^°*-nina plačana t gotovini
Leto LXVIIL, št. 128
Ljubljana, četrtek 6. fantja 1935
Din L-
%z**fr 7*** ^ popokme, izvzema nedelje m p——i — lneerati do 30 peot rTBt * Eto 2^, do 100 vrst a Dm 2.50, od 100 do 800 vrst d Dta S.-, večji lneerati petit
/r8ta 15411 Popuat po dogovoru, inaeratni davcfc posebej. — >Slovetwkl WMOda
velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, za Inozemstvo Dtn 25.- Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPUAVNISTVO UtTBUANA, Ksafl>w nfkca Me*. A
Teferon: 8122, 3123, 3124, 3125 ta 3129
Podružnice: MARIBOR 9troeemayerjeve 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e, tstefon' jt 26. — CELJE: eetfako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica i. telefon et_ 6& podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE Ob Ico4odvoru lOlJ
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam *L 10.351.
Problem slovenskih rudnikov
Zaradi nameravanega ponovnega znižanja dobav premoga za državne železnice nastaja za slovenske rudnike zopet kritičen položaj — Znižanje pomeni izgubo 6<UMK> delovnih dni in 12 milijonov zaslužka
Beograd, 6. junija, v. Na včerajšnji seji kluba slovenskih narodnih poslancev so razpravljali tudi o vprašp vju slovenskih rudnikov, katerih delavstvo prihaja zaradi nameravane redukcije je dobav za državne železnice in redukcije cen za železniški premog
ponovno v kritičen položaj.
Kakor znano, je s proračunskim letom 1934 35, torej 31. marca 1935 potekla tudi pogodba državnih železnic s premogovniki. Prometno ministrstvo pa zaradi prezaposlenosti vlade s političnimi, predvsem volilnimi zadevami n: utegnilo skleniti novih pogodb, marveč je za mesec april in maj obnovilo naročila po starih količinah, glede cen pa si je pridržalo pravico njihove naknadne določitve v okviru definitivnih pogodb za tekoče proračunsko leto.
Meseca maja je prometno ministrstvo pripravilo osnutek za nove pogodb iri pa še ni potrjen od vlade. Na seji kluba slovenskih poslancev so razpravljali o posledicah, ki jih bo v naših premogovnih revirjih povzročilo novo stanje. Predvsem je predvideno znižan je   celokupne   količine   dobav za
državne železnice
za tekoče proračunsko leto od 133.000 ton mesečno na 124.000 ton, to je letno za nekaj 100.000 ton. Od te razlike bi odpadlo na premogovnike v Sloveniji nekaj več kot polovica, namreč
okrog 58.000 ton.
kar pomeni praktično, dr. bodo rudarji v slovenskih premogovnikih
prikrajšani za 60.000 delovnih dni.
Se vidnejša postaja razlika v zaslužku. Istočasno z redukcijo količine dobav za železnice je predvidena
tudi še redukcija cen premoga
za državne železnice in sicer pri državnih rudnikih za 5, pri zasebnih rudnikih pa za 8 odstotkov. V zvezi z redukcijo količine dobimo torej rezultat, da bodo slovenski rudniki, predvsem pa slovensko rudniško delavstvo moralo računati z
nad 12.000.000 Din manj dohodkov
pri padcu premoga, ki ga dobavljajo slovenski rudniki za državne železnice.
Kakor znano, so bile cene premoga, ki ga dobavljajo slovenski rudniki državnim železnicam, v primeri s cenami za privatno industrijo in ostali kon-zum že sedaj razmeroma zelo skromne. Znašale so za rudnik Laško največ 191 Din za tono, za trboveljski rudnik 123 do 163, za kočevski rudnik 121, za šentjanški 122 do 126, in za velenjski rudnik največ 90 dinarjev za tono. Da bi bil pomen te redukcije še jasnejši, je treba opozoriti na to, da je na ta način
odpadajoča  vsota znatno večja kakor pe znašajo  vsa  sredstva bednostnega fonda dravske banovine.
Kakor je minister dr. M a ruši č na sestanku narodnih poslancev v Ljubljani da se hoče z uvedbo norega
sistema pri dobavi premoga za državne že veznice
izločiti vse one   premogovnike kojih premog za  železniško  obratovanje ni dovolj ekonomičen.
Takih rudnikov, ki so bili dosedaj dobavitelji državnih železnic, je 11, med temi so
tod! trije slovenski
in sicer Velenje, ki je dosedaj dobavtjal letno 1.200 vagonov, Kočevje, ki je dobavljal letno 1.440 vagonov in belokranjski rudnik pri Črnomlju, ki je dobavlja1 letno 240 vagonov.
S tem dejstvom nastopata za SI-veni jo dva težka in kritična problema: velenjski in kočevski. Nadaljno delo v teh dveh rudnikih je v mnogočem odvisno od možnosti, da si nadoknadita odpadajoče železniške dobave z drugimi konzumenti. To vprašanje zadaje naravno slovenski poslanski delegaciji velike skrbi, ker še
poostrnje problem brezposelnosti
v dravski banovini in vprašanja olajšanja gospodarskega stanja.
Deputacija slovenskih poslancev je posetila ministra za šume in rude dr. Svetislava Popovića ter mu obrazložila težke posledice predvidene preureditve državnih dobav za železnice. Z min.-strom za šume in rude je deputacija zelo obširno razpravljala
o usodi premogovnika Velenje,
katerega nadaljni obstoj ie z izgubo železniških dobav neposredno ogrožen, ker ostaje rudniku v glavnem samo še obrat velike banovinske elektrarne. Minister dr. Popović je deputaciji izjavil, da se bo temeljito zanimal za velenjski problem in je bilo pri tem tudi govora, da bi velenjski rudnik prešel iz državne uprave
v eksploatacijo dravske banovine.
Problem razdelitve dobav premoga za državne železnice ni od danes ter se vleče, skozi vse naše gospodarsko in
socialno življenje že nekaj let sem. Naša javnost se gotovo še spominja teških borb, ki jih je morala zadnja tri leta voditi o tem vprašanja bivša slovenska delegacija. Prav posebno je baš
minister g. dr. Kramer
bil tisti, ki se je vsako leto boril za ugodnejšo rešitev tega vprašanja. Z njegovo avtoriteto se mn je
ponovno posreeOo preprečiti
stalno se ponavljajoče predloge za redukcijo dobav premoga državnim železnicam iz slovenskih rudnikov. Javnost se bo tudi še spominjala zadnjih dveh gladovnih stavk v trboveljskih revirjih, ki sta imeli svoj posredni vzrok v redukciji dobav premoga za železnice. Takrat je bil minister dr. Ul-manski tisti, ki je preprečil z osebno intervencijo najtežjo nesrečo ter je izposloval izredno povišanje na TPD odpadajoče kvote dobav za železnice, Kljub temu pa se je to vprašanje prav demagoško eksploatiralo m kratilo čast in ugied onim, ki so se najbolj požrtvovalno zavzemali za koristi nfcših rudarjev.
Tembolj   smemo   sedaj pričakovati,
da bo
nova slovenska, poslanska delegacija
uspela, če že ne popolnoma, pa vsaj deloma rešiti to težko vprašanje, in najti
način, da se bo zadovoljivo rešilo in obvarovalo rudarsko delavstvo v dravski banovini hudega in nezasluženega udarca.
Huda kriza v Franciji
Vsi poizkusi za sestavo nove vlade so se do sedaj izjalovili — Nesprejemljive zahteve levičarskih skupiti — Edini izhod bo razpust parlamenta
Pariz, 6. junija, z. Kriza francoske vlade še vedno ni rešena. Včeraj opoldne je prevzel mandat za sestavo vlade zunanji minister Pier Laval. Ves popoldne je vodil razgovore in pogajanja s skupinami, ki bi prišle v poštev za sestavo vlade, toda brez uspeha. Socialisti in druge levičarske skupine so stavile neprecenljive zahteve. Zato je Laval ob 20. odšel k predsedniku republike in mu vrnil mandat za sestavo vlade.
Predsednik republike je nato pozval bivšega mornariškega ministra Pietrija in mu ponudi] mandat za sestavo vlade. Piteri je v načelu pristal in takoj pričel poganja. Do 1. zjutraj je imel razgovore z zastopniki vseh parlamentarnih frakcij, nato pa je k on f eri ral s predsednikoma obeh zbornic ter z bivšimi ministrskimi predsedniki Bouissonom, Herriotom, Flandinom, Tardieujem in naposled z Lavalom. Davi je sprejel novinarje in jim izjavil, da njegova prizadevanja dosedaj niso rodila še nobenega uspeha. Želel bi sestaviti najširšo koncentracijsko vlado, vendar pa nima mnogo upanja, da bo njegova misija u spela. Kljub temu bo še dopoldne nadaljeval svoja prizadevanja, opoldne pa bo odšel k predsedniku repubfike in mu poročal o svojem uspehu aH neuspehu.
V zbornici se vrše skoro permanentne Seje posameznih parlamentarnih frakcij. Levičarske skupine so imele ponovno skupne seje, vendar pa se dosedaj niso mogle zediniti na enoten program. Skrajni levičarji so postavili zahteve, ki jih smatrajo radikalni socialisti za nespremenljive. Tako zahtevajo med dragim podržavljenje vseh železnic, vseh zavarovalnih dražb, vseh elektrarn, vseh važnejših industrijskih podjetij, prepoved terminskih kupčij na efektnih borzah, takojšnji razpust   vseh nacio-
nalnih in paramsfitari8tičnih organizacij in končno razpust parlamenta in razpis novih volitev. Radikalni sociati^tt so za zmernejši program in žele sodelovanja vseh demokratičnih skupin, smatrajoč, da more le vlada, ki bi imela široko zaslombo, uspešno rešiti sedanjo krizo. Kakoršen je položaj trenutno, ni izgleda, da bi že danes uspelo rešiti krizo vlade.
Pietrijeva naloga
Pariz, 0. junija AA. Situacija je deloma odvisna od stališča levičarskih skupin. Vse kaže, da se levičarske skupine ne bodo mo~ cjie sporazumeti glede samostojne levičarske vlade. C:m se bo to izkazalo, bo postal p loža j natno jasnejši. V tem primeri se bo inorala -iova vlada naslanjati na koncentracijsko večino, kakršna je svoječasno podpirala Doumeraueov in Flandinov kabinet. .Socialisti bi v tem primeru ostali v opoziciji. Vse kaže. da je predsednik republike Le-bTun poveril mandat Pietriju da bi ta obnovil takšno koncentracijsko vlado. Glavna Pietr leva naloga je v tem, da pridom radikalne socialiste za to novo kombinacijo in za r.ovo formulacijo zakona o širokih po-cblast.Jih. Pietri bo v novi vladi prevze. po vse* priliki poleg predsedništva tudi finidS-D9 rn nijttstvo, ker velja za odučne^a, finančnega strokovnjaka. Znano je. da je Pie-trj začel svojo kariero v državni finančni stroki in da je bil svoj čas finanen ravnatelj v Maroku. V Lavalovem kabir.sr! leta 1*951   ie bil Pil trt nroTačunski minister.
Pariz, 5. junija. w. Prvi devizni kurzi v prostem prometu so danes pokazali jasni padec franka napram inozemskim devizam. Dolar se je dvignil od 15.0755 na 15.1150. Newyor§ka pariteta napram francoskemu franku je deri znašala sa dolar 15.7675 in za angleški funt 74.85. V Parizu pa je snasal kurz angleškega fonta v prostom prometu 7436.
Kratko zasedanje
Narodne skupščine
Po verifikaciji mandatov in konstituiranju bo skupščina odobrila dvanajstine, nato pa bo šla na počitnice
Beograd, 5  junija  p. Verifikacijski od- | bor Narodne skupšcire je včeraj in danes ! nadaljeval svoje  ielo  V načelu je sklenil, ; da se verificirajo vsi oni mandati z liste ministrskega predsednika g. Jevtića, glede katerih ni bilo nikakih pritožb. Glede mandatov opozicije, izvoljene na listi dr. Mačka. Je bilo sklenjeno, da se bo o njih razprav- ; ljalo Sele takrat, ko bodo predložili svoja pooblastila. To je storil do sedaj izmed 65 ! poslancev opozicije samo eden. Verifikacij- 1 ski odbor Narodne skupščine bo do sobote končal svoje delo. Preko katoliških binkošt-nih praznikov bo 9estavii poročilo za plenum Narodne skupščine, ki se bo sestala v ' sredo 12. t. m. Verifikacijska debata v Na- 1 rodni skupščini bo trajala najbrže samo dva dni, to je v sredo in četrtek. V petek bodo 1 verificirani poslanci položili prisego. Skupščina bo nato za par dni zopet odgođena in se bo sestala šele naslednji ponedeljek, ko bo izvolila predsedstvo in stalne skupščin-
ske odbore. Po konstituiranju bo lrneia skupščina le par sej. na katerih bo resila nekatere nujne in tekoče zadeve. Med drugimi bo pri tej priliki sklepala o podaljšanju dvanajstin do konca proračunskega leta, to je do 31. marca 193>> Vlada je namreč sklenila umakniti že od prejšnjo vlade bivši Narodni skupščini predloženi proračun in bo do prihodnjeg-a proračunskega leta delala z dvanajst i nam i. Po odobritvi dvanajstin bo šla Narodna skupščina na počitnice
Verifikacija v senatu
Verifikacijski odbor senata je is končal svoje delo. Ker ni bilo nikukih pritožb, je soglasno odobril vse mtlrilV -■> senatorjev, ki so bili izvoljeni pri dopolnilnih sonat s'; ih volitvah 3. febiuarja .Senat bo imel v peivk plenarno sejo. da definitivno odobri mandate novih senatorjev, k) bodo nato zapriseženi.
