TIT glasilo slovenske narqpne podporne jednote lsto-vsar ur III., aobota, 13. novembra (Nov, U), 1926. STEV.—NUMBER 267 hn hpHiMJa psmHUh baroaov odklonil poto-ružene Mi>t Weahingtoe, 03 C. — Ko js Kellogg odklonil dovoljenje ss potovanje Koilgfctajeve skoti Združene države,^! hotol zadeti Rusijo, ampak, njbgova tarča jo bilo mehiflko nagradno gibanje, ki pridobiva vedno v#č na vplivu v Centralni in Jalti Ameriki. Tako eodljo v diplomatičnih krogih o odloku, ki j|e pcepftve-dal Kollonttfev* potovanje skoti Združene drlavc. t Državni department smatra diplomatic* etike med Mehiko ia sovjetske Rusijo ee neprUa-teljske ZtMenlm državam. Od-lok je telo pesno sestavljen in sioer taka de lahko xabUe ta-gotdo med mehiško vlsdo ln A* merižko delavsko federacijo, ds se očrni vaik^glbenje v interesu Mehike v tetfblikah Nlk* ragva, Gvatemala in Honduraa kot boljievlpko. V teh republl-ksh ae odfccrdvajo boji med reakcijo, ki J» podptt* Wall Street, n liberalni element), Id jih so-pet podpirajo mefcilki revoluci-jonarji. Ameriškim finančnikom ni nikakor po volji, dd še republike v Centralni Ameriki postavljajo na lastne noge. Te flpančni-ke še vodne skominja po Die-rovih lasih cvetela v Mehiki in drugih centralnih^ ameriških; republikah. Nikakor se ne morajo sprUasniti M Milbum, W. Va. — (Poroča John Doles.) — Dne 6. novem-' bra se je tu pripetil žalosten dogodek. Bilo je v soboto popoldne, dvajset minut do štirih. Ko sem prišel lt rudnika, sem mislili da sem varan pred nesrečo. Prišel sem ns "dipel", kjer je ča-IkaJ "truck", ki je votli šestnajst sto čevljev doli po strmem hribu. Devet jih je že bilo^a vozilu in samo same Je bH Še prostor ne njem. Ko sem se vsedel. sem rekel, ds je vos poln ter nsj I vozi. To se jo sgodifo. Kakor običajno je votilo začelo teči, toda komaj Je odpeljalo kakih petnajst čevljev, ie se Js votilo aatetelo t vso silo. V silni naglici sem šs spregovoril, ds je nekaj narobe, a drugega se pe I ne spominjam več, ker sem ee zavedel šele v Jarku. Nič več ni-sem aljftal. no videl, eemo globoko doli v Jarku som se znašel, kjer se je "trudk" ustavil ravno na pol poti. Na vozilu naa jo bilo deset, in sicer sedem belopoRnHi In trije zamorci. Doli nas je pripeljal polomljeni voz samo pet, tri zamorce. mene in nekega .Mehičana. Mi nismo bili teko hudo poškodovani, toda gori ob poti so ležali tu eden, tam drugi. Trije eo ubiti, druga dva pe težko poško-doveae. Lovrenc Hren je bil na mestu mrtev* dva sta pa umrla drugega dne v bolnišnici v Charles tonu. Hudo poškodovanih In ranj* nib je pet, med temi Je tudi en Hrvat* drugI štirje eo Portugalci. Katastrofa Je bila nekaj no-! primernega in grozno je bilo pogledati ubite in težko poškodovane delavce. UtM* šsee piredlli otroka. Long Beeeh, Cel. — Ko je v četrtek svtcooMl ubil Hiido E. AJlum. Jo še gorico truplo tečeio roditi. Truplo eo brž odpeljeli v < bolnišnico in Um ee je rodilo do- < U s pomočjo eeterskeoperedje. Nekaj ur pozneje Je novorojen- < ček umrl___J ni j. Ugija pe ;revi, da progrem i harmonije «e kvrtl. pe megerl j bo tekle kn u ' ^ || ♦ Lsadse. VL nov — imperij si-na konferenca v l/mdonu, ki ee le „vleče nekaj tednov, Je to dni dospela v kritičen položaj, Äeje eo sicer tajne, e ravno to pere» Je nsjresjmrsstncjše govorice, Id Jih ofisfjelno ne zanikajo. Kriza Je v te|l, ker Hereog, premi-jer Južne Afrike, zahteve, de dobo brltdkl dominijoni status sne koprskih držav. Iraka podpira to tSflevo, Hrreog zahteva, da Ss Imperij Velike Britanije označi te éfñltvo »vobodnib držav, ki eo ravnopravne t Anglijo in smejo erabodno s klepeti pogodbe i ditgjmi - erenim! de- wmm PROSVETA glasilo ilotkxwi mabodifb fodfobjfs JEîïHOTM lastnina slovens»* nasopn» podporne jednotb oaST pel lata la fis ta tri teta. 91.66 m tri » mM sa bto. JU* aa SS JO aa lala. HJS as vs> -PROSVETA" S667-6S Sa. Lawalafa Ai -THE ENLIGHTENMENT- Orvaa «I tka Bleeaas Xetfeeel ~ ' ' fa I Ü »alas vašega »• _______4a ra» )a a teai ieereai petekle aarefalaa. Peeevtte Je---- Sa aa na aa eaterl UM,^— CEMU PA IMAMO ZAŠČITNO COLNINO ZA TEKSTILE? Tekstilni tovarnarji naglašajo, da je zaščitna colnina za tekstile zaradi tega potrebna, da je lahko plačevati tekstilnim delavcem visoke mezde. Tako je trdil tudi senator Butler, ki se je poganjal za ponovno izvolitev v državi Maaaachuaetts, tako ja govorila adminiatradja in tako so trdili in le trdijo podporniki kapitalističnega sistema blagovne produkcije in distribucije. Ali je pa to res? Organizacija tekstilnih delavcev poroča, da znaša mezda tekstilnega delavca nekaj centov nad osemnajstimi dolarji. To bi bila mezda, s katero W lahko delavska družina izhajala pred dvajsetimi loti, ko so bile žlvljenske potrebščine poceni, a danes taka mezda ne zadostuje niti za prehranitev samskega delavca. Od zaščitne colnine nimajo delavci najmanjše