Posamezna številka 12 vinarjev. «« Slev. 270._v LlnSllflBi, v sopoio, flne 21 povemura mi LelO EV. saoelo Isto napi«].. K 30-— ^tKF jS( mnj sSSSSIS l^lf ll^BMBI Enostolpna petltvrata (72 a a naiMK „ 2*80 ^^^MHI RD HHB jm HB HHB^H aSjSBk *gjgjj HBflBBBBe K^m^m široka in 3 mm vi«ofca ali b s ■ ostalo Inozemstvo. " 40"— ^^^L Hi Bj ■■ S& SV S9K HBgMgffi&S aHM B&f sa enkrat . ... po 30 V Ljubljani na dom: H 1 I II ■^Bi SM B ^ Za eelo lato napraj.. K »— M M ■■ BBK MSW HHfl TOpBBi BffT Igggj piHinst o« rtwj*v9fa. JlvIJ f Lli rr nng n ostalo inozemstvo. Z 1*— ^^Kt/F ^HBMI ^BBP^ ^BS gSL 1111 Bedna letna priloga vozni n u L Kr Uredništvo Ja t Kopitarjevi nll d štev. t/m. opisi sa se vračajo; nelrankIrana plana ce te bb sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 bb Političen list za slovenski mmt Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 0. — Račnn poštne hranilnice avstrljsio št. 24.797, oavake 26.511, bosn.-Uaro. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188. Za pravice. V sredo je objavil »Slovenec« članek, Ici hoče dokazati iz š t a t u t a S. L. S., da je imelo vodstvo stranke pravico, izraziti poslancem odločno voljo, koga morajo vo- /Kfi v delegacije. Če je res, da o tej pravici »ne more ne za hip dvomiti, kdor po-asna statut stranke«, potem je tudi res, kar je pisal dr, Šusteršič poslancem, ko se sklepu vodstva niso uklonili: »Odgovornost za vse posledice zadene vsakega posameznika, ki si je dovolil upornost proti najvišji strankini instanci«. Ali naj bi bili naši poslanci odgovorni tudi za sklep, ki ga je storil Izvršilni odbor v svoji seji v četrtek, da Slovenska Ljudska Stranka preneha?! Slovenska javnost ima pravico, zahtevati v tem oziru popolne jasnosti. Tudi senca krivde ne sme ostati na onih naših poslancih,, ki v teh težkih dneh s toliko neustrašenostjo in doslednostjo vrše narodno dolžnost. Da bi bili poslanci »kršili moralne dolžnosti, ki jih nalagajo vestuemu možu naravni zakoni napram stranki«, kar jim je očital načelnik stranke v javnem pismu, tega očitanja v članku »Za pravico« ni, vendar pa izvaja iz strankinega Statuta, da je implo vodstvo S. L. S. pravico, ukazati poslancem, naj volijo v delegacije strankinega načelnika. Članek trdi, da o tem ne more ne za hip dvomiti, kdor pozna štatut stranke".-Čudno: poslanci ga poznajo, in vendar so nasprotnega prepri-* čanja. V pismu z dne 20. novembra pravijo določno: »Mi se osebno čutimo prizadete po kategoričnem sklepu izvršilnega odbora, voliti delegatom dr. Šusteršiča, k e r s i dosiej izvršilni odbor nikdar ni lastil te pravice, odkar obstoji stranka.« »Usus optimus legis interpres« se glasi pravni aksiom. »Navada je najboljša razlagalka zakona«, in navada je one paragrafe strankinega statuta ves čas, kar stranka obstoji, drugače razlagala, kakor pa jih razlaga članek »Za pravico«. Navedeni paragrafi so pa tudi tako splošni, da vsakdo dobro ve: v tej neomejeni splošnosti ne morejo biti v e 1 j a v n i. § 3. n. pr, pravi: »Zbor zastopnikov je vrhovna oblast v v s e h zadevah stranke, bodisi načelno-programa-tičnih ali taktičnih, parlamentarnih ali iz-venparlamentarnih. Sklepi zbora zaupnikov so merodajni za postopanje stranke, odnosno vseh njpnih organov v vsakem oziru in povsod,« § 17. se pa glasi: »Poslanci S. L. S. zastopajo stranko v državnem in deželnem zboru. Izvrševati imajo v teh javnih zastopih program stranke, osobito, kakor je izražen v volilnih oklicih, na podlagi katerih so bili izvoljeni. Držati se imajo v LISTEK. (Mivilkiv sin. Spisal Ivan Bal oh. Po pošti sem prejel uradno poročilo: Dne t. in t. je padel N. N. in bil dne t. in t. v Mohorini pri Gorici pokopan. Kratke besede, a povedale so vse. Dve stvari sem imel pred očmi — njegovo slovo in njegovo zadnjo vojno dopisnico. Njegovo slovo! Kratko je bilo. Bile so stranke, ki se oglašajo, ko bi človek naj-nianje pričakoval, in ki mislijo, da poleg ajih ni nobenega človeka na svetu. In tedaj je vstopil on. Mlad, na pragu življenja, ki mu je kazalo lepšo pot, se je poslovil. Lepo je bilo to od njega. Da bi se to bitje, polno hrepenenja in j ljubezni do rodne zemlje, več ne vrnilo, da hi ta mirna in tiha duša, ki je poznala le j svojo domačo vas in očetovo hišo, več ne j prišla nazaj, tega takrat ne bi vrjel niko-; mur, če bi mi dejal: ta bo padel. Z blago-i ulovljeno vodo sem mu napravil križ na ! *«lo — in odšel je. Za vedno. okviru zbora zaupnikov, odnosno vodstva. V vsakem slučaju imajo poslanci S. L. S. postopati sporazumno z izvršilnim odborom. Kadar se to sporazumljenje ne doseže, odločuje vodstvo.« Ali bi mogel torej izvršilni odbor na podlagi teh paragrafov ukazati poslancem tudi kaj takega, kar bi bilo v k v a r n a r o d u , ki ga zastopajo? Gotovo bo tudi pisatelj članka »Za pravico« odgovoril, da ne. Dejansko pa je bil sklep izvršilnega o d b o -ra glede volitve v delegacije za položaj Jugoslovanov v d e -1 e g a c i j a h škodljiv. Tako sodijo poslanci, ki morejo edini ta položaj prav presojati. Že 27, junija so pisali izvršilnemu odboru: »Naše jugoslovansko vprašanje je stopilo v ospredje z veliko silo. Na čelu vsega našega dela v tem oziru stoji z izredno veščo energijo načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. V delegacijah bo iz zunanjepolitičnih razlogov treba nadaljevati delo za rešitev našega jugoslovanskega vprašanja. Bila bi velika politična napaka, ko ne bi naš načelnik dobil prilike v delegacijah v zvezi z voditelji bratskih strank in v morebitnem boju z načelniki drugih strank zastopati naše velike reči.« V pismu z dne 20. novembra, poslanem uredništvu »Slovenca«, zatrjujejo stranki: »... naj bo prepričana, da smo ravnali po svoji najboljši vesti in da je bilo naše postopanje stvarno edino umestno v trenotku, ko ne gre za posamezne osebe, ampak za usodo velike jugoslovanske ideje.« V dodatnem pismu z istega dne pa tudi dokažejo, kar trdijo: »Gosp. dr. šusteršič se fe odtegoval v zadnjem času vsakemu parlamentarnemu delu z malimi izjemami. Odklonil je izvolitev v odseke in ponudeno mu mesto v parlamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba in se udeleževal le zelo rekdo javnih sej državnega zbora. 2e to vzroka dovolj, da ga nismo volili v delegacije.« Ali se torej da dokazati iz strankinega štatuta, da ima izvršilni odbor pravico, ukazati poslancem, da morajo napraviti »veliko politično napako« in v usodnem trenotku jugoslovanskega naroda namesto moža, ki stoji z izredno veščo energijo na čelu vsega dela za srečno izvršitev jugoslovanskega vprašanja, voliti v delegacije drugega, ki »se v zadnjem času odteguje vsakemu parlamentarnemu delu z malimi izjemami?!« Paragrafi strankinega štatuta, ki jih navaja članek v dokaz za svojo trditev, da je imelo strankino vodstvo pravico, ukazati poslancem, naj volijo v delegacije dr. Šusteršiča ne dokažejo torej te trditve nič. Zato odgovornost za vse posledice ne zadene poslancev, ki se temu sklepu niso uklonili in se mu po svoji vesti niso smeli ukloniti, ampak zadene one, ki so ta štatut, tako prikrojen, da se more ž njim izvajati najhujša tiranija, zlorabili. Njegova zadnja dopisnica! Oglasil se je redkokdaj. Zadnja vojna dopisnica njegova pa je bila pomenljiva: Na bojnem polju sredi viharja. Težko ranjen v nogo. Ne povejte staršem. Z Bogom! V vojnem času postane človek ob dogodkih, ki bi ga drugače globoko pretresli, velikokrat popolnoma miren, skoro bi djal: top. In tak sem bil tudi jaz v tem slučaju. Odložil sem list in si mislil: Pisal je v prvem strahu, ko vsakdo hujše misli in si rano predstavlja kot težko. A v bolnišnicah je že marsikdo ozdravel, ki je mislil, da je izgubljen. Uradno obvestilo pa je povedalo bridko resnico. Tedaj sam nisem vedel spočetka, komu bi verjel. Ranjen — ali padel. Sklepal sem, da je karto pisal na bojnem polju potem, ko je bil težko ranjen, pa je obležal, karto oddal tovarišu, za rano podlegel, ali bil pa ranjen — pozneje še hujše. Končno sem verjel — drugemu: padel je. In vzdih-nil sem: Lojz, škoda te je!--- Ko so šli otroci iz šole, sem naročil, naj povedo cerkovniku pri podružnici, da naj zvoni tri dni mrliču, pa dolgo nai zvoni. In res, še predno je nastal mrak, je zvonilo in dolgo je zvonilo ter žalostno donelo čez plan. Tedaj sem odprl okno b poslušal,.« / Kranjske S. L. S. ni več. Na njeno mesto stopa prava Slovenska in prava Ljudska stranka, polna življenja in moči in resnjčno demokratičnega duha. Kranjska S. L< S. je umrla — prava Slovenska Ljudska 'Stranka naj živi! Dr. Zore. Seidler, Ho, HoljševiKi in Imfcevci. Iz državnega zbora. Dunaj, 23. novembra 1917. Danes se je nadaljevala razorava o prehrani. Nato je Seidler odgovarjal na interpelacijo socialnih demokratov dr. A d 1 e r j a, Pernerstorferja in sodrugov, ki so vprašali vlado glede premirja na ruski fronti. Ruska vlada boljševikov je ukazala ruskemu vrhovnemu poveljstvu, naj se sovražnim (avstrijskim in nemškim) poveljnikom približa v dosego premirja in sklepanja miru. Interpelantje zahtevajo od vlade, če je voljna pri našem vrhovnem povelistvu doseči, da sprejmemo premirje v svrho skleoanja miru. Seidler se je telefon;čno posvetoval s Czerninom, ki je povedal, da mu oficielno še ni nič znanega. Če pa pride kaka uradna ponudba, je umljivo, da nismo le za premirje, marveč tudi za časten m i r. Nato je Seidler tudi odgovarjal na Stanekovo in dr. K o r o š č e v o interpelacijo gled^ WekerIovih napadov na češko in jugoslovansko deklaracijo. Seidler se je previdno izjavljal. Vtis pa je ta, da je Wekerle pretiraval. Gotovo pa Seidler, ki pravi, da je zastopal le avstriisko stališče, ni prijatelj naše deklaracije. Sploh se zadnje čase čuti vpliv Czerninovega delovania proti Čehom in Jugoslovanom. Czernin pa ima sedaj na svoji strani Madžare, in javno smo že brali, da vodi Czernin sedaj zunanjo politiko osrednjih držav. Madžari so zato tako glasni, ker se čutijo vsled teh uspehov s Czerninom varne. Dosegli pa so Madžari še en uspeh proti Jugoslovanom. Bosanska vlada je kupila »Hrvatski Dnevni k«, ki je doslej tako možato in odločno zastopal svoje stališče za Ko bi vedel, komu zvoni, da zvoni žalno pesem svojemu lastnemu sinu — sem nehote izrekel. In drugo jutro je zopet zvonilo, pa ne tako dolgo. Čez dobro uro pa pride sam cerkovnik k meni. Ustrašil sem se ga. Morda je zvedel. — Začel je kar sam od sebe: »Ne morem več zvoniti. Kembelj je doli padel.