Nova angleška vladr,
Macdonald bo jutri popoldne podal ostavko svoje vi?de, Baldwin pa ima že pripravljeno listo nove vlade
London, 6. junija, z. Priprave za pre-osnovo vlade so končane. Danes je imela vlada pod predsedstvom Macdo-nalda svojo zadnjo sejo. Jutri dopoldne se bo udeležila razprav v spodnji zbornici, ki gre nato na počitnice, jutri popoldne pa bo Macdonald predložil kralju ostavko svoje vlade. Takoj nato po poverjen mandat za sestavo vlade Bald-winut ki ima že pripravljeno listo nove vlade. Kakor poročajo današnji listi, bo nova vlada po avtentičnih informacijah sestavljena tako le:
ministrski predsednik in zunanji minister: Ra!dwin,
predsednik lordov in zastopnik mini-
strskega predsednika: Macdonald,
notranji minister: Simon,
zastopnik zunanjega ministra: Hoar Sam,
minister za  Indijo:  Cunlifte Linter, minister za kolonije: Malcon Mac^v nald,
minister za dominione: Thomas,
čuvar državnega pečata: Eden
vojni minister: Churchill,
lordkancelnr: Helsham.
Llovd George je definitivno izpadel iz vsake kombinacije, ker vlad.i rd odobrila njegovega načrta za omiljenje brezposelnosti. V ostalih resorih najbrže ne bo nobenih izprememb.
Roosevelt kapituliral?
Vsi ukrepi Nire so preklicani — Nira bo likvidirala
VVashington. 6. junija. AA. Vse kaže, da je vlada sklenila izročiti arhivu vse uredile, predpise in okrožjiice, ki jih je bila izdala v teku svoje akcije za gospodarsko obnovo. Vse te uredbe, predpisi In okrožnice so se nanašale na 600 raznih gospodarskih področij. Od vse te ogromno organizacije in oprave za gospodarsko obnovo bosta p i vsej priliki ostala samo dva oddelka s či^to internimi upravno-stati-
stičnimi nalogami. Prvi bo zbiral in urejuj podatke o gospodarskih pojavih po vel javljen jo teh uredb do njihove končne ukinitve zaradi Mklepa vrhovnega sodišča, drugi oddelek pa bo zbiral in urejal podatke o sedanjem stanju ameriškega gospodarstva in o odnosajih med delodajalci in de^ lojemalci. Oba oddelka bosta urad ovala po vsej priliki samo do aprila prihodnjega leta.
Podpora vinogradnikom obljubljena
Beograd, 5. junija v. Danes se je zgladila pri kmetijskem ministru dr. Jankovi-Ču deputacija narodnih poslancev iz vinorodnih krajev dravske banovine ter ga naprosila za podporo onim vinogradnikom, ki so zaradi zadnjega nenavadnega mraza in toče trpeli škodo. Kmetijski minister g. dr. Jankovič je obljubil, da bo njihovi prošnji po možnosti ustregel ter podpri prizadete vinogradnike bodisi z denarno podporo bodisi z dobavo cenejše ali brezplačne modre galice.
50 letnica Konjerejskega društva pri Št. Jerneju na Dolenjskem
Beograd, 5. junija, v. Posebna deputacija Konjerejskega društva iz St. Jerneja na Dolenjskem je danes posetila pod vodstvom narodnega poslanca inž. Zupančiča kmetijskega ministra g. dr. Jankoviča in ga prosila, naj prevzame pokroviteljstvo nad proslavo 50 letnice obstoja tega društva. Kmetijski minister je tej želji ugodil in odobril društvu 12.000 Din podpore
^elike poplave v Ameriki
Newyork. 6. janija. AA. Iz Denvera v Ooloradv poročajo, da so poplave in cikloni v šestih zapadnih pokrajinah zahtevali 1*5 človedkih žrtev V Nebraskl je bilo 200 smrtnih žrtev. Nalivi Se trajajo. Doslej je 2500 rodbin brez krova škoda znaša 20 milijonov dolarjev.
Mexico. 6. jondja. w. Silni vihar, w*ru-ien s hudimi narlvi, je divjal okoli 6ao Petra Actopana. V San Petru se Je med službo božjo podrta cerkev, pri čemer je Wk> ubitih »00 ljudi. Tudrf poplave so zahtevale mnoer človeških žrtev, ki jih cenijo n« 500.
New York, 6. junija. AA. Reka Missou-ri katastrofalno narašča. Mesto
City je v nevarnosti, da ga vode ne zalijejo. Bati se je. da bo povodenj Misaourija popolnoma uničila novi prekop, ki so ga šele pred kratkim zgradili in je stal 50 milijonov dolarjev.
Mexioo, 6. junija. AA. število človeških I žrtev zaradi katastrofalnih nalivov je naraslo v San Pedru in Aktopanu na 120. Predsednik republike Cardenar je obiskal prizadeto pokrajino. Ceste in prometne zveze v teh krajih so močno poškodovano.
Uradni jezik v Belgiji
Bruselj. 6. junija AA. Parlament je sprejel zakonski načrt o uporabi uradnega je* rika v belgijskem pravosodju. Za zakon je jlasovalo 05 poslancev 40 glasov ie bilo oddanih proti. 22 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja. Novi zakon stopi v veljavo z dnem. ko bo s kraljevim podpisom objavljen v uradnem listu. Po tem zal iu je flamščina uradni jezik pravosodja samo v krajih s flatnsko večino, v valonskih krajih ostane uradni jezik francoščina. Za Bruselj, kjer sta oba jezika v rabi. velja posebna ureditev.
Vremenska napoved
Dunajska opoldanska vremenska napoved za petek: Sprememba na boljše, topleje.
LJULJANSK A BORZA. Devize (i všteto premijo 2£-5 odefcot-). Amsterdam 2963.88 — 2968.47. Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 741.32 — 7*6.39, Ourih 1424.22 — 1431.29. London 215.9«— 218.03. Newyork 4333.22 — 4369.53, Pariz 287.68 — 289.12, Praga 182 48 — 183 58 IVtrt 360.21 — 363.29 Avstrijski »Mlnr v privatnem kttrlneo 8,70 — 880
INOZEMSKE BORZE
Zđrich, 6. junija. Beograd 7.—. Pariz London 15JO. Newvork 106 75. Bruselj 52.10 Milan  25.3575.   Madrid  41.90. Amsterdan 207.40.   BerKn   124.15.   Dunaj  58.—. Ptucv 12.82. Var&rva 17.90.
fSLOVENSKI  N A R O D«, dne 6. Jimrja 1986
Touring klub v Mariboru
Nova organizacija za povzđtgo tuftkega promata — Ustanovni občni zbor podružnice
Maribor, 6. maja.
V torek zvečer so v Mariboru ustanovili novo važno tu jako prometno postojanko, ki bo naše mesto v tujskoprometnem pogledu dvignila do take višine, kakršno po svoji legi in prilikah zasluži. Ustanovili so podružnico Jugoslovanskega Touring kluba, ki ga je naš obmejni Maribor zelo pogrešal.
V lovski sobi »Pri Orlu« so se na ustanovnem obenem zboru zbrali vsi zastopniki mariborskih športnih klubov in organizacij, zastopniki avtomobilizma in vseh ostalih organizacij, tako da je bil zbran res pravi parlament, ki mu je pospeševanje tujskega prometa najbolj pri srcu. Predolgo bi bilo naštevanje imen vseh udeležecev, naj omenimo samo. da so se ustanovitve udeležili tudi magistrat ni ravnatelj g. Rodošek v zastopstvu mestnega župana g. upravnik mariborskih mestnih podjetij Peric, g. dr. To-minšek kot zastopnik Aerokluba, g. Gilly kot zastopnik Mestnega olepševalnega društva in Mariborskega tedna, ing. Jelene za SPD in še mnogi drugi.
Ustanovni občn zbor je vodil naš odlični propagator tujskega prometa ravnatelj ^Putnika« g. Loos, ki se je uvodoma v občutenih besedah spomnil tragične smrti našega kralja in se poklonil kralju Petru IX, nato pa obrazložil pomen Touring kluba, ki je zlasti za obmejni Maribor tako važen.
že pred dvema letoma je dal g. direktor Loos pobudo za ustanovitev podružnice Touring kluba v Mariboru. Z delom in poslovanjem so takoj pričeli, ustanovitev pa se je iz nekaterih razlogov nekoliko zavlekla. Najboljša priča neumornega dela g. ravnatelja Loosa in njegovih sodelavcev je arhiv obsežne korespondence, saj so se inozemski Touring kluba obračali na Mariboru za obmejne informacije. Sodelovali so tudi pri sestavi avtomobilskih geografskih kart. Mariborski Touring klub ne namerava v nobenem oziru konkurirati z drugimi društvi, hoče le biti oče vseh športnih in podobnih organizacij. Podružnica Jugoslovenskega Touring kluba v Mariboru bo zasledovala in pospeševala tujski promet v svojem okrožju, intervenirala bo glede cest in avtomobilskih in prometnih zvez. Skušala bo odpraviti ali vsaj v znatni meri omiliti težkoče pri carinjenju in izdajanju potnih listov. Turisti, ki prihajajo v Maribor, bodo dobili pri Touring klubu vse potrebne informacije. Glavna na-cijonalna in kulturna naloga Touring kluba pa bo, da bo preko Aliance internationale de tourisme au Bruxelles delal propagando za našo državo v vseh državah sveta, kjer imajo Touring klube. Touring klub bo posredo-
val tudi pri izdajanju naših in inosemskih mednarodnih dokumentov. Te in Še druge važne zadeve bo reševala mariborska podružnica Jugoslovanskega Touring kluba in že naštete naloge dokazujejo izredno važnost ustanovljene organizacije za naš obmejni Maribor.
Nato je prečita! tajnik pripravljalnega odbora pravila Touring kluba, ki so tala soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil lavoljen naslednji odbor :
Častno predsedstvo: dr. Miroslav Pk>j, j podpredsednik senata, dr. Franjo Lipold, župan mariborski, dr. Alojzij Gori Čar, župan celjski, Ladislav Jerše, župan ptujski. Predsednik upravnega odbora: ravnatelj Loos. Upravni odbor: prof. Mirko Seunik. Franjo Peric, upravnik M. P., dr. Milko Danev, Aleksander Pferfer, Alfred Kralj, Branko Bolta vzar, dr. Jos. Tominšek, gim. rav. v p., Drago Roglič, industrijalec, ing. Vlado ilaj-mer, Anton Antončič, trgovec, Slavko Mar-kovič, trgovec, Anton Hlebš, Ivan Kvas, trgovec, Bruno Muhič, Franjo Jaki, sres. tajnik, Udo Kasper, pred. novin. udr., ing. Muri, preds. Maratona, Josip Fišer, Miloš Gnus, kap. v p., Mario Jare, trgovec, Ivan Babic, trgovec, Alfonz Gilly, Srečko Voglar, prof. Pero Cestnik, dr. Oton Blanke, preds. Rapida, Eugen Bergant, Ing. Peter Keršič, Ivan Roglič, Drago Senica, dr. Franc Va-tovec, prof. Mirko Seunik. Predsednik nadzorstvenega odbora: Henrik Sabothy, predsednik ravnateljstva M. P. člani nadzorstvenega odbora: Franjo Rodošek, magi-stratni direktor, Maribor, Ivo gubic, magistrat ni direktor, Celje, Mihael Zavadlal, ma-gistratni direktor, Ptuj, dr. Franc Stamol, predsednik SSKM. Dva delegata za sredifi-njo upravo Jugosl. Touring kluba v Beogradu: Josip I. Loos, ravnatelj »Putnika«, Maribor, prof. Mirko Seunik. Delegati za občni zbor centrale v Beogradu: se pooblasti upravni odbor, da jih določi v smislu pravil § 7/2 po številu članstva in od slučaja do slučaja, kakor so posamezniki v stanu potovati v Beograd.
