Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), 5tev. 94
Maribor, petek 25. aprila 1930
MUTRA*
lihstj a
razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Rtiun prt poitnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Va|a mi«»čna, prej«*"*« * uPf*yl «M J* P0*1' 10 Din, doaUvlj«n ni dom p« 12 Din
Tetefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it13
Oglati po larifu
Oglasa sprajama tudi oglaanl oddalak .Jutra*' * Ljubl|anl, Prtlarnov* ulica *t. 4
Dr. Matek in tovariši pred državnim soi iiem
DRUGI DAN RAZPRAVE. - VSI PREDLOGI BRANITELJEV ZAVRNJENI. Dr. TRUMBlC OBJAME IN POLJUBI Dr. MAČKA.
0 trojnem sporazumu
med Jugoslavijo, Italijo in Francijo je te dni napisal v pariški reviji »L’esprit international«, ki izhaja na stroške Carnegijeve ustanove za mednarodni mir, znani srbski politik dr. Laza Markovič članek pod naslovom »Francija, Italija in Jugoslavija«. V članku razmotriva odnošaje med navedenimi državami ter prihaja do zaključka, da bi bilo najbolje, ako bi sklenile te države med seboj sporazum.
Med Jugoslavijo — pravi med drugim — in Italijo so, odkar je ugasnila Prijateljska pogodba iz 1. 1924., odnosi v štadiju čakanja, kar po njego-v?m mnenju »ni na čast profesijonalni diplomaciji na obeh straneh Jadrana«, f^daljšanje tega stanja bi moglo i eni j drugi strani samo škodovati. Isto ve-‘1* tudi za odnošaje med Francijo in Italijo. Zato bi bilo koristno, ako bi se tudi iz neslužbenih krogov vodila ak cija, da se odstranijo nesporazumi \ vprašanjih, ki se z dobro vnljo in medsebojnim popuščanjem vendar dajo rešiti.
Je li — vprašuje dr. Markovič upravičen italijanski očitek i Franciji
1 Jugoslaviji, ker sta 11. novembra 1927 sklenili med seboj pakt prijateljstva? Ta pakt je popolnoma v skladu ? paktom Društva narodov, ki ga upravičuje in prinoroča kot potrebno sredstvo za očuvanje miru. Nikakor niso upravičeni in zadostni razlogi za bojazen in nevoljo Italije, češ, da je kakor v kleščlh med Francijo in Jugoslavijo. Z resolucijo 14. skupščine °ništva narodov iz 1. 1922. so bila Proglašena tri temeljna načela za vzdr *anje miru: arbitraža, varnost in omejevanje oboroževanja, in so vodila 1. 1924. do redakcije slovitega ženskega protokola, ki je bil 1. 1925. *®di odpora Velike Britanije molče r*kopan. Zdelo se je, da načelo najine suverenosti ni združljivo s tem pokolom. ki predvideva cel sl-®tem korakov za mimo urejevanje sporov in vzdrževanje miru. Velika “rltanija je mesto tega priporočila si-?l®m posameznih sporazumov. Ko ie **ko bil onemogočen splošni spora *Utn. ste pričeli Nemčija in Francija u°diti medsebojna pogajanja, ki so *°nfcno vodila do znane locamske po-
L. 1926. je Društvo narodov s S^ebno resolucijo priporočilo svojim r}atiicam, naj slede temu vzgledu. To JUi storili Franclja in Jugoslavija leta stv 2 omenjeno pogodbo o prijatelj-fr * 'n s Posebno konvencijo o arbi-Povečati sta hoteli na ta način vojo lastno sigurnost, ne da bi oško-j^^i legitimne interese drugih naro-ov. Pogodba v stvari ne vsebuje ni-„Jfar* kar bi se moglo razumeti dvo-n*”1)0- Br. Markovič analizira vsebl-da smi.sel tc Pogodbe in ugotavlja, _a /e z njo dana samn rvhvpr.na nraV-
BEOGRAD, 25. aprila. Senzacijonalni ] proces proti vodji bivše Radijeve stranke, dr. Mačku in tovarišem, ki se je pričel včeraj pred državnim sodiščem za zaščito države in bo trajal približno 2 tedna, se je vršil tudi danes le v znamenju razprav o pravicah in imenovanju braniteljev obtožencev.
Predsednik dr. Dušan S u b o t i <5 je uvodoma ugotovil, da se je za branitelja obtoženega Milana Debaniča prijavil dr. Miško Trkoš iz Bjelovaca in da je obtoženi Božo Arnšek odklonil dr. Milovana Žantfa iz Nove Gradiške kot svojega branitelja. Po izvršitvi teh formalnosti je senatni predsednik sporočil sklepe sodišča o včerajšnjih predlogih in zahtevah braniteljev. Kar se tiče kritike, da postopanje sodišča ni povsem v skladu z zakonitimi določbami, je treba ugotoviti, da se sodišče strogo ravna po zakonu. Braniteljem je dovoljeno, da govore z obtoženci v navzočnosti preiskovalnega sodnika. Predlog branitelja dr. Trumbi ča, da naj se glavna razprava odgodi, češ, da branitelji niso imeli dovolj časa, da prouče ves materija!, je moralo sodišče odkloniti. Branitelji so imeli 13 dni — torej dovolj časa — in razprava je bila na izrecno željo obtožencev kakor tudi braniteljev razpisana za 24. t. m. Ravnotako sodišče ni moglo sprejeti zahteve, da naj se pripuste vsi prijavljeni branitelji in si cer iz enostavnega razloga, ker je premalo prostora. Kot neutemeljen je moralo sodišče dalje zavrniti predlog, da
naj se razprava proti obtožencem preloži v Zagreb. Predlog obtoženca dr. Mačka, da naj se bivši skupščinski poslanec in minister v pokoju, Joca Jovanovič, pripusti kot branitelj, je sodišče odklonilo, ker Jovanovi^ ni niti advokat niti profesor pravoznanstva. Dr. Dečak, ki je zapustil razpravo s protestom, je na ta način sam pustil svojega klijenta na cedilu.
Nato je dr. Maček zahteval kratek razgovor s svojim braniteljem dr. Trumbi-čem, da se posvetuje ž njim radi določitve novega branitelja namesto dr. Dečka. Sodišče je to odklonilo, češ da obtoženca dr. Mačka itak brani že 6 odvetnikov. Po daljši razpravi pa je bilo končno dr. Mačku vendarle dovoljeno, da govori z dr. Trumbičem. Ko je Trumbič pristopil k dr. Mačku, ga je objel in poljubil na lice. Ker so pri tej priliki padle v dvorani razne opazke, je predsednik zagrozil, da se bo takoj poslužil svoje sankcijske pravice, ako bi se kaj takega še ponovilo. Po kratkem razgovoru z dr. Trumbi-čem je prosil dr. Maček še za razgovor [z odvetnikom dr. Boškovičem iz Pančeva. Sodišče bo o tem še sklepalo.
Po kratkem odmoru ob 11. dop. se je pričelo zasliševanje obtožencev.
Kot prvi je bil zaslišan Ivan Bernard#, ki je zanikal vsako krivdo in izjavil, da pozna ostale obtožence le kot člane bivše Hrvatske seljačke stranke.
Ob 13. uri je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri, ob 8. zjutraj.
maščevanje degradiranega sergeanta
Vojak nikaraguanske narodne garde v Mataguai, ki je bil prej sergeant, pozneje pa radi raznih prestopkov degradiran in zaprt, je nedavno ponoči pobegnil iz zapora. Posrečilo se mu je, dobiti v roke strojno puško, ki jo je nastavil na vrata častniške spalnice in začel streljati skozi vrata proti posteljam, kjer so spali častniki. Dva je ubil, dva pa težko ranil. Stre ljanje iz strojne puške je opozorilo stražo, ki je pritekla na lice mesta. Podivjani ubijalec pa je tudi nanjo naperil strojno puško in ubil še enega podčastnika, končno se je enemu izmed častnikov posrečilo, da se mu je približal in ga ustrelil. Ugotovili so, da je oddal iz strojne puške 50 strelov.
Po 11 letih se predal sodišču.