« Glas sc mu je tresel, kakor da bi se bal, da je on kriv. »A tako.« — »Pa sem šel takoj h kovaču, da bo do večera popravil; zvečer bo pa spet zvonilo.« »Prav; pa dolgo zvonite!« ->Bom. Seveda, vse je staro in burji izpostavljeno, pa se mora enkrat pokvariti. Pa, prosim* kateremu mrliču pa zvoni?« »Kateremu? Nc veste?« »Ne, saj ni v vasi nobeden umrl.« »Res ne, boste že zvedeli. Zdaj nimam časa, bom že drugič povedal,« »O saj vem, da ie vedno dosti dela. Torej jutri bom zopet zvonil in dolgo bom zvonil, kakor je ukazano.« In zvonilo je drufii dan zopet ziutrai in jugoslovansko deklaracijo. Sarkotič f« nastavil v uredništvu dva frankovska oficirja, med drugimi znanega frankovca P i 1 a r j a , ki odločno odklanja Jugoslavijo in pozna le Veliko Hrvatsko brez Slovencev in Srbov. Starega, 861etnega starčka dr. S t a d 1 e r j a so pregovorili, da je v družbi 50 drugih mož izjavil, da Slovenije pe morejo zahtevati, češ, da ni realna politika, zahtevati, kar se ne da doseči. S tem menijo vsenemško-madžarsko-frankovski krogi, da so ubili Jugoslavijo. Nas pa to ne more spraviti z naše poti, ker vemo in smo vedeli že vnaprej, da bodo ti krogi poizkusUi vse, da preprečijo uresničenje naših zahtev. Petdeset ljudi v Bosni ni še cela Bosna, ki je že pokazala, kako misli. Sicer pa bodi mil;tariz.iranim »Hrvatom« v Saraievu in v Zagrebu povedano, da so se odrekli s tem tudi Is.tri in Dalmaciji, če so se odrekli Sloveniji. Gotovim ljudem ni še dovolj bičev, čutiti bodo morali škorpijone, preden pridejo k pameti. Kakor sem poudarjal že gori, slovanskih, nosebno jugoslovanskih nos!ancev taki dogodki ne soravijo s tira. Naš boj velja prejkoslej dualizmu, ki je glavna ovira uresničenju slovanskih načrtov. Drugi teden in pozneje se bo vrš:la poleg drugih predmetov velika razorava o nagodbi z Ogrsko, ki mora do 29. decembra biti pod streho, V tej debati bodo predvsem Jugoslovani in Čehi imeli dolžnost iznova z vso odločnostjo nastopiti proti dualizmu. Opozariamo vse jugoslovanske zastopnike, naj bodo prihodnje dni gotovo navzoči na Dunaju. Prav nič ni mogoče vedeti,' če nas ne čakajo presenečenja. In glasovanje o nagodbi bo poimensko. Kdor se . bo tej debati um:kal ter ostajal doma, bomo vedeli, pri čem smo in koliko je bila pri njem ura. Pri nagodbi z Ogrsko bodi geslo vseh Jugoslovanov: Vsi možje na krov! m m » Naše občine za deklaracijo. Jugoslovanskemu klubu na Dunaju so poslali dalje sledeči občinski odbori izjavo, s katero navdušeno pozdravljajo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter prizadevanje v dosego vsem narodom pravičnega miru: Občinski odbor županije Begunje na Gorenjskem, Sv. Martin na Paki, okraj Slove-njigradec, Štajersko, Lahovče, Klanec, Mlaka, Homec, Suhadole, Podgorje, Kapljavas, Turjak, Šenčur, Št. llj pri Velenju, Stari trg pri Rakeku, Stari trg okraj Črnomelj, Toplice, Brusnice, Sinji vrh, Dol, Črešnjevec, Dragatuš, Mirnapeč, Tančagora, Talčivrh, Petrovavas, Vinivrh, Kot, Dobliče, Jarše pri Kamniku. Mesto posebne zahvale vsem posameznim občinam se Jugoslovanski klub tem potom najtopleje zahvaljuje za izraženo soglasje in zaupanje. Dunaj, dne 21. novembra 1917, In zopet se je nekaj zgodilo. Sredi zvo-nenja se je stara vrv pretrgala in prenehati je moral. Cerkovnik je zvonil in hotel dolgo zvoniti in z neko naglico in neko jezo, ker ni pravzaprav vedel, komu zvoni. Po vasi se je zjutraj raznesla novica, da je najbrže umrla v norišnici stara teta Mica, rojena sicer v vasi, pa je. bila že več mesecev v norišnici, ker je bila sloboum-na. Vsaj tako so pravili sorodniki v vasi, ld so ji prinesli nekaj grozdja, da je zelo slaba in da ne bo dolgo. In ko je to zvedel cerkovnik, da je najbrže umrla nora Mica, jc šel nevoljen zvonit, še posebno, ker se mu jc reklo, da naj dolgo zvoni. In ko je začel zvoniti, je govoril takole: Sama baharija. Doma je niso hoteli imeti, češ, da samo jc in ni za nobeno delo. Kaj bo delala, ko jc bila neunma od rojstva. Za nadlego jim je. bila pri hiši, zato so jo pa dali v mesto, da so jo tam redili zastonj, Soseska bo pa plačevala. Ampak tega ne vedo v mestu, da je pustila na hiši svoje dule pet sto goldinarjev, katerih ne bo treba nikoli izplačati. Zato so pa ukazali, da naj dolgo zvoni, ker šc nobenih pogrebnih stroškov ne bo, ker bo zastonj po« . J*ooan&< Hinavci, umazanci cela vu n« Nujni predlog poslanca dr. Pogačnika za občino Stari trg pri Ložu. Danes j« vložil poslanec dr, Pogačnik s tovariši nujni predlog, naj vlada vnovič porazdeli semensko žito med poljedelca vasi Podcerkev, Dane, Nadlesk, Pudob, Kozarišče in drugih, ki jim jc povoden) odnesla vso ozimino s polja. Poslanec dr. Benkovič in Hladnik glede podpore poškodovancem po potresu. Poslanca dr. Benkovič in Hladnik sta vložila interpelacijo radi pozidave in podpor v brežiškem in krškem okraju, ki sta bila po potresu tako prizadeta. Za gozdarske gojence. Poslanec Hladnik in tovariši so vložili interpelacijo na poljedelskega ministra radi gozdarskih vajencev, ki nekateri le 9 let čakajo na imenovanja ter službo opravljajo, a za beraško plačo 3 K na dan. V okrožju gozdne direkcije graške je prostih 10 mest gozdarskih pomočnikov, a zasesti jih direkcija ne more, ker domobransko ministrstvo zahteva, naj se ta mesta rezervirajo za certifikatiste. Poslanci zahtevajo od ministra, naj spremeni to stanje ter državno izprašanim gojencem vračuna tudi vojaško službo v službena leta. Poslanec dr. Laginja načelnik nagodbenega odseka. Dunaj, 23. novembra 1917. Nagodbeni odsek je izvolil za svojega fc&čelniKa podpredsednika Jugoslovanskega kluba dr. Matka Laginjo. Proti laško-neroškira napisom. Poslanec R i b a f in tovariši so vložili na celokupno vlado interpelacijo proti vsiljevanju nemščine na Goriško in proti po-italijančevanju naših imen. »Slov. Narod« 10. nov. je priobčil dopis, ki objavlja, da ima goriški magistrat zdaj tak-le pečat; »Stadtmagistrat Gorz. Re-gierunkskommissar Dandini« in da ta izdaja dovolila n. pr. za Prebacina ali Vipol-zano. Ponatiskuje dalje apel dopisnika na poslance, naj se vendar upreti temu, da bi se na Goriškem godile šc dalje stare .krivice, marveč naj se iz razvalin vzdigne tudi popolna pravica za Slovence. Večina goriških prebivalcev, ki so se že vrnili, so Slovenci, ki ostanejo tudi v prihodnje v večini. Zato naj vlada začne vendar že spo-itovati slovensko ljrdstvo. Nato pripoveduje interpelacija po »Slovencu« 15. t. m., kako so Italijani po-italijančevali v Kobaridu vse, napise, šolo, otroci so morali nastopati pri vojnih slavnostnih prilikah okrašeni s trobojuicami itd. Kobaridci so trpeii in molčali, ali hrepeneli so po odrešitvi iz teh neznosnih razmer. — Ta želja se jim je izpolnila. — Kobaridci so takoj odpravili vse laške ulične napise in jih nadomestili s slovenskimi (Gregorčičeva ulica, Cesarja Karla I. ulica, Volaričeva, Krilanova itd.), — ali odrs-šiteiji so poplačali hrepene je Kobaridcev b tem, da so jim postavili poleg prejšnjih laških napisov po vojaških skladiščih še _ nemške. Tudi neka svarila so izdaV. le v nemško-laškem jeziku. Vprašujejo: 1. Ali namerava c. kr, vlada tudi v prihodnje po dosedanjem sis»temu pri vsaki priliki žaliti in prezirati slovensko prebivalstvo na Goriškem? 2. Ali c. kr. vlada ne meni še spoštovati dejstva, da nemščina v tej a3SI deželi ni deželni jezik? 3. Ali hoče c. kr. vlada spoštovati enakopravnost obeh deželnih iezikov na edino pravi način, da rabi italijanščino le v italijanskih krajih in za Italijane, — povsod drugod pa slovenščino? 4. Ali hoče c. kr. vlada odrediti, da e. kr. uradi in oblasti vendar že, nehajo po- italijančevati naše slovenske kraje in na ' ta način nehajo dokazovati vsemu svetu, i da eksistirajo neke »italijanske province« (provlncie italiane), katere jc hotela Italija po vsej pravici »odrešiti izpod avstrijskega jarma«? Brambeni odsek. Dunaj, 23. nov. Brambeni odsek je nadaljeval debato o predlogu za sestavo posebnega preiskovalnega odseka o vseh pritožbah glede postopanja z moštvom in o prehrani. Dunaj, 23. nov. Pravni odsek je sprejel novi zakonski načrt glede zavarovalnega reda. Reforma tiskovnega zakona. Dunaj, 23. nov. Tiskovni odsek je danes razpravljal o predlogu poslanca Zen-kerja glede reforme tiskovnega zakona. Poročal je poslanec Zenker. Pravosodni minister dr. pl. Schauer pozdravlja novi načrt tiskovnega zakona. Nato sledi prehod v podrobno razpravo. Točke 1—7 načrta se sprejmejo. Govor poslanca Jarca v seji državnega zbora dne 21. novembra. Visoka zbornica! Zdi se mi potrebno, da se obrnem pred vsem proti zlorabi besede »patriotizem«, kar se je zgodi'o dostikrat nri rekviziciiah v tej voiski. Če. vojaški oddelek ni dobil nri nas dovoli hitro sena. krompirja. 