Pri slučajnostih je g. Ferdo Pinter, predsednik Avtokluba v Mariboru, izjavil, da hoče Avtoklub delovati z novoustanovljenim Touring klubom v najlepši harmoniji, saj je vrhovni predsednik obeh klubov Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Obe organizaciji bosta delovali složno v dobrobit turizma in tujskega prometa. Z občnega zbora je bilo odposlanih več udanostnih in pozdravnih brzojavk, nakar je g. direktor Loos zaključil nad vse lepo uspeli občni zbor.
Naše gospodinje
nosijo zastavo
Kaj vse vidimo na vzorni razstavi „Žena in obrt44 na
letošnjem velesejmn
Ljubljana, 6. junija.
Naše gospodinje nosijo letos zastavo na velesejmu, moramo priznati, da so prve, čeprav se bomo zamerili vsem drugim. Doslej še nismo opisali njihove razstave kakor bi zaslužila, kar ni čuda, saj se kar bojiš vstopiti v tako elegantno, sijajno iazstavno dvorano, v kakršno se je spremenil paviljon K pod rokami prirediteljev, odnosno prirediteljic razstave >2ena in obrt«. Zvezi gospodinj kot prirediteljici (načelnica ga. Kraigherjeva) se ni treba bati kritike in poročevalec lahko baš zaradi tega napiše kritično poročilo. Toda preden se lotimo razstave same, se moramo seznaniti z onimi, ki bi brez njih razstave sploh ne bilo. Razstavo je organiziral razstavni odsek Zveze gospodinj z na-čelnico go. Cilko Koršičevo, tajnico M. Schweigerjevo, blagajmčarko M. Jazbečevo in odbornioami: M. Kravanja, M. štajer, M. Hude, M. Opašič, V. Lapajne in M. 2nidar-Šič. Arhitektonska stran ureditve je bila v rokah arh. Mesarja.
Naše gospodinje prirejajo že več let razstave na velesejmu, a ne zato, da bi iskale zadoščenja svojim ambicijam, temveč, s plemenitimi nameni, v težnji za napredkom našega gospodinjstva in domače proizvodnje ter da dobi veljavo domače blago in delo domače delovne moči. To je v glavnem njihov program in razstave so propagandno sredstvo. Prirejati takšne razstave, zlasti s tolikšno temeljitostjo, ki je značilna za te naše javne delavke, je pogumno, še več — tvegano dejanje, zlasti Če pomislimo, da je letos začel razstavni odsek delati s 1000 Din. Ne le, da so bile gospodinjske razstave od leta do leta v splošnem čedalje boljše, temveč se je tudi vedno bolj očitovalo, kaj prav za prav prireditelje e hočejo. Letošnja razstava pa pomeni baš v tem pogledu velik korak naprej v smiselnosti, enotnosti, po jasni programa tičnosti. Da ne trpi estetska stran razstave in enotnost, seveda ni vse tako drastično, da bi lahko sleherni dojel smisel celotne prireditve. Ljudje, žal, ne spre vidijo, da ne gre zgolj za uspešno trgovsko reklamo, temveč, da naj razstava vzbudi zaupanje do domačih izdelkov, da naj pokaže našo ženo kot pridobitni činitelj, obrtnice ter potrdi soh'dnost domačega dela.
Paviljon je razdeljen v tri dele; v srednjem jc dvorana za modno revijo, pri obeh vhodih je razstavljeno blago. Na prvi pogled spre vidiš, da je vse prilagođeno arhi-hitektonskim zahtevam. Prvo besedo je imel arhitekt, ki je spravil v sklad vse, najrazličnejše blago od kosmetičnih potrebščin, preko knjige, slaščic, klobas, optičnih izdelkov do modnih damskih potrebščin. V oddelku pri levem vhodu niso razstavljeni le izdelki ženskih rok, temveč tudi predmeti, ki so več aH manj v zvezi z gospodinjstvom ali, ki jfh žena rabi. Ime razstave >2ena in obrU je torej lahko tudi razumeti, da kaže razstava odnos žene do obrti, odnosno sugerira, kakšen bi naj bil ta odnos, toda ne te do obrti, temveč do proizvodnje sploh. Vzdolž sten je razstavljeno blago v enotnih nišah ah izložbenih >oknih«. Vseh sodelujočih tvrdk ne moremo našteti, za kar pa tudi ne gre, saj se blago hvali na razstavi samo in poročila o prireditvi ne morejo imeti značaja insera-tov. Mimogrede lahko le omenimo to in ono, na kar obiskovalci niso še posebej opozorjeni na modni reviji.
čeprav je vse utesnjeno v estetski okvir, vendar je na razstavi marsikaj, o čemer bi mislil, da se ne more vključiti med tako različno blago. Klobase smo že omeniti, razstavljene so tako okusno, kakor vse drugo. Kako pestra je razstava, dokazuje že to. da so na nji tudi otroške igrače, sijajni modeli pričesk, konzervirana čebula, modne risbe in krojne pole, sadne konzerve itd. Tu in tam se moraš ustaviti tudi pred razstavljenimi predmeti zaradi njihove skrbne izdelave, n. pr. pred lasuljarski-mi izdelki frizerja M. Podkrajška, ki dokazujejo, da se naša obrt osamosvaja na vseh področjih zelo razveseljivo. Konzervirano čebulo Cepo moramo omeniti zato, ker je ljubljanski izdelek — izumitelj je na razstavi vsakomur na uslugo — in ker ima to konzerviranje lepo bodočnost in velik pomen. Vsake pomladi poide domača čebula in moramo uvažati egiptski pridelek, jeseni pa naš kmet ne more spraviti v denar čebule ki segnije. V dveh velikih vitrinah sredi prostora so razstavljene ljubke, a preproste otroške oblekce z lepimi vezeninami. To so izdelki šol, tudi osnovnih, ter dokazujejo, da lahko tudi otroke oblečemo okusno z malimi stroški. Zlasti v mestih vidimo našemijere otroke — tu in tam tudi na deželi — in važna naloga naših vrlih gospodinj je, da bude okus ter vzgajajo tiste, ki mislijo, da ni lepo, kar ni drago ali kar ni domače. Marsikoga bi bilo treba v pravem pomenu besede vleči h krasnim vzorcem na razstavi »ženskega lista« in k razstavljenim otroškim oblekcam.
Drugi del razstave pri desnem vhodu napravi tudi takoj močan vtis na obiskovalca, Tu hočejo pokazati, kako je opremljeno moderno stanovanje, kjer se lahko počutiš srečnega, čeprav — ali baš zato — ker nisi zabarikadiran s pohištvom. Razstavljeno je res lepo in praktično pohištvo, zlasti gospodova soba. Kakšna bodi kuhinja in kako vzoren red lahke vlada v nji, nam je pokazala arhitektka šantlova s kredenco in omarico za čistilne predmete, kamor lahko gospodinja spravi vse, ne da bi pokrivala posoda vse stene. Krasen štedilnik ima okovje iz jekla ki se ga ne loti rja. škoda res, da smo še daleč od teh vzorov in da se ne uveljavljajo bolj v praksi načela stanovanjske kulture.
V dvorani, ki učinkuje prijetno ter napravi takoj vtis, da si v modernem lokalu, je še v ozadju vrsta niš, kjer razstavljajo naše tvrdk e tako, kakor v prvem delu razstave, blago, ki si ga ogledujejo zlasti dame z neprikritim občudovanjem. Bizjakov a kožmhovina je res za veliki damski svet. Salonov, ki njihove iadelke itak občudujejo gledalci na modnih revijah, ne omenjamo. Dvorana, kjer je zdaj že 300 stolov, je vselej zasedena. Splošna sodba o reviji je, da je v resnici velemestna. Tudi dobri poznavalci trde. da tako skrbno prirejene revije, ki je v vsakem pogledu zelo skrbno pripravljena, kakor razstava sama, še ni bilo v naši državi. Poseben pomen ima -revija tudi zato, ker so se na nji izkazali nepričakovano dobro saloni, ki niso bili še na glasu in ki so životarili. V vseh panogah kakor tudi v tej se pač kaže, da je naš mali človek preskromen in đa je pri nas povsod in za vse dovolj talentov, ki se pa ne morejo uveliaviti zaradi tesnih razmer. Oglejte se modne risbe, ki krase dvorano — tudi dokaz, kaj zmoremo! Risala je gdč. Jarčeva. V dvorani je tudi nekaj statistič-
gradiva, prikazanega na kartali, ta sicer o podjetnosti naših asa, koliko imamo v nas* banovini obrtnie, trgovk Itd.
O »toni in obrti« bi lahko povedali ie marsikaj, toda v apjosnem itak na moremo reči nič drugega, Kakor da so žene ob taj priliki posekale vse, ki aa postavljajo na velesejmu.
Razstava monopolska uprave
Naša monopolska uprava je končno uvidela potrebo opozoriti kadilce doma in v inozemstvu na naš tobak potom posebnih razstav, ki te bodo »časoma nedvomno ie izpopolnile in razširile, da bodo v polni meri odgovarjale svojemu namenu. V inozemstvu je razstavljala monopolska uprava tobak m tobačne izdelke že več let, slasti na velesejmu v Leipzigu, kjer pa njene razstave niso bile reprezentativne ki so daleč zaostajale recimo za razstavami italijanske monopolske uprave. Upajmo, da v bodoče ne bc tako.
Letos prvič smo dobili razstavo monopolske uprave tudi na našem velesejmu, in sicer v paviljonu F na precej velikem prostora. Aranžma je bil poverjen uradnikoma tobačne tovarne gg. Viktorju Logar-j u in Pavlu Lindtnerju. ki sta z velikim trudom in ljubeznijo razvrstila in razporedila razstavno blago tako pregledno, da zaslužita polno priznanje. Njima gre zasluga, da je ta razstava, čeprav nepopolna, res vzorna in da vzbuja občo pozornost. Na razstavi vidimo vse vrste našega tobaka m v glavnem tudi vse tobačne izdelke. Slike nam kažejo tudi naše glavne tobačne tovarne in skladišča tobaka. Žal manjkajo statistični podatki, ln bi bili zelo zanimivi, a jih monopolska uprava ni dala na razpolago. Razstavno blago je prišlo iz Zagreba, kjer je bik) razstavljeno tudi na velesejmu. V interesu države je, da se razstave našega tobaka in izdelkov iz njega čim bolj izpopolnijo in razširijo.
Pogreb zakoncev Kožarjevih
Metlika, 6. junija Davi ob 7JO so pokopali nesrečni žrtvi zverinskega dvojnega umora v Dobravicah Jožeta Kožarja in njegovo ženo Marijo. Zami sprevod je krenil ob ogromni udeležbi prebivalstva tamošnje okolice in številnih železniških uslužbencev izpred mrtvašnice na pokopališče v Podzemlju, kjer so krsti spustili v prerani grob. Pogreb je pričal, kako globoko je ganila vse prebivalstvo tragična usoda zakoncev Kožarjevih.
Včeraj je bila izvršena na kraju zločina na postjališču Dobravice rekonstrukcija umora. Med preiskavo so ugotovili, da skoraj ni verjetno, da gre za roparski umor, saj morilec ni vzel denarja, niti drugih dragocenosti. Našli so vso zlatnino, denar in hranilne knjižice, več zlatih in celo briljantnih pristanov, moško zlato in srebrno uro ter žensko zapestno uro, poleg tega pa 3800 dinarjev.
Zato je skoraj upravičena domneva, da Ko žar jeva nista postala žr\ev roparskega morilca, temveč je bilo golo sovraštvo vzrok strašnega umora. V tem pravcu je krenila tudi preiskava, ki bo, kakor kaže, vodHla do uspeha. Orožniki so osumili zločina nekega moškega, čigar lasje odgovarjajo izpuljenemu šopu morilčevih las. Mož se je baje zadnje dni precej sumljivo vedel in zdaj ga budno nadzirajo ter pazijo na sleherno njegovo kretnjo. PfTčakovati je vsak hip njegove aretacije.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer MARLENE  DFETRICH v filmu
VISOKA PESEM
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
Ugodna bilanca
tujskega prometa
Iz poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji na današnjem občnem zboru
Ljubljana, 6. junija V seji.: a v orani Zbornice za Td se je vršil danes občni zbor Zveze za tujski promet, na katerega so prispeli delegati iz vse banovine, da se pogovore o delovni bilanci preteklega leta. Na zboru so bili podani poleg glavnega poročila Zveze tudi razni referati posameznikov, kako izboljšati m še bolj pospešiti tujski promet v dravski banovini, ki je za nas Slovence vitalnega pomena. Iz glavnega poročila Zveze sledi, da smo spričo krize, kd je zajela ves svet, zaenkrat zadovoljni s tujskim prometom pri nas.