koristi, saj mmšk ki jo prejemajo tekstilni delavci to potrdi. Tekstilni tovarnarji pa niso bili pri volji plačevati niti tako nitke mezde, kajti tekstilni delavci ao v mnogih tovarnah »klicali in odrsdiH obrambne stavke, ker so jim tovarnarji snifali mezdo. Komu torej koristi aaščitna colnina? Mar ljudstvu? Zaščitna colnina draži produkte v lastni deželi. Tovarnar namreč pribija k vrednosti produkta, pri kateri je vštet is pm*j dober dobiček, še zaščitno eolnfro, ki se-tovarnarjev dobiček. torej koristi zaščitna colnina? Nikomur dru tovarnarjem in prekupcem, ki na debelo kupu t^sra. ga prodajajo trgovcem, ki tržijo na drobno, afcj*pašpn&ajo v tujezemstvo! Ha je tako, govori dejstvo, da je bilo tri četrtine teka-zhm U li isnbeta prodanih v tujesemstvo, in le ena četrtma jt tAl prodana na domačem trgu. Te resnice si ni" delavski agitator ali socialist, ampak tako Društvo newyorŠkih bombažnih tekstilnih trgov- Vnednost bombažnih tekstilov, ki so bili izvoženi v prvih oeem mesecev t 1., do meseca sep-eenijo na $101,966,245, ali na 81 odstotkov vred-izdelanih tekstilov is bombaža. Vrednost vse-ca tekstilnega blaga iz bombaža, izdelanemu v tem easu, «mijo na $124,646,146. Vrednost tekstilnega blaga Iz bombaža, ki so ga izvozili v tujezemstvo v mesecu septembru, pa eenijo na {11,401,61*. Uvažali pa niso le tekatilov is bombaža, ampak v tu-jeseinstvo so pošiljali tudi svilo in drugo lekHtimo blago. Do meseca septembra so isvoaili svile in drugega tekstilnega blaga za $22,678,901, v mesecu septembfu pa Te številke govore, da se ameriškim tekstilnim tovarnarjem ni treba bati konkurenoe fe tujezemstva !n da ima irnvoričenje o nizkih mezdah tekstilnih delavcev v tuje-zemstvu le namen, tiščati doli mezde ameriških tekstilnih d slavcev. v Ako bi ameriški tekstilni tovarnarji ne prodajali teka-tilnega blaga na tujeaemskem trgu ceneje kot U^esemeki tovarnarji, tedaj bi prav zanesljivo ne šle tri fetHinke ameriškega tekstilnega blaga Is bombažna tujeaemak trg. S To resnico lahko razume vsak preprost delavec ln za to nI treba hiti član kabineta in se naaivati "državnikom.19 Ampak preprost delsvec črpa is teh številk tudi, da zaščitna colnina ščiti le tovarnarje, ne pa delavcev. Določeno je, kitko visoka morit hiti zaščitna colnina. ni pa določeno, kako viaoka mora biti delavčeva menda. Tovarnarji tudi ne noeijo kasat svojih računskih knjig zvezni upravi, da se prepriča, knko visoki ao njih dobički Administracija mors to aprejetl za resnico, kar tovarnarji poročajo v javnoat koncem leta, ko priobčijo avoje letne račune. Pa šs U računi, ki jih sestavljaj« veščaki v interesu tovarnarjev, tekmujejo tako velike dobičke tekstilnih tovarnarjev. da vprav ti profili govore jasno kot beli dan, da je zaščitna colnina na teketile t*i*otrebna. rojaka in Haas Kineaid, Hlfoob.—Iz naše naselbine so redki dopisi in dasi-ravno se kdo oglasi, nima kaj veselega poročati. Oglašam ae jaz, ker me veže dolžnost kot ¿lana, da poročam o smrti našega rojaka ln člana S. N. P. J., brata Johna Urleba. Pokojnik Je bil bolan že dalj ¿asa. Pred kakimi tremi tedni se mu Je bolezen toliko poslabšala, da Je moral pustiti delo v rovu. Obupal Je, ds še kdaj okreva in tako se je odigral žalosten dogodek, da si je nesrečnik končal življenje dne 2. oktobra ob eni zjutrsj. Pognal si Je kroglo skozi srce in je bil takoj mrtev. John Urleb je žrtev današnje človeške družbe, katera radi pohlepnosti posameznikov izmoz-gava delavce do poslednje srage ter jih ubija duševno in telesno. Bil Je dober in zveet član Sloven-ske narodne podporne jednote in Ustanovitelj društva "Rdeči prapor št »52. Več let je bil tudi predsednik tega društva. Kot napreden delavec je bil tudi dober gospodar svoji družini, kar se Je zlasti pokazalo pri sprevodu, katerega Je v glavnem uredilo društvo "Rdeči prapor". Pogreb je bil civilen. Pokojni John Urleb je bival v Združenih državah kakih šest-najst.let. Tu zapušča soprogo in dve hčeri v starosti od sedem do devet let. V starem kraju zapu-Iča še mater in aestro, tu pa mnogo prijateljev, ki žalujemo sa njim. Spomin na njega ostane v naših srcih do smrti. Naj mirno počiva v tuji grudi. — fony Kokal. Smrtna koea. Park Ctty. Uteb.-Delavske razmere so tu še povoljne. Nahaja se tu več svinčenih rudnikov, kateri obratujejo s polno paro. Slovencev je tu precejšnje število, največ samcev, ki pa nimajo svojega podpornega društva; veliko pa je tu članov S, N. P. J., spadajočih k raznim društvom. Dne al. oktobra je kruta smrt ugrabila rojaka Antona Babiča. Pokojnik je bil pobjt v rudniku. Z ranjeno nogo ae je nahajal v bolnišnici 26 dni. Par dni pred smrtjo je bil operiran na vnetju slepiče, čemur je podlegel. Pokojnik je bil star okoli 60 lat Doma je bil is Podgore pri Dobrem polju na Dolenjskem, po domače Jožman. V starem kraju zapušča soprogo ln dve Meri. Enega sina so mu ubili v svetovni vojni. Bil ni pri nosnem društvu. Tukajšnji Slovenci smo mu priredili doetojen pogreb, kar je največ preskrbel rojak John Može. Sorodnikom izcpksm Iskreno sožalje.