Pred 11 leti je bila v neki slaščičarni v Charlottenburgu pri Berlinu umorjena slaščičarka in iz blagajne ukradenih 750 mark. Storilec ni bil izsleden. Te dni pa se je javil berlinski policiji 33-letni tehnik in izjavil, da je izvršil ta zločin. Pravi, da ga je vest ves čas pekla. Sedaj pa se je bavil z mislijo, da bi se oženil. Ko pa je premišljal, kaj bi bilo z ženo, če bi se končno vendar za njegov zločin izvedelo, je faje šel in se sam javil.
tia ,ni° dana samo obvezna prav a*.0“Uka že obstoječim srčnim odno . lem med Francijo in Jugoslavijo, k Pri vsem tem posebno vrednost
V Indiji vedno boli vre
POLOŽAJ ANGLEŽEV POSTAJA OD DNE DO DNE BOLJ KOČLJIV. VI KRVAVI SPOPADI Z VOJAŠTVOM.
NO-
LONDON, 25. aprila. Kakor se po-1 proti Pešavarju, da ojačijo položaj bor roča iz Bombaya, se jc splošni položaj i cev za svobodo. Angleške oblasti so
v Indiji zopet poostril na škodo Angležev. Iz vseh pokrajin Indije prihajajo poročila, ki pravijo, da so množice popolnoma zrcvolucijonirane. Go spodarsko življenje počiva. V mestih, na važnih železniških križiščih, mostovih, viaduktih itd. je zbrano vedno več vojaštva, da organizira skupno s policijo defenzivni boj. Vsak trenutek pride kje do spopadov. Vsa zborovanja in sestanki političnega značaja so prepovedani.
V Pešavarju je prišlo včeraj do kr-vavega spopada demonstrantov s poli cijskimi četami, pri čemer je bilo 20 oseb ubitih, 90 ranjenih. Velike mase indijskih nacijonalistov se pomikajo
odposlale proti revolucijonarjem oklopne avtomobile in letala za bombardiranje. Mestoma se je razvila ge> rilja-vojna. Mostišča so zabarikadira' na, gorski prelazi izgledajo kakor utrdbe. V rudniku v Misore je nastala stavka. Ko so oblasti hotele zasesti rudnik in preprečiti, da bi prišlo do uničevanja, so se delavci uprli. Prišlo je do boja. v katerem je bilo 20 rudarjev težko ranjenih. Nad vsem okrajem je proglašeno obsedno stanje. Položaj Angležev postaja v Indiji, vedno težavnejši. Evropci že zapuščajo svoje samotne kolonije In se zateka io pod zaščito britanskega kolonialnega vojaštva
komur. Ako pa je to tako, je treba dvo-J Italije za izoliranje in obkroževanje
miti o italijanski trditvi, da bi imela ta Dogodba kakoršnokol! reperkucijo na odnošaje z Italijo in da je na potu zvezi Italije bodisi z Jugoslavijo bodisi s Francijo.
Dr. Markovič prihaja do istega zaključka tudi, ko opisuje razvoj odno-šajev med Italijo in Jugoslavijo in Dredočuje popuščanje Jugoslavije v Rapallu, Santa Margeriti in Nettunu, Dopuščanje, ki pomeni za Jugoslavijo velike žrtve za italijansko prijateljstvo, ki je z bučnim padcem Ninčlča
raHl * * *	puocuuu	vicunuoi	***	J*-	o	uuuiiui
nosit oJe 110 m'ru in °čuvanju var- iz zelo misterijoznih razlogov zaspalo sti. Pogodba ni naperjena proti ni- in se končno pretvorilo v živo akcijo
Jugoslavije z udanimi ji zavezniki vseh strani. Ta razvoj smatra dr. Mar kovič zelo škodljivim, ker vodi do nemogočih spopadov. Bodočnost Italije pa ne leži v zaprtem malem Jadranskem morju, ampak v Sredozemskem morju, da, šc več, na Oceanu.
Zato dr. Markovič ponovno priporoča medsebojno utrjevanje koristo-nosnih zvez med Francijo, Italijo in Jugoslavijo s pomočjo trojnega sporazuma, ki naj stopi na mesto dozdaj-nih pogodb v dvoje, kar izziva neraz-noloženje ene od teh naravno medsebojno navezanih sil.
Kako smo poskrbeli za pisanko.
»Večernik« je že v velikonočni izdaji pokramljal o »pisanki« in povedal, koli-co brige in veselja prinaša mladim in starim. Ni pa povedal, kako so naše matere gospodinje v velikem tednu najbolj obremenjene s skrbmi za pripravo »veli-conočnega jagnjeta«, ki je končno tudi pisanka, dasi mnogokje obstoja iz samega belega kruha. A bela moka, beli kruh mora biti, pa naj si je pot do nje, do njega še tako mučna in trpljenja polna. Evo vam dokaz: Pridem pretekli Veliki četrtek v domačo trgovino. Tam stoji mati z otroci in praznim jerbasom v roki in mešetari s trgovko. Iz razgovora sem takoj spoznal, da gre za belo moko na puf«, ker »še ni dobila denarja«. Trgovka se brani, češ, ona mora moko koj plačati. Meni postane mučno in se odstranim iz trgovine. Kmalu pride tudi ženče s praznim jerbasom in bridkim obrazom. Proseče me poboža mimogrede s pogledom. Stopim nazaj v trgovino, ona pa gre poskušat srečo v drugo trgovino. Pa tudi tam ji izpodleti, kajti čez četrt ure potrka pri meni ... na duri... z lačnim jerbasom. Koj sem zaslutil kaj bo. Kaj vraga sem se mešal tam v razgovor, da pisanka dela res marsikje hude skrbi, sicer bi si ne upala sem priti. Pa že mi ihteče udari na uho: »Lepo prosim gospod, posodite mi sto dinarjev, da bom kupila moko za Veliko noči Saj vam v torek prinesem nazaj!« — »Ja kako vam naj posodim, ko pa vas še prav ne poznam? (Priselili so se še ne dolgo na neko pristavo). Niste nič dobili pri trgovcu?« — Nel — »Pri spodnjem tudi ne?« — Ne! — »Seveda je hudo, pa meni je tudi hudo, tudi rabimo moko za pisanko!« Poberem skoro vse, kar je še bilo v rezervi za velike praznike, pa ji dam 100 Din. — »Nikoli jih ne vidiS več! — mi reče soproga dobrovoljno. Pa jih bo Bog videl! — jo potolažim. Naj bo. Dobro delo hvali in srečo... — Popotnik iz Slov. goric.
Desno roko sl le zlomil pri
Pri delu ob slamoreznici ie padel btf-letnl Franc Čerče iz Jareninskega dola tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. — Včeraj so ga prepeljali v mariborsko boln^o.
Stesa 2»
Mariborski V F Č E R N J K Infra
V M a r l l> o r u, dne m- IV. i*>o
K vprašanju kralevnlh Imen v mariborski okoiici
V	»Večerniku« št. 90. le priobčil g. 2. opazke k »Job«-ovemu člančiču v »Slovencu št. 84 z namenom, da navedbe glede Melja, Orada oziroma Piramide in Zrkovc resno in stvarno pretrese.
Načelo, da se uporabljajo kot krajevna imena samo ona, ki so resnično živa in rabljena in ne ona pred 1000 leti, je danes v znanosti, n. pr. v zemljepisu že uveljavljeno, vsled česar je to vprašanje rešeno in ga ne načenjamo ponovno. Značilna pa je metoda v članku g. 2., vsled česar moram o stvari ponovno govoriti.
Melje. Stvarno g. 2. ni razumel vrstic o Melju. V vrsti 19. stoji doslovno »Melje (= Schlapfenberg)«; s tem je točno pokazano, da znači slovensko ime Melje to, 'kar nemški Schlapfenberg. Da je temu res tako, se lahko prepriča vsak, kdor se poglobi v avtohtonega človeka v Malečniku in vzhodno od tam. In to je znanstveno za nas važno, kako imenuje avtohtoni podeželski človek naša krajevna ' imena, ne pa nikdar z grudo zrastli meščan. Vsa razlaga imena Schlapfenberg je odveč, ker gospodu 2. ni zriano ljudsko zaznamovanje te vzpetine, in to je Melje. Kar se pa Meljskega hriba tiče, ponavljam ponovno, da ne obstoja, razen ’ kot birokratsko ime za pobočja Stolnega hriba in pa v govoru mariborskih meščanov, ki zaznamujejo s tem imenom Stolni hrib in to pod uplivom birokratsko rabljenega imena. Hvaležen bom gospodu Z., če mi pokaže, kje se nahaja morfološka enota, imenovana Meljski hrib; jaz poznam do danes samo dvoje vzpetin v tem delu mesta in to Stolni hrib in Melje. Tretje vzpetine pa ni. Trditev g.