Splošna gospodarska kriza v vseh evropskih državah, pa tudi v državah izven Evrope ter z njo zvezane tendence po gospodarski osamosvojitvi, ki jih po navadi označujemo kot avtarktična stremljenja, so največja ovira mednarodnega tujskega prometa. Vendar pa kakor v nobeni panogi narodnega gospodarstva se tudi v tujskem prometu avtarkija ne da popolnoma izvesti. Moderna gospodarska politika izpolnjuje sistem sporazumov glede izmenjavanja bla^a, pa tudi tujski promet, kakor je obče znano, ni nič drugega kakor nevidno izmenjavanje blaga. Navzlic raznim oviram lani v tujskem prometu v Sloveniji nismo padli, marveč zaznamujemo celo znaten porast. Uspehom se moramo zahvaliti sistematični propagandi, ki jo je povsod v inozemstvu vršila naša Zveza. Turistični sporazumi, ki jih je naša država sklenila z državami, iz katerih pričakujemo največ gostov, so pač tudi v znatni meri podprli propagandne akcije. Turistični sporazum z Nemčijo ie bil res izvrsten, le da se vsled pasivnosti nemškega izvoza v Jugoslavijo ni mogel uveljaviti s polnim uspehom. Baš tako so ugodno vplivali na naš tujski promet sporazumi s Češkoslovaško, Poljsko, Rumu-nijo ter nekaterimi drugimi državami, zlasti z Avstrijo.
Pri pogledu na statistične podatke pa takoj lahko ugotovimo velikanski porast ju-goslovenskih turistov.
Bled je lani dosegel rekord, kjer je sprejel skoraj eno petino vseh obiskovalcev slovenskih zdravilišč in letovišč, ki so tam dosegli skoraj 179.000 prenočnin, t. j. nekako eno četrtmo števila, ki ga izkazuje vsa Slovenija. Upoštevati pa moramo, da ima Bled nad 3000 postelj in ima torej sam rudi eno četrtino tozadevnega staleža v vsej dravski banovini.
Splošna kvalifikacija lanskega tujskega prometa bi bila: navzlic izredno hladnemu poletju ter deževnemu vremenu moremo v vsakem oziru ugotoviti ogromen številčni porast nočnin, če ne upoštevamo Ljubljane, pa tudi skoro desetodstotni porast števila gostov. Vsak gost je pri nas ostal povprečno 7 dni, kar pa je vsekakoT še premalo, če pomislimo, da doseže tozadevni povprečni količnik v zunanjih tujsko prometnih deželah 15 do 21 dni. Dejstva izpričujejo, da je reklama in propaganda v polni meri vršila svojo dolžnost. Za tujce je bil velika privlačnost nizki standard cen naših zdravilišč in letovišč. Ponekod so bile že tako nizke cene, da so bile našemu gospodarstvu naravnost v škodo. Kakor je namreč navijanje cen nezdrav pojav, tako tudi brezglavo zniževanje cen iz zgolj konkurenčnih razlogov ni na mestu. Takoj se rade namreč pokažejo posledice, ki jih sčasoma podjetniki prav bridko občutijo.
Akoravno je bilo lansko leto glede turizma Številčno močnejše od predlanskega je pa v izdatni meri padla kupna moč pub-Hke. Nepoučeni ljudje sodijo, da je pustil vsak gost dnevno najmanj 100 Din pri nas, ter radi pomnožijo Število nočnin s tem zneskom. Tako dobijo prav nemogoče Številke. Tudi gostje so živeli pri nas večino v znamenju splošnega varčevanja, ter pogosto niso porabili na dan niti 75 Din.
Negativni moment v letošnjem tujskem prometu pomeni tudi izkoriščanje zamrznjenih terjatev \ tujsko prometne svrhe pri nas. Mnogi tuji gostje so v na« državi vnovčili čeke, ki so se glasili na dosti večje vsote, kot so jih porabih pri nas. Presežke, odnosno prihranke pa so po raznih potih m na razne načine pri povratku od-
nesli domov. Prav ogromne vsote so bile realizirane potom vn oče van j a državnih papirjev, ki cirkulira jo v inozemstvu. Presežki so najbrže prav tako odšli v inozemstvo.
PROPAGANDNO DELOVANJE ZVEZE Zveza si je nadela najvažnejšo nalogo propagande za tujski promet v inozemstvu. To s pomočjo izdajanja prospektov, letakov, albumov, zemljepisnih kart in brošur. Za založbo in takih propagandnih sredstev je Zveza lani porabila skoro vse rezerve. Sredstva, ki jih dobivamo na razpolago za propagando so vsekakor prenizka. Skupno je izdela Zveza 95.000 komadov propagandnih publikacij v raznih jezikih, kar je stalo okrog 99.000 Din. Društvo »Putnik« je priskočilo Zvezi na pomoč z 40.000 Din, pa tudi tujsko prometna Zveza v Mariboru je prispevala k reprezentativni brošuri Slovenija z 10.000 Din k zimski brošuri pa 6000 Din podpore. Propagando je vršila Zveza tudi potom domačega in tujega dnevnega časopisja, potom revij in predavateljev. V propagando je bil seveda vprežen tudi radio. Uspešno reklamo za kraje naše ožje domovine je delala Zveza tudi potom revije >Naša pota«. Dalje potom revije »Jugoslovenski turista«, ki izhaja na Sušaku, ter potom drugih revij v državi. Zveza je bila vedno v najboljših odnošajih z raznimi drugimi tujskoprometnimi organizacijami v državi, pa tudi z raznimi strokovnimi organizacijami predvsem pa je treba omeniti gostilničarsko združenje.
Zveza za tujski promet je letos sredi aprila praznovala 30 letnico svojega obstoja o čemer smo tedaj obširno poročali. Zvezi predseduje zdaj že 10 let načelnik dr. Rudolf Mam.
Notranje poslovanje Zveze je bilo vsestransko. Zveza je vršila svoje informativno in propagand/no delovanje predvsem v načrtno in 6trokovuo organiziranih poslovalnicah in ekspoziturah. Komereielno poslovanje zveze obstoji v glavnem iz prodaje najraznovretnejših kart, kakor železniških, parobrodnih, zrakoplovnih in avtobusn-ih. V poslovalnicah ee je upravljalo tudi posti e menjavanja denarja, a to Ve v omejenem obsegu. Zveza ie priredila v začetku leta več društvenih in pavšalnih potovanj ter sodelovala pri dru-stvenah potovanjih, ki jfih je priredil v naše kraje »Putnik«. Obisk v pošlo valni-cah Zveze je izredno živahen. Zelo velika škoda je. da leži glavna pisarna nekaj metrov od Ty\rševe ceste. Zveza apeHrra na mestno občino ljubljansko, naj iskufla preskrbeti in opremiti v srednji me«ta moderen velik bokal, po vzoru mariborske mestne občdne, ki je tamošnji zvesi dala ca i zpolagio krasne prostore ▼ mestnem sredUšču. Delo v zvezi in njenih posloval nicah vedno bolj narašča, uraduistvo z ravnateljem g. Vladimirjem Pintarjem na itn je vedno kos nalogam
Uboj na trgatvi
Kazenska razprava v Mariboru.
Maribor, 6. junija.
Ob solnčnem zatonu je bil lani 145. septembra storjen v Dragov ion prt Ptuju strašen zdočdn, katerega žrtev je postal posestniška sin Franc Slana. Usodnega dne so MM zbrani pri trgatvi v vinogradu. Dobro voljo je podžgala božja kaplji -ea fcn vesele pesmi so donele v do M no. Nihče ni slutil, da ee bo trgatev končala krvavo, da bo en trgač postal žrtev fantovske podivjanosti.
Torej bo solnčnem zatonu, ko so tr-gači zapuščali vinograd, so 6e fantje objestno šaMU in ee zbadalri zaradi nekega dekleta. Zlasti ni pokojni Slana ttedll z zbadljivkami in ozračje med fanti je postalo vedno bolj sovražno. Po besednem boju ee je pričela bitka s vlnoajradnlmi koli In nekaj trenutkov nato ee je zgradil Franc Slana smrtno zadet od kola. Kaos je po nekaj minutah izdihnil Fantje bo ee po dejanju razbežall In so sele nekaj dni kasneje ugotoviti, kdo so ubijate!. So
to 32letn;   p<«*estnik  Jane« Cufeli  i« I>ra-govicev, &51etiii   Alojz Kralj, posestnik v Kukavi  in  njegov  l&letni sin Prane. Vs trije so ee danes zagovarjali zaradi uho ja pred malin  kazenskim senstom mar: bonskega okrežnega sodtiše-a, ksu-remu j<-predsedoval v. s. s. g. Lenart.
Obtolenci #?o zanikali krivdo in sa zagovarjal) a silobranom, češ, da Jih je ubiti Slana napadel ■ nožem. Priče so izpovedale, de so obtoženci po storjenem aločdtni zavlekli mrtvo truplo v bližnjo koruzno njivo, ho teč zabrisati sled *tra • nega dejanja. Truplo Je ležalo tam več droi *n je šele straini ?mrad odkril zločin In razkrinkal storilce.
Zanimivo je. da Je najmlajid koma; lSletnl obtoženec Franc Kralj prevzel na razprava vso krivdo nase, češ, da je on zadal udarec pokojnemu, ko ga Je ta hotel z nožem zabosti. Njepov oče in Cucek, da ee ubitega 6ploh nista dotaknila
Razprava, ki se je pričela včeraj zju-traj, je trajala celo dopoUme, nakar je bila prekinjena in ae je popoldne ob 15. uri - zopet nadaljevala. Za proces je vladalo veliko zanimanje in je razpravi prisostvovalo zlastd mnogo ljudi iz Drago-viiča In okolice.
Točno ob 18. uri zvečer se Je mali nat vrnil od popvetovanja in predsednik g. Lenart je Izrekel oprostilno sodbo za vse tri obtožence. Ker «e sodišče ni mo crfco popolnoma pTcpričntl o njihovi krivdu, kajti truplo ubitega, ki je ležalo ž*' 8 dni na njivi, je bilo tako razpnd-ki, da obdukcija n-i dovedda do pozitivnih rezultatov. Predsednik pa jo narisali, da obstoja Opravičen sum. da so obtse)eseJ ubili Slano, kar pa bo bok časa uotovo razkril.
KOLEDAR Danes: četrtek, o. junija katoličani: Nor bert, Miljutin.
Današnje prireditve Kino Matica: Neke majske noči. Kino Ideal: Visoka pesem Kino Dvor: Carmen. Kino Šiška: Bolero.
Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva ob 20. v dvorani Tnjovske-.[a doma.
II. javna produkcija gojencev Šole Glasbene Matice ob 18.15 v Fimarmonični dvorani.
DRAMA
Četrtek, 6. Junija: Beneški trgovec. R**d Četrtek.
OPERA
četrtek, 6. Junija: Kratko ž-ivljenje ki balet Petruška. Red B.
Dežurne lekarne Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Ramor, Miklošičeva cesta 30, Gartus. Moste, Zaloška cesta.
Drago Ulaga: Crawl
LJubljana, 6. Junija. Nedavno napovedana knjiga »Crawl« je izšla. Kakor že prejšnji Ulagovd knjigi, »Knjiga o sportu« in »Smučarska gimnastika«, ho tu<Ji najnovejša gotovo vabudi-La najširše zanimanje, &aj Jo Je napieal trenotjio prav gotove največji aporlui filmokovnjak, kar Jih premore Jugoslavija. Delo obravnava vee tri panoge plavanja: orawl, prano in hrbtno plavanje. Na 71 straneh oktavne oblike je zgoščeoo vee, kar mora vedeti o plavanju začetnik ln napredujoči, ki si hoče svoj alog v Uam ali onem načinu plavanja izpopolniti. Knjiga pa ni namenjena samo tekmovalcu, prav dobro bo slAižila tudi vaditeljem, ki bodo v nji nafili podrobna navodila za trening.
