hoteli? Vsaka doba ima svoje muhe. Eden izmed starčkov, ki je opazoval, kako so dečki trosili reklamne letake in jih tudi lepili po zidovih, se je razhudil: «Kaj?! Že spet volitve? Kaj pa še hočejo od mene, če pa mi še niso dodelili pokojnine?« — Pojdi sedaj in razloži temu dobremu dedku, da ni čas volitev, ampak «Prvega festivala zabavnih ansamblov«! Bi te razumel? Festival se je odvijal v čudovitem gledališču «Flavio E-spasiano«, vodila ga je, zelo razposajeno in duhovito, En-za Samp6, priljubljena napovedovalka TV rubrike «Cor-dialmente«, ki je na sporedu vsak četrtek zvečer, na drugem programu. Gledališče je bilo nabito polno, predvsem mladega občinstva, ki je spremljalo izvajanje mladih «beattlesov» točno tako, kakor so brali v časopisu, da so mladi Parižani sprejeli angleški ansambel «Rolling Stones«: s ploskanjem, žvižganjem, vpitjem in razgrajanjem. Nered je bil tako velik, da je morala simpatični Enzi Sampo, ki je z odra karala razdraženo občinstvo, priskočiti na pomoč celo policija. Posebno je bilo kočljivo drugi večer, ko so se mladeniči navdušili nad petjem in plesanjem petnajstletne voditeljice ansambla «Maria Luigia bis in bratranci«: skočili so na oder in svojo mi-ljenko Mario Luigio na rokah odnesli iz gledališča, ki je presrečna pošiljala poljubčke na vse strani... Poljubčke, pa tudi pihala je kakor mala mucka, je poklanjala tudi Lida Lu, ki je nastopila s svojim ansamblom «Lida Lu in skupina«, 19-letno dekle iz Bologne. Bila je nekoliko užaljena, ker ni doživela takega sprejema kakor njena tekmica Luigia, toda Je zmagoslavno ugotovila, da so Luigi fantje metali samo rdeče nageljčke, njej pa tudi rdeče vrtnice... Vprašal sem Lido, če so doma veseli z njeno «kariero» in sem izvedel: mama zelo, oče (profesor matematike!) manj, ampak se je moral vdati... Re- Zamašite si ušesa: prihajajo mladenia «ye-ie» Prva tri mesta so odnesli ansambli «1 New Dada», «Peppino di Capri e i suoi Rockes» in «1 Nomadi» kel sem ji, da me njen glas spominja na čudoviti alt pevke Milve, toda Lida me je popravila : «Ne, moj glas spominja na Edith Piaf!« — Nič več in nič manj, pomislite! , Festival je, kljub vsemu, le prišel do ((finalnega« večera in proglasil zmagovalce, katerih imena smo že zapisali: Skupina popevkarjev «1 New Dada«, ki se je odlikovala na prvem festivalu mladih ansamblov v Rietiju «1 New Dada« — že poznani ansambel iz Milana, ki g8 sestavljajo Maurizio, Rene, Ph' po, Giorgio, Ferry, in Franco — je predstavil popevko ((Malo je treba«. «Peppino di Capri e i suoi Rcckes« — ansambel, ki je prh nesel v Italijo twist, toda že izginja v zatonu — so zapeli ih zaplesali «Sedaj, ko je ona tu«. «1 Nomadi« — ime hoče nakazati njihov nemir, večno božanje Giannija, Bila, Augusta, Franca in Beppeja — so dobili tudi posebno priznanje prisotnih novinarjev zaradi svojega zanimivega sloga, ki j® najbolj «beat». Ob strani teh, že znanih ansamblov, so se odlikovali ((nepoznani«: «1 Sabini«, ((Maria Luigia bis in bratranci« Ih «1 Demoni«. Ob razglasitvi rezultatov j® v dvorani najprej vršalo, 8 ljudje so se kmalu umirili i zakaj bi se toliko mučili za' radi teh «capellonov» — d8'* smo jim festival, ni to že dovolj? In so se vsi pričeli ubadati s šejkom, twistom in njemu podobnimi vragolijami. ®' dir.o Lida Lu ni bila zadovolj- , na, vztrajala je pri svojem: «Na festivalih je že vse naprej pripravljeno!« Toda, priznajmo, kje ni takot BRANKO VATOVEC «1* /(i @ Veljaven od 15. do 21. maja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Novi čustveni odnosi bodo močno vplivali na bližnje razdobje. Za nekatere ljudi, rojene pod tem znamenjem, bo teden zelo razgiban in zanimiv. Spoznali boste nekatere nove ljudi. Na delu boste uresničili neki stari načrt. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pred seboj imate zelo ugodne dneve. Cas je primeren za uresničenje raznih načrtov. Odnos: se bodo okrepili in sklenili boste nova prijateljstva. Prvi dan bo ugoden za obiske in tudi za vabila. Na delu boste nemirni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaši čustveni odnosi v^m ne bodo vedno pogodu Ne smete se prepu ščati slabi volji. Po kazati boste morali več razume vanja za osebo, ki živi z vami Čaka vas prijeten konec tedna Na delu pojde vse dobro. [#; RAK (od 23. 6. „ 22. 7.) Preživljate zelo prijetno razdobje, toda odnosi z se za- e, ljubljeno osebo utegnejo skaliti radi vaše prevelike zamerljivosti. Pazite, da ne zapravite nekaterih ugodnih p: žabnem življenju bo položaj lo ugoden. dru- ze- LEV (od 23. 7. do f f m. \ 22. 8.) Trenutno bo JpK. J čustveni položaj pod i/ mešanim vplivom. Z ljubljeno osebo boste imeli sestanek, ki pa vas ne bo docela zadovoljil. Morda se ta oseba nalašč obnaša tako, da bi zbudila v vas ljubosumnost, ali pa preizkusila vaša čustva. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zelo pozitivni činitelji pospešujejo vaša čustvena srečanja. Cas je zelo ugoden za zaljubljence, zlasti v prvih dneh tedna. Za nekatere bo velike važnosti prijateljstvo s tujimi osebami. Ugodni odnosi z osebami, ki žive v vaši bližini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Boste spremenljive volje in zato bodo vaši odnosi z osebami, ki so vam blizu, nekoliko napeti. Dvomite vase in tudi v druge in mislite, da so nekatera čustva le utvara. Teden je ugoden za nakupe za stanovanjsko opremo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čutili se boste zelo dobro in okoli vas bodo osebe, ki vam bodo kazale simpatijo. I- meli boste priliko spoznati nove osebe in z njimi prijetno flirtati. Tudi prilik v družbi ne bo manjkalo. Odgovorite na pismo. STRELEC (od 23-11. do 20. 1Ž.) V čustvenem življenju se bo vse ugladllo. Ste pa preveč zahtevni in Jezljivi in lahko povzročite nepotrebno ljubosumnost. Izogibajte se diskusijam in ne povzročite nepotrebnega trpljenja osebam, ki žive v vaši bližini. KOZOROG (od 21. 20. do 20. 1.) SplOŠ-, ni položaj bi bil iz-‘ vrsten, če ga ne bi zapletali vi s svojina obnašanjem. Prem*' gaj te slabo voljo in uživajte sestanke tega tedna. S prijatelji boste imeli prijetne stike in prav bi bilo, da upoštevate njihove nasvete. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Ne boste se čutili v dobrena skladju s samimi seboj in čeprav boste doživeli marsikaj zanimivega, boste preveč nezaupljivi, vedno boste mislili, da ne smete zaupati kaki osebi, kar bo zgrešeno. Na delu neki mali spor. RIBI (od 20. 2. de 20. 3.) V začetku tedna boste doživeli marsikaj prijetnega, kar vam bo dvignilo pogum,) ta-' se boste lotili čustvenih z zagonom in dobro vo-preeej za-imelo važno vlogo" v prihodnosti. : ko da zadev z žago ljo. Sedanji stiki so pre( nimivi. Prijateljstvo bo I m Pismo uredništvu dj Pismom načenjamo za- kosti v materialnem oziru kot pr ' t ° ve^hrat in ob raz- venstvenem činiteliu. Ne Dreti vzrof'^ab razPravijamo, ker poni ] ° laskrbljenost vsem, ki jim >. * 2a lasten jaz, ampak tudi V**« »kupno usodo. #e 0 n^Prei slišimo mnenje trez-ft„ sielana iz delavskih vrst. (jul,; P . ani*. kaj meni o tekoči si ' oz‘r°ma o življenju na vabil „ I8?* tako-le: •Se nikdar ni ko .iJ!ko.dobro’ a še nikdar tani laBpostan kot 4®**» smo mnogo bolj Ko ,Li —u o e 7tt»vu.ur «-u- #( . 0 kot danes.« Ta protislov- je! postane z njegovo raz-*ot *• «Siti smo mnogo bolj iK **•*> mogoče večkrat presiti nj, ,0 m®!o objestni. A skrbi sli rt: e bučijo bolj kot nekdaj, jutrišnji kruh, otroke, miiU' m'T' sm° nekam žarni, fc"' -? obremenjem z brigu-K0’ * J,k najraje hranimo zase. ®m,3« tfda predla in nas je im0 k?.° veliko pomanjkanje, 1 mnogo bolj navezani teboj n* druBe9a in smo se med zaupali smo si, si lili p °,n° Pomagali »n se dru-»ujJ,j *n*» »« drug drugemu od-šiitih ° 'n stro0° ločimo v svet licu,,« ln mladih; med njimi ni . če bi bili malo manj lot „„ boli zadovoljni in med se-Rezani.. Pojao da je to moderni 00 naPredka; drugi Pa lehniic/ 5,° iudežem znanosti in terjat ki pretresata temelje ma- tretj: *Ba 'n moralnega življenja, Iti j„ menijo, da je to bolezen, Ni 0 uadaljni razvoj odpravil. »trohi °p'.n teffa Pisma stikati za tih0 »i, ■ Pa n°i podčrtamo, da 6oer* bogastvu, po drugi pa tri^tvu. To razliko je treba 4 pT '• teza nedvomno drži. »je sht,s^8ko držijo tudi vsakda-•orao 5n^*> ki kažejo kot da bi SiOgi- Tnat*rialno zboljšanje ne H*** k boljšim družbenim litj ' ^»aj tako je možno so-prejfa|. 5edanji stopnji razvoja. ®°jtii V*”10 due strašni svetovni ktto Požar, naj je v oz- *o\)t širokem merilu, pa izpeto,, *obrat- Plameni zadnjega •»Odeli h®.0 košara so globoko prt-h o r *l°une množice, jih pogna-j» i„ ,7®dno borbo — ki še tra-Pojeuai ° ** tra?ala ~ *n }'m IZ' »•«>nb#* n*kaj pravic. Ta spre-®°0le0o*ebn° stara medseboj-?,njem *n odvisnost. V nek- Sključenem vaškem »tv-^Sjeo, 0 b*li vaščani medsebojno Soje u° Povezani. To je imelo *ik. g “Sume v socialnih odno-®°tf«boo i dsugega kakorkoli ®0lnJeua| ’ w gospodarjenju do- l9. Hanj?0^. ‘vetovni vojni se je ai|a !eJ .