2.,	da jaz izvajam vzpetino Melje iz nemškega »Melling« odklanjam ter se zavarujem proti nestvarnemu zavijanju mojih trditev. To tolmačenje g. -2. izvira odtod, da ne loči vzpetine in kraja pod vzpetino. Nemci so prekrstili Melje v Schlapfenberg; pobočje zahodno od Melja s Komendo vred v Mellingberg; vas pod Meljem 1164 imenovano Melnich, 1381 Mellnicz, 1434 Mellintz itd. pa v Melling oziroma Mellingdorf; zato nismo upravičeni, da nekdanjo vas Melling poslovenimo v Melie, kar se dogaja danes pri nas. Ljudstvo v goricah pozna za ta del mesta lepo domače ime Orešje. V tem obstoja moja trditev; mi smo vas Melling prevedli v Melje, ji torej dali ime, ki pa v resnici pomeni Schlapfenberg. Storili smo torej tu isto kot n. pr. ..z Velikim Klekom; tega so Nemci prevedli v GroBglockner in iz njega smo .Slovenci ustvarili Velikega Zvonarja, ki se je šele polagoma umaknil iz našega zemljepisa. Sličen slučaj je tu: Melling— GroBglockner in Veliki Zvonar=Melje. In da ni to prevod, tega pač ne bo zanikal rrikdo. Prvotno slovenski Melnik smo prekrstili po nemškem Mellingu v Melje, <ne da bi se zavedali, da rabi go-riško prebivalstvo ta naziv za Schlapfenberg, za naselbino pod Meljem in Stolnim hribom pa Orešje. Te napake je storilo slovensko izobraženstvo, ki ni imelo tozadevnega stika z okoličani in ki je ta imena uvedlo po domače, etimološko.
Kalvarija. Popoldanski izprehod zadostuje za ugotovitev, da imenuje okoliško
ljudstvo »Slovensko Kalvarijo. Pekrska gora in da rabi prvo ime samo mariborski meščan. Da pa je pred sto leti bil za Kalvarijo v rabi izraz Sv. Barbara, za to je treba samo vpogleda v Puffa in Zupančiča.
Grad in Piramida. Tu moram zopet ugotoviti potvorbo. G. 2. trdi, da mislim, da bi se moralo uvesti ime »Grad«. Vrsta 38-39 pa jasno pravi, da je to »nemogoče in bi bilo tudi nepravilno«. Ime »Grad« bi morali uvesti, če bi z g. 2. uvedli nekdanja, a danes mrtva imena. Ker pa tega imena danes nikdo več ne pozna, pravtako tudi ne imena Gradišče, zato moramo z današnjo zemljepisno znanostjo uvajanje mrtvih in umetnih imen odklanjati. Tradicijonelno ime Pi ramida pa je živo in upravičeno. Res je, da kaže pogled od juga arheologu svojevrstno karakteristiko; ali ne samo arheologu, tudi morfologu in mogoče šc komu drugemu, ta pa bo te značilnosti označil s terminologijo svoje znanosti, ne bo pa hotel s tem terminom tehnikom kraja topografsko in toponomastično zaznamovati.
Zrkovce. G. 2. potvarja tudi tu moja littera seripta, ko pravi, da smatram za prvotno ime vasi Zarekovce. Vrsta 45. e. s. pa se glasi dovolj jasno ravno z ozirom na Zarekovce: »Proti temu govori najstarejše v urbarjih ohranjeno ime« itd. Da se s to metodo samovoljnega iz-preminjanja (Melje, Grad, Zrkovce) vsebine vprašanja naših krajevnih imen ne more rešiti, je jasno. Namen omenjenega člančiča je bil pokazati na nekaterih prime rih, da se ne more izpreminjati krajevnih imen kar na hitro roko in na temelju po-stojanja pred tisoč leti, ampak da je za izpremembo krajevnega imena potrebna znanstvena filološko, geografsko in zgodovinsko podprta nujnost živega imena.
Ker nisem filolog, se v filološka razmo-trivanja ne podajam. Opozoriti pa moram na zgodovinsko-zemljepisno utemeljitev imena Rošpoh v Geografskem vestniku
III.,	poleg tega na nepopolna izvajanja g. R. P. o Devici Mariji v Brezju, ki pogrešajo poznavanja propadanja naših prvotnih topografskih imen in njihovo nadomeščanje z imeni cerkvenih patronov, in končno na ime Devica Marija v Brež-ju.
G. 2. trdi, da je ime Brezje pravilno za Brezje. To trditev izvaja od splavarjev, ki so pristajali pri Devici Mariji v Brezju v času, ko je tekla tam mimo Drava. Napram temu je treba ugotoviti, da je tekla Drava skozi Brezje v wiirmski di-luvijalni dobi. Ta doba je pri nas sicer že doba človeškega bivanja. Ali ta človek je s svojo kameno kulturo bi! še daleč od splavarskega prometa z lesom, še ni bil Slovan in končno je Devica Marija
v	Brezju selišče novoveškega izvora. Naše Brezje je samo eno izmed številnih slovenskih Brezij, ter je kot tako izraz urbarizacije naše zemlje po Slovencih v srednjem in novem veku. Na drugi strani pa primer krajevnega imena, kjer ime cerkvenega svetnika še ni odstranilo prejšnjega imena sospčke in kjer-'živi oboje imen še skupaj: Brezje kot pokrajinsko ime sosečke, Devica Marija pa kot topografsko središče te sosečke. Job.
Mar ih/irski	in	d
mariborsko gledališče
Petek, 25. aprila. Zaprto.
Sobota, 26. aprila ob 20. uri »Caričine Amazonke«, ab. A. Kuponi.
Nedelja, 27. aprila ob 20. uri »Adieu Mimi«. Prvič.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 30. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov in gdč. Šuštarjeve.
Celjsko gledališče.
nedebo, 4. maja ob 16. uri »Herman Celjski«. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov.
Iz gledališča. V soboto, 26. tm. sc ponovijo Parmove »Caričine Amazonke« za ab. A. — V nedeljo, 27. tm. se vrši letošnja premijera Ralpha Benatzkega moderne operete »Adieu Mimi«, ki je že lani radi svoje izredno vesele vsebine In temperamentne muzike zelo ugajala. Zasedba je ista kot lani, režira g. Hara-stovič, dirigira g. Herzog.
Mrtvaški ženin.
Ko je Glasbena Matica pred petimi leti objavila koncert z »Mrtvaškim ženinom«, je zavladalo v mestu in široki okolici tako izredno zanimanje, da v 24 urah ni bilo dobiti nobenega sedeža več. Večerna blagajna je na zahtevo varnostne oblasti morala ukiniti prodajo stojišč in dvorana je bila tako nabita, kot še nikdar poprej. Letošnji koncert. v soboto, dne 3. maja, bo posebno zanimiv zato, ker ga bodo izvajali sami učenci javne Matične glasbene šole, kar dokazuje silen napredek in visoko stopnjo tega zavoda. Ves godalni ansambl tvori izključno Matična mladina, pomnožen je edino v pihalih z vojaškimi godbeniki. Tudi pevski zbor (160 grl) tvorijo sami gojenci. Matični učiteljski zbor se je lotil ogromnega tlela z največjim elanom mojster Hladck-Bohinjski pa bo 3. maja dokazal, da so njegovi gojenci kos vsaki, še tako težki nalogi.
Z lepo uspelim predavanjem
mestnega obč. svetnika g. Viktorja G r-č a r j a o socijalno-skrbstvenih dolžnostih mestnih občin, ki se je vršilo sno-či v dvorani mestne posvetovalnice, je društvo mestnih uslužbencev v Mariboru zaključilo vrsto predavanj, ki se bodo zopet nadaljevala v jeseni- G- predavatelj, ki kot dolgoletni socijalni delavec in bivši mariborski župan temeljito obvlada snov, je obrazložil historijat soci-jalnega skrbstva od prvotne rodbine, ki je sama skrbela za svoje slabotne in za pridobitno delo nesposobne člane, do moderne kapitalistične produkcije, v kateri je socijalno skrbstvo moralo nujno preiti na javnost, države in občine. V na-daljnih izvajanjih se je bavil z vsemi vrstami socijalno-političnih vprašanj in naglašal, da nudijo štatuti avtonomnih mest možnost obsežnega udejstvovanja v vseh socijalno-političnih smereh. Za izredno važno pa smatra vzgojo, ki pomeni kakor v medicini tudi v socijalnem skrbstvu velepomembno preventivno sredstvo, in izpopolnitev socijalnega zavarovanja. — Na koncu se je g. predavatelju zahvalil za zanimivo in temeljito predavanje predsednik predavateljskega odseka g. Kramberger.