Naslovna  stika  predstavlja najhitrejšega Ju gos love na v prsnem in hrt>tnem crawiu.   Draška   W Ufa na.    nato  pa sledi beseda  vzgojiteljem,  kjer ee pisec alasti zavzema, da bi postalo plavanje obvezen predmet na vseh nadih šolah. Za nJim se vrnete članki  o razvoju crawla. V Evropi ga je prvi  pokazal  znameniti Avstralec Healy 1. 1906 v Hamburgu, ko je na 100 ni dosegel    za  tiste  čase    neverjetni ča»« 1:11.6. V vsej popolnosti pa Je »orawlaL šele Američan Wetie«muller,   ki Je zdaj profesijonalec in se Je popolnoma posvetil filmu. V  »Tarzanu«, ki ee je predava-jal tudi pri nas, ga Je lahko vsakdo občudoval. Se  danes Je kljub Benzacljonal-nim uspehom Japoncev svetovni rekorder na 200 m.   Ulaga se   podrobno   peča s crawk>m in ga obdela tako imenitno, da se ga mora v enem mesecu naučiti celo ona, kri eravrta še nikdar v4del ni. Rravcu pri tem pomagajo poučne skice, ki kažejo telo v najrazličnejših legah. DoetJ je bilo že napisanih knjig ln  razprav o crawhi, vendar menda  ni  še  bik) nikogar, ki bi v tako kratkih, pa navzlric temu vsebinsko tako bogatih besedah razložil ta načrtu plavanja. Vidi ae, da knjigo ni pisal samo izvrsten strokovnjak,    temveč tmrtn prvovrsten pedagog.
O pranem plavanju ee mu adr, da bi mu moral pisec posvetiti nekoliko več vrstic NaJvazneJBri Je pač odstavek o "napakah, ki Jih Ulaga razlo* tako, da takoj epoanas, da je njegova trditev pravilna. Hrbtni crawl ima spet več prostora. Vidi se, da daje Ulaga crawlu prednost pred vsemi dragimi načini in ima najbrž prav Zato samo mimogrede omeni tako svanl »Germania« in ga kratko odpravi z besedami : danes plavajo hrbtno na oHtnrpi-jadah samo Se crawL Pri hrbtnem orawiu je morda najtežji pravilen obrat ln zato je o njem govora v dalj&em odstavku Vsi trije plavalni načini so prav sa prav opisani na 3 straneh, v nadaljnjem pa vsebujejo članki praktične nasvete ln navodila. Prav posrečena je bHa misel pisca, da je uvrstil v knjigo članek o plavalni SoM. Vzgojitelji bodo tukaj nasfll praktično prikazan način, kako ae oči crawl. Marsikoga bo zanimal članek Draška Wiltana o načina svojega treninga ln na vodiki h za tren ina; ho tekmo. Knjigo aa* kiju čuje tabela jurgos love nekih plavalni b rekordov, ki pa od najnovejšega datuma, čemur pa menda ni kriv Ulaga, temveč nas plavalni savez, ki še do danes nt izdal najnovejše rekordne ris te.
Kn#£a je bogato Ilustrirana, vendar ao slike  nekam medle.   Knjiga zaslužfl najtoplejšega  priporočila    Kakor amo izve deM, bo  IzShi  tu dr!  v srOobrvatakl tedaj*. Cena Je selo nizka, samo 16 Din m aa naroča na naslov: Drsajo Ulaga, LtfubJjana
tcv. 128
»SLOVENSKI NAEON,
Stran S.
DNEVNE VESTI
— Ulica kralja Aleksandra I. v Bratislavi Občinski odbor mesta Bratislave je imel včeraj sejo, na kateri je soglasno skleni) preimenovati dosedanjo Ružovo ulico v ulico kralja Alekasndra I. Zedinitelja.
— Velike svečanosti igralcev. Za bin kostne praznike ee pripravljajo v Noveni Sad« velike svečanosti Igralcev iz vse države. Priglasik> ee Je že okrog 1600 gostov in okrog 1000 pevcev. Svečanosti se praoao v soboto zvečer e komemorstivnim koncertom. V nedeljo in v ponedeljek bo več koncertov, svečanosti se pa zaključijo z velikim koncertom, ka nastopi na njem okrog tisoč pevcev. Udeleženci teh svečanosti imajo polovično voznino po železnici.
— Križevci pri Ljutomeru. Dne 28., 29. in 30. maja je tukajšnji podtmJadek Jadranske straže v SHomškovi dvorani prosila vil svoj jadranski dan. Mladinski pevski zbor je zapel uvodno »Jadransko himno«, nakar je učenec v govoru pojasnil pomen JS. K ostalim pevskim točkam je k lepemu izvajanju slednjih samo čestitati. Sledila je dobro izvedena simbolična telovadna točka z zborno recitacijo Zupančičeve pesmi »Ob Kvarneru«. K sklepu prireditve je uprizorila šolska de-ca Ribi Čiče vo otroško igro »Kraljrica palčkov«. Scenerija je bila okusna, splošno zadovoljstvo publike pa je pričalo tudi o dobri režiji predetvae. Proslava se je vršila trakrat: dne 28. V. za deco domače šole, due 29. V. za deco nar. šol v Verže-ju in Vučji vasi, glavna proslava dne 30. V. pa je bila namenjena predvsem staršem in svojcem šolske dece. Vsakokrat je bila prireditev dobro obiskana in je v visoki meri dosegla svoj moraJmi namen.
— Planinci, foto-amaterji! SPD v Ljubljana prosi foto-amaterje, da m« pošljejo dobre posnetke naših planinskih pokrajin. Najboljiše slike bodo izfarane za umetniške prilocre »Planinskega Vestnika« ter avtorji negrajeni. Po uporabi in pregfle-du se etike vrnejo.
Pri ljudeh, kd so potrti preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in telesno sposobnost.
— Knjižnice v planinskih kočah. BPD mora Izpopolniti v svojih kočah knjižnice, kn so po veoin! v zelo elebean stanju. Knjige, ki so sedaj po kočah, so ali raz-cefrane ali pa neprimerne. Odfposlanec društva se bo v prihodnjih dneh oglasil pri članih ter jih naprosil, da prispevajo za društvene knjižnice knjige, leposlovne in znastvene vsebine fen s tem dokažejo svojo naklonjenost planinski organizaciji.
— Prešernova koča na Stolu bo odtpr-ta za stalno od 7. t m. dalge.
— Oplenac. — SoČanom in prijateljem za Oplenac sporočamo, da se vrši danes ob 30. uri v restavraciji »Pri levu« sestanek v svrho zadnjih navodil za romanje na Oplenac. Pridite vsi in točno. Zunanje člane opozarjamo na pravočasni prihod v Ljubljano, odnosno na vstopne postaje. Posebni vlak, kot druga garnitura brzega vlaka, odpelje v soboto točno ob 20.15. Ne pozabite vzeti s seboj vplačilne listke f poštne odrezke). Dobro je, če vzamete s seboj katerokoli legitimacijo. Priskrbite sj hrano za nedeljo. POZOR! Na razpolago je še nekaj mest po 170 E>in in pa po 235 Din za III. in H. razred. Prijavite se takoj pri tov. Jurčiču, Tyr-ševa cesta. Za Soča.ne rn prijatelje naj velja deviza: vsi na Oplenac! Romanje se vrsi pod pokroviteljstvom dr. EHnka Puca, bana dravske banovine.
— Prešernova koča na Stoki je stalno odprta in oskrbovana. Postojanko na šmarjetni gori je prevzelo ki popolnoma preuredJHo Slovensko planinsko društvo Kranj. Posetite jo v čim večjem številu!
— Na Triglavu Idealna smuka! 9tanl-čeva koča je stalno odiprta ln oskrbovana. Krasen izlet za MnđrodM! Vabi vas sceini Triglav!
— Železničacako siavje v Viimarjib-ieieamcarji bodo svo£o slavo proslavili de i veliko veselico na prostem v Marjanovem gaju v Vifenarjih, m sicer neprekirle-no v nedeljo dne 9. "t m od dalje. CSstI dobiček gre v (tebrodeme namene Jadranske straže.
MODNA REVIJA
DANES SAIX>NA
BASKA — MOŽINA
GRADIŠČE 17/1 IGRJ&KA ULICA 3
— Danes je uovrl v I^Jubtfand po dolgotrajni težki bolesni g. Stanko T a r k, konjeniška: kapetan I. klase. Pogreb bo v soboto 14-30 iz StireMške aHce 22 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo toplo, spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32. v Zagrebu in Sarajevu 31. v Beogradu 30, v Ljubljani 26.4. v Mariboru in Splitu 26. v Rogaški Slatini 21. Devi je kazal barometer v Liubliani 759.5, temperatura je znašala 14.2.
— Strahovit dvojni umor v Zagrebu. Uboji in umori so se začeli pri nas rako množiti, da bo treba nekaj ukreniti, da se zločinstvo zajezi. Do čim razburja našo javnost strahoten dvojni umor v Dobravicab pri Metliki, stoji zagrebška javnost pod vtisom groznega dvojnega umora na Paro-mlinski cesti v Zagrebu, enega najbolj krvavih zločinov, kar jih je zabeležila zagrebška kriminalna kronika v zadnjih desetlet jih, 421etni brezposelni pekovski pomočnik Rudolf Lojen je s sekiro in britvijo umoril svojo priležnico 421etno delavko Uršulo Pe-harda m njeno i21etno hčerko Miciko Lojen je ločen in oče enega otroka PTed petimi meseci je začel ljubavno razmerje s
pekovo vdovo Pehardovo. Lojenova ločena 2ena je Pehardovi pisala več nisem, v katerih jo svari, da jo bo zadela kazen božja, ker ji je zapeljala moža. V torek zvečer sta se Lojen in njegova ljubica sprla. Pri Pehardovi je stanoval študent Petrovič, ki je bil usodnega večera v gledališču. Lojen je legel na njegovo posteljo in ko sta mati in hči zaspali, je stopil k njima in preklal s sekiro glavo najprej materi. Hčerka se je ta čas prebudila in zaplakala. Morilec je udaril s sekiro po glavi tudi njo, potem je pa še enkrat zamahnil po materi, nakar je stopil k omari, vzel britev ter prerezal vrat materi in hčerki. Morilec pravi, da ga je Pehardova podila iz stanovanja in mu očitala, da je brez dela. To ga je napotilo, da je umoril njo in njeno hčerko.
— Kolkovanje vlog. Sekretarijatu g. bana prihajajo dnevno od raznih strank in društev nekolkovane vloge in prošnje. Stranke se v lastnem interesu opozarjajo, da morajo biti vse vloge in prošnje, ki naj se pri državnih uradih obravnavajo, pravilno kolkovane, ker se jih sicer po zakonu ne sme in ne more obravnavati. Društva, ki so po zakonu oproščena kolkovanja vlog, morajo to pravilno označiti na vlogi.
— Planincem. Prešernova koča na Stolu bo za binkoštne praznike odprta. Planinsko postojanko na Šmarjetni gori je prevzela v oskrbo podružnica SPD v Kranju. Znana restavracija na vrhu je popolnoma renovirana in napravi na vsakogar najboljši vtis. Nudi le najboljšo pijačo in jedila.
— Radio - zdravnik je naslov moderne zgodbice, ki jo je napisal za novo številko »Našega vala« pisatelj Ivan Vuk. Ina Slo-kanova je prispevala pesem »Cesta poje«, zanimivo je poročilo projekta o znatnem povečanju naših radijskih postaj in članek o zmagovitem pohodu harmonike. Nova številka prinaša še poleg nadaljevanja Cerkve-nikove novele >Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev« in drame stroška komedija«, aktualno radijsko tehniko in modna poročila. »Naš val« je edina slovenska bogato ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film, sport in modo. Mesečna naročnina znaša Din 12.—. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana.
CREMA UNIVERSAL L   A     T  O   J A
za toristiko in šport, za solnce in vodo! Mala škatlica Din 5, večja škatlica Din 10.
CHEMOTECHNA, družba z o. z,, Ljubljana, Mestni trg št. 10
— Samomor s ciankalijem. Včeraj popoldne se je na kolodvoru v Samoboru zastrupil s ciankalijem zasebni uradnik Bogomil Brlankovič. Zapustil je tri pisma, ki pa njih vsebina še ni znana in zato se tudi ne ve, kaj ga je gnalo v smrt.
— 57.000 jajc se je ubito. V ponedeljek zjutraj ee je pripetila med Koprivnico in Platino avtomobilska nesreča, pri kateri se Je razibilo 57.000 jajc, ki jih je voail v 40 zabojih varaždiinekđ is7voxnik Juraj Bkel. Skoda  znaša okrog 50.000 Din.