—Anton Tovarnarji so lani izkazali koncem leta milijone in milijone dolarjev dobi&a, med Um ko delavci niso imeli drugega pokazati kot žuljave roke in svojo revščino, ki je izredno veliaa posebno med tekstilnimi delavci. dobri učitelji. Srečna je občina, ki ima šolo in dobre učitelje Občina Sušje pri Ribnici name reva zidati novo dvorazredne šolo iz sledečih razlogov: 1. Oddaljeni smo od Ribnice V/t ure hoda. 2. V šolo pošiljamo 80 otrok. 8. Plačujemo krajne šolske potrebščine v Ribnico. 4. Otroci morajo hoditi v šo-lo s šestim letom. Razumljivo je, da je tolika oddaljenost prevelika.; zs male otroke, posebno pozimi, ko jf debel sneg In hud mrss. Iz najbolj oddaljenih vasi otroci v šolo sploh ne gredo, sko pa gredo, zamujajo v*|ed slabega pota šol skf poduk ter tako zadržujejo tudi droge otroke, ki so bližje šole. Koliko otroci strgajo obutve ln obleke ter koliko vse to stane, si je lahko predstavljati. Poleti, ko je vreme vgodno, pa gredo v šolo brez nadzorstva ter mnogi v gozd namesto v šolo. Da temu opomore, se je ob-Sinifei odbor odločil, da sezidamo novo šolako poslopja, t. j. dvo-razredno ljudsko šolo na psoato-ru v sredini občine Sušje. Sola bo stala do 600,000 dinarjev. Imamo sicer nekoliko kapitala— do 45,000 dinarjev—ali kaj je to proti 600,000 dinarjem. Računamo tudi na državno podporo ter nam je ista od merodajne strani zagotovljena, toda koliko, ne vemo. Ker je občina majhna in ubožna, bi bili občani to napravo občutno prizadeti. Zato se obračamo za podporo do Slovencev v Ameriki z upanjem, da nam priakočite na pomoč s prostovoljnimi prispevki ter nam tako pomagate uresničiti idejo. Obračamo se do Članov S. N. P. J. z upanjem, ker je večina —skoro 2/8 vseh sedanjih posestnikov, bUa pred in med svetovno vojno včlanjenih v Ameriki pri S. N. P. J. Prepričani smo torej, da dobimo pomoč in se zahvaljujemo Že naprej. Posebno rojaki iz občine Sušje, kateri poznate, osle težave, pomagajte nam, da bo naša občina .dobila svojo šolo. Solo nameravamo začeti zidati v začetku leta 1927. Obenem vzidamo v šolo ploščo z napisom, koliko so darovali ameriAki Slovenci. Da bi darov* laglje kontrolirali, prosimo, da bi jih pošiljali na predUMniku S. N. P. J. v Chica-go, kateri bo potem poslal našemu občinske* „ odboru." ■ 2 S poga znangtva NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE EVOLUCIJA, ŽLEZE IN MLADOST. T. SOBOTA, 13. NOVEMBRA — ŽMK0MFT UIMIVRIK I Županstvo občine Sušje pri Mb-eld proal sa pedpsso k dvorazredne ljudske šola. (Zupan olčine Sušje pri Rib-niči, Joelp Kozina, ki je bil nekoč aktiven član S. N. P. J., Je po pooblaščenj u občinskega od bora poslal prošnjo na predsednika 8. N. P. J., da bi jednota pomagala shirati prispevke sa njih novo šolo. Prošnja je napisana na članstvo jednote. slasti pa na olje rojake, Rlbniča-ne.) M Dragi rt» lak i Slovenci! Svetovna vojna je v Evropi predrugačila marsikaj. V riki šiveil Slovenci amo si predstavljan našo Jugoalavtjo drugačno, kot je sedaj. No sa-eevoljt*-.se morajo s tako kot je. Delati pa moramo, da jo izboljšamo. Kakor savesaiki v •vetov ni vajai ne bi bili zmagali esetiolaih aU Evrope brss pomoči Amerike, tako al tudi mi bree pomoči rojakov v Ameriki ne upamo doaeči Isho*jšsnje na-šs«a kulturnega stanja. Začeti je treba pri otrocih. Narodni pregovor pravi: Kamor mlade draveaos, tako bo »Uro drevo. Ds ao otroci dobro vtgojeniJ je v prvi vrati poklicana šola la" PROTILETALSKI TOPOVI OPREMLJENI Z NOVIM APARATOM. Isnsjdbe levi iansjdbo. —V—' New York, N. Y. — Komaj je eno orožje k "Ispopolnjeno", že pride veet, ds so nove isnsjdbe izpolnile drugo orsšje. To zna-či, da v sedanji človeški družbi, ki temelji na kapitalističnem n činu proizvodnje, še ne mislijo, da pride trajni mir, ampak pri previjajo as sa novo vojno, ki pride v bodočnosti, ako oetane sedanji gospodarski siatem blagovne produkcije in distribucije. Služba za armadno informacijo naznanja, da ao se vršile preiakušnje s topovi, ki slutijo sa obrambo proti napadom is sraka. Top je opremljen s novim aparatom.. Ta aparat omogoči, da so s natančnostjo preračuni hitrost letala. Z drugim instrumentom ee pa določi viso-čina letala. Vee se vrši avtomatično. Topatfar. ki strelja a ta-krm topom, lahko odda sedem in dvajset atrelov v minuti na letalo. Krogle ao eksplozivne. To pomeni, da ae lahko uravnajo tako. da eksplodirajo v tre-notku. ko križajo pot letala ali pa srečne ladii«* IM London. IS. nov. — George Bernard Shaw, slavni angleški dramatik m filozof, je bil včeraj preaenečen. ko ao g^ obvestili, da mu je Nobtova komiaija v Stockholm u prisodila nagn sa najboljše literarno delo v