'konj, brž se je očitalo prebivalstvu, da ni »patriofično misleče«. Če kak okrnim glavar vsled lastne nespret-nosti aH ker ni poznal Položaja svojega okraia, predpisanega kontingenta ni spravil hitro ali zadostno skuoaj, je brž oč'tal prebivalstvu, da ni državi zvesto, in tudi vlada se skriva za to besedo, da prikrije svojo popustljivost, nanram Ogrski. Gospoda! Če hočete, da bo med prebivalstvom istlniti patriotizem, je treba, da vlada red v državi in da obe polovici — tudi Ogrska — daste to, kar se od njih zahteva oo pravici. Tega Pa danes ni in zato odklanjam z vso odločnostjo v tem oziru zlorabo besede »patriotizem«. Gnsrsoda! Priporočajo nam, naj vzdr-žirrso. AH mislijo to gosondje sploh resno? Kako je potem mogoče, da cgrsko delegacijo najbolj skrbi, kako-se hO PrebVanje-vala na Dunaju in kateri hote'ir bo prevzel kuhinjo zanjo; pri nas na mora ljudstvo stradati in umira gladu. Vzdržati rrora torej Avstriia, nt oa tega treba Ogrski. AH drug zg'ed. AH naj vzdrže samo ljudske mase, ni pa tega treba višjim desettisoč, visokim državnim funkcijonarjera in ministrom? Pred par dnevi se je doGod?eovanje pridelka. pa je bilo vse zastonj! Skačemo od metode do metode — brez vsega uspeha. Kako ie na Kranjskem s krompirjem? Kranjska je morala dati za soško armado 400 vagonov krompirja, Voiaš'ta uprava je obljubila, da bo nekaj vrnila. Tega pa ne verjamem, ker tudi lansko leto obljubljenega kromoiria n"'smo pre:eli, dasi smo ga rabili nuino za seme, vsled česar smo mani pridelali. Kraniska je v tej vojski hudo trpela. Kakor kobilice so se vsule vojaške čete in pobrale, kar so dobile živeža, da, kmetje rami so dali dostikrat stradajočim vojakom živeža. Posledica tega je hudo pomanjkanje živil. Žal, da ima vlada tako malo smisla za kmečko bedo, AH je naš minister, za prehrano že kdaj videl na lastne oči, kako se hrani naš kmet? Dobiti ne more mesa ne za starce, ne za bolnike, ne za de'avce. Zabranjuje se domače klanje živine, ker hoče imeti deželno mesto v Ljubljani ves dobiček. Tudi prešiče ic isto mesto rekviriralo. Sladkor, petrolej, tisnie so postale kmetu nepoznane reči. Sedaj se hoče kmetom pristriči še dopuste, ker se jim naj podaljšajo samo do 30. novembra. To bi bil nov udarec proti nrbdukci'i, Položai ktrtetov je tak, da veljajo o njem besede iz Fausta: Niti pes ne bi bntel tako dalje živeti! Še eno vprašanje do ministra za prehrano! Kaj je s kmetijskim plenom v Ita- more videli, ker nikomur nič ne dajo, vsakega reveža spodijo spred hi$e. Še za tisti polič bere se moram vsako teto prepirati, da ga dobim. Zdaj naj pa doigo zvonim, ko se gre za pot sto, ki so os čili pri hiši. Zakašljal je in — odnehal. Začel jc v tretjič. ■•Ampak norcu še nisem nikoli zvonil« — izpregovoril ie na glas in se zakrohotal. Vrv sc je utrgala in vrglo ga je ob zid. »Jezes, kaj je to! Zakaj sem rekel, kazen m& je zadela, sai je bila krščena.« Pogledal je okoli sebe, ce ni kakega človeka, da bi ga bil slišal. Nikogar ni bilo. Bil je sam, bled — in kesal se je. Zopet je prišel k meni — ues zasopel. »Same nesreče. Vrv sse je utrgala. Kaj hočem storiti? Nič več ne bora zvonil, saj je desti, saj šc nikomur nisem toliko in tako dolgo.« »Pa pustite!« «Saj sem nekaj časa skupaj vezal, pa ni šlo. Save. staro je vse in praperelo in za nič. Pa kje bom zdaj dobil novo vrv, ko še sukanca ni.« : »Dobro! Bomo že popraviH počasi, saj mrliča tako nc bo spet kmalu, pa zvonite čez dan samo z enim.« »Hvala! Bom. Pa komu sem vendar zvonil?« »Komu? Zakaj pa vprašate, ja — mrliču.« v Vem, mrliču.« In tedaj je zrasel v besedi in postavi: j »To je vendar čudno, štirideset let že zvo- j nim mrličem, pa sem vselej vedel, komu zvonim, zdaj moram pa ljudi spraševati, komu.« Pomiril se je. »AH ni umrla stara nora Mica v norišnici?« zečel je zopet mirno, kot bi se bal, da se jc prenaglil. »Po vasi pravijo ljudje tako — je zopet začel. »Ne, ni!« »Ja, kdo pa vendar, saj sem vendar cerkovnik in dobim od vselej po dve kroni. Kdo mi bo pa zdaj plačal?« »Res dobite! Bodo že plačali — sorodniki!« »Ja, saj še t'ste bere nočejo dati,« In zopet je zrasel. -Saj ni Mica umrla.« »I, kdo pa vendar?« »Eden iz vasi.« »Kako, saj ni nobeden umrl.'« »Pa je,-če "i dom«. r > !•:' • — »Kje? V Amerik:? »Ne! \ vojni.« »Kaj? Vojak, saj vse poznam iz naše vasi. pet jih je.« »..Ta pet, ampak enega ni več.« »Katerega?« »Hočem povedati?« »Zakaj pa ne?« In skoro,. da se je nasmehnil. »Vašega.« — »Kaj? Našega? Katerega? Lojzeta, aH Toneta?« »Lojzeta!«--- »Lojzeta! Kaj pravite!« >Da, Lojzeta, padel je.« Smrtno bled je bil. Kar obrnil se je in šel. In tedaj seni slišal besede, čuden je bil njegov glas, kakor da bi ne bil njegov. »Oh, Lojz je padel in jaz sem mu zvonil. Pa sem mislil... Oh, in tako dolgo sem mu zvonil. Sai sem vedel, da bo kaj, same nesreče. — Nikomur več ne bom zvonil, nikomur več. Ne morem, ne morem.« Spodaj pod stopnjicami je na glas zajokal, ne zatulil tako, kot še nisem slišal nikdar nobenega ob odprtem grobu. In res ni več nikomur zvon;l, Čez par dni so prišli vojaki in so vzeli 7Vqn9ve iž ivonika. Hjl? Kaj hoče ukreniti, da ne bo prišel v neprave roke? Vsi se še premalo zavedamo, da jc položaj za ljudsko prehrano nad vs« kritičen. Vlada jc na krivi poti, ako misli, da bo z žandarmerijsklm sistemom vzdržala obstoj central, na krivi poti, ako misli, da bo pomnožila produkcijo, ako bo nadzoroval kmetove pridelke financar, kakor to namerava storiti pri vinskem davku. Samo e n izhod poznam iz tega nevarnega položaja: aH prisilimo takoj Ogrsko, da d& to, kar je obvezana dati, «11 pa da imamo poguma dovolj, čimprej skleniti mir. Sieghart pravi v znani svoji knjigi: Z razdorom doma je zveza poraz na zunaj. Kazdor doma je tu, ker Ogrska ne izpolnjene svoje dolžnosti, nastopiti mora tedaj tudi posledica, ako se ne postavi vlade y zadnjem trenutku možato proti Ogrski! Kako le v Miru« pri Gorici. (Izviren dopis »Slovencu*.-.) Napravil sem §e v Miren, Že v Prva« čini se zelo pozna, da je vojna vihra bile v obližju. Tu ne srečaš civilista, vse sara vd-jak. Kako pridem v Miren, cesta vsa rA?-rita, zdi se, da gaziš po umazanem, s kt • lužami napolnjenem potoku, vse seme zmes ilovice in vode; samo na straneh ob cesti se da hoditi do Volčjedrage. Od Volčjedrage dalje je boljša cesta ln tudi zelo osamljena, ker tu skozi je malo prometa. Čim bližje sem Biljam, tem bolj Se pozna znake, da so tu bili strelni jarki. Bilief Zvonika ni, misijonski križ še stoji, vpleten s cvetlicami. Povsod naokolu žalosten pogled; nobena lrša ni cela, v«e razbito in razrito. Toda dalje ni časa, noč se bliža! Pri pokopališču strelni jarki Italijanov. Pokopališče razrušeno, križi polomljeni n razbiti — mrtvašnica kup groblje. Kje je pot v Vrtojbo — Ciganov križ — kje si? — ne spoznam se več; tu aj ceste — tu le jarek, žica, Španski jezdeci; stopim v strelni jarek, podgana, krotka, kakor udomačena, si išče hrane, tu v«e polno ročnih granat vsake vrste in obl ke — bodi previden, si mislim, in g. 6obrat me opozori na nevarnost, sara si še malo ogledam in naprej! Hvala Bogu vzdihnem, ko zagledam, da je most čez Vrtojbico cel, toda kje pa je cesta?! Pri UršCčevi biSi — zdaj razvaline — so napraviH Italijani novo cesto, naravnost po »Štradalti« do Mj-renskega pokopališča. Mrtvašnica še stoji brez strehe, noter s0 imeli Italijan' konje, toda naša granata jim je zagrenila bivanfe\ tu. Na pokopališču se poznajo po križih sledovi šrapnefov; tudi nekaj Italijanov je tu pokopanih. Grobnica Lokar-Urš'č odprta, oskrunjena, kaj ste iskali v njej? Za pokopališčem na žuonikovem zemljiščti nokopališče italijanskih padlih vojakov, Lepa vrsta jih je. Vsi imajo lepe cementne križe in napis na vsakem R. I. P. No, in tu je Miren. Lahova hiša (Jožef) kaže brez strehe in severne stene gola rebra. Budi-nova hiša, tu se spomnim na noči, ki sem i h tam prebil: vstopim na prag — glej, kier je bila nekoč postelja, je vhod v ka-verno. Kaj pa kaverna za hišo, kamor sem se bil večkrat zatekel pred italijanskimi granatami — še je tu in razširiena. Tako so po vrsti vse hiše. nekatere deloma s strehami, nekatere brez njih. Moia Pot v žunn:šfe. Spredaj se zdi župnišče še kot ic bilo. Vrata še tu, od zadaj zazidana. Kuhinja tu, oeč je še — kako pridem notri — skozi kanlanijski vrt. Tu je »entrate per il c^mando infanteria«. Pridem na dvorišče. Toda kai je to? Kaverna v kleti, kaverna pod kuhinjo, kaverna pod kapel co, pojdi še na vrh, ne moreš, stopnic ni več, porabili so jih za kritje: stropi še stoje, toda voda te lila skozi. Hif.ro še po dvorišču, zopet kaverna v »štalo«. V pralnico kaverna. Na vrtu kaverne — z eno besedo cela trdnjava, zidana za več let. Na vrtu rardetanje, z'du ni več — glashaus — ga ni. To je rardejame, si mislim in potrt zapustim svojo hišo. Zidovi so še — še ti nekam razbiti, drugega ni. Zdi se m", da me režeč in zasmebuioč vprašuje golo zi-dovie. Ali si se vrnil gledat fvoj dom. tu Ga imaš, aH ne veš, da sem bil v vojski. Ka? *e iščeš?! Preč od tuj Preveč ža'ostno te d'me v srce. V cerkev! Rev'"a! Zvonik odb't do zvonov. Rtkev sredj cerkve odprta. Krstni kamen odnešen. Alt»r Pre-svetega Srca Jezusovega odnešen. Prižn?-ca še stoji, drugi altarji nepoškodovani. Stare zakristije ni več. Tu sem je irora1a pasti Granata 42 cm, k«T ra-*deJanje ie re-po"'sl;ivo, luknja velikanskega obsegaj italiianska kritja raznešena. Pod novo zakristijo kaverna, in kakor kače, je bila najbrž postojanka za >art'glieria bombar-de«. Vrt uničen, drevje kaže gola rebra, trte mnle štore. Toda nanrei! Mr*t raz-strelfen. Tu je še napis »Ponte a Konec«. Kako sem prišel čez v Konec in mo''e ogledovanje pop'5em še prihodnjič. Toda eno že lahko tu oribijem, za stanovanje je samo še »Občinski dom«, vse drugo j« zdaj nerabljivo! Ž, A. O. Daruiie za dr. Krekov spomeaild PreHire Angležev Izlatevlieno. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. nov. Uradno: Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a Bavarskega. Na Flanderskem so le popoldne močneje streljali. - . Včeraj se je osredotočil boj na mej-danu iugos-r^odno od Cambrai pri Moeu-vresu in pri Fon*alne. Mosuvres in postojanke zahodno od tam {e eovražn'k večkrat brezuspešno panadel Naši protlrun-ki so vzravnali manjše sovražne začetne uspehe. Na obeh straneh Fontaine je nastopil Anglež z močnimi silami proti našim črtam. Razvila so se ljutc borbe moža z možem, v kaferlh je sovražn'k podlegel. Na5a nahota j rt krepko nanadla. ga vrgla in vze'a z naskokom. vas Fonfai^e. Gozd la Folle smo očistili od sovražnika. Pri Riunily, Banteux in VendhulUe so se zrušili an«fl AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, i Dunaj, 23. nov. Uradno se poroča: Ob spodnji Plavi je ostal položaj ne-Izpremenjen. Med Piavo In Brento boji ugodno potekajo. Na visoki planoti Sedmih občin so uspešni sunki naših čet izzvali na sovražni strani mnogoštevilne, z največjo ogorčenostjo izvedene protinapade, ki smo jih odbili dedoma z ognjem, deloma v pobliž- jem boju. Italijani so izgubili več tisoč ikov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin. 23. novembra. Uradno: V gorah -borbe med Piave in !?r»nFigaro« piše, da se pripravlja odločilna bitka pri Piave in da je italijanska armada pripravljena na vse. Italijansko uradno poročilo. 2\ novembra. Na Asiaški planoti je sovražnik poizkuša.! napadati s severa bojno črto od Monte Tondarecar do Monte Benedeche in od zahoda bojno črto Monte-Castelgomberto-Casera Meletta d' avan-j ti; včeraj je naoadel, da bi bil obkolil čelo gore Meletta, Nastop, ki ga je uvedlo močno obstreljevanje z granatami, ki povzročajo solze, so izvedle znatne čete, ki so jih vedno menjali in podpirali z besnim topovskim ognjem. Našim oddelkom 1. armade se ie posrečilo, da so s svojo zelo hrabro obrambo in z neprestanimi protinapadi svoie postojanke trdno držali in vrgli sovražnika z zelo težkimi izgubami zanj in ujeli 3 častnike in 191 mož. Med Brento in Piave je sovražnik zopet naoadel, napad je uvedel z zelo besnim topovskim ognjem. Bili so se zelo ljuto ves dan. Nekaj postojank smo zopet izgubili, a so jih čete 4. armade zopet priborile. Ko se je znočilo, so naši protinapadi sovražnika končno zadržali; napadi so stali sovražnika strašne izgube. Če se prekorači reka Piave. Rotterdam, 23. nov. >Daily Mail< je poročal o dogodkih na italijanskem bojišču: Če prekoračijo Avstrije' reko Piave, ni nobene naravne ovire več do Benetk. Strategično bi dobila Avstrija nadvlado zgornjega dela Jadranskega morja. Izpraznitev Benetk, Bern, 23. nov. »Berner Bund« je poročal iz Rima: Min. predsednik Orlando in vojni minister sta se pred kratkim mudila v Benetkah, da sta odredila zadnje ukrepe za izpraznitev mesta. Sedem osmin prebivalstva je že zapustilo mesto. Padec Sonnina. Genf, 23. nov. »Temps« poroča: V italijanskem ministrstvu se dela na padec Sonnina. Orlando zbolel. Curih, 23. nov. (K. u.) »Neue Ziiricher Zeitung« javlja: Ministrski predsednik Orlando je lahko obolel, a vodi državne posle še dalje. Razdelba italijanskih čeL Curih, 23. nov, »Neue Ziiricher Zeitung« je poročal z italijanske meje: Italijanske bojne sile so sledeče razdeljene: Četrta armada se bori v predalpah med Piave in Brento, prva armada brani Asi-aško visoko planoto, tretja armada črto ob Piave. Italijanska ofenziva ni več mogoča. Lugano, 23. nov. »Secolo« je poročal: Vedno močnejši pritisk osrednjih velesil slabi italijansko armado, ki potrebuje 1500 topov in 300.000 mož, da reši zgornjo Italijo. Dokler jih ne dobi, se more le braniti. Cesarica Cita o obrambi Benetk. Baselj, 23. nov. Cesarica Cita je na brzojavko genfskega tiskovnega društva, ki je naprosilo cesarico Cito za obrambo Benetk, odgovorila: Samoposebi umljivo ima odprto mesto pravico, da se čuva. Od italijanske vlade zavisi, kakšna da bo usoda Benetk. Italijani zapuščajo Grško. Bern, 23. nov. Iz Aten: Italijani, katere potrebujejo doma, izpraznjujejo grški okraj Lomnica. Rušila v L enlnovm roki. V Rusiji je zavladal Ljenin. Kerenskij je izginil s površja, njegove čete so prešle v tabor maksimalistov. Upira se le še kozaški general Kaledin, ki stoji s 30.000 ko-zaki pred Moskvo; a kakor poročajo, hiti proti njemu armada 150.000 mož, razen tega ima za hrbtom Ukrajince, ki so potegnili z novo vlado. Po vsem soditi, je tudi Kaledinova usoda zapečatena. Seveda pa ni Izključeno, da se pojavi odpor proti Ljeninu v drugi obliki oziroma drugi skupini. A za enkrat je tako, da jc vlad Rusije Ljenin. Njemu, kakor vemo, ni rusko državo kot tako, marveč samo ruski proletariat, za uresn'čitev revolucii narnega socialističnega programa, in t ne samo v Rusiji, nego po vsem svetu Njegova prva skrb je za to, zaključiti to vojno, ki nima s proletarskimi olji nič opraviti, in skleniti mir pod vsakim pogo- I jem, da more nato začeti socialno delo. Zelo značilno je, s. kakim veseljem in odobravanjem pozdravljajo Ljeninov pokret in njegovo zmago nemški socialisti, ki pa doma glasujejo za vojne kredite in sploh v vnemi za nemške koristi prav nič ne zaostajajn za meščanskimi strankami, Ljenin jih ob sklepanju miru, tako računajo, ne bo spravil v škripce zaradi socialistični!-' nnče! in nemškega nacionalizma, Zadnja poročila '.?■ Rusije so ta-le: Državno oblast izvajajo sovjeti. Amsterdam, 22. nov. Reuter poroča iz Petrograda: Ljenin je izdal proklama-cijo, v kateri izjavlja, da je vsa državna oblast prešla v roke sovjetov ter poživlja kmetske svete, da v okrožjih prevzemo oblast. • Trock'jev mirovni ultimat ententi. Stockholm, 22. nov. Volja Naroda« poroča: Trockij je zaveznikom stavil ultimat in jih pozval, naj revidirajo svoje vojne cilje. Odgovor zahteva do 23. nov.; drugače bo sklenil z osrednjima veles lama poseben mir in proglasil Rusijo, če bi se vojska nadaljevala, za nevtralno. 7.& premirje. Dunaj; 23. nov. Svet ljudskih komisarjev je dne 20. novembra poslal vrhovnemu ruskemu poveljniku generalu Duho-nlnu ukaz, naj vsem vojujočim se državam predlaga oremirje. Dubon'n na to ni odgovoril, na kar so poslali k njemu več članov sveta. Nasoroti tem sc je Duhonm odločno brani! izvršiti nalog glede pre-miria. Svet ljudskih komisariev je nato Dubonhia odstavi! in imenoval za vrhovnega poveljnika Grylenka. Zdi se pa., da se Dubonin upira odstavitvi. Duua% 23. nov. Glasom v Nemčijo do-slih poročil se je Dnhonin končno povelju vlade vdal in poslal centralnim državam In ententi. ponudbo za premirje. Revolucija zmagala na celi črt«. Stockholm, 22. nov. Zastopnik švedskega brzojavnega urada javlja, da je v Petrogradu najlepši mir in red. Vse Ke-renskijeve čete so stopile k boliševiknm. Revolucija je doce'a zmagala tudi v Moskvi; čete, ki so iih bili poslali na pomoč tamkajšnji posadki, se zato vračajo nazaj v Petrograd. ■ } Kaledin pred Moskvo. Genf. 23. nov. Pariški list? poročajo, da so se Kaledinove čete polastile nekega kraja južno od Moskve; od tu prodira 30 tisoč kozakov proti Moskvi. Pravjo, di se jim pridružijo še novi oddelki kozakov. Železniški promet jc prekinjen. Kodani, 23. nov. Ukrajinski narodni svet je poslal orofci Kaledinu 150.000 vojakov; pa tudi za hrbtom ima Kaledin močne boljševiške čete, tako da je njegov poraz zagotovljen. Pnriškllevič zaprt. Stockholm, 23. novembra. (K. u.) Iz Haparande: Pri prijetem voditelju proti-revolucijske zarote, Puriškijcviču, so našli pismo, v katerem je pisal Kaledinu. la je položaj v Petrogradu obupen. Obvestilo Trockega sporazumu Amsterdam, 23. novembra. (K. u.) Reuter: Trocky je obvestil zastopnike sporazuma o novi vladi ruske republike. Veleposlanike in poslanike ie naprosil, naj vzamejo na vednost predloge za premirje in za demokratičen mir, kakršne je bil sestavil kongres sovjeta, ki so se stavili kot formelni predlogi takojšnjega premirja na vseh bojiščih ,in da naj otvorijo takoj pogajanja o miru. Izjavil je. da so se ti predlogi naznanili vsem narodom in vladam, ki se vojskujejo. Kongres kmetskih zastopnikov je sklenil, da premesti svoj sedež v Mohilev, ker se boji vmešavanja boljševi-kov in želi, da se vojaki vojskujejo dalje, —r Mornariški minister Verdenevsk>j je odstopil. Trocky je naznanil, da bo tajne diplomatske spise takoj objavil. i ire Državni poslanec msgr. Virgil Perid pito: Želja vsakega državljana, ki odkritosrčno ljubi svojo staro, slavno domovino, mora biti, da se z vsemi močmi dela na to, •da se nnš notranji red zopet poživi in omogoči, da. se naše ustavno življenje razvija in našim sovražnikom preide veselje, polil cono se ozirati na na?c ozemlje. Vsi narodi Avstrije so v tej vojni doprinesli dokaz: da so se prežeči sovražniki okolo nas za veuno uračunaK v mnenju, da bi mogla Avstrija razpasti: vsa rarodna plemena v tej monarhiji so se v odločilnem trenotku zbrala, da »ranijo obstanek domovine. Čudovito je, s kakšno močjo in odločnostjo so naši vrli vojaki odbil* vse sovražne udarce. Na vseh straneh so bili sovražniki razgnani, tepeoi, uničeni, šele v zadnjih dneh so zopet zavezniške čete ob Soči in na Beneški ravani izvršile ;>Javna junaštva ter pokazale vcrolomnemu sovražniku, kako se je zmotil v mnenju, da r.as more brez skrbi napasti.- Za vse čase ostane zapisano v zgodovini, da hočejo avstrijski narodi in posebno Jugoslovani trdno in zvesto stati pod praporom staročastifljive in slavne habsburško-lorenske hiše. Orožni čini naših sinov na raznih bojiščih silijo tudi nas doma ostale, da izpopolnjujemo svojo dolžnost, da se spomnimo 7. vojnega posojila, ki bo, če Bog hoče, morda zadnje. Sledeči zgledu naših junakov na bojišču, moramo tudi s sedmim vojnim posojilom doseči mogočno zmago. Zgodovina bo slavna dela naših vojakov kot neprimerljiva ohranila v večnem spominu. Ravno tako nedosegljiva mora biti pripravljenost našega prebivalstva, da se dokaže, da Avstrija ne more propasti, dokler mi živimo. Tudi najmanjši donesek naj bo izraz zadoščenja nud tem, do. se nam jc posrečilo, pohlepnega sovražnika odgnati od naših meja. Kdo more pozabil', kako so naši vojaki v dežju in snegu, noč in dan zastavljali svoje živlienjc, da v brezprimernem junaštvu ohranijo domovino. To vojno posojilo jim ima olajšati breme, katero so radi sprejeli na svoje rame. Kar storimo za vojno posojilo, storimo zase in naše dediče. Razna poroti. Kriza v angleški vladi. — Sv. oče poučen o položaju v Franciji. Amsterdam, 23. nov. Northcliffejevo časopisje napoveduje krizo v angleški vladi. Genf, 23. nov. »Figaro« poroča: Sv. oče je prejel v avdienci sa vojske škofe. Rekel jim je, da jc zadostno poučen o pravem položaju v Franciji. Njegova druga nota se bo zato temeljito izpremenila. Načelnik vojaškega kabineta v Franciji. 