Procesije po polj’ gredo .. .
Poleg sv. Jurija je evangelist Marko, ki goduie danes, važen kmečki praznik. Ta dan se vršijo takozvane prošnje-pro-cesije za dobro letino. Na deželi je vse pokonci: Procesije se vijejo po poljih in livadah, proseč Stvarnika, da obvaruje vse kulture toče-in drugih nesreč, ki držijo kmeta skozi poletje »v šahu«. — Da-
vi	so se tudi po Mariboru in okolici pomikale številne procesije z istim namenom.
Železniška uprava in požari vsled isker iz lokomotiv.
Vsako leto nastajajo v zgodnji spomladi vsled isker iz lokomotiv pogosti požari na gozdnih in poljskih parcelah, meječih na železniško progo. Taki požari nastajajo in se širijo ponavadi samo radi tega', ker niso obmejne poljske ali gozdne parcele očiščene od suhega listja, dračja, sulic trave in drugih lahko zanet-ljivih snovi. Prizadeti mejaši ob železniških progah se opozarjajo, da bo železniška uprava v slučajih, kadar se bo ugotovilo kot vzrok požara zanemarjanje predpisanih določb, odklonila povrnitev vsled požara nastale škode.
Za nesrečne pogorelce v Zaiuki so izročili mariborskemu pomožnemu odboru dalje: Petar Miovič 10 Din, zavarovalnica »Feniks« 100 Din, dr. Boštjančič 100, dr. Žnuderl 30, Josip Jaklič 50. Karel Thoma blago, Tavčar & Kališnik darilo, Feliks Škrabi 50, I. Preac blago. K. Griinitz blago, Bregar klobuk, M. Puhar 10 Din, Mrakič 40, dr. Matko 50, Sertič 30, inž. Accetto 30, Fabjan 10, Kos 5, Mlinarič 5, Dobljekar 10, Heričko 100, dr. aninger 30, Traun 10, Pirch 10, Laufer 10, Reich Mila 10, dr. Irgolič 10, Stevo Tončič 20, Resnik 10, Ivančič Lojze 20, Ludvik Franz in sinovi 100, inž. Fridau 20, dr. Rapotec 50, pisarna dr. Koderman in dr. Slokar 30, Ravnikar in dr. Bučar 20, dr. Leskovar 30, dr. Jan 30, Vertnik 50, Weixl 20, dr. Novak 10, Wipplinger 10, Vlašič 10, Mareš 10, Zlata Brišnik 20, Bračko 5, Kanc .10, Ilich 10, Zemljič 40, Rosner blago, neimenovan 5, dr. Vrečar 10, inž. Dejak 100, Sancin zavoj obleke, hotel Meran 20. restavrator Tomo Meyer 100, Aleksa Hlavač 50, Josip Brandl 30, J. Suppantschitsch blago, Jos. Baumeister 50. — Iskrena hvala!
Upravi »Vcčcrnika« so izročili za pogorelce v Zaiuki dalje: Neimenovan 14 Din, Anton Klun 50 Din. Poprej izkazanih 1275 Din, torej skupno 1339 Din. Iskrena hvala!
Koncert v mestnem parku
bo v nedeljo, dne 27. tm. od pol 11 12.,
ako bo lepo vreme. Godba železničarskega glasbenega društva. Kapelnik g. Schonherr.
Smrtna kosa.
Hinko Nučič bo maja že spet nastopil.
Kakor znano, je slavni zagrebški igralec Hinko NučK, dober znanec tudi naše mariborske gledališke publike, lani jeseni težko obolel in je viselo nekaj časa njegovo življenje na niti. Sedaj poročajo zagrebški listi razveseljivo vest, da se ie Nučičevo zdravje znatno izboljšalo, da se je v kopališču Nauheim dobro popravil, da pojde sedaj še v Crikvenico in da bo meseca maja že zopet nastopil kot umetnik.
Sv. Anton v Slov. goricah.
Tukajšnje novo ustanovljeno društvo Sokola kraljevine Jugoslavije bo imelo v nedeljo, dne 4. maja ob 15. uri, prvi javni telovadni nastop. Vabijo se na po-set sokolska društva iz bližnje okolice in sploh vsi prijatelji sokolske ideje. Pri tej priložnosti napravi tudi sokolsko društvo »Maribor Matica«, društvo starih telovadcev, majniški izlet k sv. Urbanu v Slov. goricah.
Prihod lastavic.
Kakor na povelje viteza sv. Jurija, su se pojavile večje čete lastavic, ki so menda previdno čakale, da se režim Vesne v naših krajih do dobra konsolidira. Solnčna jutra teh dni kar trepetajo ob radostni pesmi naših ljubih znank, ki nervozno iščejo blata in bilk za gradnjo svojih »hišic«. — Ker je ta drobna ptica po vkoreninjeni ljudski veri znanilka sreče, ji gredo povsod na roko: v vežah nameščajo deščice, da olajšajo graditev gnezd, a hiša, kjer lastavice ne gnezdijo, je tisto leto zapisana nesreči... Najsi je to naziranje vraža, vsekakor pa je jasno, da so med vsemi pernatimi prijateljčki ravno drobne lastavice človeku najbolj simpatične.
Ustanovitev krajevne protituberkulozne
lige pri Sv. Lenartu v Slov. goricah-
Pripravljalni odbor krajevne protituberkulozne lige pri Sv. Lenartu sklicuje za nedeljo, dne 27. aprila ob 10. dop. v občinskih prostorih ondotne trške občine ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige s sedežem pri Sv. Lenartu. Na to delo, ki je viteškega značaja, se vabi vse občinstvo Sv. Lenarta in sosednih občin. Pobijajmo tuberkulozo kot našo največjo sovražnico, združimo se v organizirano ljudsko borbo proti tej jetični kugi z ustanavljanjem takih podružnic in dosegli bomo z združenimi močmi zaželjene uspehe, omejili strahovite smrtne izgube, ki povzročajo našemu narodu toliko gorja in žalosti, istočasno pa bomo dvignili zdravje ljudskih mas.
Je li to potrebno?
V	gostilni sedi večja družba mešanega spola. Govorili so lepo slovenščino. Kar vstopi gospod, ki se mu baje ni ljubilo kramljati v našem jeziku, —- in številna družba se je pričela oslajati z nemščino. Videlo se je, kako je gospod triumfiral nad »služnostjo slovenske družbe- Pa sem si mislil: Svet se nam lahko upravičeno smeje in nas smatra za podrejene-Še vedno je v nas hlapčeva kri. Komu je to v korist? Saj je vendarle resnica, da kdor zaničuje samega sebe, je podlaga tujčevi peti. In omalovaževati svoj jezik, pomeni omalovaževati svojo mater, svoj narod in sebe. Pa bo kdo ravno od te družbe nekega dne radi lepšega dajal nasvete drugim in se bo mogoče spodtikal nad ubogo rajo, ki mora imeti sto obzi-rov! Mase živijo na posnemanju in pod-svetno sprejemaje vse, kar vidijo in ču-jejo.
Beg z doma.
13Ietni Robert P i r k o v i č, ki je stanoval pri svoji mačehi — vdovi Pirkovič Antoniji v Mariboru, Jadranska ulica št. 21, je že od meseca februarja odsoten neznanokje. Dosedanje poizvedbe po njem so ostale brezuspešne. Deček bo sprejet v deško vzgajališče v Ljubljani-Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči soci-jalno-političnemu uradu mestnega magistrata v Mariboru, Rotovški trg št. 9. Policijska kronika
_	.	.	,	beleži od včeraj na danes 3 aretacije*
Danes ponoči je umrla v Mariboru go-1 eno radi splošnega suma, eno radi Pre' a Frančiška Železnik, mi.	povedanega povratka, eno radi pijanosti
in razgrajanja. Dalje beleži zopet 4 prijave zoper objestne kolesarje. Pač pa imajo na policiji več tičkov, ki so osumljen' vloma v Gradcu, vendar se še vrši preiskava.
spa Frančiška 2eleznik. roj. Štular, soproga nadsprevodnika v pokoju. Pogreb bo v nedeljo, 27. tm. ob 15. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
v ;<i a r i b o t n, dne 25. IV. 193U.
fcWWMMHlBBWiWHmaMW8BMWBW
Mariborski V H. C f: R N I K Jutra
S »rac &
Artist kot „kralj žeparjev"
PRI NEKI ZABAVNI PRIREDITVI OKRADEN ŠEF POLICIJE IN NASAMAR-
JENIH 200 DETEKTIVOV.