let« Pravi da ni aH snšsal v — In sato je Leta 1809 Je bilo rojenih še precej znamenith mož, katerih imena bodo za vselej ostala v zgodovini človeštva. Omenjeno leto zaznamuje več epo^alnih stvari. V tem letu je bil rojen A. Lincoln, ki je ohranil ameriškemu ljudatvu Unijo. Charles Darwin, ki je bil rojen istega leta, on je autor doktrine naravne selekcije človeka. Lamarck je bil v tem času biolog, ki je takorekoč še. pred Darwinom trdil lato kot je pozneje dokazal Darwin. Lamarck je bil prednik Darwina. Povprečen človek misli, da je bil Darwin v resnici prvi, ki se je pečal uspešno z evolucijo, da je on upostavil teorijo evolucije. Toda še veliko prej so razne civilizacije ustvarjale temelj evoluciji. Egipčani, Kitajci in Grki so imeli' avoje filozofe in učenjake ki so učili evolucijo. Lamarck je že leta 1800, ko je bil Darwin rojen, napravil prve korake, da zaaleduje razvoj Živali od najmanjše do največje Vedel je da so se živali razvijale Toda kako ? To Je bik) vprašanje, katerega je bilo torba še rešiti Raziskoval je razne fosile in druge dokaze evolucije, da je z njimi dokazoval razvoj življenja iz ene stopnje v drugo in tako naprej. Znanstveniki tistega časa so se začeli zanimati za njegova izvajanja ter so si še celo pričeli lastiti njegove dokaze. Toda treba je bilo še večjega človeka, da je zamogel podati človeštvu fak-te evolucije. Darwin je posvetil veliko truda in dolgp leta proučevanju ži vali. Proučeval je razvoj raznih malih živalic. Križal je golobe raznih vrst ter zabeležil vsako stvar, ki jo je-opazil. Pri vseh je videl boj za obatanek in pa naravno selekcijo, t. j. tiste ži vsli ostanejo, katere ao najbolj močne za življenje v dotičnem kraju pod danimi razmerami Na U način je sledil Darwin razvoju življenja od primitivnega časa živali in človeštva do skupnih prednikov. Ljudje se često ne zavedajo, kaj evolucija pomeni Za človeštvo, ne samo za mentalni razvoj, peč pa tudi za fizični razvoj človeka. Vsakemu je znano, da poS^ meznik ponavlja razvoj plemena. Ako je to res za pleme, tedaj je tudi res ^ vsakega posameznika. Kakor se mora cel narod ali rod bojevati za obatanek, tako je tudi boj posameznika neizogiben. Prilagoditi se je treba razmeram. To pa vzame truda naj bo salivai Sli pa sa človeka ^ Od Daminovega časa so bil razni znanstveniki in učenjaki, kateri ao posvetni svoja, življenja Darwinovemu delu. Haeckel, Ostwald, Karl Peareon. Bateaon, De Vrta, Arthur'Thompeon in še več drugih je posvetilo svoja življenja nayku evolucije. .Toda šele pred kratkim so okrill menda najbolj sanimiva in vi biologična razkritja sa človeštvo To so razkritja o funkcijah brea-cevnih (ductlees) žlez. Te brescevne žleze so bile ŠS do pred krstkim neznane, t. j. da se ni vedelo kako delujejo. Večina teh žlez ee je smatralo kot nepotrebnim lir velikokrat so jih zdravniki odetranM, ker ao bili mnenja, da ao v napoto. To pa radi tega. ker eo videli, da človek ravno tako lahko živi brez kakor z brescevnlml Žlezami Dejstvo je tudi. da kadar so bfle te ftlees otečene, se je večkrat stanje bolnika zboljšalo. Tako vidimo danee, da še vedno od-stranjujesso slepiča, kadarkol in brvU postat ne supra-rensl žleze, ali obistne žleze, ker so bile brezcevne in ter se je po njih pretakala samo kri telesa. Od takrat pa so napredovali, da sedaj vedo za gotovo, da omenjene ileze operirajo in imajo zelo važen posel v človeškem življenju. V slučaju straha dajo te žleze možganom in vsemu sistemu zadostnega I civilizirani Amerikanci ne bodo razaodka in poguma, da gre na- nikogar silili, da si naj sam prežeta trebuh. Taki barbari vendar niso: Tukaj delajo drugače. Najamejo zapitega "Degota* ali Irca, ki nameri strojnico skozi okno in prevrta trebuh s kroglami .. • Dragi rojaki, ki smo vsi hra-| prej. Istotako' dajejo te žleze črvi pomoč, kadar pride ista v dotiko z zrakom. So pa še druge žleze, za katere m definitivno določeno sedaj, eakšen posel opravljajo. Veliko pa jih je, za katere še ne vemo, cako delujejo. Vemo pa, da ob- t je, tudi ne damo nič na haraki- 130.006. Shaw je defcl da bo ta tove ve, da je slepič Ussa. katera Je dovajala raepo prebavne e vi v želodec, ko je bil človek še oo funkcijo opravljale — po domače. Strašna v&t je priAla iz Japonskega. Ministrskf pred^. nik Vakatsuki je prejel krsto in v njej tri nože. To je bilo zna-i en je, da bi nasprotniki Vakat-sukija najrajši videli, da premi, jer izvrši harakiri, to je da si po starem japonskem običaju raz-para trebuh. Japonci so kajpada še veliki barbari. Pošteni, krščanski in staja v Človeškem telesu žleza, tatera je. imela evojeačano opravka s ^retjim očesom. Mogoče se nam to neverjetno zdi. Toda še danes se dobi neko rep-tilsko žival, Hatteria po imenu, ri. Kdo bi se "badral" s to oslarij jo! Imamo nekaj burkežev, katerim bi bilo dobro poslati karolo