7arlz, 23. nov, Clcmenceau je imeno-enerala Moradccjue za načelnika vola kabineta. Grški kralj na kliniki. irih, 23. novembra. (K. u.l Zdravju * kralja, ki se zdravi na kliniki dr. rucha, je prav dobro. Čez nekaj dni ihko zdravilišče zapustil. ili oier S. L S. Oficielno poročilo. V četrtek popoldne, dne 22. t, m., sc je vršila v dvorcu zadnja seja Izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke. Navzočih je bilo 63 odbornikov. Načelnik stranke dr. Ivan šusteršič jc podal temeljito poročilo o položaju. Podrobno jc poročal o spravnih pogajanjih, ki jih jc započel presvetli knezoškof ljubljanski in naznanil, da ga je preteklo soboto gospod knezoškof obiskal in mu (načelniku) naznanil, da ustavi svoje spravno delovanje, ker se je (knezoškof) uveril, da je sprava nemogoča. Načelnik je Vzel to izjavo na znanje in povdaril, da je sprava samo zato nemogoča, ker je opozicija ne-če. Načelnik ie nadalje poročal o stanju jugoslovanske politike in podrobno pojasnil in utemeljil svoj in poslanca Jakliča izstop iz »Jugoslovanskega kluba«. Konečno je načelnik obrazložil žalo-' stni položaj v stranki, ki je vsled notranje needinosti in kompromitirana po raznih javnih pojavih, ki so sc izvršili preko nje, izgubila akcijsko možnost. Obrazložil je razne možnosti za izhod iz nemogoče situacije in zaključil s predlogom, naj se stranka razdruži in svojim dosedanjim somišljenikom vrne svobodo političnega kretanja. V deWati je poslanec Piber v ganljivih besedah načrtal 27 letno požrtvovalno delovanje dosedanjega načelnika stranke dr. j. Šuster kič a in mu izrekel v imenu,vseh zahvalo ljudstva. Sledile so velikanske ovacijc načelniku stranke, ki so trajale več minut in so sc vedno obnavljale. Dr. Šusteršič se jc ginjen zahvalil. Konečno so bili z vsemi glasovi (62) zoper enega (poslanec Škulj) sprejeti sledeči predlogi, ki sc takoj objavijo: 1. Izvršilni odbor odobruje Izstop poslancev dr. Š us t e š i č a in J a -klica iz Jugoslovanskega kluba (predlog dr, Pegana). 2. Izvršilni odbor Izreka poslanccm Demšarju, G o s t i n č a r j u , Hlad-n i k n , J*a r c u , vitezu Pogačniku in dr. L o v r o P o g a č n i k u skrajno nezaupanje in najostrejšo grajo stranke (predlog Msgr. dr. Lampcta). 3. (Predlog načelnika stranke); V znak najostrejšega protesta zoper samolastno, strankinim pravilom in sklepom nasprotujoče postopanje večine poslancev S, L. S. v državnem zboru ter zoper splošno razdirajoče postopanje izve-stnih elementov v stranki, ki zamore biti le. v korist sovražnikom katoliškega slo- ! venskega ljudstva, upoštevajoč nadalje, da je stranka po izdajalskem početju raznih svojih članov izgubila svoj edinstveni značaj ln je zaupljivo sodelovanje v okviru strankinih organizacij postalo docela ne« mogoč«; upoštevajoč konečno, da v takih razmerah nadaljni obstoj Slovenske ljudske stranke nima nobene koristi za naš narod, sklene izvršilni odbor: 1. Slovenska ljudska stranka se z današnjim dnem razdruži in vsi njeni pristali odvežejo vseh dolžnosti napram stranki, i 2. Odgovornost se zavrača na tiste elemente, ki so razkol započeli, osobito pa na tiste faktorje, ki so podpirali razkol v stranki, dajoč razdirajočim elementom pogum in potuho, rušili temelje strankine discipline in prezirali temeljna načela stranke. 3. Dosedanji načelnik stranke sc pooblašča, da, če smatra to kot potrebno v prvem letu po sklepu miru skliče shod zaupnikov S. L. S. in jim predloži predsto-ječe sklepe v naknadno odobrenje. — Po mnenju Izvršilnega odbora pa tega ni treba, ker ima temeljem sklepov strankinega vodstva z dne 18. septembra 1917 Izvršilni odbor zadostna pooblastila za te svoje sklepe. 4. Vse viseče strankine zadeve naj uredi sedanji načelnik po svoji previdnosti. Njemu se tudi izroči strankina pisarna z vsem inventarjem in morebitno drugo strankino imetje v upravo in prosto razpolaganje po njegovi lastni previdnosti v občekoristne namene, zlasti v prilog kaki novi politični organizaciji, ki bi bila po njegovem mnenju najsorodnejša dosedanji S. L. S. 5. Sklepi se objavijo v vseh ljubljanskih dnevnikih. Po sprejetju teh predlogov jc predsednik zaključil zadnjo sejo Izvršilnega odbora S. L. S. Dnevne novice. 4- Živela Slovenska Ljudska Stranka! Ker stranke morajo služiti načelom in ne osebam, zato se stranke ne razdružijo, kadar načelnik ali izvrševalni odbor stranke odstopita. S. L. S. zato živi naprej, samo dobila bo novo načelstvo in nov izvrševalni odbor, ki v kratkem po dogovoru s somišljeniki izbere načelstvo in izvrševalni odbor. -f- Seja izvršilnega odbora S. L. S. iu opozicija. Člani izvršilnega odbora S. L. S., ki niso soglašali z načelnikovim postopanjem, se niso udeležili seje; poslali so pa načelniku nastopno pismo: Ker je seja Iz-vrševalnega odbora kranjske Slov. Ljudske Stranke sklicana na dan, ko se je državne-zborski zastopniki slovenskega ljudstva na Kranjskem, izvršujoč svoje poslanske dolžnosti, ne morejo udeležiti in ker se ne moremo odzvati vabilu poslanca, ki je v usodnem trenutku izstopil iz »Jugoslovanskega kluba«, zato izjavljamo v imenu enako-mislečih, da se seje dne 22. nov. t. 1. ne udeležimo. -f Zadnja seja izvrševalnega odbora S. L. S, Na drugem mestu objavljamo ofi-cijeino poročilo o seji izvrševalnega odbora S. L. S. — Poročilu nam ni mnogo dostaviti, ker sc samo dovolj označuje. Na eni strani samo osebni kult za bivšega načelnika S. L. S., na drugi pa surovi napadi in neosnovana sumničenja glede vseh, ki ne morejo čez drn in strn za njim. Glede spravnih pogajanj konstatiramo, da je opozicija predložila presvetlemu knezo-škofu spravne pogoje in da jih je na željo dr, Šusteršičevo konkretizirala, dočim dr, Šusteršič ni predložil škofu nobenih pogojev. Torej ni res, da bi opozicija sprave ne bila hotela. Pač pa je bila z izstopom dr. Šusteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba vsaka sprava nemogoča. Načelnik in izvrševalni odbor sta zato najbolj pametno storila, da sta ubežala v »Slovensko kmečko stranko«, ki so jo takoj po seji izvrševalnega odbora zasnovali Začasni načelnik novi stranki je A. Belec, župan v Št. Vidu, tajnik K. Der-mastja, deželni poslanec v Ljubljani, v vodstvu pa je nekaj nad 50 članov, posestnikov. Vstop v stranko so pa prijavili in bili sprejeti: dr. Ivan Šusteršič, deželni poslanci dr. Lampe, dr. Zajec in dr. Pegan, Jaklič in Piber. -f Poziv dr. šusteršiču. Katol. nar. delavstvo iz Ljubljane in okolice, zbrano na sestanku dne 22. novembra 1917, je najostreje obsodilo izstop dr. šusteršiča iz Jugoslovanskega kluba. Pozvalo ga je, naj vstopi zopet v klub, ker bi mu sicer ne moglo več zaupati in bi ga ne smatralo več za svojega poslanca. '-}- Vodice za deklaracijo. Občinski odbor v Vodicah, zbran v seji dne 11. novembra, soglasno in navdušeno pozdravlja deklaracijo naših poslancev v državnem zboru z dne 30. maja za združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Vsi kot en mož ločemo stati za našimi poslanci in zastaviti vse svoje moči, dokler ne bomo združeni v samostojni jugoslovanski državi, — Zahtevamo tudi, da so zastopniki raznih strank v teh resnih časih, ko se gre za našo bodočnost, edini in se ogibljejo vsakega strankarskega boja. Vsi naj imajo pred očmi visoki ciljzdružene Jugoslavije. — S hvaležnostjo tudi pozdravljamo mirovno prizadevanje Ni, Svetosti, sv. očeta Benedikta XV., da naj se že skoro konča to strašno klanje in sc sklene pravičen mir za vse narode. — Občinski odbor Vodice, dne 11. novembra 1917. — Slede podpisi. -j- Duhovščina trnovske dekanije za deklaracijo. Vsa duhovščina trnovske dekanije na Notranjskem izreka Jugoslovanskemu klubu popolno soglasje z deklaracijo z dne 30. maja in radostno hvaležnost zanjo. Nikdar še ni bilo naše ljudstvo tako jednodušno jedino, kakor je s celim srcem oduševljeno za združenje vseh naših Jugoslovanov v samostojno državo pod habsburškim žezlom. Bog daj našim jugoslovanskim poslancem voljo in moč in srečo, da se čim prej ta ideja udeistvi. -f Ajdovščina za jugoslovansko deklaracijo. Občinski zastop trga Ajdovščina je v svoji seji dne 17. t. m. soglasno sklenil, da se strinja z deklaracijo, podano dne 30. majnika t. 1. po Jugoslovanskem klubu, katera stremi za združenjem vseh Jugoslovanov v samostojno državo pod žezlom habsburške dinastije. V tem stremljenju stojimo vsi kot en mož za svojimi poslanci, katerim s hvaležnostjo izrekamo svoje popolno zaupanje, ter zahtevamo od njih, da v tem cilju ne odnehajo, dokler ne dosežemo samostojne jugoslovanske države. Hvaležno pozdravljamo mirovno prizadevanje sv. očeta papeža Benedikta XV. in Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. z željo, da se čim prej neha to nesrečno klanje ter doseže časten mir za vse narode, -j- Sv, oče in cerkve na Vzhodu. Zadnja številka »Acta Apostolicae Sediš« je objavila dva Motu propria. Prvi odreja, naj prične 1. decembra poslovati nova kongre-gacija kardinalov za vzhodne cerkve. Drugi dekret se peča z ustanovo zavoda za orientalske študije. V prvem dekretu sveti oče živahno želi. naj bi se stare cerkve na Vzhodu povzpele do nekdanje slave. Sveti oče, ki je ustanovil vsem združenim orien-talcem posebno kongregacijo, je sam prevzel njeno vodstvo, da ovrže predsodek, da bi nameravala rimska Cerkev podrediti orientalce latincem. Sv. oče izraža^ orien-talcem svojo pooolno naklonjenost in očetovsko ljubezen. »Sedanji akt«, pravi dekret, »bo še bolj razsvetlil dejstvo, da je Cerkev Jezusa. Kristusa, ki ni niti latinska, niti grška, niti slovan.