Glasoviti artist, mojster v trikih s kartami, Giovanni, ki kot nenadkriljiv kralj žeparjev za zabavo publike »krade« pri svojih prireditvah ljudem iz žepov predmete, je nedavno izdal svoje spomine, kjer pripoveduje med drugim:
Bavil sem se v svojo umetnostjo že 20 let izza mladosti, vendar nisem mislil na javne nastope in samo goli slučaj me ie do tega dovedel. V Budimpešti sem neki večer prisostvoval predstavi slavnega artista, ki je vsakomur, kogar je Poklical na oder, ukradel iz žepa uro na tako prefrigan način, da nobeden ni opazil, da je okraden. Občinstvo je navdušeno ploskalo, jaz pa sem svojo pozornost osredotočil na njegove čudne trike. Videl sem, da je celi trik odvisen samo od veščosti roke. Imel sem zelo fin občutek za težino. Doma sem poskuša! ukrasti uro svojemu bratu. Ni opazil, ko sem ga vprašal, koliko je ura, se ie zagrabil za žep in zakričal: prepričan ie bil, da je uro izgubil. Kmalu nato sem na enak način ukradel očetu iz žepa listnico. Izrazil sem mu željo, da postanem artist. Sprva se je upiral, ko pa sem mu pozneje nekoč ukradel iz žepa verižico, je privolil, da poskušam svojo srečo. Samo me je opozoril, naj ne izrabljam svojega znanja v zločinske svrhe. Dal sem mn svojo besedo in jo tudi držal.
Od tega časa pričenja moja karijera. Izpopolnil sem svoje sposobnosti tako, da sem presenetil tudi najbolj znane in vešče detektive. Nekoč je v Klužu prišel v gledališče, kjer sem nastopal, sam šef policije, da vidi, kako pred očmi več stotin ljudi praznim ljudem žepe, ne da bi kdo kaj opazil. Prišel je oprezno in dobro pazi! na moje roke. Jaz ga takrat še nisem poznal. Dasi je bil obkoljen od cele čete detektivov, ki so name pazili, sem mu vzel iz žepa denarnico- Ničesar niso opazili niti on niti detektivi. Vrnil sern mu denarnico še med predstavo.
Drugega dne so me pozvali na policijo. Tam sem šele videl, komu sem vzel denarnico. Nestrpno sem čakal, kaj bo, če na policiji ne bodo hoteli razumeti šale. Na moje zadovoljstvo je šef policije hotel samo vedeti, kako sem trik izvedel. Pokazal sem mu, pa ni mogel posneti trika. Šel je iz sobe, proseč me, naj v sobi počakam. Na mizi je pustil velik kup denarja. Nisem se ga dotaknil, to ni bilo moje delo. Čez četrt ure me je zopet poklical v drugo sobo, v ono sobo pa poslal detektiva, naj prešteje denar. Ko se je detektiv vrnil, sem dejal šefu policije, da je pod mojim dostojanstvom, jemati denar z mize, pač pa da mu vračam zlato uro in dozo za smodke, kar oboje sem mu vzel iz žepa, medtem ko je izdajal naredbe detektivom. Ne morem popisati zaprepaščenosti šefa policije. Dal mi je takoj dovoljenje za celo leto dni za predstave po celem Erdelju.
Gostoval sem pozneje v Londonu, in v Holborn-restavraciji je bil prirejen velik banket, na katerem je bilo 200 detektivov, seveda samo kot gostje. Povabljeni so bili tudi vsi umetniki iz Coliseja, da jih zabavljajo. Kazal, sem svoje znane trike in pozval sem najbolj znanega detektiva. naj pride k meni na oder in naj dobro odpre oči- Ko me je pri mojih produkcijah s kartami pred očmi svojih kolegov kontroliral, se je po končani točki vračal na svoje mesto- Pohitel sem za njim in mu ponudil srebrno dozo za cigarete, ki sem mu je med manipulacijami s kartami pred očmi 200 najboljših londonskih detektivov vzel iz žepa.
Ko sem na poziv podrobno in pripro-sto raztolmačil vse trike — jih nihče ni mogel ponoviti. Tega se človek ne more naučiti. Morda se nauči človek krasti, sposobnosti v trikih v uporabi rok se ne moreš priučiti. Jaz ne kradem, jaz izvajam samo umetnost, da zabavam ljudi.
Starodavni obiiali v moderni
državi
NAJSTAREJŠE DINASTIJE
KRONANJE MIKADA. DOV.
SIMBOLIKA OBRE-
Znano je, da so se nekatere vladarske rodbine v Evropi ohranile dolga stoletja, saj je tudi habsburška hiša bila stara krog 600 let, hiša Romanovih 300 itd. Vse te in druge so pa daleč presegale vladarske rodbine vzhoda. Bivša kitajska dinastija, ki je vladal do revolucije in proglasitve republike, je segala celo pred Kristovo rojstvo nazaj, iz druge polovice prveg^ tisočletja pa je tudi japonska vladarska hiša, ki je tedaj od vseh še vladajočih najstarejša. Kljub temu pa, da se je Japonska v zadnjih tridesetih letih popolnoma modernizirala in prevzela iVso evropsko civilizacijo in kulturo, si Je vendar ohranila mnogo prastarih narodnih običajev. Eden od teh običajev je tudi kronanje mikada, japonskega cesarja.
Zadnje tako kronanje se je izvršilo v mesecu novembru predlansko leto, ko je mladi prestolonaslednik Hirohito postal naslednik svojega očeta, cesarja Jošihita. jtadarske Posle je sicer prevzel že 26. decembra 1. 1926., takoj po očetovi smrti, Kajti j*) starodavnih določbah ne sme . Japonska niti trenutek brez vladar-!a> Pravi vladar pa je postal šele po kro-ko je sprejel tri svete dragoceno-jg!’ ki so državne svetinje dežele vzha-Lp^ga solnca. Po japonskem mišljenju ,e morc vladar brez teh svetinj niti vla-j '• zato je pa doba od nastopa vlade 0 *rorianja nekako medvladje-Obredi kronania so verskega značaja, Kajti po ustavi iz leta 889 je oseba japon-
nn k3 ~c-esaria sveta- ou ni sam0 v,adar
trnS1 milosti, marveč je sam bog. S Kronanjem Se obveste cesarski predniki, J?	naslednik	zasedel prestol, da
ie prevzel cesarske svetinje in da je pri-egel zvestobo. Državne svetinje, ki imajo Pr* kronanju veliko ulogo, so: zimi* Č	,	,raliice	(vatanokagami),
mec, ki ga je dobil morski bog Susano-0 v repu osmeroglavega zniaja (murako-mo-no-inagatama) in niz biserov t- j. osmih preluknjanih karneolov (yasakami-
no-magatama).
Dan pred kronanjem se napoti japonska vladarska dvojica v Kyoto, v mesto kronanja. S seboj peljeta državne svetinje in skrinjico cesarskih pradedov. Ko se prične glavni obred, se zberejo plemiči in dostojanstveniki, vsi oblečeni v sta-rojaponsko narodno nošo, kakor tudi tuji diplomati v veži lesene, s slamnato streho pokrite in od znotraj z rogoznicami opremljene barake, ki naj s svojo preprostostjo spominja na kronanje prvega japonskega cesarja. Na to nese štirideset plemičev v raznobarvnih starih sijajnih oblekah pod baldahinom državne svetinje do oltarja. Cesar v beli svili sprejme omenjene svetinje pred oltarjem in sporoči na to svojim prednikom, da je zasedel prestol in jih prosi milosti in varstva. Po končani molitvi daruje cesar svojim prednikom in vsem nebesnim in zemeljskim bogovom sveti riž, od katerega tudi sam nekoliko zaužije.