in "šaflo" v znamenje, da jim želimo zdravje in dolgo "življenje. So Še drugi, katerim bi ae katera ima tri oči. Omenjena splačalo poslati sod — da vanj žleza je našim prednikom prav vtaknejo glavo in potem zaspi- tako elužila, kakor služi sedaj omenjeni reptili. Seveda je bila pri našty prednikih v funkciji >red mogoče milijone leti. Danes pa je veda pronašla, da ta žleza opravlja drugo delo, katero je precej velike važnosti za nas. Ako pride ta žleza v slabo jo vsaj za dve leti. Bogu bodi hvala, da nismo barbarski! e e e Oprostite! Z menoj je križ, ker rad pozabim. Najrajši pozabim na praznike. Tako sem pozabil' tudi na funkcijo, tedaj prično naši fizič- letošnji veliki praznik Premirja, ni in mentalni organi propadati dokler niso zatulile parne pisčali in pridejo iz teka. Večletna študija je dokazala Veliko bi se dalo napisati o tem slovesnem dnevu — same «lati- da imajo obisti in pa apolni si- ke, mehke in ganljive reči - a stem zelo veliko opraviti z kaj, ko je zdaj prekrasno. Bom zdravjem in z dolgostjo življe-1 pa prihodnje >>t^ če spet ne po-nja. V razvoju, življenja v teku I zabim! mnogo let ao ae obisti ali ledvice e * a razvijale in so vselej igrale zalo važno vlogo pri živalih vseh vrat. Istotako so važne vse druge žleze, katere ni narava po-stavila v telo poeameznika za kinč, pač pa zato, da izvršujejo Eakimovska nebesa eo doli! Zgodovina religije nam pripoveduje, da je vero v nebesa in pekel determiniralo podnebje. Ljudstva, ki so živela v poltro-pičnih in tropičnih krajih, so si svoje predpisano delo. Žleze, ki zamislila svoje posmrtno življe imajo funkcijo, da drže flovefca nje na viaoki gori, kjer vedno mladega, so važne. Kadar te pihljajo hladne aapice. Tam ima- žleze prenehajo delovati ali pa jo izvor tudi kristjanska nebesa, opešajo, tedaj nastopi starost. Nasprotni ekstrem je bil v vroči Zd ravnik i-izvedenci' se bavijo, puščavi, kjer je solnce tako raz- da pronajdejo, kaj >i se dak> na- paHlo pesek, da so ee lahko jajca praviti, da bi se držalo te žleze delujoče. kuhala v njem. Hujšega trpljenja si ti primitivni ljudje niso Ena stvar je gotova, glede mo*1* misliti kakor umiranje študije evolucijskega razvoja; vded vročine in v puščavi. Samo kadar bo človek pionašel Tam se je porodil pekel delovanje narave bo lahko napredoval bolj uspešno glede zdravja in splošnega razvoja. Ravno nasprotno pa je med K-skimovci na ledenem severu. Kakor muči vročina troplčnjskej Kakor ee je že sedaj pronašlo, tako muči arktičane mraz. Zada je ^neumestno odstranjevati to je eskimovska vera postavila gotove žlefce, ravno tpko je važ-1 nebesa pod zemljo, kjer je lepo| no za nas', da Izvemo, kako Narava rabi te žleze in kadar so vsled ene ali druge pregrehe oslabljene, da jih bomb vedeli zopet uravnati nazaj na tir, da bodo zopet prSVflno fukcijonl rale. Takozvane interstitivne žleze, ileze ohranitve mladosti, ae vselej ustavijo ter prenehajo delovati, ako jih zlorabljamo s gorko, pekel ph na vrh najviSjih lednikov, kjer je večen led in mraz! ' * Kri s tj an ski rsj in pekel sta importtrana iz Azije, iz barbarske dobe pred sedemtlsoč leti. Barbarom sta bila potrebna --in ljudem barbarske pameti sta potrebna še danes. . e e ♦ ' * TrankL Cltal sem v Žsrkometu dopis, v katerem se dopisnik hvali, kako zna iz starih trunkov narediti nove. Ako dotičnika veseli ta "žab", mu svetujem, iiiJ r* * Chicago. Tam ee.nahaja nek zelo star in menda že ves razbit trunk, na katerem naj dopisni* tea, sem smo jm na en au nai kag{ §V0i0 v Shebov- drug način izrabljali. Vsekakor £ * ne p^mo , tako robo. slabimi Življenja navadami in razvadami radi prevelike igno-rantnosti. Kakor vai dosedanji slučaji kažejo ae ne more nadomestiti izraMjcsiih žlez z drugimi potom radia, elektrike, X-žar-kov itd. Edina pot jer pomagati tek, ker smo jih na en ali tek, kera smo jih na en ali na P\nwn SSR^JTE ^T* I Tukaj enostavne zmečemo stare polje za obdelapred nami, gle- ^ nA «dump» - M N ' srrsri• fMs piame je bile prve in sednje. Dratfi K. T. B.1 Res Je bik» uuv IUWI Mini riTiwu, W vi um I „, . • ._« i^u-i 71 dala narava tisto zaželjeno mla- lkod* P™**** v tvoji koloni » dost in dolgost življenja, po ke- t,it0 bedMMic pismo n ^^^ ^ 'starega kraja. Revčkom ne zamerim, ker tako pišejo, ker tak« so vzgojeni. Zato mislijo, ds jm r-TTMneš-o. Pa tudi tukaj n.