-ka; marveč katoliška, in da čisto nič ne razločuje med svojimi verniki, bodir Grki. latinci, Slovani ali katerekoli druge narodne skupine: pri apostolski stolici sr vsi enaki.« -f- Tudi princ Hohenlobe gre? Z Dunaja poročajo: Tu se čuje, da bo tudi najvišji dvorjan princ Konrad Hohenlohe odstopil in postal zopet cesarski namestnik v kaki deželi. Na njegovo mesto pride baje bivši minister dr. v. Spitzmuller. Kot naslednik grofa Polzerja se imenuje dvorni svetnik Holz v notranjem ministrstvu. Kot naslednik princa I.obkovica se imenuje general Kraus. — O beneški Sloveniji je pisal »Slovenec« že nekoliko črtic. Čitali smo, da je pred 50. leti zapeljan in prisiljen narod glasoval, da pripade združeni Italiji; vemo, da je slovensko ljudstvo 5z praktičnih razlogov (ugodneje razmere) bilo vedno prijazno avstrijskemu sosedu; ni neznano, da je narodna duhovščina vedno gojila čut slovenstva in ljubezni do rodne grude in vemo tudi, da se je slovensko dijaštvo vedno živahneje udeleževalo narodnega dela. — Ni pa tako znano, da imamo med Benečani tudi akademsko posvetno inteligenco, ki čuti slovensko. Ne smem tu navajati imen, a zadostuje naj, da sem na svojem potu v Italijo, in sicer ne na ozemlju beneške Slovenije, našel zasebne knjižnice zdravnika in inženirja, ki mi dokazujejo, da sta oba zasledovala naš razvoj in čitala celo — cirilico. Če pomislimo, da je na Koroškem malo naše slovenske posvetne inteligence, v Italiji pa je je še tudi, je to znak, da je še beneška Slovenija — naša. — Slov. kat akad. tehn. društvo »Zarja« si je na svojem občnem zboru dne 14. novembra 1917 izvolilo sledeči odbor: Blaž Poznič, cand. phil., predsednik; Anton Skuk, tehnik, podpredsednik, blagajnik in knjižničar; Jakob Turk, med., tajnik in gospodar. — Odlikovanja. Vitežki križ Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil podpolkovnik 6. gor. top. p. Rudolf Mihelčič. — Vitežki.križec Fran Josipove-ga reda z vojno dekoracijo je dobil major Martin Majcen, pri okrožnem poveljstvu v Novem Pazarju. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili; poročnik 47. p. Iv. Kovačič, poročnik 28. polj. havb. p. Ivan Kušar, nadporočnik nekega topniškega brig. poveljstva Franc Mravljak in san. poročnik 20. pp. Miroslav Prosenec. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Anton Jeršinovic, pri okrožnem poveljstvu v Kruševcu. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik računovodja bencinske elek. železnice št. 2 Franc Beg. — Nov leposlovni list. V Vršcu (Versecz) bo pričel izhajati z januarjem 1918 srbski ilustrirani književni jn umetniški list, ki bo izhajal vsakega L in .5. v mescu na 32 straneh. Rokopisi in denar se pošiljajo na naslov: Rorislav Petrovič, poročnik, Versecz, Pancsovai ut. 27, Ogrska. — Iz ruskega ujetnšitva iiam piše častnik Zvonko Pernat, gor. Kajnsk, Tomskoj gub., sledeče: Ker se to neštetokrat zgodi, da starši, bratje in sestre in znanci ne znajo nič natančnega o svojih bližnjih; kr so, odidši na vojno, za vselej propadli, hočem poročati, da sta tukaj v majhnem sibirskem mestecu Kajnsk umrla dva rojaka.. Prvi z imenom Tomec, polka ali kaj po-bjižje ne morem doznati, a drugi Anton Žgur, polka št. 97, 8. Feldkomp., roj. 1888 v Podragi, okraj Postojna. Umrl je 19. marca 1917. Na pokopališču je mnogo grobov, a le malokateri z imenom, tako jih nisem našel. Pije teta do bednih vojnikov je tuja, kakor smo mi. V obče si rojaki naivno predstavljate naše položenje med severnimi; njim je siva suknja sovražnik, naj jo nosi koder in kdor hoče. Za tega drugega rojaka sem po naključju zaznal, našel sem legitimacijski kapsel, ko sem čistil trhli pod v sobi, kamor so namestili transport nas transferiranih častnikov. — 30 milijonov kron eno popoldne šlo v zrak. Vojska nas stane vsak mescc nad tisoč milijonov kron; na en dan torej od- • pade 30 do 40 milijonov kron. Nekega dne, kakor je pisal Gertner, je pa na ruski fronti bruhalo ogenj 240 topov. Strel iz lahkega topa stane 100, iz srednjega 500, iz težkega topa do 5000 kron. Na vsak top je odpadlo do 200 strelov; vsak strel je stal povprečno 500 kron: 240 X 200 X 500 je 24,000.000 kron! Okroglo je torej stalo popoldne, če se računa še porabljeno streljivo za puške in za strojne puške in iz metalcev min, 6,000.000 kron, na fronti nekaj kilometrov okroglo 30 milijonov kron. — Tatvine na železnicah. O tej reči je izjavil železniški minister baron Ban-hans, da so se na železnicah tatvine tako razširile, da je celo finančni uspeh uprave državnih železnic ogrožen, ker morajo plačevati velikanske odškodnine. — Smrtna kosa. Na Dobrovi je umrl po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti v 77. letu starosti Peter Dolinar. Spoštovani družini naše sožalje. — Slovenski vojak. Izdal in založil Jan. N. Jeglič. Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjižica, ki jo bo neobhodno potreboval vsak naš vojak. Poleg koledarskega dela vsebuje ista vse važnejše podatke o preskrbnini vojaških svojcev, pokojnini vdov in sirot, podpori vojaških invalidov, šaržah ter organizaciji armade itd. v tako pregledni, a obenem kratki tabelarični obliki, da Slovenci doslej še nismo imeli na razpolago kaj podobnega. Pregled najvažnejših vojnih dogodkov, i skrb za zdravstvo in pa zabavni del so končno oddelki, ki jih bo z zanimanjem či-tal vsak naš junak. Knjižico krase- štiri krasne slike cesarske dvojice, generala Boroeviča in pa pokojnega dr. Kreka, kateremu so bili vse življenje tako pri srcu naši: slovenski bojevniki. Za vojakove beležke je dodano dokaj praznih listov. Ta vojaški koledar je najprimernejše darilo našim vojakom za Miklavža in Božič, zato ga najtopleje priporočamo slovenskim materam, ženam in sestram, da razvesele z njim svoje drage pri vojakih. Vzgojitelji naše mladine, priporočajte ga otrokom v šoli, da ga pošljejo svojim očetom in bratom na bojišče. Naroča se v vseh knjigarnah ali pa naravnost pri založniku šol, vodju Jan. N. Jegliču v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 1 K 50 vin., broširanemu 1 K 20 vin. s poštnino vred. Pri večjem naročilu znaten popust. Naroča se najceneje kar po nakaznici. — Strokovnim nadzornikom telovadbe srednjih šol (z dekliškimi liceji) in učiteljišč na Tirolskem (z italijanskim učnim jezikom), na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je imenoval naučni minister dalje v treh šolskih letih 1917/18, 1918/19, 1919/20 od 1. oktobra 1917 dalje ravnatelja državne gimnazije v Mariboru g. Jožefa Tominšek. — Nagrade. Iz premoženja bivšega vrtnarskega društva je podelil c. kr. dež. šolski svet nagrade v višini 72 K 16 vin.: nadučitelju Titusu Grčar, Valentinu Cle-mente in Konradu Barle. Metelkovo ustanovo v znesku 80 K 41 vin. je podelil dež. šolski svet učiteljem Francu Štefančič, Francu Musar, Dominiku Bric, Andreju Vilfanu, Valentinu Zavrl in Francu Zagorc. — Jubilej. Hrvatska igralka Marija markiza Ružička-Strozzi bo obhajala dne 2. februarja 1918 50letnico svojega nepretrganega delovanja na hrvatskem odru v Zagrebu. Takrat ji izroče Hrvati poseben narodni dar. — Šentjanški rudnik prodan. Na dražbi 21. novembra pri okr. sodniji v Radečah je kup:l Šentjanški rudnik g. Jaki!, tovarnar v Mirnem in Karlovcu, za 1,400.000 K. Pozor1 Pozor! Z mečem in zlatom le zmagamo sooražnlftoo zbor. LlnMfansKe novice. lj f Dr. Krek. V torek zjutraj ob pol 7. uri bo sv. maša zadušnica za rajnega dr. Kreka v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in nato še par tihih sv. maš, za katere so nabrale -v znak hvaležnosti Vpokojenici in vpokjenke tukajšnje tobačne tovarne. Pridite in se udeležite mnogoštevilno. lj Novo mašo bo daroval pri sv. Petru -v Ljubljani jutri v nedeljo, 25. novembra °b ?• .uri g- Ciril P o d r ž a j, rodom Ljubljančan, sicer duhovnik tržaške škofije. Ij V Šentjakobskem prosvetnem dru-v nedeljo, 25. nov. ob 6. uri zvečer običajno predavanje s skioptičnimi slikami. Predava g. dr. Vinko Šarabon. Ij Desetletnica. Letošnji zbor »Društva slovenskih katehetov« bo dne 5. dec. ob šestih zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne. S tem zborovanjem bo obenem zaključena doba prvega desetletja, odkar društvo deluje.Spored objavimo pravočasno. — Odbor. lj Umetniška razstava ostane odprta le še črez nedeljo, 25. novembra. lj Umrla je danes zjutraj ob pol 3. v dež. bolnici ga. Ana Hribar, žena kurjača v dež. bolnici, Ivana, ter mati dež. pisar, adjunkta Franca. Naj počiva v miru! I j Začasno vodstvo ljudske šole na Karolinški zemlji se je poverilo učiteljici Amaliji Slatner-Vičič, ker je obolel nad-učitelj Franc Črnagoj. lj Za dnevna zavetišča, V spomin na umrlo gospo Tauberjevo in gospoda Jos, Verbiča in Ulrika S.chmidta je darov;«* zdravnik g. dr. Josip Pogačnik znesek 80 K. lj Umrli so v Ljubljani t Marija Č/tma-žar, zasebnica, 64 let — Neža Lesar, gostija, 81 let. — Marjeta Čelešnik, zasebnica, 64 let, — Rudolf Albrecht, častniški namestnik. — Mozes Spiegel, pešec__Ignacij Schnalzl, topničar. — Ange/lo Caha-rija, sin vojaka, 4 leta in pol. — Virgilio Lui, laški pešec, vojni ujetnik, lj Ljubljana brez kromp^-ja, moke in mleka. V petek se je nagj&šalo v mestnem aprovizacijskem odseku, da jc Ljubljana brez krompirja. Vse tozadevne intervencije pri deželni vladi, in pri ministrstvu za prehrano so bile zastonj. Zadeva z moko je še žalostnejša kakor prejšnji teden. Za v ponedeljek nam bo popolnoma zmanjkalo moke za peko. Tekom dveh dni bomo izpraznili zadnje vreče z moko za kuho, da ne ostanemo brez. kruha. Kaj bo potem, ne vemo. Tudi preskrba z mlekom je skoraj popolnoma, odpovedala. Mlekarska zveza mora oddajati svoje pičle zaloge edino le vojaškim bolnišnicam. Natančnejše poročilo o seji aprovizačnega odseka priobčimo zaradi pomanjkanja prostora v ponedeljek. « Kaj je s sladkorjem? Pišejo nam: Danes imamo že 24. novembra in vendar za ta mesec nismo dobili sladkorja. Nakaznice imamo pač že en mesec v rokah, ali kaj nam pomagajo nakaznice, teh vendar ne moremo dejati v kavo. Že pred kakimi 10 dnevi smo brali v ljubljanskih listih poziv g. Lillega, naj se trgovci zglase pri njem, da jim da nakazila za sladkor, pa sladkorja še danes ni. Kje je krivda? Je res hudo v Ljubljani: premoga skoraj nič; drv si reven človek ne more kupiti, krompirja ni,.. Strašna bo letošnja zima. lj Kislo zelje za uradniške skupine. Mestna aprovizacija bo oddajala v ponedeljek, dne 26. novembra pri Jakopiču na Mirju kislo zelje za uradniške skupine po sledečem redu: prva uradniška skupina od j 8. do 9. dopoldne štev. -1 do 180, od 9. do j 10. ure štev. 181 do konca; od 10. do 11. ure druga uradniška skupina; tretja uradniška skupina od 2. do 3. popoldne in četrta uradniška skupina od 3, do 4. ure popoldne. Vsaka oseba dobi 1 kg, kateri stane 80 vinarjev. lj Sveža repa za Moste. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala svežo reipo na rumene B in C izkaznice za Moste v ponedeljek, dne 26. novembra v skladišču pri MflhleisnU na Dunajski cesti. Red je ta-le: Rumene izkaznice C od 8. do 9, ure štev. 1 do 160, od 9. do 10. ure štev. 161 do 320 ,od 10. do 11. ure štev. 3?1 do konca. Rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1 do 150, od 3. do 4. ure štev. 151 do konca, — Vsaka oseba dobi 10 kg. — 1 kg stane 10 vin. lj Meso na rdeče izkaznice brez A. Stranke z rdečimi izkaznicami' br£2 A dc-v ponedeljek, dne' 26. novembra popoldne meso v cerkvi sv. Jožefa po1 sledečem redu: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200; cd pol 2, do 2. ure štev. 201 do 400; od 2. do pol 3. ure štev. 401 do 600; od pol 3. do 3. ure štev. 601 do 800; od 3. do pol 4. ure štev. 801 do 1050. — 1 oseba dobi Vi kg, 2 osebi Vb kg, 3 in 4 osebe % leg, .5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb V/i kg. več oseb IV3 kg. — 1 kilogram stane 2 K. lj Meso na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko D, dobž meso v ponedeljek, dne 26, novembra v cerkvi sv. Jožefa po sledečem redu: od pol 4. do 4. ure štev. 1 do 200; od 4. do pol 5. ure štev. 201 do 400; od pol 5. do 5. ure štev. 401 do 560. — 1 oseba dobi % kg, 2 osebi V3 kg, 3 in 4 osebe % kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb J H kg, več oseb t Vi kg. — 1 kg stane 4 K. Primorske novice. GorlSkim beguncem. Oni begunci na C«$kero, Moravskem in drugod, ki prejemalo »Slovenca« brezplačno ali pa po znižani ceni, morajo list oddajati naprej tudi drugim. Uprava dovoljuje ugodnost brezplačno ali znižane naročnine le pod pogojem, da je list vsem beguncem v dotičnem kraju na razpolago in ne samo onemu, na čegar naslov »Slovenec« prihaja. — Kdor se ne bi po tem ravnal, mu bodemo morali list ustaviti. V Komen ter v bližnje vasi prof. fronti hoditi je vojaška oblast zadnji čas strogo prepovedala. Pobirajo namreč zapuščeno streljivo, ročne granate, nerazstreljene granate itd, Prihajali so tja tudi nepoklicani jemat, kar je še ostalo. Ko bo dohod zopet dovoljen, že naznanimo v »Slovencu«. Naša povrnitev se bo naibrž zakasnila preko novega leta. Sicer je tudi neobhodno potrebno, da vlada poprej poskrbi za nujna popravila oken, vrat, podov, preden se zamorejo naseliti občmarji zlasti še z ozirom na zimo, ki se bliža. Merodajne oblasti so v ta namen obveščene in naprošene, da to-le delo pospešijo, da bi se ljudstvo moglo čim prej povrniti in pričeti z obdelovanjem zemljišč in vinogradov. Potrpimo še par mescev jn zopet se bomo pričeli shajati v naši ljub', domovini v veselju in žalosti. Pogrm velja in zaupanje v božjo pomoč! Pozdrav! Ig. Valentinčič, dekan. V Komnu je že nastanjeno c. kr. orožništvo. Paziti ima, da se ne bodo godile nadaljne brezpotrebne poškodbe in tat- V Sežano se je zooet povrnilo c. kr. okr. glavarstvo, ki je br'1o začasno nastanjeno v Divači. Tudi c. kr. sodn'";a sežanska in komenska s c. kr. davkarijo se povrneta te dni zopet v Sežano iz Lokve, kjer sta bili nastanieni. p Županstvo občine Šempas naznanja svojim občanom, da za sedaj ni še dovoljeno se vračat', ker so stanovanja večinoma nerabna. Le šola, cerkev in župnišče so nepoškodovani. Moške delavne moči se rabijo in te naj prideio domov, da bodo pomagale obdelati polje ter urediti stanovanja, da bo potem vrnitev za otroke in lene mogoča. Ako ne more kdo dob ti potnega lista, naj naznani semkaj, da mu ga preskrbimo. Ko bo dovoljen prihod, naznanimo v listih. Upanje je, da se bomo kmalu zbrali v domačiji. Pozdrav! Upravitelj Rijavec. p. Vinski urad za Istro v Trstu. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je razposlala občinam: Sporoča se, da se vinski urad za Istro nahaja v Trstu, ulica S. Lazzaro štev. 1, prvo nadstropje, kamor je naslovljati vse pošiljatve in denar, ki se ima plačati pri izdajanju doti-čnega dovoljenja kot doplačilo v pokritje režijskih stroškov vinskemu uradu. p. Olje iz Istre. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre razglaša, da se — z ozirom na okolnost, da je olje proizvedeno v Istri, v prvi vrsti namenjeno na korist prebivalstva Istre — prepoveduje vsem izvažanje ter d.a se bo urad za olje (deželna upravna komisija) pri nabavljanju olja do nadaljne odredbe držal cene 12 kron, določene z naredbo namestništva iz minolega leta. p. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju je poklonilo Posredovalnici za goriške begunce že drugič v tem letu vsoto 500 kron. Posredovalnica se slavnemu društvu najtopleje zahvaljuje. p. Stergar Evgen, rojen leta 1891, ki biva sedaj v Mannsw6rthu štev. 56, prosi svojega 52 let starega očeta Jožefa Ste-kar (po domače Čotar) iz Snežatnega št. 41, županija Kojsko, da mu naznani svoj naslov. Ob izbruhu vojne je Jožef Štekar peljal živino v Ajdovščino in od takrat nima sin o njem nobene vesti. Pri utripanju srca, pritisku krvi v glavo, trajnem glavobolu, pri težavah pri prebavi in soloh zoper neugodne počutke ni nič boljšega, kakor naravna »Franz-Josef«-ova grenčica, ki ti po preteku nekaj ur olajša vse bolečine v želodcu in črevesih in istočasno izboljša tek. Izboljša tudi odvajanje brez bolečin in trajno poživi pre-bavljalne organe. Rada bi dala svojega petnajstletnega sina, ki ima vesolje do trgovine Izvršil je s prav dobrim uspehom 5 razredov ljudske šole. Kdor ga sprejme z vso preskrbo, naj sporoči Ftančtš&i Cegnar, š«o')a oka št. 27, obstoječe iz 2 sob, kuhine, jedilne shrambe ln drvarnice, če mogoče blizu frančiškanske cerkve ali pa pri električni železn c>, za takoj aH za 1. ia-nuar. Ponudbe prosim hotel ,,Union' pri vratarju. m silile Veliki Ilum (WilIkommhof) pri Mariboru, postaja Pesnica, se proda na prostovoljni Kn dražbi. H Posestvo obsega iS ha njiv, travnikov, vinogradov in gozdov ter je popolnoma ^ aronclirano. Gradič je dobro novozidan, poleg so hlevi zu govejo živino, konjo in svl-Bi njerejo ter druga gospodarska poslopja. Od Maribora je posestvo oddaljeno pol ure z U vozom, od postaje Pesnica 5 minut peš. Dražlia so vrši dne J. decembra 1917 pri c. kr. okrajnem sodišču v Mariboru ob iS 10. uri dopoldne. Izklicna cena jc K 110.00U-— ter more po dogovoru precejšen del kupnine ostati na posestvu vknjižen. v kakem večjem podjetju, najraiSe kie na Gorenjskem. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca pod štev. se ie 22. t. m. od prodajalne konsumnega druHva na Zaloški cesti do Predovičevega Sela denarnica s približno vsoio 18 kron. Pošteni naj-ditelj naj odda: Predovičevo Se!o St. 5 a proti nagradi. Na vetje posestvo ali trgovino, bodisi lesno, z mešanim blagom ali drugo, gostilno ali mle-3» karstvo, eventulno zdruieno, % želi se priženiti, dfa 36 let stari vdovec z dvema sinčkoma in več-Y Ji1" oiemožen/em. Želi gosoodkuo ali vdovo €$2 brez otrok primerne izobrazbe in siaroiti do 35 let. Posestvo ali trgovina se lahko nahoja v mestu ali na deieli, pač oa r.a slovenskih tleh. Ponudbe ocd »GORICA'1 3047 na uprav-mštvo lega lista. Plačujem najvišje cene. Kupujem tudi druge vrste kož. Ponudbe pod »lisica« na upravo lista. Fosleno. Slovenska Madona. Glede na svoje poslano" v Slovenskem Narodu dne 11. oktobra 1917 podpisani Fran Klemenčič preklicujem objavljene neupravičene in neutemeljene žaljive očitKe, naperjene zoper osebo g. Maksima Gasparija in njegovo umemiško spoeobljenost in čast Sopodpisani Maksim Gaspari vsled tega izjavljam isto glede na svoie ,,1'oilano" v Slovencu dne 4. oktobra 1.17. kolikor se namenoma dotika osebne in umetniške časti g. Frana Kle-menčiča. Ljubljana, dne 82. novembra 1017. Fran K emenčič L r. Maksim Gaspari L r. m m m i m&LČ- 'OiMš'.*:- Slov. bat. a&ad. društvo »Danica" naznanja žalostno vest, da je izdahnil svojo plemenito dušo naš dobri in zvesti tovariš Konrad Theuerschuh, cand. pbll,, enol. prost Postal je žrtev zavratne bolezni. Daničarji, ohranimo ga v trajnem spominu f Na Dunaju, 20. novembra 1917. 3033 Odbor. Zahvala. Vsem, ki so čutili z nami ter spremili drago poko;n:co na zadnjem potu: iskrena zahvala. V Senožečah, dne 22. 11.1917. Rodbine: Piano - Ferfila ~ Kralj. staro, nerabno CflHTUjeVO bESSO VSeh VfSt in siccr gumijevo blago iz gospodinjstev, bolnic, sanatorijev, kirurgične predmete, zračne blazine, galoše, preproge, podplate in pete, igrače, vsakovrstne cevi, gumijeve rokavice \ t d.: tehnično gumijevo blago iz tovarniških in drugih obratov, plašče koles in zračne cevi, gumijeve vezi od biljardov, i. t. d., i. t. d. — Kupujemo te odpadke po cenah, ki jih je odobrilo c. kr. trgovsko ministrstvo. Nakupovalnice za gumijevo blago: Dunaj I., Sterngasse 2 Dunaj II., TaborstraBe 22 Dunaj VI., Bruckengasse 16 Praga VIII., KdnigsstraBe 531 Toplice-Scbonau, Marienhof Brno, Krona 3 Gradec, Herrengasse 28 Krakov, Krakowska 49 Liberci, EhrlichstraBe 3 Trst, Via della Tesa 42-44 Akcijska družba avstr. centrala za kavčuk Dunaj VII.-2. MariahilferstraBe 32. .......