Sveto zrcalo se na to položi v pozlačeno Skrinjico, ki se pokrije s svileno o-dejo. meč in verižica se pa položita blizu prestola. Ta fitestol je za to priliko tako okrašen z zrcali in zavesami, da se zdi človeku kakor da bi gledal bajko iz tisoč in ene noči. Cesar in cesarica sedeta vsak na svoj prestol: cesar je pokrit s kapo iz konjske žime, kajti vzhodnoazijski vladarji ne poznajo krone, cesarica pa nosi v roki kot znak svojega cesarskega dostojanstva pahljačo kiogi, se stavljeno iz devetintridesetih cipresnih deščic. Ko prebere cesar svoj kronski govor, ga pozdravi ministrski predsednik z vzklikom: bansai! in odlične osebe pričnejo prihajati, da čestitajo obema veličanstvoma. Temu sledi obed v palači Ni-jo, kjer zaplešejo hčerke najstarejših ple-menitaških rodbin star japonski ples go-zeliie, kar pomeni: roža vseh plesov. Razne prireditve se vrste in tem se pridružijo še slavnosti v prestolnici, v Tokiu, ki se tedaj kar koplje v bajnem okrasju in bajni razsvetljavi.
Plačan kot uohun v ulogi bebca
Mestna občina v Detroitu je prišla na originalno idejo, kako izslediti razne medicinske šarlatane. Najela je nekega Otona Fichla proti stalni plači, da igra bebca. Kot tak hodi že več let po mestu v raztrgani delavski obleki, z bebastimi gestami, s čudnim načinom izgovarjave angleščine. Na ta način je hodil po delavnicah raznih zdravniških šarlatanov, zobozdravnikov itd., se dal celo pri njih »zdraviti« in nosil dragocene informacije zdravstvenim oblastim. Seveda je dostikrat trebalo mnogo samozatajevanja. Tako je nekega dne prišel k Francu Kejnu, ki se je izdajal za zobozdravnika, seveda brez vseh dokumentov in brez strokovne izobrazbe. Imel pa je v kabinetu vse polno najrazličnejših priprav, pincet, vate, nožičev, klešč itd. Fichl si je dal pregledati zobe, ki so bili sicer čisto v redu, pa je Kejn vendar našel na njih vse polno defektov in izjavil, da bo zdravljenje trajalo delj Časa in da bo moral Fichl plačati 168 dolarjev. Fichl je potrpežljivo hodil k njemu vsak drugi dan, med tem pa seveda obvestil sanitarne oblasti, in ko je nekega dne zopet bi! pri Kejnu, je vdrla policija in Kejna zaprla, ker ga je zasačila pri delu, za katero ni imel oblast venega dovoljenja.
Najuečie francosko letalo
Vse države tekmujejo med seboj, ka, tera bo zgradila večjega zračnega velikana, posebno Angleži, Amerikanci in Nemci- Sedaj tudi Francozi nočejo zaostati: zgradili so namreč pravkar svoje največje letalo, s katerim so napravili že več poizkusnih poletov. Letalo se je lahko dvignilo v 12 sekundah od tal in je doseglo v 6 minutah višino tisoč metrov. Letalo je iz same kovine obstoječi eno-krovnik ter vzame lahko na krov 28 potnikov in 5 mož posadke. Tehta 13 ton, akcijski radij pa znaša 1.000 km- Razen prtljažnice in več hodnikov ima tudi obsežno dvorano, ob straneh pa 4 manjše sobe. Največja hitrost znaša 190 km na uro. Letalo je 37 m široko, 21 m dolgo ter 7.5 m visoko.
mednarodni kongres za probleme cest
se bo vršil letos od 6- okt. naprej v Washingtonu. Je to že šesti tak kongres: prvi je bil 1. 1908 v Parizu, drugi 1. 1910 v Bruslju, tretji 1. 1903 v Londonu, četrti 1. 1923 v Sevilji, peti 1. 1926 v Milanu. Zastopane bodo tudi letos skoro vse države. Razpravljalo se bo v glavnem o gradnji in vzdrževanju cest in cestnem prometu, o dozdajnih izkustvih z uporabo cementa in drugega materijala za kaldriniranje cest, o najnovejših metodah v uporabi tera, betona in asfalta, o finansiranju gradenj, o prevozu tovorov, n prometnih signalih itd. Za časa kongresa bo v Washingtouu tudi otvorjena razstava vseh panog amerikanske industrije, ki so zainteresirane na gradnji cest.
Poenostauljenje postopka glede fakultatiunega odkupa agrarne zemlje
Še vedno ni izdan zakon o končni likvidaciji agrarnih odnošajev na veleposestvih-^ severnih krajih. Pač je možen fakultativni odkup agrarnih zemljišč, ki ga je moral doslej odobravati minister za kmetijstvo. Po novem zakonu o ureditvi ministrstva za kmetijstvo z dne 25. mar"-ca 1930 je ta postopek poenostavljen v toliko, da pogodbe o fakultativnem odkupu agrarne zemlje s strani že službeno priznanih agrarnih interesentov odo-brujejo odslej banske uprave, kojlh kompetenca je v tem pogledu razširjena. Ne dvomimo, da bo sedaj možnost odkupov agrarne zemlje znatno izboljšana.
Ne obljubljaj zakona niti šestdesetletni!
V Newyorku so te dni obsodili sodniki Karla Hartmana, ki ga je tožila 58-letna Adelajda Lean radi preloma dane ji obljube zakona, na milijon dinarjev odškodnine. Nič ni pomagalo Hartmanovo pri-dušanje, da je šlo samo za prijateljstvo in da mu niti oddaleč ni padlo v glavo, skoro 60-letni amazonki obljubljati zakon.
Šport
Manifestacija jugoslovenskega športa.
V Beogradu se bo vršila 2., 3. in 4. maja poklonstvena manifestacija jugoslovenskega športa Njeg. Velič. kralju Aleksandru I., pokrovitelju Saveza športnih savezov. Kralj bo sprejel dne 2. maja v avdijenco predstavnike vseh športnih zvez.
Dne 3. maja bodo posetili predstavniki športa poedine ministre ter jim izročili elaborat o razvoju in velikem pomenu sportskega pokreta v Jugoslaviji.
Iz vseh krajev Jugoslavije se je dose-daj prijavilo nad 600 oseb, večinoma tekmovalcev. Pri tej priliki bo v Beogradu več tekem in sicer dne 4. maja mednarodna nogometna tekma Rumunija:Jugoslavija za zlati pokal Nj. Vel. kralja. Ten-nis savez bo igral 2., 3- in 4. maja mednarodne igre za Davis cup Švedska:Ju-goslavlja. Lahko-atlctski savez priredi dne 4. maja štafetni tek od groba Neznanega junaka na Avali do Kraljevske* ga dvora. Sodelovala bodo moštva Maribora, Ljubljane, Zagreba, Pančeva in dve iz Beograda. Jugoslovenski sablja-ški savez priredi 3. maja svečano sabljanje. Jugoslovenski težko-atletski savez priredi akademijo atletike. Jugoslovenski hazena-savez priredi Iiazeno-tekmo Jugoslavija (Beograd):Concordla (Zagreb). Koturaški savez priredi 4. maja predpoldne tekmo za seniorje na 50 km in za jnniorje na 30 km. Moto-savez priredi prvt jugoslavenski kilometer lan* ce v ulici Kralja Aleksandra. Veslaški savez je pozval najboljše veslače na revijo jugoslovensklh veslačev, ki se bo vršila 4. maja.
Manifestacija jugoslovenskega športa bo velik uspeh in jasen dokaz velike sile športa.
Semiflnale za prvenstvo dravske ba« novine.
V nedeljo se srečata v prvenstveni tekmi prvak Maribora ISSK Maribor in prvak Celja SK Celje v Celju. Zmagovalec v semifinalnih tekmah pa bo igral dve finalni tekmi s prvakom Ljubljane in sicer 4. maja ,v Mariboru, 11. maja pa v Ljubljani.
ISSK Maribor bo v nedeljo nastopil v isti postavi kakor v prvenstveni tekmi proti Rapidu. Nadejamo se, da bo »Maribor« znal tudi na tujih tleh čuvati sloves svojih barv, ki jih v, letošnji sezoni še ni omadeževal noben poraz.
Celjski nogometaši v Mariboru.