— štajerska jajca 32 komadov za 14 đdnarjev. Podružnica Lowy. Odiprto od 8. do 12. in od 6. do 6. Telefon 3735. V včerajšnji notioj je tiskarski škrat pomotoma zapisal, da se doba 20 jajc za 14 Din, d oči m bi se vest morala glasiti tako, da podružnica Lowy nudi 32 jajc za 14 Mu.
Iz Ljubljane
—ij Češke knjige v naših knjigarnah. Po posredovanju češkoslovaškega konzula ini. devčaka in urednika Borka so začele nedavno nase knjigarne (v Ljubljani) prodajati češke knjige, ki jih zdaj vidimo te v izložbah štirih knjigarn, žalostno je btto res .da v Ljubljani nisi mogel kupiti češke knjige, čeprav je češka književnost izredno bogata in nam je češki jezik zelo blizu Za stvarno zbližan je slovanskih narodov se pač se ni dovolj delalo. Ko se bo ideja slovanske vzajemnosti usidrala med najširšimi sloji, se bodo šele pokazali pravi uspehi. Pogoj za to je pa tudi da nam češkoslovaška hterabura ni tuja. Knjige, ki jih knjigarne še nimajo v zalogi, lahko dobite kmalu iz Prage po posredovanju knjigarne.
—1 j Po dvanajstih dneh zastoja so danes zopet zaceli delati na Bleiweisovi cesti. Upamo, da se poslej dek> ne bo več ustavilo. Tlakovanje ceste bi moralo biti končano sredi julija. Zaradi nepričakovanega zastanka menda ne bo zamude. Betoniranje podlage za asfalt bo kmalu končano, če jih ne bo zadrževalo slabo vreme, najbrž v 14 dneh, nakar bodo začeli asfaltirati.
—Ij   Počastitev    spomina skladatelja
Soka, Jugoslovensko-Češkoslovaška liga v Ljubljani je snoci na svoji seji počastila spomin velikega češkega skladatelja J. Suka, ki je nedavno umrl Lepe spominske besede mu je posvetil predsednik lige g. dr. E. Stare. Liga odpošlje tuda sožalno pismo svojcem pokojnega skladatelja v Prago
—Tj   Pri  regulaciji  tivolskega ribnika
je zdaj zaposlenih 17 delavcev. Bregovi, ki jih oblagajo s rušo, bodo zravnani pri vseh štirih stranicah ▼ ravnih smereh ter bo tvoril ribnik obliko pravilnega pravokotnika dočim so bili bregovi doslej neenaki in razjedeni. Za zravnanje pa potrebujejo precej zemlje, ki jo dova-žajo e tovornim avtomobilom s Špice. Tam tudi režejo rušo za oblaganje. Letos
se torej kopalci ne bodo več »otociH na travnatem nabrežju, ki bo tudi reguMra-no v doglednom času, ko bodo končana dete. v UJubiJanAci.
—4) Na Jutrišnji orgel** i produkciji drž. koneervatorija nastopi Jo naslednji gojenci Premrkove sole: Majhenič Salve-tor, Bohinc Stanko. Maatuani Marija, Simoni tri Radko in Kalčrič Josip. Is domače literature nam zaigrajo skladbe Gojmdra Kreka, Ocvirka ln Stanka Premrla. Is tujih literatur so na sporedu dela Han-<Ha, Bacha Guilmonta, Ribovckega m Kraueeja. Produkcija je v Hdbadovi dvorana v petek 7. t m. ob pol 7. ari zvečer.
—lj Produkcija šole Glasbeno Matico
ljubljanske bo dre v« ob četrt na 7. aro zvečer v Filharmonični dvorana. Velik del nocojšnjega sporeda izpoind godalni! orkester Matične šole pod vodstvom prof. Karla Jeraja. V I. delu pa nastopajo gojenca klavirskega in violinskega oddelka. Starša, posetlte z deco nocojšnjo produkcijo, za katero se dobi spored za t Din v Matični knjigarni odnosno v veM Filharmonične druSbe. Vstop Je dovoljen le proti nakupu sporeda.
Će se hočete zanesljivo izne-biti mozoljev, ki se tvorijo zaradi preobilne maščobe na Vašem obrazu, uporabljajte
MILO LA TOJA
ki ima v sebi med drugim učinkovite snovi iz radioaktivnih vrelcev svetovno znanega kopališča La Toja v Španiji.
lj— Zaradi velikega zanimanja za modno revijo Zveze gospodinj na velesejmu se obiskovalci vljudno naprošajo, da izvolijo upoštevati naslednja navodila: sedeži se ne rezervirajo, vstopnice se prodajajo pri blagajni eno uro pred revijo. Revija se prične točno ob določeni. uri in ko so sedeži razprodani, se dvorana zapre.
—lj Dr. Ivan Hogler ne ordinira od 7. junija do vštevši 1-6. junija.
—lj Izginila je dijakinja 4. c razreda K. državne reahje gimnazije v LJubljani Zofija Juro V ponedeljek je prejela v šoli spričevalo, oditlej pa ni za njo ne duha ne sluha. Dekle je vzelo z doma kovčeg, v katerem je imelo razne potrebščine. Oblečena je bila v zelenkast plašč ter je imela svetlo rjavo Čepico. Deklica je visoke postave, temnih las, temnih oči, podolgastega obrasla, na epodnji ustnici pa ima majhen znak iz otroških let od padca. Kdor bi kaj vedel o njej, zlasti kje se mudd, naj sporoči staršem na Rešljivi cesti št. 29-11.
lj— Trgovine bodo na binkoštni ponedeljek, dne 10. t. m., zaprte. — Uprava združenja trgovcev.
SALON MOLAN
TRG 11
vabi cenjeno občinstvo na modno revijo v soboto in nedeljo zvečer ob 8410, kjer  raz kaže  vso  kolekcijo svojih modelov.
iz Celja
—c Seja mestnega sveta, ki bi se morala nadaljevati v petek dne 7. t. m., je >zaradti nepričakovana h ovir« odpovedana.
—c O spolni vzgoji bodo razpravljali starši in ucriteljstvo na zadnjem 6estanku pedagoškega krožka v tem šolskem letu. Sestanek bo v petek d<ne 7. t. m. ob 16. v mestni narodini šoM.
—c V celjski bolnici je umrla v torek 571etna občinska reva Urša Stuklekova od Sv. Primoža prti št. Juriju ob Jut. žel.
—c Zadnja dva šolska nastopa gojencev Glasbene Matice bosta danes in jutri. Danes ob 19.30 se bo pričel v Mestnem gledališču nastop, ki bo obsegal srednjo in višjo stopnjo, jutri, v petek, ob 20 pa bo na sporedu komorna glasba. Vstopnine m. Vetop je dovoljen samo s sporedom.
—c šolska razstava v Vojniku. Meščanska šola v Vojniku pri Celju bo priredila na biukostno nedeljo in ponedeljek razstavo šolskih izdelkov vseh vrst. — Starši in prijatelji mladine so vabljeni, da sri ogledajo razstavo.
—c Opozorilo planincem. Letošnja hladna pomlad nam je pustila v planinah še mnogo snega. Posebno severna pobočja in žlebovi v vdštoi nad 1500 m so še vsi pod snegom. Na takih mestih tvori sneg po navadi trdo, včasih napol si ©donelo strmo visečo ploskev, snežišče. Prehod je na takih mestih težaven in nevaren, zahteva porotnega ;D dobro opremljenega oip.nca. da n*u je kes Savinjska podružnica SPD v Celju zato priporoča posebno c binkoStlh v planinah vsakomur skrajno previdnost Niti ne bo odveč, da odsvetujemo sedaj v snegu nekatere skrajno nevarne prehode v Savinjskih alpah, na primer, čez steno v Robanovem kota, s Kanirrškega sedla čez Sukalnik na Pfanjevo, skozi Turski žleb. Lahka pot pelje na Korošico is Luč preko Vodol, ali pa iz Kamniške Bistrice ee* Presedijsj. Na Korošici je še vedno kolikor toliko ugodna stnuka. Oskrbovane so vse planinske postojanke, tudi Friechaufov dom na O kresa ju in Aleksandrov dom v Logar-sk* dclind
Iz Maribora
— promet ob birmi v Mariboru. Oh birma, kd se bo vršila v tukajšnji stolnici na binkostno nedeljo in ponedeljek, je sporazumno z zadrugo izvoščkov določen naslednji cestno policijski red: Vsa vozila vosi jo iz I- okraja desno od Slovenske ulice, iz £1. okraja levo od Aleksandrove ulice, la III. okraja brez izjeme, iz IV okraja pa desno od Samostanske ulice na 3toind trg po Slovenski, Gosportr' in UMd 10. oktobra. Odvoz pa je za vsa navedena vozila iz navedenih okrajev pc G-ledaHšk: ulici. Vozila iz II. okraja des no od Aleksandrove ceste. Iz V brez iz jeme, iz IV. pa levo od Samo* ta neke ulice, vozijo na Stolna trg preko Glavne ga trga in Stolne ulice, dočim Je odvoz z*» vsa vozila navedenih okrajev po Orolno vi tiHci, Vozni red velja tm* za avtoma b£e in vse drage
— Teška avtomobilska  nesrees se je
pripetila v torek popoldne na vogalu Koroške ceste in Gajeve ulice. Več ljudi je bilo priča groznemu prizoru, ko je neka avtomobdlistka povozila upokojenega profesorja Josipa Becvarja, ki je od hudih botedta strašno kriknil. Bervar Je obležal nezavesten, kajti pri padcu sd je zlomil obe nogi. Nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico in je njegovo stanje zek) resno. Zadevo bo obravnavalo sodišče.
— Potapljajoče«« se dečka ros M smrti. Včeraj opoldne je uradnik tukajšnjega državnega pravdništvs g. Figel videl, kako se Sletnri Joško Plazu ta iz Studencev potaplja. Brez pomišljanja je skočil v Dravo in rešil dečka gotove smrt!. Joško se je ob reki igral. Po nesreči Je padel v
Z Jesenic
— Sport. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču »Bratstva« prijateljska nogometna tekma med moštvi SK »Sloga« iz Ljubljane in SK »Bratstva« z Jesenic, ki je končala neodločeno z rezultatom 0:0 Obe skupini sta p red vedi i zelo lepo igro in igrali zelo požrtvovalno, le sodnik ni bil svoji nalogi kos. Tekma je bila radi drugih prireditev dokaj slabo obiskana.
— Sov grob. Po daljši bolezni je v soboto preminul v 64. letu starosti g. Jurij Markelj, tovarniški delavec, stanujoč na Jesenicah, Ruardov trg. Pokojni Markelj je bil zelo simpatičen mož. V tovarni je delal polnih 36 let in služil kruh številnim otrokom, ki so sedaj večinoma preskrbljeni. Bodi ubogemu trpkiu ohranjen blag spomin.
K o k o U ( v o
Proslava 25 letnice sokolske župe Kranj
V nedeljo dne 9. in v ponedeljek 10. t. m. bo praznovala Sokolska župa Kranj 25-letnico sokolskega dela. V zvezi s proslavo obletnice se bo vršil v Kranju zlet članstva, naraščaja in dece, združen s tekmami, sodeloval pa bo tudi močan oddelek vojakov I. planinskega polka iz škofje Loke.
Dne 16. januarja 1910 se je vršil ustanovni občni zbor gorenjske Sokolske Župe v telovadnici Sokola v Kranju. Zbranih je bik) 21 odposlancev desetih v šupi včlanjenih društev. Zboru je predsedoval starosta Sokola v Kranju, sedaj ze pokojni Janko Sajovic. Za župnega starosto je bil izvoljen brat Matija Marinček, takrat notar v Tržiču, za podstaroste br. Fran Sajovec is Radovljice in Franc Dolenc iz škofje Loke, tajnik br. dr. Jože Kušar, načelnik br. Evgen Sajovic, blagajnik br. Ivan Valenčič. zapisnikar br. Janko Sajevic, prosvetar profesor Makso Piraat; namestniki pa bratje Franc Ažman. Franc Benedik in Ivan Lampret vsi iz Kranja. 2upni vadi-diteljski zbor je predlagal v predsedstvo za načelnikovega namestnika br. Boštele Silvestra iz Jesenic za nadzornika br. Miroslava Ambrožiča, poznejšega načelnika Saveza SKJ. V župi je bilo ob ustanovitvi včlanjenih 10 društev, in sicer: Bled, Bohinjska Bistrica, Borovlje (Koroško), Ja-vornik, Jesenice, Kranj, šokfja Loka. Tržič in Železniki.