- ■ Hranilnica in posojilnica v Ribnici, \ naznanja svojim vlagateljem, da se obrestna mera 1 zniža od 4%. na 37*%. in sicer s 1. januarjem 1918. Vlagateljem je na prosto voljo dano, po obstoječem odpovednem roku, svoje vloge dvigniti. \ Odbor. * ** ^1 * 111 I * -»—» -H_/a lota staro pri Iranu Pezdlrju na Brezovici št. 27. pii Ljubljani. Vinski kamen, suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove st^-že, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje. 1854 (i) Prazne vreče vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: 2089 J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko. sc § za kovaško obrt (tudi begunec) se sprejme pri JOSIP FLANDER, kovaški mojster, Železniki, Gorenjsko. suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažnstih in volnenih cunj, žakljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje o E. Kotzbek, Kranj. Kapin dobro »osuSenc, tnaSns in zdrave fatioSfc Izi hruiek po 2 K, presmim Stud!v"a: bem vremenu na podih i. t. d sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine in vzorci, se prosi na tvrdko FRiiN Kos, Ljubljana, fodna ulica 7. Dijak išče pri boljši rodbini. Ponudbe pod INŠTRUKTOR na upravo lista. V najem se vzame takoj v bližini Dunajske ceste suho (šupa ali hlev) za shranienje praznih zabojev. Ponudbe na FR. DERENDA, Dunajska cesta 20. 3002 V ■ilBimngrsg.aKjiCl', LUMBMEBI Vnovtevflloica za živino v Ljiljani Dunajska cesta št. 29 išče s 1. decembrom prekajepalca Išče so obstoječe iz 2 ali sob, kuhinje, jedilne shrambe, podstrešja in kleti, če mogoče z električno razsveiljnvo za 1 februar lt'18 ali še preje. Ponuube pod Mirna stranka na upravo Slovenca, 3004 cerkveno orod'e, ce!otne cerkvene - .....-'■— oprave itd. « » dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko. odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 100, veliki K 3 — poraja za rodbino K 9-—. Zaloga za I.jubljano in okolico: Lekarna pri natemjeletin, Mnbljana Marijin trg.1520 rllllllllillllilliillllllillllllllilMlUllIlllllIlIllllllllllllllllllllIllllluilIlls I Cržavn! potaM, 83 let star, všečno zunanjosti in zdrav, s par tisoč kronami, išče v svrho žonitve dekle ali vdovo s posestvom. Sicer je pa glavni pogoj zdravje in značaj. Posredovanje se ne odklanja. Dopisi s sliko in naslovom naj se pošljejo pod »Tajnost zajamčena 3014« na upravo Slovenca. siiiHiiiiiiiitmiiiiiiiiiuiiiHiniiitniiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiis iiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiii Vsako množino kupuje tvrdka Anton Kolenc, Celje, ter preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni. rs^v^M.iiiHiuiiitiniiiMiiiiiiiiiiiiniiiiuniiiiiuKuiiiiiiiiinimmnnnn) Nad J,000.000 mojih 3590 rožissSi šiisaSoiSa Š811 v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Vasno za vojake. — Razprodajalcem popust. Cena kompl. šilu pri predplačilu K 4 50 in pri povzetju K 4'80, na bojišče le proti predplačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX., Mosergasse 3, odd. 110. (za 1 dopisnico) Vas stano anj glavni cenik, ki so Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. — Frva tovarn* or JAN KONRAD, c. in kr. ivot. -alo^nik Erux št. 1552 (ČešVo.) Nikel ali jeklene are na sidro K . —, J —, S—. Vojno - spominske mheln ali leklene are K ti —, K 2-- armn'lnu riulij ure iz niklja ali ekla K 12 —. M si vne srebrne uo skopi remont, ure s sidrom K 19 — K20 —. Kudilke. stenske m ure trn stojalo v veliki izberi po nizkih cenah 3 letno pismeno jamstvo l'o-silja po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj 93 (Jltambilije društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdeiovatelj kavčuk- štambilije v Ljubljana, Dvomi trg št. 1. Ue£|e Steoilo iz gozda, ki se sedaj prireja za njivo, razne velikosti, primernih za M\lm drevesca, je ceno naprodaj. Kdor bi jih želel prevzeti v nadrobno prodajo, pri kateri bi imel lep zaslužek, naj poizve naslov pri upravi Slovenca pod št. 2SS3. potem ffiiji, t« ifi Mm se sprejmejo proti dobri plači v traj'no delo. Hrana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbenika za rs Istotam se lahko tudi osebno priglasi. 2093 da sc brez pranja, brez škrob-Ijenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30. Istotam dobivate krtače za ribanje. 1917 za razpošiljanje Jajc Sn sadja S Škatfleza postne in vojnopoštne kartonaž. tovarna kupi vsako množino franko vagon • »3 mi msijfj Vpoštevajo se le pismene ponudbe,z navedbo cen. d i Ljubljani. 136 Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154, Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopiče v, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. 1911 rjnjK' R»!m'JK'JnUI o -n 3 o X3 O n« n N 3 C3 -l 3 P Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6 kupujem So vedno po najviSji ceni. Za'astl£zno fXrisfinse UZOrce O $221 '/4 ?tg ml lafrko USak Cas poŠijEfg po pouz&fjll zneska Hi) krO'?. Obenem s pošiljatvijo mi po dopisnici naznanite množino gob in ceno za 1 kilogram. Bodite uverjeni, da ne bodete nikjer boljo postreženi kot pri W Frsmčišfti Opeka, frgovM na UrhnHiI. tOO Litrov zdtav« domače pijače osvežujoče dobro in /.eio gaseče bi lah ko vbak ram priredi t malnm stroški V z*lopi so «no,i /» ananas, labolfinlk, grenadlne, mallnoveo, poprova meta, muhkateleo, poiuerančnlk, dišeča ; er-la vlfcnjevec. bkaziti se ne mor«. Tu iloiMtc a piiara se lalikopije polen hladim ozinii tudi vroča namesto ruma ali žgania Snovi z natunč, navodilom stanejo ponovzetju JAM GROLICH droierlja pri S 12* tran angelu, BRNO 643 Morava. 600 kron v —IS in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PF..TOT, Gradec, EoscrrorJiaus | m iz vin lastnega pridelka destiliran, pn slabostih vs!ed starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 T.el starega '1 nolliterske siekle-nice franao po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bargundcc po K 4"60 liter. Benedikt Hertl, graščak, grad Goliče, Konjice, Stajer. Žepna ura Joklana ali ponikljana I. vrsta. . . . K lili.........20-- srebro, imit.. . . „ 3C-— z dvojn. plaščem „ 10-— z varnost, steklom K '2r—, radii K lO-— več. Precizijske ure K 50--, K 6U - iu K 80--. Ura z zapestnico z varnostnim steklom velika oblika . . K 20-— II. vrsta ..... 2'!-— mala oblika .... 30-— II. vrsta..... z varnost steklom K 2-—, radii K 10 — več. Preciiij. ure z zapestnico K 50--, K 60' in K S0 -. PoSilia se z Dunaja proti vposlatvl zneska pole 4 K 1'50 za poštnino tudi na bojišče. EGHKEL Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/22. Tovarniški cenik proti Dinamo žepna svetilka poslatvi K 1*. 24- - in 30-- Ponudite na metorcent: ihostonjav — histeJi« u ske droga (stare). — hrastov (es — smrekovo Naved.te skrajno ceno, naloženo na skorjo (lubje). — Na kubične metre: GStrogeJ Ses želeniški postaji in rok oddaje! amrekov, borov, hojev. _ ».as za 'Grubenholz), Takojšnje izplačilo proti duplikatom tovornih listov! vink© wabsc, vetržec, Žalec, Južnoštajerska. X X X X X X X X sga ca X X X X ■k X X X X X Prijave za t&a A M BrtJ M VJ Ijsko državno posojilo po S 9f50 odštevši K 0-50 bonifikacije in K 0'46 enomeseč nih obresti, torej........... II. 5VI., 1.079.1929 pomčljivs i&M po K Si'50 odštevši K 0'.j0 bonifikacije, torej sprejema Zadružna i iitd ps l S4- m b 2986 1. 45letni delavec zavaruje 10C0 K nom. vojnega posojila. Po dveh letih umrje. Njegova družina prejme obligacijo vojnega posojila za letnih 12mesečnih premij po 6 kron, t. j. K 72 — torej skupaj K 144-— V dveh letih se je torej znatno manj plačalo, kot bi se moralo plnfati pri banki, ki bi posodila 75 takoj pri podpisu za 1000 K nominale. 2. Za t91einega rokodelca, ki so nahaja na fronti kot črnovojnik, podpiše soproga vojno posojilno zavarovanja za 1000 nominale proti mesečnemu plačevanju premije. Soprog pade v prvem letu in vdova dobi obligacijo vojnega posojila za 4000 K, ki nosi 5 i/, % obresti. Plačala je za to 12 mesečnih premij po 24 K tako jo je veljalo 4000 K nominale samo K 2C8-- Plačala je torej 5-7 ods'otka nominalnega zneska ln ima sedaj zato neobremenjeno, visoke obresti noseče državno posojilo za 4000 K. 3. 33letni uradnik hoče podpisati 1000 K nominale in želi plačevati premijo enkrat na leto, ki jo pokrije iz zneska, ki ga prejme v novembru za stanarino. Doživi 12 letno zavarovalno dobo in prejme 1000 K vojnega posojila. Plačati je moral letno 06 K, v dobi 12 let torej skupno K 792"— Ko bi bil sklenil zavarovanje pri kakem drugem zavodu s 15 letno dobo ln plačevanjem letne premije v znesku 50 K, bi bil vsekako plačal v 15 letih samo K 750-—. Ker je pa pri Ankerju že v 12 letih prišel v posest in užitek neobremenjene obligacije vojnega posojila in vsled tega prejemal K 55-— letnih obresti, se pokaže finančni uspeh pri Ankerju koncem 15. leta mnogo ugodnejši. Plačal je na premijah....................K 792-— prejel pa na obrestih v 13. 14 in 15. letu po 55 K torej skupno . . . . „ 165'— stalo ga je torej zavarovanje pri Ankerju samo.....•.....K 637-— Zavarovanje od 500 K do 5000 K brez zdravniškega spričevala. Plačati ni treba nobenih pristojbin, kolkov in police. Premija znaša za 1000 K celoletno polletno četrtletno mesečno K 60 — K 33-50 K 17 20 K 6'— mi-rsnea^sj^am nfr,arir',Ti;iriraijiiw' uwnt------fi "jlše^Jsk© in renfno zavarovanje Slavna poslovalnica s Zastopnik: Leopold GriinfeSd ra V "J fSi tria XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX SELENBURGOVA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU. I'-__ timmjau^Mmajsair.aiits!; _ ■■roMMBBMMaMBMBBEMiBaaianBra^ ■ara ■»»ura rv.« JKH m 'I • • EA i ^VCUflJflM 5 -f "fflBM HHttaMMNMMI I. 5 V/« am^razaicilsko driaono posofilo po K 92'—v odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91-54; M. 55 1 o sine 3. aosasfa 1926 poBraOjioi držannazaklarlJii listi po K 94'— Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto Jiranjska deželna banka v £jubljanl i ULiuiaBMva ■»ramam