V nedeljo bo mariborska športna ptf-blika imela priliko, da vidi kar dve tekmi s celjskimi klubi in sicer Atletik SK in SK Olimp. Oba kluba bosta nastopila v najmočnejši postavi proti SK Železničarju.
Zaključitev prvenstvenega tekmovanja ▼ Ljubljani.
V nedeljo, dne 27. tm. se vrši v Ljubljani zadnja prvenstvena tekma in sicer Ilirija.-Primorje. Sodil bo beograjski sodnik g- Jokšič.
Kolesarski Savez — pododbor Maribor.
Na poziv pokrajinskega predsednika se bo vršila obvezna trenažna vožnja v nedeljo, dne 27. aprila na progi Maribor— Slov. Bistrica za prvorazredne vozače 50 km, za juniorje 30 km. Start točno ob 7. uri pri mestnem vodovodu. Vožnje se morajo udeležiti vsi dirkači, ki se ob priliki poklonitvene deputacije Njegovemu Veličanstvu udeleže dirk v Beogradu. Vozijo pa lahko tudi drugi vozači klubov, ki so člani pododbora. Dirkalni vodja.
Sodniška sekcija, službeno.
Prvenstveno tekmo mladin ISSK M*-ribor:SK Železničar ob 10. dop. na igrišču SK Železničarja sodi g. Fišer. Prijateljsko tekmo SK Olimp, Celje :SK Železničar komb. ob 13.30 na igrišču SK Železničarja sodi g. Bizjak:	prijateljsko
tekmo Atletik SK. Celje:SK Železničar komb. ob 15. uri pa g. Mohorko. Načelnik.
SK Železničar, nogometni odsek.
Jutri ob 19. uri v gostilni Laufer sestanek nogometašev radi postave v nedeljo. Načelnik.
Čičerin ne sme it Rusije.
Bivši sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin je prosil dovoljenja, da se sme iti zdravit izven Rusije. Svet ljudskih komisarjev je to njegovo prošnjo odklonil, podaljšal pa mu je dopust za 6 mesecev iz zdravstvenih razlogov.
Mlchel ZAvace
£ukcecila
79
»To. kar je treba!« je dejal stari Borgia. »Pred vsem bodi zmagovalec!«
»To bom!«
»Polasti se modrasjega gnezda, ki mu pravijo
Mpoteforte!«
»Polastim se ga!«
»Razruši to staro trdnjavo, uniči grofijo rodbine Alma, požgi njihove vasi. opustoši njih polja, pribij glavo grofa Alma na križ, ki ga postaviš vrhu razvalin njegove prestolnice — z eno besedo, postavi veličasten zgled, zastrupi vso Italijo z grozo in trepetom — ah, Cezar, tak zgled postavi, da bo strašno molčanje leglo na vesoljni svet in da si v trenutku, ko si ti položiš krono na glavo, v trenutku, ko te jaz posvetim za kralja Italije, narodi, ležeči v prahu na obrazih niti ne bodo upali dvigniti oči do slovesnega dejanja, ki se bo vršilo, ko bo Borgijec zagrabil oblast, ki jo zapusti svojim otrokom z nalogo, da povečajo dedščino. podedovano po meni, Rodriga Borgia, dokler ne bo ves svet kraljestvo borgijske krone!...«
Cezar, ves besen od teh velikolepih slik, ki jih je ustvarjal papež s tragično slovesnostjo svojih gest, je kriknil:
»Ta zgled bom postavil, oče!... Ko pride jesen, hočem sejati žito na razvalinah Monteforta... Niti eden izmed vseh. ki so se združili, da bi se borili proti nam, mi ne sme uiti. Ne enega križa, da pribiiem nam izdajalčevo glavo — postavil bom deset križev, sto križev, tišoč križev! Bodite mirni, oče: to bo strašno !...«
V	tem trenutku ga je prekinila Lukrecija s svojim porogljivim glasom:
»Kai pa nanraviš takrat s svojo sladko Beatrice?«
Cezarjev obraz se je spačil v izrazu divjega sovraštva.
»Oh. z nio!« <> zarenčal. »Ona je kriva udarcev, ki nas zadevajo! Ona je. ki hujska Italijo k upora proti ~am! . . . Gorje ji . . .«
»Po tem takem, bratec, ie ne ljubiš več?«
»Ljubim jo boli. nego sem jo ljubil kdaj v svojem življenju. Zaradi nje so moje noči brez spanja, zaradi nje je zapustila mojega duha tista bistrost, ki mi je dajala presenečati sovražnika . . . Zaradi nje sem strašno trpel in še trpim neizrekljive muke . . . Toda moja ljubezen in sovraštvo hodita roko v roki. Moje maščevanje bo zagotovilo utešeme te peklenske strasti, ki je ne morem krotiti . . . Kadar pokoljem njene branitelje, pribiiem njenega očeta na križ in napravim iz njenega mesta krvavo razvalino, takrat si vzamem njo. In moja ljubezen jo bo zadela, kakor najhujše osramočenje.«
»Vrlo, bratec! Vendar sva se našla!« je dejala Lukrecito z mračnim glasom. »Toda pazi, prestolnica grofa Alma	se	bo krenko branila! . . .«
»Pa če	bi	imela desetkrat več vojakov,	in bi	povišali svoje	zidove za sto komolcev, in	bi	bila	niih
vrata železna	in niih iarki uaoolnieni z	ognjem	na-
mesto z vodo . .. uničiti hočem pleme grofov Alma!«
Cezar je govori! te besede z glasom tako divjega besa. da se je celo mehova sestra stresla od groze; stari Borgia na je zagledal v niem n n vela uničenja, ki ga je ustvaril on sam. da mu ukroti Italijo.
Rdečica ponosa ie šinila papežu v Čelo- Toda že je povzela Lukrecija:
»Almovi imaio nekai boljšega, bratec moj! . . .«
»Kaj imaio? Kdo na je z njimi, ki va jaz. ne bi mogel treščiti ob tla! Govori!... Pri Kriščevi krvi... že vem, koga hočeš reči!...«
»Da! Reči hočem ime tistega, ki nas je premagal vse tri po vrsti — ime Ragastensovol...«
»Ta človek nas je premagal z zvijačo in s tem, da nas je presenetil. Njegova moč je moč slabičev. V borbi, ki se začenja zdaj, mu bo nedostajalo vsakt možnosti uspeha. On je moj. In pri njem začnem delo uničevanja... Prvič zato, ker je treba, da poplača zlo. ki ga je napravil: in drugič, ker hočem, da trpi ona. ona, ona!...«
»Cezar,« je dejal papež nato, »daj tega človeka meni — ... moj delež naj bo!«
Cezar je pogledal očeta, in zazdelo se mu je. da bo njegovo maščevanje, ako ga zaupa temu starcu, presegalo v grozovitosti vse. kar bi mogla izumiti njegova lastna domišljija.
»Dobro je,« je dejal. »Imeli ga boste, oče! Jaz sam ga pojdem iskat in ga priženem pred vas!«
»Kdaj se odpraviš?«
»Se jutri!«
XLIV.
Poročna noč.
Kakor večino domov italijanskega plemstva so krasili tudi palačo grofov Alma krasni vrtovi. Do-čim so se monumentalne stopnice na pročelju spuščale na veliki trg, ki je ležal v senci prastarih košatih dreves, so šle druge stopnice z dvojnim okretom s prekrasne terase, dotikajoče se ozadja palače, in njih marmorni pragovi so vodili v park.
Tisti večer je Primavera počasi odšla po marmornih stopnicah; svojim ženskam je bila ukazala^ da naj jo pustč samo. Z globoko zamišljenostjo se je izgubila v parku. Nato je sedla na klop iz likanega granita, naslanjajočo se s hrbtom ob lepo marmorno skupino: mišičast Herkul je klečal pred nogami nežnoude Om-fale, v senci ogromne vrbe, ki je spuščala svoje gibke, tenke veje na vse strani kakor curke bledega zelenja.
Primavera je ljubila ta prelestni kraj, dasi ni vedela, kako čudovit okvir tvori okrog njene lepote. Zdelo se je, da njena navzočnost izpolnjuje harmonijo umetnosti, ki še je izražala v celotnosti teh črt in reh barv.
Kot dete se je bila igrala na tej klopi ob strani svoje matere. Kot mlada deklica je sanjarila tukai ob mlačnih večerih, ko se je obzorje veličastno odevalo s škrlatom in zlatom. Sanjarila je o kdovekakem krasnem kraljeviču, ki pride neki dan. mlad kakor ona. smel in blesteč se v zarii junaštva in uma...