Tehnične priprave za samostojno župno tehnično* delo so se vršile že dve leti pred ustanovitvijo župe, sestavljale so se vaje za skupne nastope in tekme, vršili so se peš-izleti, leta 1908 pa se je priredil I. zlet gorenjskih Sokolskih društev v Kranju, leta 1909 v Tržiču. Poleg praktičnega dela, se je v veliki meri skrbelo za teoretično, tehnično in idejno vzgojo vaditeljev, telovadcev in ostalih Sokolskih pripadnikov. Znpa je izdajala svoje glasilo >Vestnik gorenjske Sokolske župe«, brata Evgen Sajovic in Miroslav Ambrožič, pa sta izdajala vzorno urejevan j-Vaditeljski list« in >Vad-beene večere«. Večina takratnih vaditeljev in voditeljev je bila tehnično zelo dobro podkovana odlikovala pa jih je poleg tega še brezprimerna požrtvovalnost, vztrajnost, idealizem, disciplina ter ljubezen in veselje do sokolskega dela.
Leta 1910 ]e župa priredila svoj prvi zlet na Jesenicah, 1911 v škof j i Loki, leta 1912 pa se je vršil sijajno uspeli zlet S, S. Z. na Bledu. V okviru tega zleta se je vršil tudi zlet G. S. 2., ki je takrat postavila izredno veliko število dobro izvežbanih telovadcev. Leta 1913 se je vršil župni zlet v Radovljici, 1914 leta bi se imel vršiti v Kranju, preprečila ga je svetovna vojna, župno vodstvo je bilo vedno v zelo dobrih ln tesnih stikih z vodstvi bratskih žup in je pred vojno vsako leto pošiljala svojo vzorno vrsto na nastope slovenskih žup, tako v Celje, Domžale, Opčine pri Trstu, št. Peter pri Gorici m drugam. Najboljši telovadci župe bratje Pristov Vinko, Rabič Vinko in Jezeršek Egon pa so tekmovali na mednarodnih tekmah v Luksenburgu, Turinu in Parizu.
Po svetovni vojni je župno vodstvo se krepkeje prijelo za delo. Prirejalo je župne vaditeljske tečaje, sestanke, vadbene dneve, zlete, predavanja in prosvetne dneve. Vsako leto je priredila svoj župni zlet in sicer: leta 1919 v Borovljah, 1920 v Svet-vni vasi, 1912 v Kranju, 1922 v Tržiču, 192S v Radovljici, 1934 na Jesenicah, 1929 v Stražišču, 1926 na Bledu. 1927 v Kranju, 1928 v Radovljici, 1929 v škof ji Loki, 1930 na Jesenicah, 1931 v Tržiču, 1932 v Stražišču od leta 1933 dalje vsako leto v Kranju.
Skoro na vseh zletih so se vršite ludi župne tekme članstva in naraščaja v zelo velikem številu. Leta 1927 se je na pobudo bratov iz Jesenic ustanovil župni smučarski odsek a sedežem na Jesenicah, ki je organiziral in izpeljal celo vrsto dobro uspelih župnih smučarskih tekem, vedno pa sodeloval in organiziral izvedbo raznih smučarskih tekem za Slovansko in Savezno Sokolsko smučarsko prvenstvo. Gojiti se je pričela lahka atletika, odbojka in plavanje, tako, da se sedaj v župi Že vež-bajo vse panoge telesne vzgoje, ki so razvoju telesa primerne in koristne.
Poleg domačih javnih nastopov in tekem se je župa korporativno ah v močnih deputacijah udeležila vseh pokrajinskih, vsesokolskih in tudi zletov v tujini, posebno v bratski Češkoslovaški.
Sokolska župa Kranj, ima lep kader Izkušenih sokolskih upravnih, tehničnih in prosvetnih delavcev, vodnikov in vodnic, stalnega strpnega prednjaka, veliko stevlk) društvenih preda Jakov in prednjačic, lepo število telovadečega Članstva, naraščaja in dece, med telovadci pa brate, ki bodo lahko z velikimi uspehi tekmovali na mednarodnih tekmah in ohmpijadah.
Za proslavo župne 25 letnice, ki se vrši na Binkoštne praznike v Kranju v okviru župnega zleta se vrše velike predpriprave,
Film Z. K. D.
Elitnem kino Matici Jutri ob V£S. popoldne
VESELA OTROŠKA RINGARAJA
tako da obeta biti ta zlet največja Sokolska manifestacija kar jtti je kedaj bOo na Gorenjskem. Spored župnega zleta Je na-sklednji: V nedeljo 9. junija ves dan tekme vseh oddelkov, s pričetkom ob 9. uri zjutraj, zvečer ob 21. slavnostna akademija na prostem. V ponedeljek 10. junija od 8. ure zjutraj naprej skušnje vseh oddelkov za popoldanski nastop, ob 11.30 povorka skozi mesto in pozdrav pred mestno hišo, ob 15.30 javna telovadba vseh Sokolskih oddelkov in vojakov I. planinskega polka iz škofje Loke. Sodeluje polno-številna godba Sokolskega društva Jesenice.
Geslo vseh gorenjskih Sokolov in vsega sokolstvu naklonjenega občinstva Je: >Vsi na jubilejni zlet Sokolske župe Kranj«.   Zdravo! M. 6.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest da ie preminul njega dolgoletni, zvesti član, brat Franc O s e t . Društveno odposlanstvo ga bo spremilo na poslednji poti, ostalo članstvo pa se vabi. i da se pridruži odposlanstvu v čim večjem Številu. Zbirališče v petek 7. t. m. ob 16. uri pred mrtvašnico. Stara pot št. 2. Obleka civilna in znak. Blagopokojniku časten spomin!
Spored skupnega telovadnega nastopi ljubljanskih sokol-kih društev v sot>oto rt. t. m. ob pol 20. na telovadiAču v Tivoriju lw> naslednji: 1. ženska deca (vsa tri društva J: proste vaje in igre; 2. dlani, članice, moški in ženski naraščaj: proste vaje: &. moSka deca: proste vaje in igre; 4. moški naraščaj (vsa tri društva): hkratni preskoki Čez ko nje na Sir s prožnimi deskami; 5. moška deca Ljubljanskega Sokola: bok<; 6. Blani Ljubljanskega Sokola, Sokola I in Sokola 11 hkratne vaje na bradljah; 7. Članir** Sokol i Ljubljana II: vaje s kiji; 8. vaje na orodju: člani Ljubljanskega Sokola drog. Sokola 11 preskoki čez mizo, moški naraščaj Ljubi jim
skega Sokola: hkratni preskoki Čez dva konja; 9. člani, članice, moški in iOBSld naraščaj Sokola It rajalne vaje; 10. vaje na orodju: članice Ljubljanskega Sokola: d\ <>-višinska bradlja. Sokola I: visoka gred. Sokola II: donočna bradlja; 11. člani (vsa tri društva): proste panoge: metanje kopja, žoge s pentljo in izmenični tek. — Pred javno telovadbo bo Ljubljanski Sokol otvori 1 svečano svoje preurejeno letno telovadišče, odposlanstvo Sokolskega društva Sisak pa bo, izročilo zastavo bivšega l'ostojnsk*"_'a Sokola Ljubljanskemu Sokolu.
— Sokolska župa Novo mesto »lavi v dneh 9. in 10. t. m. svoj 25letn1 jubilej, ki bo posvečen našemu notranjemu in zunanjemu delu v edinicah in župi Program jubilejnih svečanosti: t nedeljo 9. t. m bo ob pol 9. uri zjutraj na I^oki začetek župnih tekem članstva in naraščaja, ki bodo trajale ves dopoldan Ob 9.30 ur: otvoritev sokolske župne razstave, k.| bo odiprta oba zletna d/neva od 8 do 12 in od 14. do 18. ure. Zvečer bo ob 20 ur: po mestu bakljada, nakar se vrsi ob 21. uri na zletisou svečana akadomija, pri kater' »delujejo edinlce: Novo mesto. |fo* kronog, Št. Janž, Bela cerkev in Trebnje z izbranimi telovadnimi točkam: Prvič nastopi tudi zupni pevski zbor Ka binkoštni ponedeljek bo po prihodu vlakov ob 9.30 uri povorka po me*; t u ^ utiknm sokolstva na trgu pred rotoviem, nakar bodo od 11 ure naprej skušnje za pop<d-dansk nartop Točno ob 15. ur; je začetek javne telovadbe na T jO k,i z nastopom vseh oddelkov i obveznim! saveznimi in Župnim vajami. Pri vseh svečanostih sodelujeta mestna novomeška godba in ca-erlska Is Kostanjevice. Vse »okolstvo in sokolstvu naklonjeno oboinstvo vabimo k fllm stevfrnejšf udeležbi pri Jubilejnih svečanostih sokolske župe Novo mesto. Zdravo!  Zletni odbor
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer BIZETOVA OPERA
C A R M E N
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.
Spored: 1. Pepeleica. 2. Otroške radosti. S. Popavv-mornar. 4. Zobni atelje B. Boop. «. rTaameJ M enkrat. 6. Plavalne tekme. 7. Svet brez ten.
Vstopnina 3.50. 4.50  5.50 tn 6.5<»
Iz skefi* Loke
_ Oglje hi hlode kradejo. V Hrastniiki grapi so zadnje čase neznani zlikovci kradli hlode, na loikem kolodvoru pa oglje. Orožniki poizvedujejo za tatovi.
— Tatinski berač. V nedeljo se je pojavil v Skofji Loki berač, ki ga je pa slučajno neki Škofjeločan spoznal in vprašal, kako je s tisočaki, ki jih je bil ukradel nekemu trboveljskemu mesarju. Berač je priznal, da je ukradel mesarju štiri tisočake, da je pa kazen za ta greh že odsedel. Ljudje so ga seveda napodili brez miloščine.
— Opozorilo planincem. SPD v LJubljani pripravlja velik izlet planincev v Bolgarijo in na bolgarske gore. Planinci se priključijo Sokolom in bodo imeli Četrtinsko voznino. Izlet bo trajal od 12 do 26. julija in stroški bodo znaSali 120n do 1500 Din. Podrobne informacije se dobe tudi pri škofjeloški podružnici SPD
v*iel!i Avaaje. Maj pripoveduje naša soseda kar-koli. onu vodno BtfAflno pretira vb,.
— Hm, ali si je pa kdaj vprašal, ko liho >
Stran 4.
>SLO VENSKI  NAROD«, *»e ft.jnrdja iw»
J>\ev. 128
Ludvik WoIff:
21
BOGINJA DOBROTE
ROMA
— Ne, — je odgovoril Harland, ko je bil njegov pogled ošinil Muntwylerja.
Potem mu je šinila v glavo misel, da bi mogel nenadoma zboleti. To se pravi, menda moram res imeti namestnika.
Njegov pogled se je ustavil na Inge-leni. Vedel je o nji malo, poznal jo je šele nekaj dni, toda ni bilo dvoma, da je poštena, gotovo vredna zaupanja bolj nego ta cigan Muntwyler.
— Gospodična In gel ena Gortzova me bo zastopala.
Ingelena je dvignila roko kakor bi se hotela ubraniti nevarnosti. — Gospod Harland!
Bolj je poštena, kakor mi vsi, je pomislil ves zadovoljen in se pošalil: Dobra bx>lmška strežnica mora znati tudi ravnati z denarjem.
Muntwyler in Trettenbach sta se ozrla na dekleta, ki je prebledelo in v zadrega povesilo oči.
Potem je draguljar zapisal v svojo knjigo ime Ingelene Gortaove.
Odšli so v jekleno klet, Harland, Gortzova in Trettenbach. Po mnogih stopniščih so prispeli do celice, vzidane globoko v zemljo in utrjene. Težka vrata so se počasi odprla,   V nizki, dobro
razsvetljeni sobici, kjer so ventilatorji bičali zrak, so sedeli trije krepiti oboroženi možje za mizo in metali karte. Okrenili so se k vratom in nadaljevali igro, ko so zagledali Trettenbacha.
Zakaj čuvate svojega tirana? — je vprašala Ingelena v mislih mrke čuvarje.
Zakaj spremljaš Harlanda ? — so ji odgovorih čuvarji z očmi.
Trettenbach je odprl težka jeklena vrata svojega svetišča. Jeklene stene so odbijale svetlobo v modrikasto žarečih refleksih. Draguljar je pokazal Har-landu najeti safe in mu pojasnil njegov mehanizem.
Harland je takoj razumel. Položil je sveženj bankovcev v safe in zaprl vratca.
Ingelena je imela občutek, da sodeluje pri ostudnem zločinu. Zdelo se ji je, da ta jeklena celica stoka, da odmeva po nji krik mnogih nesrečnežev. Za denar, ki leži v tej varni kleti, bodo nedolžni ljudje v domovini trpeli najhujšo bedo, žene bodo plakale, možje gladovali, otroci zmrzovali.