“'»tveno spremenilo. Nu-“•ohdo 5e možnost zaslužka in ^in v raznih dobah preseljevanja nau-dov, jih j« človek izkoristil. Toda kamniti Kras, brez vode in prepihan od burje, ni privabljal stalnih prebivalcev, ki so si rajš' iskali nove domove v ugodnejših razmerah. Slovenci, ki so se med zadnjimi preseljavali proti zahodu, so naselili tudi te kraje, ki brez dvoma niso bili privlačni za naselitev zaradi navedenih neprtlik. Danes, ko govorimo o tržaškem Krasu in ga ne moremo ločiti od dolin, kraških jam, flore in skal, ga ne moremo ločiti od človeka, ki živi na Krasu, od Slovenca, ki tu živi tn ki je dal svoja lice kra-ški pokrajini. Ko govorimo o Krasu, ga večina ljudi ne more ločiti od borov, katere so nasadili na Krasu le v zadnjem stoletju. Slovenci pa tu živijo že več kot tisoč let tn njihove korenine .segajo v kraške skale globlje kot borove, njihov znoj v tisočletni borbi proti naravj za obstoj je prepojil ves Kras in njihova ljubezen do domače zemlje je v zadnji vojni, v narodnoosvobodilni borbi, pomešala ta znoj s krvjo najboljših sinov našega Krasa. Danes, ko govorimo o Krasu, moramo upoštevati vse navedene značilnosti, geološke, klimatske, rastlinske živalske in človeške. Predvsem človeške. Nihče ne ljubi bolj Krasa kot človek, ki na njem že več stoletij živi. Številni Nemci, Avstrijci, Francozi, Švicarji in nam sosednji Italijani so zaljubljeni v naš Kras, toda njihova ljubezen je «platonična». Prava ljubezen do Krasa je ljubezen Kraševcev, katerim nihče ne bo očital, da so pokvarili in oskrunili kraške pokrajine z mestnimi smetmi, z naftovodom z raznimi neprimernimi naselji in zgradbami itd. Razni načrti o našem Krasu, če bodo pametni in dobro pretehtani, ne bodo našli odpora kraških prebivalcev. Se več. Slovenci bodo le podprlj vsak predlog, kj bo ščitil naravne lepote in značilnosti Krasa. Botaniki in naravoslovci bodo našli v kraškem kmetu svojega prijatelja in zaveznika v borbi protj tistim, ki naravo uničujejo, proti tistim, ki onečaščajo Kras, proti tistim, ki neomejeno in brez-pametno tržejo lepe kraške cvete in s tem škodijo lepi kraški flori, proti nevljudnim izletnikom brez nobenega čuta do osebne in skupne lastnine, ki teptajo naše krasote in za seboj puščajo le poteptane rastline, razne ovoje, konserv-ne škatle in steklenice. Slovenci bodo zavezniki v borbi proti nedeljskim jamarjem, ki uničujejo naše podzemeljske krasote. Naj bo dovoljen dostop v j-ame le pravim jamarjem, ki to delo o-pravljajo iz ljubezni do podzemeljskih lepot in do znanstvene raziskave. Naj se kaznujejo tisti, ki ropajo kapnike in druge dragulje našega podzemlja. Ravno tako dobrodošlo bi bilo vsako prizadevanje, da se ohranijo etnološke, jezikovne, narodnostne značilnosti Krasa. Ohraniti je treba kraške domačije, kmetije, kraške vasi in prav posebno še obstoječe s skrilami pokrite strehe, kraške spomenike in še posebno tiste, kj v sleherni vasr častijo spomin tistih, ki so svoje mlado življenje darovali, da Kras ostane Kras ne del «Kustelanda». Zavedati pa se moramo, da je nemogoče ustaviti razvoj celokupnega človečanstva. Današnja razvojna doba sili te zapuščanju poljedelstva v neproduktivnih in nerentabilnih Krajih. Ali je kmetijstvo Krasa obsojena na pogin? Res je, da na Krasu, vsaj na prvi pojav, nimamo pogojev za razvoj modernega, naprednega in dobičkanosnega poljedelstva. Kljub temu pa sem prepričan, da so velike možnosti, dg se na Krasu razvije kmetijstvo po načelih modernega gospodarstva. Vinogradništvo, cvetličarstvo, vrtnarstvo in predvsem pa živinoreja se lahko razvijejo in izkoristijo vse, kar je v naših okoliščinah pozitivnega. Naj omenim glede ž.vi-noreje neizpodbitno dejstvo, da se ta panoga razvija v veliki meri v Padski nižmi. Tam pa- živ:na trpi v poletnem času zaradi prevelike vročine in ravno to dejstvo ustvarja preglavice živinorejcem Padske nižine. Na Krasu tega problema ni, saj človek v vročih poletnih dneh išče tolažbe na hladnejši kraški planoti. Vinogradništvo, cvetličarstvo in vrtnarstvo pa razpolagajo s tržaškim trgom in tržaškimi odjemalci m nikakor ni problema prenaeičenja tega trga. Vsak načrt o tržaškem Krasu naj omenjena načela upošteva m po možnosti razvije in Izpolni. Brez dvoma si na splošno biologi, botaniki, geologi in naravoslovci želijo, da bi čim večji del Krasa ostal takšen, kot je. Ampak ne moremo zahtevati, da bi prebivalci Krasa, ki so v veliki večini kmetje, morali prenašati vse neprilike, ki bi sledile takšnim načrtom, Vsaka omejitev osebne lastnine in užitkov skupnih zemljišč (ju-sarske pravice) mora biti pravilno in zakonito poravnana. Pohvale vredna je brez dvoma pobuda, naj se na Krasu ustanovijo nekateri prirodni rezervati. Ta problem je treba temeljilo proučiti in najbolj primerno bi bilo. da oi takšen načrt skovali botaniki, zoologi, geologi in drugi naravoslovci, skupno s prebivalci Krasa, in tu predvsem mislim na naše kmete. Naj predstavniki kmetijskih organizacij in znanstveniki navežejo stike in naj skupno rešujejo te probleme v korist zna-. osti in tudi v korist, ali vsaj ne v škodo kraških kmetov. DUŠAN KODRIČ simca velika novost: avtomatična prestava! Zastopstvo v Trstu; Zastopstvo v Gorici SI M CACAR Razstava v Tržiču: B R I E N Z A Tvrdka C. DUPLICA UL. S. NIC0L0 12 TEL 24130 UL. CRISPI 17 • TEL 87088 UL A. B0IT0 16 • TEL. 74107 • Obročno plačevanje bre* menic do 30 mesecev • Sprejemajo se rahltena vozila po najviiji oceni • Na razpolago veUko priložnostnih voiil “»89&000 smcaiooda* L 1.390.000 smQtnau.u.22aooo Mm»winiMw>BWw»w«iHiiHiiiHiiiiwmwiBnniHiHH«im HinMimNimimiummiuaiamiiuiuimiiaumiHHmnminiminiiiuiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiUiuiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiHiiiHiHiiiiimiuiflmttuHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHimi-iiiiiiiiiiiiiaiiUiiiiiiiUiiiiiiiUii ■"Bimooo anca&oo L1.330.000 tua«u>oa MRI smcatsoocanada U370000 Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 15.1, ob 19 uri 22.6: vlaga 53 odst., zračni tlak 1021.8 stanoviten, veter 8 km severovzhodnik, nebo 7 desetin pooolačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 15. maj* Zofija ..'-iikl Sonce vzide ob 4>34 in zaton* 19.28. Dolžina dneva 14.54. Lun® vzide ob 2.46 in zatone ob 14.« . Jutri. PONEDELJEK, 16. B*Ja Janez Nep. VČERAJ NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU ZADIUA premiera sc v sezoni ises-es , ^ N„oan> „ MLADINSKI KROŽEK OPČINE V Ljubljani so slovesno odprli sejem obmejne menjave Alpe-Adria Tržaške poslovne kroge so na otvoritvi zastopali dr. Caidassi, dr. Steinbach in drugi, deželne oblasti odbornik za delo in obrt Dal Mas, tržaško občino pa odbornik Di Gioia Na Gospodarskem razstavioču v Ljubljani so včeraj dopoldne slovesno odprli 5. mednarodni sejem obmejne blagovne menjave «Alpe Adria«, na katerem nastopa 184 podjetij, od tega 41 iz Avstrije, 61 iz Italije ter 82 iz Slovenije in Hr-▼atske. Slovesnosti so se udeležili predsednik skupščine Slovenije dr. Marjan Brecelj, predsednik izvršnega sveta Janko Smole, predstavniki gospodarskih zbornic iz Koroške in štajerske, trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma ter številni drugi strokovnjaki in operaterji iz Jugoslavije in tujine. Tržaške poslovne kroge so v Ljubljani zastopali predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, glavni tajnik organizacije dr. Steinbach, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka dr. Maurel, član odbora dr. Vatta, podpredsednik tržaškega odposlanstva italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice Dušan Košuta, in drugi. Deželne oblasti je zastopal odbornik za delo, socialno skrbstvo ln obrt Dal Mas, za tržaško občino pa je bil na otvoritvi prisoten odbornik za mestno čistočo Di Gioia. Deželni odbornik Dal Mas je v imenu deželne vlade pozdravil letošnjo edicijo Alpe Adria ter podčrtal, da gledajo deželne oblasti na to pobudo z zadovoljstvom, ker gre za pri-reditev, ki v občutni meri prispeva k razvoju trgovinskega sodelovanja med tremi sosednimi deželami. Po krajšem govoru predsednika Gospodarske zbornice SRS Draga Dolinška, ki je orisal razvoj sejma Alpe Adria od njegove ustanovitve leta 1962 do danes, in izrazil željo, naj bi se ta posrečena pobuda v prihodnje še vsestransko izpopolnila in razširila, so si gostje ogledali razstavo. Kakor smo omenili, obsega blagovni prikaz Alpe Adria tudi letos širok izbor avstrijskega, Italijanskega in jugoslovanskega blaga za široko potrošnjo. Ta oblika sejemske prireditve omogoča jugoslovanskim poslovnim krogom, da v okviru «posebne operacije«, ki je združena z vsakoletnim sejmom, u-vozijo določene kontingente tujega blaga, za katero ne veljajo navadne liberalizacijske ugodnosti. S svoje strani pa imajo jugoslovanski, avstrijski in italijanski obmejni proizvajalci in trgovci ves interes, da se čedalje tesneje povežejo med seboj, za kar nudi prav vsakoletni sejem Alpe Adria eno izmed najbolj ugodnih priložnosti. V tem je tudi uspeh te prireditve, ki je letos dosegla svojo peto ponovitev. Sejem Alpe Adria ostane odprt do 25. maja, kljub tej razmeroma, kratki dobi pa njegovi organizatorji pričakujejo, da si ga bo ogledalo veliko število obiskovalcev, saj vlada zanj tudi med širokim občinstvom v vseh treh prizadetih deželah vsako leto večje zanimanje. Odgovor županstev na pismo KZ in ZMK Tržaško in nabrežinsko županstvo sta odgovorili na pismo, ki ga je tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pred dnevi poslalo vsem občinskim upra vam glede škode, k) jo povzročajo na podeželju nedeljski izlet,ni-Tržaško županstvo zagotavlja. da je zadevo izročilo pristojnim uradom in da se bo zavzelo za rešitev tega vprašanja. Nabrežinsko županstvo pa je sporočilo, da je že sprejelo potrebne ukreDe in naročilo čuvajem ter pj!i.’jskim organom, naj skrbijo za preprečevanje škode, ki jo povzročajo izletniki Seja deželnega odbora PSI v Vidmu V Vidmu se je včeraj sestal deželni odbor PSI pod predsedstvom tajnika poslanca Fortune. Sestanka so se udeležili tudi deželni podpredsednik dr. Giacometti in deželni svetovalci Angeli, Pittoni, Volpe in De Sandre. Na njem so proučili vsedržavni in deželni politični položaj ter vprašanje socialistične združitve. Predvsem je odbor proučil deželni urbanistični načrt in poudaril njegovo važnost. Zato bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi dežela nakazala kakšne prispevke, ki ne bi upoštevali izbir bodočega urbanističnega načrta. Nadalje so pou- darili, da je treba prenesti čim-več deželnih pristojnosti na krajevne uprave, seveda skladno z deželnimi interesi. Odbor je nadalje ugotovil, da zbliževanje med PSI in PSDI dobro naprednje ter je pooblastil deželno tajništvo, naj stopi v stik s tajništvom PSDI za ustanovitev deželnega paritetnega odbora. Končno je pozval pokrajinska tajništva, naj poskrbijo, da se začnejo debate o združitvi med sekcijami obeh strank. 50 milijonov lir prispevka turističnim ustanovam Na predlog odbornika za turizem Giacomettija je dežela namenila 50 milijonov lir krajevnim turističnim in zdraviliškim ustanovam v deželi, da bi lahko pospešile svojo dejavnost. Pri lem je odborništvo upoštevalo programe raznih ustanov za letošnjo leto. Med drugim bodo dodelili 2 milijona in pol Trbižu. 