*> * ■"•°«nlcMboijš|> Pridigarka Ahnee ki * dela nedolžno kot golobi, s Noetovl baraki (pravijo, ds J* bila barka), tudi farba rtrčke, da Jo Bog tepe. Ameriški I** se menda danes najbolj zanima za btttiegarje. — Vernica v dolarje. Woodward, Iowa. Danrina, ki bi nam pokazal, kako je narava navijala is nižjih življenj v višja bitja, tako bi nam pokazal kako moramo ravnati, da bi nam pred policijo ia umerili nje, kl g« je prožela modrost, bo Mevaje prlsnaaje odobritev inkfa t Tarčijo Naveličali so se čakati. — Oni ne marajo pobirati ostankov. Washington, D. C — John W. O. l>eary iz Chicaga, predsednik trgovske I zbornice Združenih držav, je podal v glavnem mestu izjavo, v kateri zahteva, da senat takoj odobri s Turčijo pogodbo, ki je bila izvržena pred tremi leti v "Lausannl. Ta pogodba pride pred senat v mesecu januarju prihodnjega leta. O'Leary je prišel na glas, ko je leta 1919 kot zastopnik in govornik. kramarskih interesov povzročil, da je prenehala konfe-ivm-a za delavske stike, ki jo je sklical predsednik Wilson. On zavzema pravo kramarsko stališče tudi glede pogodbe e Turčijo. U'Leary argumentira, da je pet in dvajset narodov odobrilo in sklenilo pogodbo s Turčijo in da ti narodi imajo zdaj prednost pred ameriškimi biznisma ni pri razvijanju kupčij s Turčijo, pri tem pa naglaša, da ameriška trgovina s Turčijo ne napreduje. » Za nase farmarje SPLOŠNA NAVODILA O VA-LENJU PIŠČANCEV IN NJIH NE(JI. Piše Prank Lukanckh. eOOLIDGE POPUŠČA GLEDE SVETOVNEGA SODIŠČA. Kansas City. — Predsednik Coolidge, ki je tu govoril na dan Premirja ob priliki odkritja epo-menika mrtvim vojakom, je dejal, da Združene države ne pojdejo v svetovno aodišče, ako ne bodo sprejeti vsi pridržki, katero je odredil senat. Ako bodo pridržki odklonjeni, umakne A merika prošnjo za vstop in se ne bo več brigala za svetovno sodi TRIJE ZAMORCI LINČANL Houston, Tex. — Sedem moških, ki so bili oblečeni kot cow boy ji, je v četrtek zvečer linčalo tri zamorce. Morilci eo nato po-ix'Kiiili v prerijo. Linčanje se smatra kot maščevanje, ker je bil pred nekaj dnevi neki belo-poltnež ubit na bližnjem renču in zamorci so bili obdolženi zločina. Ameriška pomoč britsktm pre-mogarjem. New York. — Ameriška bran ža ženskega komiteja je prejela 110,260 iz Amerike kot pomoč zabritske stavkujoče rudarje, posebno pa je ta denar namenjen za žene stavkarjrfv in njih ptroke. O tej vsoti je poračala tajnica sklada ,za te rudarje Evelyn Preston. Zahvaljbje se vsem, ki 80 prispevali, S tem je končala svoje delo. Imena darovalcev so v imeniku. Toda ni-kakega vzroka še ni, da bi se prenehalo z nadaljnim nabiranjem prispevkov, dokler še traja «tavka. ~ < ikaške delavke še vedno atav-kajo. Chicago. — Moraš Importing k; "¡> J«' c i nega j)lemena. Kompanija Jlh •)<' hotela pod zvijačo sprsvi-> i na delo, češ, da se bo Men) pogodila Z njimi, ko se po-4Vrn('J° nazaj. Delavke pa so to ul«Jj odklonile. ^iMdfordaki tkalci Ae stav kajo. >» lledford. — Tkalci, ki so J» zapoileal pri Dartmouth pre-ho ie vedno na stavki. *»nizlraal so v neodvisni uniji- v federaciji tekstilnih opero-/v;.1 klavci, kateri niso zastav« bili sedaj odstavljeni, ZUt} tiBtih tkalcev, kateri kon-« no izdelke. Delavci zahtevajo «)<> mezdo in boljše razmere v »vami. 1 <"orni vlak nbil delavca. ( h«caW. — jim Ramsay, 44 * "Ur- i* Prairie avenuje je bil arr*J povoitn od pennsylvan-tovornega vlaka. Očividci ■V^'v-dali, da Jo hotel prek ; ^nk*, ko Je nepričakovano |M'I vlak ter ga takoj C (Dsljo.) Med to steljo potresite že prej omenjen prah mešan a pepelom. Dobro je tudi žveplo, žvepleni cvet, rumeni prah (aulphur). Zelo važno je potrositi tudi kokljo pod perje z "aodium flori-dom," ali vaaj z žveplom, da se odstrani mrčea, ako ga pa nima, se pa z istim zabrani dohod Pod perje. ■Za kokljo je treba izbrati povsem zdravo žival: Odviano je od letnega časa, velikosti in o-bilnosti perja, koliko ae lahko podloži; kokošim arednje velikosti deset in Večjim težkim plemenom do osemnajst jajec, puram pa 20 do 30 jajc. » * Bazen ob Času krmljenja, pri kateri priliki se navadno tudi kura skoplje v pesku in pepelu, ne motiti, ako ni to neobhodno potrebno. Po šest do deset dnevnem valjenju se izplača pregledati jajca glede oplojenoeti, kar se lahko zgodi ob Času, ko zapusti koklja gnezdo. Dasezamore izvršiti preizkušanje, drži se jajce v pesti proti solncu ali luči. Neoplojena jajca se v tem času niso prav nič izpremenila od navadnih, pred naaadom ap prozorna in enakoherno rumena, med tem ko ima oplojeno jajce že peti dan temno mesto z iztekajočimi se privodnimi žilicami. Tako preizkuševanje olajša zelo in sigurno izvede s tako-imenovano prelzkuševalno jajčno svetilko (egg-tester).