Zdaj bi zaman prišel, tisti, ki ga je Čakala! Ona zdaj ni bila več sama svoja! Ni mu mogla več smehljaje ponuditi roke in reči:
»Čakala sem vas... vaša sem!...«
In ko je z vzdihljajem pomislila na vse te reči, na svoje strte sanje, na svojo čarobnokrasno mladost, ki jo je slučaj usode pahnil v starčevo naročje — takrat je drobni pesek v drevoredu zaškripal pod rahlimi koraki ... Senca se je dvignila ored njo in glas. ob katerem je vztrepetala, ji ie dejal:
»Tu sem zdaj. milostliiva. kakor ste mi veleli.«
Primaverl ni bilo treba dvigniti oči. da je spoznala viteza de Ragastens. Ta je sta! s čepico v roki par korakov od njene klopi.
V	njegovem nastopu ni bilo niti očitka, n?« preračunane hladnosti, oač pa hrezmeina snoštluvost. razodevajoča bolesk ki je menil, da io skriva zaklenjen na dnu srca. In končno, kai bi bil mogel očitati knjeginji Manfredi? Kdo tnu je dal pravico, kazati hladnost ali bolečino?
Toda ta bolečina, ta nema žalost ni ostal* prikrita Primaveri: in ko jo ;e snoznala. io je nooadia velika zadreea. Nieno lice ie rahlo zardele kakor da bi si v resnici imela kai očitati pred mim- Toda ker ie bila preponosna, da bi dajala sumiti, kakšne misli ji vznemirjajo globino srca, je pogledala Ragastensa z jasnim, prozornim očesom.
»Gospod.« je deiala. »hotela sem se vam zahvali-
ti... In tega bi pred pričami morda ne bi bila mogla storiti tako popolnoma, kakor sem želela... Zato sem .vas prosila, da me poiščete tukaj...«
Ragastens se je nemo naklonil.
»Zahvaliti sem se vam hotela,« je povzela z ganjenostjo, ki je ni mogla popolnoma premagati. »Zakaj, samo tu lahko rečem, da razumem in kako zelo cenim žrtev, k kateri ste privolili...«
»Žrtev, milostljiva?« je vprašal vitez v resnični zavzetosti.
»Ali veste primernejši izraz? Ali menite, da vas nisem do dna razumela tisto noč, ko ste na mojo željo prišli v rimske katakombe in ko sem izvedela to, kar mi je bilo dotlej neznano: da vam ponuja Cezar Borgia krasen položaj! Izvedela sem, da ste revni, in izvedela tudi, da vam je papežev sin prijatelj in naklonjen. Samo vaša stvar je bilo, da sprejmete te sijajne ponudbe, pa bi bili namesto revež postali bogataš, in iz neznatnosti bi bili stopili v blesk dvorskih časti. In več nego enega rimskega plemiča poznam, in to iz najbolj slovečih rodbin, ki bi bil smatral za nenadejano srečo, da se najde v položaju, kakršen je bil vaš že ob prvem koraku... Vi pa, gospod vitez, ste se odrekli bogatstvu in častem, zbudili ste v Borgijcih smrtno sovraštvo do sebe ter si nakopali strašno obsodbo, in vse to samo zato, da ne bi bili moj neprijatelj... To je ravnanje plemenitega srca, in jaz zaman iščem besede, ki bi vam mogle izraziti mojo hvaležnost...«
»Milostljiva,« je dejal Ragastens, »ako sem s tem. da sem storil, kar sem smatral za ukaz svoje viteške časti, res tudi kaj žrtvoval, potem sem prebogato poplačan z vašimi besedami.«
»In naposled,« je nadaljevala Primavera. »rešili ste tudi mojega očeta. Sama sebi bi se zdela nevredna vaše velikodušnosti, ako ne bi govorila odkritosrčno. Grof Alma, Čigar duševno šibkost bi mi bilo bridko soditi, je bil na tem, da izda svojce... Vi pa ste prihranili imenu, ki ga nosim, neizbrisen madež...«
»Imenu, ki ga nosite, milostljiva?« jo je prekinil Ragastens v zamolklem razburjenju.
Primavera je vzdrhtela. Razumela je skriti pomen njegovega vprašanja.
»Imenu, ki sem ga nosila!« je zamrmrala in prebledela.
Toda še tisti hip je zmaga! nien ponos, in dostojanstveno je nadaljevala:
»Sicer pa, gospod, je ime pravzaprav ostalo isto... Vam gotovo ni znano, da so Alma in Manfredi ista rodbina, in da bi bil šele zaključni odhod grofa Alma loči! obedve veji z razdorom. A vi ste zopet tvegali svoje življenje ter nam prihranili tako sramoto in žalost.«
In nagloma je umolknila, kakor da il je ganjenost vzela besede.
»Milostljiva,« je dejal nato Ragastens, »ko sem zapustil službo Borgijcev in privede! grofa Alma nazaj v njegovo prestolnico ter pri tem porabil tisto malce, kar sem in kar morem, da vam prihranim ma-kar tudi le senčico bolesti, sem izpolnjeval samo svojo obljubo...«
»Kako to. gospod? ...«
»Ali se spominjate, milostljiva, tistega dne. ko me
ie doletela čast. da sem vas srečal v nekem olikovem gaju. blizo potočka?... Toda vi ste nedvomno pozabili ta neznatni dogodek...«
»Nisem ga pozabila.« je deiala Beatrice in zaprla
oči.
»V tem slučaju se nemara spominjate tudi besed, ki sem vam jih govoril tistikrat... Rekel sem vam. da sem za vas pripravljen preliti svojo kri. ako ho kdaj notreba. in da postavliam svoie življenje v vašo službo... In vidite, milostliiva, odtlej nisem ime! več pravice ravnati drugače, nego sem ravnal.«
(Nadaljevanje sledi.)
Pozort
Samo Din 10.— liter pristnega »Ljutomerčana« dobi se samo čez ulico v »Kinu Union«, Cafova ulica 7.	1125
Lepo meblovano sobo
s separiranim vhodom oddam. Razgled na park. Vrazova ulica 9/II.
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
10% obrestovanje
Vašega denarja za vsaki znesek od Din 1000 naprej. Pismene ponudbe na Poštni predal št. 4, Maribor. 1221
Pozor gospodinje!
Vsled popolne razprodaje vinske zaloge se dobi pristno ljutomersko staro vino liter po Din 10 samo čez ulico. Kino Union, Cafova ulica 7 na dvorišču. Večje množine dostavljam na dom.	1124
Or. K«rn
Prva pomol jgoaosreženlii^Hvallm
knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce.
Cona Din 34*— s poštnino Din 36«—.
Naroča se v
knjigarni Tiskovno zadrugo, Maribor
Aleksandrova cente 13
Gostilničar Tomše
v Pekrah (prej Kmetič) toči v svoji lastni hiši s krasnim vrtom in kegljiščem, vse prenovljeno, izvrstno peker-sko vino po Din 16 in Din 18, pivo 3.50 vrček, 2.50 čaša (lastna ledenica). Vsak čas topla in mrzla jedila, posebno ocvrti pišanci po Din 30. V nedeljo 27. tm. popoldne vrtni koncert polnoštevilne pekerske godbe. Vstopnina prosta. ______________________________ 1208
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1205
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Stanovanje,
sobo in kuhinjo na lepem kraju oddam takoj boljši obitelji. Pobrežje, Gozdna ulica 50.	1215
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. 1195
Zelo lepo solnčno sobo
takoj oddam. Maistrova ul. 3/11.
1224
Park kavarna!
V	nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 23. ure koncert.	1228
Prodajalko
za bufet sprejme kolodvorska restavracija, Maribor______________________1204
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Sobo-in črkosHkanje Izvršuje po ceni, hitro In okusno Fra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2281
Najboljši
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAŠ
Maribor, Slovenska ul. 4
lilčarjl, peki, hoteli in restavracije rabite s$,mo
iajnb margarln rtiaslo
ket je mnogo ceneje In
1S5Ž52KS k* »smo Din 2«-~
Frjmjc Svoboda, Zagreb, Zerjančeva uUtfl 2
Zahtevajte povsod „Večernik!“
izdata Vonzor-1* »Ji"ra« •* Ljubljani: predstavnik Izdajatello In urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborski1 tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.