3,5 milijona Sesljanu, 11,5 milijona Trstu itd. «Dobri vojak Švejk» je prijetno zabaval občinstvo v Kulturnem domu V naslovni vlogi je z uspehom nastopil Edvard Martinuzzi • Režiser Branko Gombač Slovensko gledališče je sinoči v Kulturnem domu uprizorilo svojo zadnjo premiero v sezoni 1965-66, slovito veseloigro Jaroslava Haska o dobrem češkem vojaku Svejku, ki je s svojimi veselimi dogodivščinami med prvo svetovno vojno obromal domala že vse svetovne odre in zabaval mlajše in starejše gledališko občinstvo Vodstvo gledališča je prav gotovo storilo prav, da je za zaključek seZone postavilo na repertoar prav to komedijo: prvič zato, ker je že nekako v tradiciji našega gledališča, da zaključuje svoje sezone Z ljudskimi igrami, in drugič zato, ker je potrebno, da z našega odra zaveje od časa do časa tudi nekoliko pristnega ljudskega humorja, takega, ki osvaja široko občinstvo in vpliva pomirjevalno na živčnost sodobnega življenja. In kdo bolj kot Svejk ima tako moč, saj je njegova komičnost v pojavi, nastopanju in zlasti v režo-ni zanju tako neposredna, tako pristna, da se ji moramo res od srca nasmejati Povrhu Pa je n njegovih dogodivščinah še nekaj več kot samo komičnost; v njih je namreč Hašek z nenavadno intuicijo dal duška ljudskemu razpoloženju nenemških narodov pro. ti avstroogrski monarhiji in nje- iMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiuttmiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiitiitim mi IZJAVE DEŽELNEGA ODBORNIKA STOPPERJA Do konca leta bo pripravljen osnutek načrta deželnega razvoja Skupno s parlamentarci leve sredine in naše dežele so tudi pripravili spreminjevalne predloge k vsedržavnemu načrtu Pred kratkim je deželni predsednik Berzanti z odlokom imenoval za predsednika stalnega deželnega posvetovalnega odbora za načrtovanje odbornika Nerea Stopperja. V odboru so predstavniki krajevnih uprav, trgovinskih zbornic, raznih združenj in ustanov ter sindikatov. Odbornik Stopper pa predseduje tudi uradom, ki pripravljajo deželni razvojni načrt, tako da sta dejansko obe funkciji združeni v njegovih rokah. Sedaj je odbornik Stopper dal iz-zjavo o kriterijih, po katerih se bo ravnal pri nadaljnji načrtovalni dejavnosti. Ker obstaja načrtovanje v tem, da se smortno izkoristijo, naravni, finančni in človeški viri na določenem področju in v določenem času, za dosego določenih smotrov, se hoče deželna uprava najprej prepričati o najbolj nujnih potrebah v deželi, nato pa ugotoviti njene razvojne značilnosti v odnosu do vsedržavnega načrta. V ta namen so odredili vrsto raziskav v kmetijstvu, industriji in upravni ureditvi. Poleg tega so proučiU ‘u-di finančni položaj krajevnih uprav in potrebe po infrastrukturah. Vse to bo služilo za opredelitev deželnega načrta gospodarskega m urbanističnega razvoja. Pri tem bo dežela sodelovala z vsemi krajevnimi upravami, s trgovinskimi zbor-ki. Tržaško županstvo zagotavlja, nicami, s sindikalnimi organizacija- ...............................................Hiiiiiiiiitiiuiiiuiiiiiimiii na petkovi seji občinskega sveta Odobren letošnji proračun miljske občinske uprave Zavrnjena resolucija KD z zahtevo po odstopu občinskega odbora - Seja dolinskega občinskega sveta V petek zvečer je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je trajala od 20. ure do 1.30 po polnoči. Seja se je tako zavlekla, ker so številni svetovalci posegli v zelo živahno diskusijo o občinskem proračunu in o resoluciji o nezaupnici občinskemu odboru, ki jo je predložila skupina KD glede povračila prevoznih stroškov dijakom nižjih srednjih šol. župan je najprej obširno odgovoril na pripombe in opazke glede letošnjega občinskega proračuna in je med drugim ponovno poudaril, da bi občinska uprava laže delovala in uresničevala razne pobude, če bi se izvedla reforma zakona o krajevnih upravah in financah in če bi vsi industrijski obrati plačevali dajatve občini. V miljski občini pa se dogaja, da npr. čistilnica «Aqui-la» in nekateri drugi industrijski obrati ne prispevajo občini niti ene lire. . . . Sledile so glasovalne izjave predstavnikov raznih skupin. Občinski svet je nato z večino glasov odobril letošnji proračun, ki predvideva 87 milijonov 426.000 lir primanjkljaja. Ta primanjkljaj bodo krili s posojilom v znesku 10.935.000 lir, z vladnim prispevkom v znesku 49.800.000 lir in z dodatnimi davki v znesku 26.691.000 Ur. Po dolgi diskusiji je občinski svet k večino glasov zavrnil resolucijo, s katero je skupina KD zahtevala odstop občinskega odbora, češ da ni točno poročal in da se ni zavzel za povrnitev potniških stroškov skupine 20 dijakov. župan je podal podrobno poročilo ter zagotovil, da bodo dijaki ob koncu šolskega leta iz sredstev letošnjega proračuna dobili prispevek občine. Prihodnja seja bo v sredo. * * « Tudi v Dolini je bila v petek zvečer seja občinskega sveta, ki je med drugim izvolil zastopnika občinske uprave v šolskem patronatu, člane gradbene komisije, odobril prodajo 2.000 kv. m zemljišča dolinske srenje Brunu Gregoriču, 10 tisoč kv. m zemljišča boljunske srenje Ivanu Maverju ter razširitev površine kamnoloma v Boljuncu za podjetje Salec za letno najemnino v znesku 300.000 lir. Od 20. do 22. maja Poučni izlot slov. dijakov po Sloveniji V okviru dogovorov mešane jugoslovansko - italijanske komisije bo tudi letos 3-dnevnl poučni izlet po Sloveniji za skupino 30 dijakov slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Ta izlet bo od petka 20. maja do nedelje 22. maja. Zbirališče za odhod bo v petek 20. maja ob 7.45 pred slovensko srednjo šolo na Opčinah. Odhod bo ob 8. uri. Ob 12.30 bo kosilo v Ljubljani, ob 14.30 obisk nacionalnega ln etnografskega muzeja ter modeme galerije. Ob 17. uri ogled mesta, ob 19.30 večerja. V soboto bo ob 8. uri odhod na Bled, od 9.30 do 12. ure ogled Bleda in gradu, ob 13. uri kosilo v Kranju, ob 14.30 odhod na Brnik, ogled letališča, nato izlet na Krvavec, ob 19.30 večerja v Ljubljani. V nedeljo ob 8. uri odhod proti Dolenjski (ogled Jurčičeve rojstne hiše, Taborske jame, Turjaka, Trubarjeve rojstne hiše in kosilo v Velikih Laščah). Popoldne ogled Levstikove rojstne hiše, Stritarjevega rojstnega kraja ter nadaljevanje Izleta skozi Ribnico, Sodražico, Bloško polico, Cerknico, Rakek in Postojno. Protest Nove DZ Nova delavska zbornica CGIL je poslala predsedniku vlade Moru, podpredsedniku Nenniju ter ministroma za delo in zunanje zadeve brzojavke, v katerih ostro protestira proti žaljivim diskriminacijam na škodo CGIL, največje organizacije italijanskih delavcev, pri mi itd., tako da se bodo tehnične raziskave spopolnjevale z oceno raznih skupin, ki predstavljajo različne interese. Deželni načrt bo torej služil kot teoretsko-tehnično vodilo, a bo moral biti sestavljen tudi tako, da bo sprejemljiv za vse sloje. Odbornik Stopper je zatem dejal, da bo skoraj gotovo do konca leta pripravljen prvi osnutek načrta za deželni razvoj. Ta osnutek bo predvsem služil za primerjavo med deželnim in vsedržavnim načrtovanjem. Po eni strani bo ta načrt nakazal smotre dežele, po drugi pa bo služil kot sredstvo za decentralizacijo izbir vsedržavnega načrta. Medtem pa bodo tudi deželne oblasti posredovale, da bi ponovno proučili petletni vsedržavni načrt, tako da bi upošteval posebne potrebe naše dežele. Doseči je namreč treba, da se prizna posebni položaj in avtonomni značaj Furlanije - Julijske krajine. V ta namen so že sporazumno s parlamentarci levega centra iz naše dežele pripravili spremenjevalne predloge k vsedržavnemu načrtu, ki se tičejo glavnih infrastruktur m državnih udeležb. Odbor teži predvsem za tem, da se v vsedržavni načrt sprejmejo načrti tistih javnih del, ki so nakazana v osnutku vsedržavnega zakona za izkoriščanje člena 50 deželnega statuta Razen tega bo dežela predložila drugim avtonomnim deželam, da bi skupno prispevale k izdelavi vsedržavnega načrta. Stopper je tudi dejal, da mora vlada pomagati naši deželi v okviru izrednih ukrepov v prid zaostalim področjem. Končno ,ie dejal, da bodo razni organi, hi so povezani z načrtovanjem v prihodnjih tednih pospešili svoje delo. Stavka kamnarjev in delavcev opekarn Pokrajinski tajništvi FILLIE-CGIL in Federestrattive-CISL sta napovedali za torek 24-urno stavko v okviru vsedržavne stavke kamnarjev in klesarjev, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. V torek ob 9.30 bo v dvorani društva «Igo Gruden« v Nabrežini enotno zborovanje stavkajočih kamnarjev. Sindikata pozivata delavce, naj strnjeno stavkajo, da končno prisilijo delodajalce k pogajanjem. * v * FILCA-CISL sporoča, da so vsedržavna tajništva sindikatov grad-bincev sklenila, da bodo v kratkem gradbeni delavci stavkali dva dni, delavci opekarn tri dni in delavci tovarn cementa tudi tri dni. • • » Jutri bo 24jurna stavka v opekarni Valdadige pri Orehu, ker mi podjetje sprejelo delavskih zahtev. Federlibro-ClSL sporoča, da so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev nri dnevnikih in tiskovnih agencijah. Zato sta vsedržavni zvezi te stroke CISL in CGIL napovedali stavkovno gibanje. Sestanek na Kontovelu zaradi ceste na Vejno V petek zvečer so se v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu zbrali prizadeti lastniki zemljišč, preko katerih bodo ^gradili novo cesto od trbiške ceste do svetišča na Vejni. Sestanka sta se udeležila tudi dva odvetnika in predstavniki Kmečke zveze, ki so prizadetim Kontovelcem pojasnili pravna in druga vprašanja v zvezi z do sedaj povzročeno škodo in glede napovedanih razlastitev. Prizadeti lastniki zemljišč so pooblastili oba odvetnika, naj podvzameta ustrezne pravne ukrepe, da se zavarujejo njihova lastnina in njihove koristi. Planinski večer Slovensko planinsko društvo Trst priredi 20. tm. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani zadnji planinski večer, na katerem bodo podelili pokal in kolajne društvu in skupinam, ki so zmagale na planinsko - orientacijskem pohodu ob 20 obletnici društva. Predva- jali bodo tudi filme letošnjih smučarskih tekem ter filme in diapozitive članov. V vodnjak je skočil Včeraj popoldne so v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, prepeljali truplo 54-letnega Maria Cor-battija iz Ricmanj št. 12, ki je utonil v vodnjaku na vrtnarskem posestvu pri S.M.M Spodnji. Cor-batti se je včeraj odločil za usodni korak, prišel do vodnjaka in skočil vanj. Truplo je pregledal sodni zdravnik dr. Nicdlini. nemu redu, katerega je osmešil dc golega, in seveda zlasti še proti vojni, tako da se Svejk skoraj e-nakovredno, čeprav kot drugačna pojava, postavlja ob stran drugim velikim odrskim nosilcem antimi-litaristične miselnosti in odpora proti zlu in nasilju. Našo tržaško uprizoritev •Dobre-ga vojaka Svejka* v Burianovi dramatizaciji je pripravil režiser Branko Gombač, ki je v letošnji sezoni nosil v gledališču glavno režisersko breme in v različnin odrskih zvrsteh pokazal svoje sposobnosti Uprizoritvi je dal lahkoten tek, usmerjen bolj v prostodušno komedijo kot v žgočo satiro in ironijo, ki pa vendarle nista bili povsem zadušeni. V naslovni vlogi je nastopil Edvard Martinuzzi Njegov Svejk je bil kot zunanja pojava, v maski in mimiki res izreden, pa tudi igralsko je vanj vložil naš vrli igralec ves sooj prirojeni dar za kreiranje komičnih likov. Uspelo mu je ustvariti res pristno podobo, s katero je neštetokrat požel spontan aplavz kar pri odprti sceni in zlasti seveda še ob zaključku. S Švej-kom je Martinuzzi dosegel, v tej svoji izredno uspešni sezoni, še cn velik osebni uspeh v svoji igralski karieri. V ostalih vlogah je nastopil celotni ansambel, seveda pomnožen s številnimi gosti in statisti, saj je vseh nastopajočih čez 30 vštevši vojake, bolničarje in množico. Med njimi so s svojimi kreacijami sim. patično izstopali zlasti Jožko Lu-keš kot vojni kurat Katz, Stane Starešinič kot oficir Lukas, Rado Nakrst kot zdravnik dr. Heinz, Stane Raztresen kot civilni policist Brettschneider, Adrijan Rustja kot Vodička, Leli Nakrstova kot Muel-lerjeva, Mira Sardočeva kot Katy in Zlata Rodoškova kot baronica, Miranda Caharija kot polkovnikova služkinja, sicer pa so usi in vsak po svojih sposobnostih prispevali k uspehu celotne uprizoritve in si zato tudi skupno delijo priznanje, katerega jim je tokrat naša gledališka publika — številnejša kot pri drugih premierah — izkazala kot redkokdaj z navdušenim ploskanjem in celo z glasnim odobravanjem med posameznimi scenami, kar dokazuje, da bo «švejk» — kot pravimo — vlekel in da se bo naš gledališki kolektiv z njim na najlepši način v letošnji sezoni poslovil od svojega zvestega občinstva. Sceno je oskrbel inž. Mirko Lt-pužič, slikarska dela Demetrij Cej, kostume Alenka Bartlova, glasbeno opremo pa Marjan Vodopivec, ki je dokaj spretno vpletel v prehode stare avstrijske marše tn valčke. VAZNO ZA DOLINO Odbor za pomoč razlaščencem je proučil položaj, ki je nastal v Dolini zaradi razlaščevanja tretje skupine zemljišč. Ugotovil je, da so te razlastitve nezakonite. Odbor priporoča vsem prizadetim, naj zahtevajo sodno vrnitev (retrocessio-ne) nezakonito razlaščene površine. Dalje obvešča, da so številni člani Odbora že vložili tožbe za vrnitev zemljišč iz tretje skupine. Istočasno sporoča, da bo v najkrajšem času vložen rekurz na državni svet v Rim. Odbor za pomoč razlaščencem vabi vse prizadete na javni sestanek, ki bo v torek 17. t. m. ob 20.30 uri v srenjski dvorani v Dolini. Na dnevnem redu bo obravnavanje tega vprašanja in pogovor o bodočih ukrepih. Odbor za pomoč razlaščencem ZBOROVANJE KPI V torek 17. t. m. ob 12.15 bo blizu delavske menze ladjedelnice Sv. Marka govoril senator Vidali o ladjedelniških vprašanjih in odpustitvah. V torek 17 od 20. uri se bodo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na 19 sestali aktivisti avtonomne federacije in mladinske federacije KPI, ki bodo na skupni seji razpravljali o uspehu pridobivanja članov in o skorajšnji kampaniji za širjenje tiska. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO ples pod mlajem Igral bo dolinski kvintet, pela M pa bosta Dario in Darko DANES, 15. MAJA DANES OB 15. URI BO KONCERT GODBE NA PIHALA JUTRI OB 19. URI BO PODIRANJE MLAJA ODPRTA BO RAZSTAVA DOMAČIH VIN lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllMIIIIIIIIIIIIIUllillllliiuilllllllllllllIlllIllI Svečana otvoritev servisne postaje Grandi (Fiat) Včeraj popoldne je bila svečana otvoritev velike in zelo moderne servisne postaje Fiat, ki jo je pod-jetje Antonio Grandi, zastopnik tovarne Fiat, zgradilo v Ul. Fla-via na področju Industrijskega garuzacije itaujansKin delavcev, pri via na področju industrijskega izbiri predstavnikov v socialno-go- j pristanišča. Otvoritve so se udele-spodarski odbor SET, medtem ko žili najvišji predstavniki civilne se sprejemajo sindikalna predstav- in vojaške oblasti ter gospodar-ništva drugih organizaciji, všetvšl skih krogov v Trstu. Po blagoslo-fašistična. vitvi je imel nadškof kratek na- govor, nato je ravnatelj tržaške podružnice Fiat cav. Mariini čestital podjetju v imenu vodstva tovarne Fiat, dr. Doria pa v imenu industrijcev. Dr Grandi se je zahvalil vsem sodelavcem in gostom ter oblastem, zlasti pa svojemu očetu, ki mu je pred dobrim letom izročil podjetje. Nato je sledil ogled upravnih prostorov in krasnih delavnic ter zakuska. Kakor smo že poročali, je nova servisna postaja, ki je ob cesti Koper-Trst, opremljena z najmodernejšimi napravami za vsa popravila in preglede ter pranje in čiščenje avtomobilov. Razen tega je tudi prodajalna nadomestnih delov ter bife, v katerem se bodo šoferji lahko zadržali med popravilom ali pranjem svojega voztla. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU DANES, 15. maja ob 16.30 (abonma nedeljski popoldanski) V sredo, 18. maja ob 20. uri (študentski abonma) V četrtek, 19. maja ob 16.30 (invalidski abonma) V soboto, 21. maja ob 21. uri (okoliški abonma) V nedeljo, 22. maja ob 16.30 JAROSLAV HAŠEK DOBRI VOJAK SVEJK veseloigra v treh dejanjih Po dramatizaciji E. F. BURIANA priredil BRANKO GOMBAČ Prevod: JOŽKO LUKEŠ Scena: ing. MIRKO LIPUZIC Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: MARJAN VODOPIVEC Slikarska dela: Demetrij Cej Režija: BRANKO GOMBAČ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Nadaljnji razpored predstav bo objavljen kasneje. Koncert tenorista Mitje Gregorača v Kopru Društvo prijateljev glasbe v Kopru prireja v sredo IS. maja koncert tenorista Mitja Gregorača S svojimi nastopi po Jugoslaviji in raznih evropskih centrih je dosegel tolikšne uspehe, da ga danes prištevajo med najvidnejše koncertne pevce kot so Anton Dermota, Dietrich Fischer-Dieskau in Ge-rard Souzay. Spored obsega samospeve Beethovna, Huga Wolfa, Marijana Lipovška in Iva Maleca. Solista bo pri klavirju spremljal' prof. Marijan Lipovšek Branko Rodunkovic še danes v Dolini Umetmk-tnvahd Branko Radun-kovič, ki že teden dni razstavlja v prostorih dolinskega prosvetnega društva «Valentin Vodnik« svoje makete in ki je v preteklih dneh imel zelo velik obisk, bo svoj o razstavo podaljšal še za danes, da bi s tem omogočil obiskovalcem dolinske prireditve «plesa pod mlajem«, da si njegova dela ogledajo. Razstava (nad prostori zadružne gostilne) bo odprta ves dan, od S. ure zjutraj do poznega večera. Obisk toplo priporočamo Zborovanje o Vietnamu na Trgu Sv. Jakoba Na pobudo Avtonomne tržaške federacije KPI je šentjakobska sekcija KPI organizirala solidarnostno manifestacijo g vietnamskim ljudstvom. Manifestacija bo danes ob 10.30 na Trgu sv. Jakoba. Govorili bodo senator Vittorio Vidali, Antonio Cattonar in Mila Giovannini. Med potekom mani festacije bodo predvajali tudi proletarske pesmi in dokumen'arije vojne v Vietnamu NOVO TAJNIŠTVO FGCI V četrtek 12. tm. se je prvič po tretjem pokrajinskem kongresu sestal federalni odbor komunistične mladine. Na sestanku so izvolili novo tajništvo, ki ga sestavljajo Giorgio Cicogna, Fulvia Pe-drelli, Luciano Ferluga, Silverio Pizziga, Stojan Spetič, Daria Su-pancicha pa so potrdili za pokrajinskega tajnika. PREDAVANJE V LJUDSKEM DOMU V ponedeljek 16. t. m. ob 20.15 bo v Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina javno predavanje senatorja Giovannija Brambille, člana senatne komisije za delo o «Sporu zdravnikov, zavarovalnic in vlade ter sanitarni reformi v Italiji«. Sle-dila bo diskusija. Predavanje priredi tržaška federacija KPI. VESELICA FGCI V KRIŽU Danes ob 16. uri priredi komunistična mladina iz Križa in s Proseka v Ljudskem domu v Križu mladinsko ljudsko veselico, med katero bo igrala znana skupina «The Ran-gers«. Vstopnina: moški 300 lir, ženske 200 lir. knjižnica priredi sporazumno s Slovenskim klubom v torek, 17. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gep-pa št. 9 Aškerčev večer O pesniku bo predaval prof. Andrej Budal. Igralec SG Stane Raztresen bo recitiral nekaj Aškerčevih balad in komentiral slike diafilma o pesniku. Istočasno bo Narodna in študijska knjižnica priredila razstavo Aškerčevih del in literature o pesniku s posebnim poudarkom na dela, ki so izšla v Italiji. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure do sobote, 21. maja do 12.30. LETOŠNJE LETOVANJE V SLOVENIJI Obveščamo starše na Tržaškem, ki so prijavili svoje otroke, za gorsko kolonijo v Sloveniji, da bo zdravniški pregled otrok v torek, 17. t.m. ob 13.15 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Toplo priporočamo staršem, da gotovo pripeljejo svojega otroka, ker bo sicer odpadel iz seznama. Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za deveti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v sredo 18. tm. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodi) nemški dirigent Otto Gerdes, sodelovala pa bo pianistka Maria Tipo. Program: Mozart — Simfonija v K 20; Mozart — Koncert v D-duru za klavir in orkester K 467; Schubert — Simfonija št. 4 v c-molu (Tragična). Kino Nazionale 15.00 cTom e Jerry discoli volanti« Barvne risanke. Excelsior 14.30 «Fantomas minaccia tl mondo« Technicolor. Jean Ma-rais, Mylene Demongeot. Fenice 14.30 «1 9 di Dryfork City» Barve De Luxe. Ann Margret, Van Heflin. Eden 14.30 «Marcia nuziale« Ugo To-gnazzi. Prepovedano mladini pod 18,-tetom. Grattacielo 15.00 «Tutti lnsierne ap-passionatamente« Todd AO 70 mm. Barve De Luxe, Jul!