— Poskusite, gospodična, če boste mogli to omaro odpreti, — je dejal Harland in ji izročil majhen ključek.
Stala je v zadregi in preti so se ji tresli.
Trettenbach je še enkrat pojasnil mehanizem.
Ingeleni so solze zalile očL
Ne militarizem, kapitalizem je sovražnik, to je spoznala v trenutku, ko so njene roke odpirale in zopet zapirale omarico.
Harland je vsel ključek m ga skrbno spravil. Zapustiti so jekleno celico in se mimo čuvajev vrnili iz podzemlja.
— Kaj je vam? — je vprašal Harland sočutno.
Trettenbach je bil spredaj.
— Sram me je, da sem Nemka, — je odgovorila Ingelena in komaj zadrževala solze.
Zgoraj je stal Muntwyler in čim jih je zagledal, je zaklicali
— Imenitna naprava, kaj ne! Harland je prikimal.   Draguljar se
je poklonil.
Stopili so iz hiše. Se vedno je deževalo. Po Kolodvorski uMci so hiteli ljudje, elegantni in raztrgani, suhi in debeli, stari in mladi, tujci, med njimi tu pa tam kak Švicar, toda vsem si bral raz obrazov isto in neprikrito hrepenenje: Denar! In mesto, vsa zemlja je vračala odmev: Denar!
— Kaj bosta počela zdaj? — je vprašal maMer.
— Na italijanski konzulat se odpeljeva.
— Dovolita torej, da se poslovim. Želim vama mnogo okrepčila v Italiji. Glede vile vam bom pa, pisal v Floren-co. Kje se nameravate nastaniti?
Gortzova je povedala hotel, ki ji je
bilo njegovo ime ostalo v spominu. Muntwyler je pozdravil in odšel na dež.
Ko sta sedela v avtu, je Harland plaho vprašal: — Prvič vas nisem razumel. Kako ste mislili to, gospodična?
— Sram me je, da sem Nemka.
— Da..., toda...
— Mar ti ljudje, ki so skrili svoj denar v jekleni Trettenbach ovi celici, niso pomislili na to, da bodo morali v izkrvaveli domovini plačati utajene davke mali ljudje, najsiromašnejši in gospodarsko najšibkejši? Mar ne pomisli na to nobeden izmed teh premetenih veriznikov?
Harland je zrl skozi okno in skozi zaveso dežja je zagledal proletarske ulice berlinskega vzhoda, umazane, nizke hišice, kjer so ležale na oknih pisane pernice, siromašne trgovinice s starim želez jem, starimi oblekami, starim papirjem, prerano ovenele matere, stoječe v skrbeh pred branjarijami, izmozgane može, prinašajoče pogum iz zganjam, mnogo, mnogo bledih otrok — zagledal je sebe kot pretepenega vajenca pri ključavničarju Schmackeitu v Frankfurtskem drevoredu.
— Kako morejo ti ljudje mimo spati? — je vprašala Ingelena vsa iz sebe.
Berlinski vzhod je izginil. Mimo drvečega avtomobila je hitela krasna, v tisočerih lučkah žareča curiška Kolodvorska ulica.
Harland se je otresel težkih misli in
odgovoril s trpko kljubovalne« t jo:
— Ti tovariši imenitno spe! Verjemite mi, gospodična Gortzova.
BOGINJA
— Tam! Tam gori! Tista cerkev, ki se rdečkasto leskeče. To je San Miniato, gospod Harland, — je vzkliknila Ingelena ognjevito in pokazala skozi okno vagona na grič. — In tam doli, ali vidite ta kip?
— Da, — je odgvoril Harland in se zasmejal njenemu navdušenju. -SbqtdŠ- hc,2i .Oniz znl
— To je mladi David na Piazalle Michelangele.
— Tako, tako.
— A tam-le je Ponte Vecchio Amo! Ali ni to krasno, gospod Harland!
— Zelo lepo, gospodična.
Njegov pogled je prehajal od zlato rjavih streh mesta k jasnemu nebu. ki je sipalo na zemljo blestečo modrino. Na vseh gričkih daleč naokrog so stale vile, olive so se majale v lahnem vetri-ču, večno zeleni hrasti so šumeli, vr*>e žalujke so stale tu nalik pobožnim romarjem, po vrtnih ograjah so se vzpenjale ovijalke.
— Tu je pomlad, tu je poletje, — je pomislil Harland; globoko je dihal in se veselil, da je ušel dežju, ki ga je preganjal tja do Milana.
Vlak se je ustavil.
Kupujte domaće  blago l
Prostovoljna
javna dražba
Dne 8. junija 1935 ob y29. uri se vrši
v modni trgovini A. PERSCHE, LJUBLJANA, Marijin trg štev. 8
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA.
Prodajalo se bo: modno blago, svileni traki, čipke, gumbi, zaponke, nogavice, rocavice, ovratniki, kravate, kopalne obleke, čevlji itd.
CRNA DENARNICA
z večjo vsoto denarja se je izgubila od Pod Rožnika, Cesta I, čez Tivoli do velesejma. — Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi »Slovenskega Naroda«.
POPOLNOMA BREZPLAČNO
dobite začetek prekrasnega ro-■nana >V naročju sreče« v vsaki trafiki, ali če še danes pišete ipravi »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tvrseva cesta št. 25, L. nadstropje. 1818
MAUNOVEC
pristen, naraven, a čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika)    55/L
SENZACIJA PREŠERNOVE ULICE
so krasne izložbe ČEVLJEV staroznanc tvrdke FRAN J A SNOJ.
Nudimo Vam krasne PRVOVRSTNE ČEVLJE PO NIZKIH,
VSAKOMUR DOSTOPNIH CENAH.
tovarniška zaloga čevljev kvaJtetnih znamk »JARA«, »GOLDREGEN« hi »UNION«
FRANJA SNOJ,
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
J A
A
ZOPET ODPRODAJA ČEVLJE
po 10—30 % znižanih cenah. — Da vam ta ugodna prilika cenenega nakupa zopet ne uide, se kar najbolj požurite v naše prodajalne.
cesta 20
„JARA", Ljubljana, Sv. Petra „JARA", Maribor pri firmi Martine, Gosposka ulica 18
„JARA", Zagreb Hica 60
IŠČEM SLUŽBO
v trgovini ali hotelu. Govorim popolnoma francosko in nemško. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1916
SERVITOR VATA
prevladuje v go spod in j stvih, ker čisti na najboljši in najcenejši način vse kovin aste oredmete. — »EKSTRAKT« d. z. o. z., Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 8.
URE, ZLATNINO,
srebrn ino — nudi najceneje — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Skotijo št. 15. 1911 ___________
Sam mirna i ostajem. — Broj 14.296. 1906
RABLJENA KOLESA
ženska in moška, otroški vozički, šivalni stroji in različni drugi dobro ohranjeni predmeti poceni naprodaj pri — »Promet« (nasproti k rižanske cerkve.) 1907
SVEŽE DEBELE CRE8NJE
črne to rdeče kg Din 5—6 v košarah od 30 do 40 kg razpošilja franko postaja — G. Drechsler, Tuzla. 1906
ŽENITE V! Radi prevzema lepega posestva v šmarskem okraju iščem dobrosrčno mladenko z gotovino 40.000 Din. — Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod »Vzor-noet 1908/1906«.
ENTEL — A2UR — PLISE
izvrši ekspresno — Matek A Mlkes, Ljubljana (poleg hotela štrukelj). 54/L
~~ LESENO STENO, primerno za stanovanje ali garažo, stoječo pisalno mizo, klop, stojalo za klobuke, lesene glave — naprodaj: Aleksandrova 7/n, levo. 1886
OPREMLJENO SOHO
s posebnim vhodom išče gospod. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Stroga čistost«
Ia ŠPORTNE SUKNJICE
Din 98.-, p um parice Din 48.-dobite pri
PRESKERJU,
LJUBLJANA, Sv. Petra c 14
ica smrti
Roberta Kocha
Med drugimi povzročitelji kužnih bolezni }e odkril tudi
bacil jetike
V ponedeljek 27. maja se je spominjal ves kulturni svet 251etnice smrti največjega dobrotnika človeštva Roberta Kocha. Nekaj podatkov iz njegovega življenja nam pokaže pomen tega genija zdravniške vede. Koch je bil rojen 18. decembra 1843 v Klausthalu, kot rudarjev sin. Po gimnazijskih študijah se je odločil na univerzi v Gottingenu za matematiko in naravoslovje. Čez leto dni je pa presedlal na medicinsko fakulteto. Leta 1886. je bil promoviran m leta 1872. je bil že okrajni zdravnik v Wonsteinu.
I
Tu je začel pri najprimitrvnejši opremi svoje študije. Doba Kochovega delovanja je doba važnih odkritij v bak-terijologiji. S praktičnimi poskusi je Koch dokazal zelo resistentne spore bacila anthracis, vzgojil je bacil izven živalskega telesa in opisal njegov razvoj z občudovanjem vredno točnostjo. Drugo Kochovo delo v aetiologiji kužnih bolezni je sledilo že leta 1878.
Leta 1880. je pruska vlada poverila Kochu vodstvo cesarskega zdravstvenega zavoda v Berlinu. Čez leto dni je izdal svoje znamenito delo o desinfekcijL 24. marca 1882 je obrnil nase pozornost vsega sveta z odkritjem in opisom bacila jetike. Povzročitelj te moderne kuge človeštva je bil odkrit in tako je
bilo omogočeno iskati pota in načine, j kako uničiti ga. Koch je svoje delo neumorno nadaljeval in naslednjega leta je odkril bacil kolere. Po naročilu pruske in na prošnjo angleške vlade je večkrat zapustil domovino in odpotoval v Afriko proučevat tropične bolezni. Okrog njega so se začeli zbirati učenci, med ti ji tth' Lofflen, Behringer, Ehrlich, Schutz in še ve* drugih učenjakov in pri vseh njihovih odkritjih je bil Koch idejni ode. Koch je uvedel in izgradil živalski eksperiment ter tehniko barvanja, konzerviranja, fotografiranja in gojitve bakterij.
Leta 1905. mu je bila podeljena No-bk>va nagrada za medicino. Navzfic svojim slavnim uspehom je pa ostal osebno skromen podeželski praktik. Umri je 27. maja 1910 v Baden-Badenu, kjer ga je zadela srčna kap. Njegov pepel je shranjen v mavzoleju zavoda za kužne bolezni, ki je bil zgrajen nalašč: zanj. Koch je bil slavni Pasteurjev sodobnik. Pogled v položaj bakterijologije pred njrm bi nam še bolj pojasnil pomen njegovega dela. Zadostuje pa omeniti, kako močno orožje je dobila medicina, ko je bil odkrit bacil jetike, ki jo zdaj preboli nad 90 % ljudi, dočim je prel neusmiljeno in neovirano kosila svoje žrtve.
Telefonski pogovor
— Ali ste poklicali mojo ženo in ji povedali, da drevi ne pridem domov r
— Da, gospod ravnatelj.
— In kaj je odgovorila?
— Vprašala je samo, ah se more na to zanesti.
Sanje
— Zakaj si pa danes tako slabe volje?
— Kako bi ne biL Včeraj sem plačeval v restavraciji s tisočakom m baš ko mi ga je hotel plačilni menjati, sem s« prebudil.
Ko sta bila še pri mamici.
Mož: Ker se ti noče zgodaj vstati, moram zopet brez zajtrka v pisarno. Moja mati mi je pa vsako jutro pripravila zajtrk pravočasno na mizo.
2ena: Saj to je tisto. Moja mamica mi je prinesla zajtrk vedno v posteljo.
Po težkem trpljenju je preminil včeraj v graJkem sanatoriju naš nad in skrbni soprog, oče, tast, ded, brat in stric gospod
ljubljeni
FRANC
veletrgovec in posestnik v Sv. Petru v Sav« dolini in solastnik avtomatičnega buffeta „Daj-Dam" v Lfubljani.
Blagopokojnika prepeljemo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v petek, dne 7. junija t. 1., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot štev. 2 (Leonišče), na pokopališče k Sv. Križu.
I
&w. Peter-Vransko-Ljnbljana-Zagreb, dne 5. junija 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Obćma Ljubljen*
Umrl nam je nas nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod
TURK STANKO
konjeniški kapetan I. ki.
dne 6. t. m. po dolgotrajni, težki bolezni.
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 8. junija 1935 ob x/23. uri popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica 22, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. junija 1935
Žalujoča soproga N ATA NATA in STANKO — otroka ANA TURK — mari
in ostalo sorodstvo
Oglasi v »Slovenskem Narodu14
itnai« v*1ik uspehf
— Za »Navodno