- Neo-plojena jajca so do 8 dni še vedno uporabljiva v kuhinji. Ako je istočasno več kokelj in da se nahaja pri njih večje število ne-oplojenih jajec, tedaj se oplojena lahko razdele enakomerno med manjše število kokelj, ostalim pa se napadi na novo. Ob času, ko zapusti koklja gnezdo, se ono tudi lahko pregleda, ako,je morda ponečede-no od blata, odpadkov ali zdrobljenih jajc. V obeh slučajih je treba napraviti novo gnezdo, tna jajca takoj očistiti z gorko vodo. Ako se zanemarja čiščenje, tedaj se razvijejo v gnezdu škodljivi plini, kateri lahko uničijo cel zarodek. Jajca, katera imajo pri drugI preizkušnji, vršeči *se zopet teden pozneje, v sebi zamrzle zarodke, ali pa so gnila, je treba takoj odstraniti radi že imenovanega vzroka. Taka jajca se poznajo na lupini, katera postane zelenkasta. V preizkuševalni svetilki so gnila jajca neprozor-na in sivo črne vsebine; lupina pa je umazano bela. Tudi se gnila ali zamrzla jajca hitro ohlade, medtem ko ostanejo z živimi zarodki topla. Jajca pod kokljo škropiti med valenjdm ni dobro, kakor nekateri menijo, ker povzroči preveč vlažnoati ter rast plesnjivlh gliv, katere uničijo vsako se razvijajoče življenje» Jajce, katero se ni izleglo v določenem času, skoplje se lahko kakih 10 minut v 100—110 Fahrenheita topli vodi. Nato se previdno z nožem ali enako pripravo ob široki strsni na koncu v jajčno lupino naredi razpoko, kjer ima pišče priti iz jajčne lunine in pdtem se še enkrat potopi v kopelj, ter končno še mo-kro zopet podloži koklji. Ako ae nato pišče ne zvali v teku 12 ur, ni več veliko upanje, da se to zgodi pozneje, veigiar se še previdno odstrani košček lupine, ter potem varno pretrga notranjo zasušeno kožico. Ako pišče še živi, si bo nadalje še samo napravilo pot, oziroma si lahko pomaga nadalje. Pri vsem tem pa je treba paziti, da se piščanec ne rani, ker izguba kapljice krvi je gotov pogin zanj. Pri dragocenih Jajcih Je gieds tega svetovati onim, kateri v preis-kavanju jajc nimajo potrebne gotovosti, da to raje popolnoma opuste. Ko so se razvila posamezna piščeta, ee ista odstranijo izpod kokije, ako ravno morda še mokra, v zato pripravljeno posodo, v katero smo preje dali kaj toplega. kakor perje, tople flanele itd. Vse skupaj postavimo na primerno topel kraj. Večkrat, kakor dvakrat na dan. L j. zjutraj h» zvečer, pregledovati kok-I jo* ni dobro, ker ee oai razburi in lahko rastro jajca ali pa pohodfže napol islegi« piščeta. Ko so se zvalila vaa piščeta, donesejo ae koklji, katera jih bo potem kmalo t materinsko skrbnostjo spravila pod svoja krila. Sedaj je čas podložiti koklji tudi druga mlada od druge kokljo izvalena piščeta, ali pa mogoče kupljena in izlegla s umetnimi gojitniki. Podlagatl pozneje taka piščeta ni umestno, ker Jih pozna in pobije. Po preteku najmanj 36-48 ur se sme pričeti šele s krmljenjem. Hrana za piščeta mora biti vaaj v začetku krmljenja taka, da vaebuje zadosti beljakovine. Kot tako pičo za prve dni je priporočati kuhana jajoa, malo kuhanega in drobno sesekane-gs mesa, kuhano mleko, ribje meao, zdrobljeni kruh, mravlin-čja jajca, črvlčl, skuhan rižev grls, drobno stolčeno žito, oves brez luščln, pftenični in ovsen zdrob, proso. Dobro sredstvo za prvo pičo, in sicer kot prvo vrstno, je star. zdobljen kruh ali pa fino zdrobljen ovaen zdrob, Jcaterega je treba dobro zmešati z stepenim sirovim, sve-žim Jajcem. Vsekakor pa je priporočljivo, pokladati vsaj dni kuhana jajca, ne pa nikake piče 36—48 ur po izvalltvi, zato ker ima pišče za toliko čaaa ži veža v sebi. (Konec prihodnji?.) ¡H ki da menijo: Slednja minuta, jo iabijfJo za ceno najbolj nemočnih muk, Je iatrgana neprimerno hujšim mukam, ki jih pripravljajo ljudem tajna onostranstva; ln istned dveh del is-berojo tistega, hi jo resnično, da Maurieo Marterliack—R Borko: SMRT -- I« 1. pofUvJ« knjige "La Mort.' ... V našem življenju in na našem svetu nI za nas važnejšega dogodke od smrti. One je tista točka, *i ae Okoli nje oare-dotočuje in roti zoper našo srečo vse, kar se umika naši čuječ-nosti. Bolj ko se misli trudijo, prav tedaj, ko nimamo več mo-i čf da bi dihali, kamoli, da bi mislili. Ko bi se vrnil med nae človek kakega drugega stoletja, ne bi brez težave razločil na dnu sodobne duše predstavo svojih bogov, svojih dolžnosti, ljubezni ali veaoljptvs; dotlej pa, ko i/premenilo vse krog nje in ne čaka na poale® nakopičijo okoli nje, ven menu besede? Kaj je za pravo dar niso prišle i njo vred. Ali resnična in dostojna molitev, če to*1* »P«nje, če vaa premaga ne najbolj vroča in vaeh oaebnlh utrujenost, ki ji ne morete odo-koristi očiščena težnja po do- Val boj! ln pričakovanja, segi in umevanju Neznanega? vsa nesigumost in vee prohlet-|p m t v o se še nahaja na tistem po« «e zdavnaj," Je dejal Napo- bočju,..kl." n oWfP* Tr ivniki m du- hr ?ikmkor i? i ^ v*M a. r. at Slovanska Narodna uoamvbm* a .prtu , 1004 GLAVNI STAN« 2SS7 8S SO. LAWNDALK AVL. CHICAGO, Uofeffthl UPRAVNI OUeKKi PraMaUt Vlmit Calakari podi* __ m J*a«Um«. H«.j f(. tajnik »Ultfco* Taife tafelk « ♦ bjr«*JnlkJ.JtUin arod.lk «U-IU J, v COePODAMKI OMfKgt 1,1 Uih «evelsni. Ofclot PnriV AHak. 1U4 R. Craw(ord AvoH caieogo, III.t im«ok Kupom», tSST * Mšmm Avos Cklcoao. III, ^^ M. M«» POROTNI ODgggi B B« 151w* \ul »ir «leriagfUM, IU., t** ¡7* «•■h'1'i Tw»y Miro i» I, R. p, D. No. 1. Jokaatoa ch n**k PočboJ, Mo« ti, Park UIU, Po., Aatoa A«lor, Itoa uTStoo». BOLNliKI ODflRK: Aro.