« Andrews. Nagrada Oscar 1965. Alabarda 14,30 «11 ranch degli spletati« Technicolor. Rick Horn, Sabine Pethman. Filodrammatico 14.30 «Hong Kong porto franco per una bara« Color-scope, Olga Andersen, Hainz Dra-ke. Aurora 15j00 «Per un pugno di don-ne». Cristallo 14.00 «Mat Helm il Silenzia-tore« Technicolor. Dean Martin. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 15.00 «Mi vedrai tornare* Gianni Morandi, Elisabetta Wu, Le-lio Lutazzi, Raimondo Vianello. Capitol 14.00 «Gli uominl dal passo pesante« Technicolor. Joseph Cot-ten, Ularia Occhini. Impero 15.00 «La meravigliosa Angelica«. Vittorio Veneto 14.15 «11 ptacere e 1’amore« Technicolor. Catherine Spaak, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Le soldatesse« Lea Massari, Thomas Millian, Anna Ka-rina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 15.30 «1 4 figli dl Katie Elder« Ideale 14.15 «100.000 dollari per Rin-go» Technicolor. Richard Harrison, Fernando Sancho. Abbazia 14.30 «11 compagno don Ca-millo« Fernandel, Gino Cervl. Astorta 14.00 «Angelica» Cinemasco-pe, technicolor. Skedenj 14.00 «1 4 di Chicago« Technicolor. Frank Sinatra. Dean Martin, Bing Crosby. Oktobra še en izlet v Moskvo in Leningrad Izlet v Moskvo in Leningrad, ki ga je konec aprila priredil Slovenski klub v Trstu, je doživel velik uspeh, tako da mnogi sprašujejo, če se bo ta izlet letos še ponovil. Potovalni urad «Aurora» je pripravljen tak izlet organizirati v prvi polovici meseca oktobra, vendar pod pogojem, da se prijavi vsaj 60 oseb do 1. junija letos. Pogoji bi bili enaki kot za prejšnji izlet, se pravi dva dni bivanja v Moskvi in dva dni v Leningradu, potovanje pa bi bilo z letalom iz Ljubljane. Tudi cena bi ostala enaka, to je 84.500 Ur. Plačevanje na obroke. Vse interesente torej vabimo, da se zglasijo v pisarni potovalnega urada »AURORA«, Trst, Ul. Clcero-ne 4, In se do I. junija letos prijavijo za drugi izlet v Moskvo in Leningrad. Doslej je prijavljenih že IZ oseb, manjka torej še 48 oseb, pa bo izlet gotovo organiziran. kino Skedenj predvaja danes, 15. t.m. ob 14. uri Cincmascope barvni film: I 4 Dl CHICAGO (OŠTIRJE IZ CHICAGA«) (Klan zbesni) Igrajo: F. Sinatra, D. Martin, Blng Crosbl, Sammy Davis jr. LADJE V PRISTANIŠČU Enotrla, E. Cosulich, G. Lauro. L. Lauro, Saipa II, Llvenza, Brick IV, Lonica, C. dl Catania (It.): Dalmacija, Uskok, Rijeka, Kragujevac (Ju gosi.); Faralis, Maurice King Pe-leus, Thalls <#> CUNEO — KRZNA vsake vrste — najnižje e***® PELLICCERIA CERVO TRST, Viale XX Settembre, 16/H1- D Mali oglasi • CITROEN* — Samaritani i" mRJi- — Servis v Ulici Rittmayer 4-a-stava v Ulici Giulia 41. ^ MANUFAKTURNA trgovina s- jerr tot. Ul. Vasari 4-a išče 15-letno * ko lepe zunanjosti. Predstaviti ponedeljek od 9. do 11. ure. IŠČEMO uradnico z znanjem s®13 pe vaščine in strojepisja za M“anp-raF nudbe na upravo lista, UL s-cesco 20 |„, SREBHO tn srebrne kovance^ ali zamenjam za zlato. HOl-Trst Piazza S Gtovanni 1. . ^ MIZAHSKE delovne mize ib te* mrko na pet različnih oper3™'pr«-cirkularno žago za stavbarstvo damo pod zelo ugodnimi pog°J' della Tesa 12. KUPIM TEREN približno K. kv. metrov v tržaški okolici-Ulica Madonna del Mare l8- "a- ^ VEDEZEVALKA (z dlani) W * 3* log Stella Fonda, Ul. Glnnastic* ^ sprejema vsak dan od 16. do I9, zen praznikov. , tisoj Sintetične preprog ln preproge za nodntke E1* stike »BALATUM« ln KLON«. Moderno pokriv®1^ podov z gumo. «MoyUET» in ploščice .RIKETT* S, «ARMSTR( iNG« Bežna fra‘e «R()LLPORT», beneške (tende venezlanel Hitra tev s specializiranim osebij A. R. P Trg Ospedale št. 8 n ALPuMff^ u;;ylS « MODELU N A CAI.ZATUKE ’ klasični in najnovejš! čevljev najboljših znam® velika izbira za moške — ženske — oUSL Ul. F, Ptici 3, TRST. tel. J1 (vogal Ul Machiavelli* ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob Izgubi naše drage in nepozabne matere, babice in prababic® MARIJE DANEU roj. BOGATEČ Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ln vsem-ki so jo spremili na zadnji poti. 2alujoči hčere, sinovi, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Sv. Križ, 15. maja 1966. Dr. (J. GRUDEN ZDRAVNIK 0RDIN1RA od ponedeljka, •5-66 vsak dan razen sobote: Za OBČINO REPENTABOR v občinski ambulanti od 18, do 19 ure Z* OBČINO ZGONIK v občin-skih ambulantah: Gabrovec SALE2 Zgonik ob 15.30 ob 16. ob 16.45 V OKVIRU SPORAZUMA 0 KULTURNIH IZMENJAVAH Razpis natečaja za šolnike za izpopolnitev v slovenščini Razpis predvideva šest štipendij po 7.200 N din in je namenjen šolnikom slovenskih osnovnih in srednjih šol na Tržaškem semenarna Prl Sv. Ivanu Ul. s. Cfflrio, (blizu cerkve) Prodaja Piščance vs<* vrst do 90, lir PRISPEVAJTE ZA Dijaško matico i Šolsko skrbništvo v Trstu je razposlalo ravnateljem slovenskih o-snovnih in srednjih šol vseh vrst in stopenj, šolskemu nadzorniku za slovenske osnovne šole in didaktičnim ravnateljem za slovenske osnovne šole razpis natečaja za podelitev štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi, ki ga je razpisal republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije. Razpis natečaja se glasi: Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije razpisuje na podlagi jugoslovansko-ltalijanske-ga sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko-italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954 natečaj za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1966-67. Vsaka od navedenih štipendij znaša skupno 7.200 N din (720.000 S |J0ORNE Lrr^LPTPRNE PSEOM0K I TRST Viale XX Settembre 16 8 tel 96016 I NABREŽINA (center) ) SESUAN (center) ZLA TI //V SHF.HR v/ OKRASKI RRFDMFTt Jmetje. vrtnarji ** v,ako vašo potrebo »e *llru“t oa domaro tvrdko FURLANI EDVARD ustanovljena 1938 iRST. 01. Milano 18 ■e LE F. 35*169 a&h1? vam nutl) P° namizjih ce-ših Jsakllvrstna semena najDolj-lastne mslutl *raJpv tn semena 0r ega Pridelka ter razne sadike žveplo, modro galico, umetna m Eksk|Slta BTI°lUa ^ vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. „0 *,u*'vni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino: »vetov-afcv *°an,h strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGRIA» KUHO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes, 15. t. m. ob 16. uri barvni film: Strani compagni di letto (ČUDNI TOVARIŠI POSTELJE) HUDSON, GINA LOL LOBRIGIDA in GIG YOUNG mtttna mmuk-i SIERRA CHARRIBA Igrajo: CHARLTON HESTON, RICHARD HARRIS, JIM HUT-TON, JAMES COBURN, MICHAEL ANDERSSON jr. in drugi Ponedeljek, 16. t m. ob 18. uri ponovitev filma: SIERRA CHARRIBA dini za celotno akademsko leto, štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem srbništvu v Trstu do 30. maja 1966. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. ROJSTVA SMRTI IN POKORE Dne 14. maja 1966 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 10 oseb. UMHH SO: 85-letni Giuseppe Ba-gnato, 72-letni Ernesto Stergari, 60-letna Giustina Revini por. Breziger, 77-letni Alfredo Scialpi, 63-letni Fran-cesco Skerianec, 64-letni Onorato Bu-lian, 79-letni Arturo Baschiera, 53-letni Francesco Šimom, 89-letna Emi-lia Menaz vd. Bori. 90-letna Sofia Schot vd. Deutsch. OKLICI: poštni nameščenec Romano Soriani in uradnica Rosina Lucia, barist Giovanni Grietti in gospodinja Maria Chermaz, električar Nereo Miani in prodajalka Maria Velico-gna, industrijski izvedenec Giorgio Doriguzzi in uradnica Saveria Pie ramosca, knjigovodja Giorgio Patro-no in knjigovodkinja Rita Tramo, mizar Giusto Fadda in baristka Fulvia Leviš, delavec Claudio Slama in delavka Graziella Broili, prodajalec Luigi Crecich ir: prodajalka Maria Antonietta Marin, mehanik Gian Antonio Marši in delavka Giuseppina Mergiani, mehanik Giovanni Budin in uradnica Tatiana Godina, pomorščak Lauro Alessio in delavka Nadia Hrovatin, mehanik Sergio Poccecat in uradnica Ida Del Piero, železničar Silvio Crevatin in bolničarka Concet-ta Moratto, geometer Carlo Alberto Za vašo poroko... oglasite se pravočasno «F0T0GRAFIA» EGON TRST, ta. Oriani 2 (Barriera) Tei. 93-295 ncjv-’ Re in uradnica Maria Grazia Nota-rangelo, radiotehnik Giorgio de Radio in baristka SOtlta Bkerl, radiotelegrafist Emilio Colautti in šivilja Luciana Rossetto, delavec Giuseppe Majoll in frizerka-dorgina Flego, u-čitelj Boris Zulian in prodajalka Maria Grazia Ellero. pomorski mehanik Vincenzo Stulle in delavka Marina Cheleric, delavec Giuseppe Millo in gospodinja Clella Micheluzzi, pomorščak Carlo Spangaro in gospodinja Maria Luisa Ecssi, mehanik Ferdi-nando Bologna in šivilja Renata Šesto, delavec Giuseppe Favano in gospodinja Agata Ainzara, uradnik Um-berto Giacaz in uradnica Annamana Cedolln, mesar Giorgio Penzo in prodajalka Soma Škabar, uradnik Anni-ba-le Perticone in uradnica Graziella Tamburini, delavec Adriano Da Pian in uradnica Giuliana Zampar, prodajalec Giampaolo Mihelj ln uradnica Adriana Copulettl, uradnik Fulvio Furlan in uradnica Giuliana Susel, mehanik Tulilo Savoldelli in gospodinja Anna Pu-ffich, mehanik Giovanni Gerdol in gospodinja Alma Blasina. funkcionar Ezio Desanti in uradnica Elda Ventura, inštalater Mauro Cal-limici in uradnica Gertraud Zvvickl, delavec Lino Marchesich in gospodinja Maria Rakar, mizar Miro Bernardi In gospodinja Delia Pribaz, nameščenec Lucian o Di Jaslo in gospodinja Teresa Citarella, prodajalec Sergio Brusaferro In prodajalka Luciana Ciuch, delavec Giordano Minca ln gospodinja Lidia Jamnik, barist Adriano Žago In prodajalka Silvana Pi-chel. nameščenec Francesco Cresse-'vlch In gospodinja Adriana Pacor, pleskar Marcello Tiberio in baristka Maria Dolenc, geometer Giovanni Martorana in gospodinja Vanna Chiar-cosso, Mario Novato in bolničarka Luisa Antonaz, telefonist Bruno Ge-lussi in baristka Marisa Gregori, ba-rist Vittorino Vinci in delavka Lore-dana Gessi, finančni str žnlk Pletlo Ventriglia in gospodinja Angela Ven-triglia, šofer Michele Carone In uradnica Elda Brumat, krznar Fabrlzio Brandolin in uradnica Giovanna Ten-ca, uradnik Armando Scherlavai in •čiteljiica Maria Daneo, uradnik Vincenzo Ruggla In gospodinja Amella Glugovaz Goriško-foenešfei dnevnik POJASNJENI RAZLOGI ZA SKLICANJE SHODA V GORICI 19.-22. MAJA Spoznavanje in medsebojno spoštovanje je namen sestanka umetnikov «Mitteleurope» Govorniki bodo osvetlili sodobno pesniško ustvarjalnost - Shodi se bodo prirejali vsako leto - Sodelovali bodo zastopniki 6 držav Na pobudo revije »Iniziativa i- ter uresničila več mednarodnih sontina*, ki jo izdaja center za proučevanje gospodarskih, kulturnih in družbenih vprašanj •Riz-zatti* v Gorici, bo od četrtka 19. do nedelje 22. maja v Gorici prvo srečanje srednjeevropskih kulturnih delavcev. Na tiskovni konferenci, ki sta jo prejšnji dan imela v Milanu pesnik Biagio Marin in generalni tajnik revije prof. Rocco Rocco, so pojasnili razloge, ki so narekovali takšno prvo srečanje umetniških ustvarjalcev »Mitteleurope*. Na manifestaciji, ki bo potekala pod okriljem deželnega odborni-štva za kulturo, bodo sodelovali predstavniki Italije, Avstrije, Jugoslavije, Južne Nemčije, Madžar-ske in Češkoslovaške. Vsako državo bo zastopalo po 7 do 8 pesnikov in 2 do 3 kritiki Prvo srečanje bo posvečeno obravnavi pesniške dejavnosti v posameznih državah; predstavniki posameznih držav bodo govorili o temi »Poezija danes*. Jugoslovansko delegacijo bo vodil Osvald Ramouš, v njej pa bodo še Miroslav Košuta, Janez Menart, Ciril Zlobec, Tanasije Mladenovič, Miodrag Pavlovič, Predrag Palavestra in Zlatko Gorjan. Italijansko delegacijo bo sestavljalo okoli dvajset pesnikov in literarnih kritikov; član italijanskega zastopstva bi moral biti tudi Pier Paolo Pasolint, vendar se je pred dnevi opravičil, ker ne bo mogel prisostvovati delu zaradi snemanja filma v Romuniji. V na-slednjih dneh bodo najavile sestav svojih delegacij tudi Madžarska, Češkoslovaška in Nemčija. Shod bo pod okriljem UNESCO, organizacije 7,a kulturo pri Organizaciji združenih narodov. Na milanski tiskovni konferenci sta Biagio Marin in Rocco Rocco prikazala razloge, zakaj je Gorica predlagala sklicanje takšnega shoda in kaj namerava s tem doseči. Letošnjemu shodu, ki je posvečen poeziji, bodo vsako leto sledili sestanki kvalificiranih pred-stavnikvo omenjenih držav, na katerih si bodo izmenjali poglede in mislijo vseh vprašanjih, ki zadevajo kulturno ustvarjanje Tako se bodo mogli ljudje iz teh držav pogovoriti o literaturi, gledališču, filmu, upodabljajoči u-metnosti itd. Ti sestanki naj v demokratičnem vzdušju ter svobodnem pogovoru, ki ga ne bodo zavirali ideološki pogledi, ampak ga plemenitili pristni človeški odnosi, dosežejo medsebojno spoznavanje ter spoštovanje narodov z različnimi tradicijami, ideologijami in kulturnim udejstvovanjem. Naša dežela Furlanija - Julijska krajina je zavoljo svoje lokacije v stičišču latinske, germanske in slovanske kulture najbolj poklicana, da opravlja to svojo naravno funkcijo; najbolj izmed vseh mest naše deželepa je za takšn-pobude primerna ravno Gorica, ki je po drugi svetovni vojni z u-spehom navezovala stike s sosedi kulturnih prireditev, med katerimi naj omenimo mednarodno srečanje slikarjev in tekmovanje pevskih zborov obmejnih območij ter sosednjih držav, Italije, Jugoslavije in Avstrije. Delegacija iz Venloja na obisku v Gorici Delegacija holandskega mesta Ven-lo, ki je lani sklenilo z Gorico zavezo prijateljstva, je bila te dni na obisku v Gorim, da bi se sporazumeli glede programa oh dvodnevnem obisku in sreča iju predstavnikov obeh mest, ki bo v septembru v Gorici. S predstavniki pevskega društva Segutzzi so se sporazumeli da bo pevski zbter-po obsežni diskusiji,‘Soglasno odobrili; drugi je bil predlog .za. podaUšanje začasne, pogodbe s podjetjem Ribi glede mestne avtobusne službe za največ do 7 mesecev, ki so ga sprejeli z večino ; za ta predlog so glasovali vsi predstavniki razen dveh svetovalcev KPI. V uvodu je župan Martina na vprašanje svetovalca Ciana poudaril, da bo tudi Gorica proslavila arhitekta Fabianija in v še večjem obsegu, kot je sedanja proslava v Trstu. Prof Vierthaler je nato podal obširno poročilo o proračunu mestnih podjetij za leto 1966. Ta proračun izkazuje 1.117 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. Od treh glavnih oddelkov je predviden za električno dobavo dobiček 21 milijonov, dobava vode naj bi se zaključila z izenačenjem, dočim je pr*dvaja danes, 15, t. m. ob 16. url Superpanavision barvni film: EXODUS 8taJo; Paul newman, eva marie saint, ralph richard ^‘rtek, 19. t. m. ob 16. uri technicolor Cinemascope fUm: Dollari maledetti l8raj0: (PREKLETI DOLARJI) DON DURYEA, ROD CAMERON in ANREY DALTON H,IWO «1 KIS* PKOSKK Uti« danes, 15. t. m. ob 15. uri Cinemascope klasično -°lovsk| barvni film: UNO STRANIERO A SACRAMENT0 ^Jo: (TlIJEC V SACRAMENTU) MICKEY HARGITAY, BARBARA FRAY ln STE VE SANITCLAIRE DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II ure) 0'Ambrosl, Ul. Zorutti 19-c: Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Ra-vastnl. Trg Liberta 6: Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.30 do 1.30) Alla Salute, Ul Gluha 1: Benusst, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Oriani 2: Vernarl, Trg Valmaura 11. Prosvetno društvo Skedenj organizira v nedeljo, 19. Junija 1966 Izlet v Kamnik In Kamniško Bistrico. Vpisovanje in pojasnila na sedežu društva. Ul. Servola 124-1. vsak večer, razen v sobotah, od 20.30 do 22. ure. • « • Prosvetno društvo šivan Cankar* priredi v četrtek 2. Junija Izlet v Predjamski grad, Postojno in Rakov Škocjan, Vpisovanje od 19. do vključno 21 tm. od 18. do 20. ure V društvenih prostorih v Ul. Montecchl 6. LOTERIJA BARI 25 71 61 10 4 CAGLIARI 71 20 38 39 48 FIRENCE 12 44 80 51 86 GENOVA 36 73 25 74 81 MILAN 59 14 49 50 86 NAPOLI 26 64 7 52 2 PALERMO 67 11 62 8 H( RIM 8 65 87 89 66 TURIN 72 25 78 31 i BENETKE 79 53 33 61 80 ENALOTTO 12 1 XXI 2 l 2 2 2 2 DIJAŠKI DOM V GORICI — 1945-46 - 1965-66 — Ob priliki dvajsetletnice obstoja Doma bo v nedeljo, 22. maja 1966 v popoldanskih urah v prostorih Doma v Ul. Monte-santo 84 v Gorici srečanje bivših gojenk m gojencev, vzgojiteljev In ostalega osebja. Na programu so ogled Doma, dokumentarne in fotografske razstave ter priložnostna prireditev s sodelovanjem bivših in sedanjih gojencev. Vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine. za dobavo plina predvidena izguba za 21 milijonov lir. Zato je predsednik priporočal, naj bi ceno plina nekoliko zvišali. Poročal je nadalje o delih, ki so v načrtu za letos in ki predvidevajo za električno podjetje 47 milijonov lir izdatkov, za vodovod 21 milijonov in za plin pa 15 milijonov. Sledila je debata, pri kateri so se oglasili predstavniki vseh strank. Svetovalec Bratina (SDZ) je vprašal pojasnilo za podzemsko kabino, ki jo nameravajo zgraditi v Ul. Orzoni; dr. Sancin (PSI) pa je predlagal, naj bi izboljšali tudi električno omrežje v okolici, kjer je sedaj pomanjkljivo Predsednik Vierthaler je nato dal nekaj pojasnil o nameravanem me-tanovodu; inž Rigonat o naftovodu preko Alp ter dr. Chientaroli o potrošnikih plina, elektrike in vode ter o odnosu podjetja do njih. Bila je že polnoč, ko so odobrili predloženo poročilo in proračun ter prešli k odobritvi nekaterih u-pravnih problemov. Odbornik Zuc-calll je nato poudaril, da mora občinska uprava točno proučiti najboljši način za prevzem mestne avtobusne službe in pripraviti vse potrebno. Zato potrebuje več časa in bi bilo umestno podaljšati pogodbo za začasno upravo te službe s podjetjem Ribi, ki zapade 31. t.m. Predlagal je podaljšanje pogodbe do največ sedem mesecev in po daljši debati je svet predlog odobril. Proti sta glasovala samo dva predstavnika KPI. no bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlome desne roke v zapestju. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju Mladenič iz Sovodenj se je ponesrečil na postaji Prejšnji dan se je nekaj pred 18. uro ponesrečil na železniški postaji, kjer je padel po stopnicah, 17-let-ni Anton Marušič iz Sovodenj, Ul. Impero 19. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriški civil- fiiiiitiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiHiHiii KULTURNE IZMENJAVE FURLANIJA.SLOVENIJA Slovenska filharmonija doživela izreden uspeh z nastopom v Vidmu Koncerta so se udeležili najvidnejši politični, kulturni in gospodarski predstavniki Furlanije, Vidma, Slovenije in Ljubljane Dvanajstlce ni nobene. Enajstice bodo dobile po 780.400 Ur, desetice pa po 45.300 Ur. V narodnem muzeju San Francesco v Vidmu, monumentalni zgradbi, ki je svoj čas služila zn cerkvene obrede, je odbor za kulturne izmenjave v Vidmu priredil v petek zvečer koncert filharmonije iz Ljubljane. Velikemu kulturnemu dogodku je prisostvovalo okoli 100 poslušalcev, povečini iz Vidma in ostalih območij pokrajine Med uglednimi gosti smo o-pazili predsednika pokrajinske u-prave prof. Luigija Burtola, župana Vidma dr. Bruna Cadetta, prefekta in kvestorja, predstavnike kulturnega, upravnega in političnega udejstvovanja furlanske prestolnice. Občino Ljubljana je zastopal podpredsednik mestnega občinskega sveta Ljubljane ini. Ljubo Levstik, nadalje so bili prisotni na mestnik sekretarja sveta za Prosveto in kulturo SRS Boris Lip«• Žič, konzul SFRJ v Trstu Jože Gačnik in direktor Slovenske filharmonije Ciril Cvetko. Filharmonični orkester je z veliko avtoriteto vodil dirigent Sa mo Hubad Zaigral je Ramovševe Pogrebne skladbe, Hagdnov Koncert za oboo in orkester (solist Drago Golob), uverturo k Verdijevi operi »I vespri siciliani* ter za konec Brahmsovo •Simfonijo št. 2» v štirih stavkih. Občinstvo je izvajalce za vsako delo nagradilo z iskrenim ploskanjem Posebno toplo je sprejelo igranje oboista Draga Goloba, ki je zaigral stavke •Allegro špirita-so», *Andante* in •Rondo, Alle-gretto* v stilu velikega mojstra. Uvertura k Verdijevi operi •! vespri siciliani» je učinkovala predvsem zaradi svoje melodioznosti in dokajšnje poznanosti med poslušalci Prisostvovali smo vsestransko prijetnemu umetniškemu večeru, ki ga je še bolj povzdignil ambient zgradbe iz 13. stoletja, ki predstavlja umetnost zase. Pred koncertom je bila v Palače Hotel v Vidmu večerja, ki so ji prisostvovali predstavniki oblasti in kulturne dejavnosti Vidma in Ljubljane Ob zaključku sta predstavnika furlanske in slovenske prestolnice poudarila prijatelj, ske vezi, ki naj se s takšnimi u- metniškimi izmenjavami še poglobijo ter razširijo tudi na druga območja. Avtobusni izlet v Trst k predstavi «Švejka» Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizira dva avtobusna izleta k predstvam veseloigre «Dobri vojak Svejk» v Kulturnem domu v Trstu. Izleta bosta v soboto 21. maja, ko bo predstava zvečer in v nedeljo 22. maja k predstavi ob 16.30 uri. Cena za vožnjo in vstopnino v soboto bo 800 lir. Odhod iz Gorice, na Travniku ob 18.30 uri; v nedeljo pa 1200 lir in odhod iz Gorice ob 14.30 uri. Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. najkasneje do torka 17, t. m. ker je treba rezervirati avtobus in vstopnice k predstavi. Avtobus bo vozil iz Gorice skozi Podgoro, Standrež in Dol proti Trstu. Prometna vzgoja šolarjev Včeraj so se zaključili ustni izpiti osnovnošolskih otrok, ki sodelujejo n v natečaju za prometno vzgojo. Iz vsakega razreda so po pet učencev pripustili k praktičnim izpitom, ki bodo 17. in 18. maja v šolskem parku na Trgu C. Batti-sti. Starši lahko svoje otroke, ki bodo pripuščeni k tem izpitom, pripeljejo v park, kjer je zanje na -""o 9 malih dvokoles. AVTOBUSNI IZLET V FURLANIJO priredi SPD iz Gorice v četrtek 19. t. m. Izletniki sl bodo ogledali Oglej, Cervignano, Palmanovo, Gonars in šli na Krminsko goro. Vpisovanje pri Košuti, Ul. Ma-meU 8. do 16. t. m. Cena za člane po 650 in za nečlane po 800 lir. Odhod iz Gorice s Travnika ob 7. uri’ iz Podgore ob 7.15 in iz Standreža ob 7.30. plačilo stroškov. V odsotnosti so obsodili tudi (-5-letnega Alearda Rossina, delavca iz Ferrare. Že julija 1961 je ta kupil od Marina Baldassara iz Gorice, ki prodaja blago za podjetje OCILD, nekaj izdelkov tega podjetja in mu namesto denarja izročil menico za 48.235, ki je nosila potvorjen podpis nekega Pietra Bagoz-zija. Ko je šla menica v protest, je Bagozzi izjavil, da je on ni podpisal in preko raznih drugih podpisnikov so prišli do podjetja OCILD in do Rossina. Sodišče ga je včeraj obsodilo na 8 mesecev zapora in plačilo stroškov. Obenem so proglasili omenjeno menico kot potvorjeno. Obtoženca je branil odv. Mamolo. Drž. tož. dr. Caputl; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Morra. Kino Gorica VERDI. 15.00: «100.000 dollari per Lassitern, R. Hundar in P. Tudor ; kinemaskopski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 15.15: «La spia che venna dal freddo«, Richard Burton, C. Loom irt O. Verner; ameriški čmobeli film. MODERNISSIMO. 14.30: «Amora all’italiana», Walter Chiari, Rai-mondo Vianello in Paolo Panelll; Italijanski barvni film v kinema-skopu; mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «AD 3» — opera-zione squalo biancon, R. Dane in F. Polesello. Italijanski kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 15.00: «Pistole roven-ti», A. Mttrphy in J. Staley. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 14.00: «Se non aves- sl piu te», Gianni Morandi in N. Taranto. EXCELSIOR. 14.00: «11 nostro agente Flint«, James Coburn in Lee J. Cobb; kinemaskopski film v barvah. NAZIONALE. 14.00: «Castelli di sabbia«, E. Taylor in R. Burton. Kanem »skopski film » v«bBiv»h. PRINCIPE. 14.00: «Upperseven — 1’uomo che uccides, Paul Hub-semid in Karin Dor, kinemaskopski film v barvah. Ran ko EXCELSIOR. 14.30' «1 due peri-coli pubblicis, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. RIO. 14.30: «Agente 007 operazio- ne tuono», S. Connery Kinemaskopski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV Maggio št. 22, tel. 23-39. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja temperatura 27,4 stopinje ob 15.50 uri in najnižja 8,8 stopinje ob 4.50 uri; povprečna vlaga 65 od sto. iiiiiittiiiiviiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiHiii,,umni,,,,, Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 8. do 14. maja se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 7. ROJSTVA: Franco Bastiani, Barbara Sosol, Tiziana Foggetti, Adriano Spanghero, Enzo Masau, Ales-sandro Blason, Roberta Grili, Mas-simo Ceschia, Alessandro Paesini, Giorgio Scorianz, Marina Tofful, Patrizia Scoda, Roberto Percon, Massimo Soranzo, Giuliano Silvestri, Carlo Zorzenon, Fabio Schiffo, Alberto Slmonit, Pierina Žižmond, Maria Dessabo, Antonella Milocco, Agostino Clama, Bruno Steffe. SMRTI: gospodinja 89-letna Paola Ferronato, por. Racchia, 79-letni Antonia Sbona, 30-letni Adolfo Ouallig, upokojenec 70-letni Francesco Goriup, gospodinja 54-letna Giovaima Rost Guzovich, vd. Polan, upokojenec 59-letni Federico Višin-tin, gospodinja 88-letna Caterina Bait, vd. Conjediz, električar 33-letni Francesco Past, slaščičar 30-letni Giuseppe Drufouca, upokojenka 79-letna Lucia Visintin, 85-letna Emilia Tuzzi, vd. Marega. POROKE: dninar Lodovico For-nasari in gospodinja Zlata Hairla-hovie, profesor Livio Di Zorzi in profesorica Rita Villani, učitelj Giordano Tomšič in frizerka Iolan-da Videtta, šofer Paola Ciuciat in gospodinja Albina Špacapan, mehanični operator Giorgio Cecotti in trgovska pomočnica Laura Monti-colo. OKLICI: agent Domenico Iodice ln gospodinja Giuseppa Piccirillo, trgovski zastopnik Bogdan Macuz-zi in trgovska pomočnica Rosetta Vucchi, trgovec Riccardo Gottard in gospodinja Elsa Bavcon, orožniški bri~- ”r Mario Gabrieli: in go- spodinja Alferia Gerin, karabinjer Luciano Moschetta in trgovska pomočnica Tatjana Klavcic, trgovec Arrigo Comar in trgovka Lina Mat-tioni, mizar Bruno Trampuš in delavska Livia Zollia. Po dolgi bolezni je 13, t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Ul. Diaz v Gorici mimo zaspala Emilija Tuzzi vd. Marega Žalostno vest sporočajo sin Dario z ženo Jolando Trobez in z otroki Loredano, Giancarlom, Fabriziom ter drugimi sorodniki. Jutri v ponedeljek ob 16.15 bodo prepeljali truplo v Nabrežino, kjer bo pogreb ob 17 uri. Gorica . Nabrežina, 15. maja 1966. Pogr. podjetje Prescheren, tel. 9155 SEVA GRADBENE OPREME GORICA, Ul. Giustiniani 48 — Tel. 87381 Najboljše cene v neposredni bližini mejnih prehodov Rdeča hiša, Rafut, Šempeter in Solkan. Ploščice za tlakovanje tal In obloge, sanitarije za kopalnice in kuhinje, pipe vseh vrst in pritikline, gradbeni material vseh vrst. Kdor predloži ta oglas, bo imel 5 % popusta. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPHEVOZNKKO PODJETJE LA GOR1ZIAAIA GORICA - UL Duca d’A os ta 180 - Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ZANCHI TRST UL. CORONEO [4 Telefon 29-684 Vse za vaš avtomobil! AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE VSEH VRST IN RAZNOVRSTNI POSAMEZNI DELI ZA KAROSERIJE PRTLJAŽNIKI IN LEPA IZBIRA PREVLEK «NOVOLAN» PREPROGE «VULCANO» ln «JUMBO» PO NAJNIŽJIH CENAH V VSEH BARVAH PO ŽELJI DOBITE V TRGOVINI TUDI V SLOVENSKEM JEZIKU VSA POJASNILA adriaimpex UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST • UL GEPPA 9-III — TEL 38-770, 29 135 TOMASO PRI0ELI0 S.r.L SPEDIZIONI TRST, Ul. Ghega 1 — tel. 68-975/76/77 — TELEX 46042 TOMAPRI — Casella Postale N. 473 URARNA IN ZLATARNA TRIESTE — TRST T. TREVISAN CORSO GARIBALDI 3 - TEL. 96782 (Ob avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia) Ure svetovno znanih znamk od 5.000 Ur dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE. Govorimo vse jugoslovanske jezike. TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji 1» ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST Z ULICA CELLINI št. 2 Z TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU* MALLARDIA C. MEDNARODNI TRANSPORT IN ŠPEDICIJA TRST - Ul. Roma, 15 Telefon 36-370 / 37-823 Telex 46078 Mallsped HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL 10 . TEL. 20641-43 ^liiiii!' HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z ME0NAR0DNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik I. h . * TRGOVSKA HIŠA im hhmi , „ 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd. S V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd. S II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd. S MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto. S SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO S «ELITA», Čopova, 7, podaljšek pošte. ZAGOTOVITE SI ODLIČNO PIVO 1 Jnion Ljubljansko zastopajo: pivovarno Podjetje NANUT Gorizia — S. Andrea Via S. Michele 107 — Tel. 5062 Podjetje FINDERLE — Tr*t, Via Giuliani št. 1 — Tel. 50407 Hotel «TRIGLAV» KOPER — Tel. štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA» s specialitetami, ln rečnimi raki. postrvmi ^sTavracija LJUBLJANA Privoz št. 11 Pristna domača in mednarodna kuhinja in pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah. Piran telef. 73349 v svojih obratih: G. P. SIDRO nudi odlične specialitete in izbrane pijače • Restavracija «POD ARKADAMI« • «PRI TREH VDOVAH« • Restavracija «SIDRO» in kavarna — nočni bar • «TRI PAPIGE« z internacionalnim programom. *€EUTRATMRA PORTOROŽ Moderne sobe, mednarodna kuhinja, ((GRIL BAR« z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. SPIOSNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški mi ladjami: redno linijo okoli sveta ■ redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 3.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOSNA PLOVBA«, Piran Zu pančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. leiexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73470 do 73477 (ff KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO vam nudi vse vrste turističnih uslug KOMPAS KOPER — ŠKOFIJE — PORTOROŽ — IZOLA — POREČ — ROVINJ — PULA — RABAC IN OPATIJA V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone. KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju. Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS. ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR nudijo vse hotelske usluge. Priznana domača In inozemska kuhinja. Telet 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela «Planinskl orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom B O V E C Hotel GALEB Restavracija RIBA Koper Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah. 3 MARKET TURISTI Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima a MARKET • SEŽANA odprt tudi ob nedelj**1 in praznikih dopoldne • LJUBLJANA: Cigaletova ul. Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska ŠIŠKA — Celovška nasproti ReW“ Šentvid I SUPERMARKET - Ljubljana, Pasaža na Ajdov**0* JESENICE nasproti hotela POŠTA MENJALNICA • 10% POPUST pri plačilu s tujo valuto na neprehrambeno blago • SPOMINKI PARK HOTEL GORKA . NOVA GORICA • Tel. 21-442, 21-462 iimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna Pri hrastu s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen ponedeljka in barski program gostilna Zveida . telefon 21-2*’ Hotel BELLEVUE LJUBLJANA — Telefon 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo Z Terasa Z Vrt Z S terase lep razgled na Ljubljano. Hotel ADRIA ANKARAN {bivši S. Nlcolo) BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru Oglejte sl najlepše podzemeljsko čudo na svetu «POSTOJNSKO JAMO* OGLED VSAK DAN ob 8,30, 10,30, 13,30. 16., 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Ogled ŠKOCIJANSKE JAME PRI DIVAČI v maju in oktobru je ob 10. in 15. uri, v juniju-septembru ob 10., 13., 15. in 17 uri. NOVA RESTAVRACIJA 5TERK AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEI. 21-114 VSAK DAN RAK! - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU • mi MEBIO TRGOVINA S POHIŠTVOM NA 0R0BN0 NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, TTALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe. omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti cJOGl« več tipov. IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI TN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DO STAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJK KOT INOZEMSKE. ■v RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL — Tel. 8 NOVA GORICA - Tel. opravlja kvalitetne, hitre varne prevoze potnikov u*. vora doma in v inozemst^* TURISTIČNI URADI V: KOV* Gorici, Tolminu, Bovcu, dovščini, Postojni in Sez**“ vam nudijo vse potrebne ° formacije in vam hitro ln iL. lidno organizirajo Izlete po “u, goslaviji in inozemstvu ter y dijo vse ostale turistične uslu« O LEV HOTEL , LEV LJUBLJANA TELEF. Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA *** Sodobno opremljene sobe Apartmaji • Restavracije Restavracijske terase ščičarna Dancing k»V“. na Zabavni prog r*°Lg Aperitiv bar Razglej terasa ■ Terasa za sončenj Banketne in konferenci, dvorane čitalnica ‘ . zerski salon Menjalni^ Informacijska služba • ksl služba ■ Podzemelj^, garaže Lasten Pa[ z« prostor ■ Pristajali446 e helikopterje Boksi za P. • Hladilnica za divjačina JOSIP KRAVOS Internaiija na Tremitih ::::::::::::: 3. Bil je bister in preprost obenem. Imel je izrazit smisel za politiko. S Francetom sva se večkrat na dolgo pogovarjala o naši prihodnosti, delala sva načrte, kako bo treba vse obnoviti po takem razdejanju in kako preurediti, da bi bilo ljudem bolje. ((Prepričan sem, je pravil, da bo nacistična in fašistična diktatura in vse, kar je njim sorodno, propadlo.« Ko sem ga povprašal, kako more s tako gotovostjo napovedovati njih propast, mi je preprosto dopovedoval, da tudi če ne bi sprožili vojne, bi se prej ali slej take vladavine izrodile in propadle, ker sploh nimajo naravne podlage. «Torej po tvojem je izbruh vojne logičen konec?« «Tako je, ker oni v svojem samodrštvu zamorijo vsako opozicijo in s tem so si razbili lastno zrcalo, da ne vidijo več samih sebe. To bi bilo po mojem, kot da bi v naravi živele lisice brez zajcev, ali lastovke brez muh. Še več, je pristavil France, človek nima samo telesa, ima tudi duševnost — čustva in hotenja, nagnjenje k slabemu in dobremu. In če se to ne vzgaja v plemeniti skladnosti, je vse prisiljeno in zaradi odpora vodi v nujno propast. Zato morajo ljudje imeti svobodo in človenčansko vzgojo. Za taka načela se moramo pripravljati, ko preživimo to strahoto vojne.« Bil je najboljši prijatelj in vedno sva se držala skupaj. Bil je dober do mene in do drugih, če je dobil paket, ga je hitro razdelil. Nekoč mi da v skupni kuhinji že prekuhano kost od gnjati, češ naj si z njo pomagam. In res sem si. Nekaj zdrobljenega fižola sem sam imel, skorjo sira mi je nekaj dni prej poklonil dr. Eugenio. Naš pek Karel Novak, ki je pekel kruh za ves otok in mu edinemu ni bilo treba stradati, mi je dal pest testehin. Ker je bilo treba za mojo mineštro še nekaj mesa, sem se odpravil na lov. Posebno težko je bilo loviti martinčke, vendar sem jih na koncu preštel kakih dvanajst. Potem sem se spravil nad kobilice. S temi je bilo lažje in ujel sem jih trideset. Te živali sem skrbno očistil in sesekljal ter prekuhal, v drugem loncu pa sem kuhal fižol in kost. Potem sem pražil čebulo in česen, dodal fižola, kost in «meso» in zakuhal testenine. Po svojem okusu sem to primerno razredčil, osolil in na vrh zribal skorjo sira. Pa je bila mineštra pripravljena. Povabil sem goste, seveda predvsem tiste, ki so za lonec kaj prispevali, in med njimi tudi inženirja Rustjo; nato smo se gostili. Vsi so bili navdušeni in so spraševali za recept. A do danes sem ga držal v tajnosti. To iznajdljivost sem podedoval po svojem skrbnem očetu. On se je s svojo preudarno vztrajno potrpežljivostjo povsod znašel in mi je še vedno za vzgled. Samo njegovi trdi vzgoji se moram zahvaliti, da sem še malo živ. Takrat sem tudi zaprosil za preselitev k Francetu Zafredu. In ko so mi prošnjo odobrili, sem se začel seliti. Berto je bil tiho, oči pa je užaljeno upiral v tla. Virgilio pa je jokal in mi pomagal prenašati, kar je bilo mojega. Bilo mi je zelo težko in nerodno. Stanovali smo štirje v majhni sobi. Poleg Franceta in mene sta bila tu še odv. Lanzara in odv. Cuoera, Hrvat iz Trsta. Razumeli smo se izvrstno. Manj prisrčno pa je bilo ozračje v sobi, ki je bila nasproti naše. Tu so stanovali zamorec Peter. Istran Demo in Portugalec Dar. Toda ta kozmo-politizem ni škodil, ampak četrti v sobi, ki smo ga imenovali kar špijon, ker je vohunil za policijo. Tako smo doživeli nekoč spet prihod ladje, s katero so prispele tudi vesele novice. Pa je prinesel France nekaj vina in smo se ga navlekli, pa ne zaradi količine, ampak verjetno zato, ker je bilo vino pokvarjeno, mi pa skoro tešči. In začeli smo peti udarne pesmi, vmes pa izzivalno vzklikati: «Zivela svoboda, smrt fašizmu, dol s tirani, živel Churchill.« Naslednjega dne sva se že morala na policiji z odv. Lan-zaro zagovarjati za ta prekršek. Jaz sem se branil, da smo peč pili na prazen želodec, da smo bili zagrenjeni in obupani. Odvetnik pa jim je naravnost povedal, da smo tu pač zato, ker smo proti fašizmu in da zato naše obnašanje ni nič posebnega. Za kake tri tedne smo se zadržali, nato pa smo začeli kuhati maščevanje za špijona. Izmislil sem si ga, ko sem nekega dne zvedel, da pride nemarnež takrat domov šele pozno zvečer. Domenil sem se s Francetom in z zamorcem Petrom, ki je bil prej boksar, pa smo ga na temnem hodniku počakali. Jaz sem mu poveznil svojo odejo na glavo, onadva pa sta začela na vso moč po njem. Nekaj časa je stokal in javkal, potem pa je, posebno pod vplivom čmčevih pesti utihnil. Pobral sem svojo odejo in vsi trije smo smuknili spat vsak na svoje ležišče. Precej časa je trajalo, preden se je javkanje in stokanje spet oglasilo. Tedaj smo vstali, prižgali luč in šli pogledat. Spraševali smo ubožca, kaj se mu je zgodilo, nato smo ga nesli na posteljo in ga nekaj časa pomilovali. Dva dni pozneje so vse klicali na zasliševanje. Vsak posebej je moral povedati, kaj se je zgodilo. In vsak je povedal isto. Rekli smo, da je naš nesrečni sostanovalec zelo živčen in da se večkrat tolče po glavi. Tisto noč smo sicer slišali loputanje z vrati, a nihče ni niti pomislil, da se S. I. tolče tako močno po glavi. g{ Ko se je vrnil France s policije, je pravil, da je tam * g praktično pokazal, kako se je ((nesrečnež« mlatil po g*8V’fj. vrati, in da so se policaji na ves glas smejali Francetovi zoritvi. Ne vem, če so nam verjeli, proti nam pa nis0 -«10 ukrenili in špijona so kmalu nato preselili drugam, saj ®j, prav to želeli. Takrat me je France potrepljal po rami'- * di to mineštro si odlično skuhal.« -i Jesenski dnevi so se vlekli pusto in dolgočasno. | smo se po navadi zbirali in peli. Tako smo dajali duška ^ bridkosti in svojemu domotožju. Naš zborček je vodil pravi duhovni vodja pa je bil Berto Mihalič. Ko smo P narodne pesmi na prostem, je vse ljubeznivo vabil, nav^ Seval in podžigal, da moramo pričakati svobodo s peSI1i9j na ustnih. Poleg tega je tudi čudovito pel. Policaji so L pustili peti, večkrat se je zgodilo, da so postajali v naS* % žini in poslušali ter nato z živahnimi pripombami spreo11* naše koncerte. Najbolj jim je bila všeč «Gor čez izaro« «Prišla bo pomlad«. Teh dveh pesmi so se kaj kmalu na tudi cigani na svoja godala in tako smo včasih zapeli *l8ir njihovi spremljavi. p Z zimo je prišlo še večje pomanjkanje. Se smo Peli'0g bi na ta način pozabljali svoje težave. Nato pa nas je oK 0 božiča dosegla novica o procesu pred posebnim sodiš^gja obsodbi in ustrelitvi naših tovarišev v Trstu. To nas J« 1 * pretreslo, tako da sploh nismo mogli kakor koli Vsi Slovenci na otoku smo sklonjenih glav hodili kot s®*1 ,j. vse smo poznali: Tomažiča, njegovo velikodušnost in obfiutjg vost za trpeče. Kosa in Ivančiča, ki so Ju zaman muči**’ ^ bi izdala prijatelje in skrito orožje, Vadnala in Bob**8, sta orožje prenašala preko meje. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 8, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l -II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37.338, 95-823 — NAR OCNINA: mesečna 800 Ur - Vn*P£ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — SFRJ: ADIT, DŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-89 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaSK* goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.