°2KSu0,C,l0tJBt ^ Mif H E VIHODNO OKHOŽJi:. Jimpk torto| ft p. n. S, gos na PS.1 Anton Abra«, Uft» K. 7«lh gtH CJ^plaei, Okio «APAPNO OKROtJE, 4a«o> BakOi,g. M. s, m» si, PittsN^ MsaSn ssp.| Jaka Ge* B leon, "nadevajo zdravniki J hovniki smrti bolestnost/' "Pom-pe mortis magis tonet quam mors ipsa," se glasi Baconov rek. Učimo se vender, da jo bomo videli, kakršna Je v resnici, to se pravi, prosto od groaot do- Vse je sapravo agolj slučajno ln trenutno te» poteka is naše ne-vednosti. To, kar vemo, nam ni nič v prid ; nala amrt jo še bolj bolestne nego pri živalih, ki nič ne vedo. Napočil bo dan, ko se bo veda same «operstavila svoji mišljije. Izločimo najprej vse. 00 V6* Napo-u pa Ji lahko že danes, če jo • v, , ^ .-,(' J|TtiX7 ..j'. pred njo. NI nití ene solze, ki je ne bi priieill in sapisali aa njen rovaš, na enega krika bolesti, ki ne bi postal krik obtožbe, dama more nositi težo prirodnih zmot eli nevednosti so s ko Je izginilo to, ker jo tvori ln od česar zavisi, je ostale podoba smrti skorajde nedotaknjena, taka, kakršno so si ustvarili naši očetje pred stoletji, dh, pred tisočletji. Naša razumnost, ki Je postala toli» smela in aktivna, je tu zastala, ni storila na podobi smrti, ds tako povem, ni kakega popravka. Tudi če ne verujemo več v muke pogubljenih, se slednja življenjska celica največjega nevernika mod nami potaplja v strahotno skrivnost hebrejskega Cheola, Hada poganov ali pekla kristjanov. To brezno se odpira na konci*, slehernega življenja, čeprav ne več osarjeno a preveč jaaniml plameni; ker pa je manj znano, je tembolj grozno. Zato nam takrat, ko se približa ura, ki se je vznsšals nad nami In h kateri si nismo drznili dvigniti oči, nenadoma zmanjka vsega. Dve ali tri neizveatne misli, ki smo se ob nje hoteli opreti, ne da bi Jih bih preizkusili, se ž (bi jo kakor vrtnice pod «slo zadnjih minut Zaman iščemo \tr\\*').mwma ftw*d pn-miAljfvanji. Id so zmodage ali ki na peanajo Pe zarap: če so bolezni v oblasti prirode eli življenja, Je u-miranje, ki se nam zdi smrt, do-v človeških rokah. Kar nam vzbuja na/večji strah, Je tisti mrzel, končni boj, zlasti še tista poslednja, groeepolna sekunda ločitve, ki jo bomo nemera vi deli, lrako se bo bližala po en-kret. Tako so polni ilgurnosti In razbremenimo tega, kar hodi pred njo, lažje ln bree strebt! pogledamo v obras ... # to* Mr^ ChhÄTAi ta «'«v. Nadzorni odbor: MW» »Iii Združitveni odbor: ........^^^^«wiii a. Celo. s glavnini es. III. ki M , j!DH!,EAr)EV,í »OtNIÄKK PODPORR N. P. JH MIT4S So. LawndaU Avl. PGdlUATVg IN STVARI, « sdkora la jodiíale roblo ao nsolovei Tainiltvo S. N dalo Ave* CMoo,., Ul. , N ÄK aaa - m — í ífail »PW. sainanlla, aglaai, SeÄÄK-""* III. ERAZOBIS8IL NI KASTA Oboe Jen je bil na 9100 denarne globe. flharsa. Pa. (F. P.) - Tukajšnja iKilicija Js z vojno aroganoo vdrla na ihod hrvaških delsvoev, ki ga je obdržavala slovenska sekcija Mednarodna obrane. Martin Kraslč, tajnik U sekcije, Je bil kažnovan na sto dolarjev denarne globe, ker na ehodu ni imel rasobešene ameriške zastave. - t — i M ■ » I"............ Prosvf to I šnjl delavci na pooeatnl oi, ki je laet Woreester * kompanija, so zaitevkali___ htevajo, da Jim hoaipanlja uriana unijo, Dslavol pravijo, da ae že vež kot leto dal okušali fehlt! priznanje unije od st«*al> kompanije, toda kompanija pa ■e J*' vselej izognila te šanju. Sealo pfostr»1** na 'M>n i"^** dvomu, ds od tora najmanjšemu solz zaslepljeno usmiljenje In razum tlačita lasten odpor in m umikata pred onim zakonom, ki ga tei priznavajo in dbožujejo kot najvišji eekon* eleeešhe vesti. e Nekega dne se nam bo sasdel predsodek barbarski. Njege-koranine tiče v strahu, ki eo nam ga sapuetlle v srcih mrtve /,do\ Ti«j •MIM Heart o(the Business W>rld a.for BUNDÄTR AMO auuhinaa I» m nlHf p deaign, or, BUNDSTRAN „ 1« NO LONOBR ANY RBABOK POR jjgajriEP WITH A MACHINE WHICH ONLY ADDS, SUNDSTRAND SALES AGENCY ■IHMHBHHI MAcynwangl AtMRT UXhiU" Mac: Ti, Freshraan. kako da ii se tako pomazal s črnilom? Freshman: Pisal sem temo o avtomobilih in bila je tako re-aliatična, da mi je pero eksplodiralo. Fraiootki literato»* Keaočae m h mik tako zdravilo , daj« «dpomoč tisočerim v par dnevih. Naü' čitatelji bodo s čudom Xv>. deli. d« mnogi tisoči utrujenih, Jzi, panih ljuli jemljejo to xdravílo i„ počutijo boljli v npr dneh. V.iw >l*>ost napram sebi in svojim ,„ | jateljem je, da poakuaite to novo | adra vilo, ako ae počutite trudne, sla-botne, izčrpane, ker čudili m boste kako hitro ae boate počutili boljši Čo vam Še ni tega adravila predpisal vaš zdravnik, kar pojdite k lekarnar Je in kupita steklenico. Zove se Nu-ga-Tone. Je lahke za viivati in za prlbliino 11.00 dobite celo me*ečn„ zalogo. Nuga-Tone vam da aovo živ. ljenje in moč, ojači živce in miiice in Čudovito poveča njih odpora moč in vzdržljivost. Nuga-Tone dije 8h. dek, poživljajoč spanec, dober t d redno delovanje črevesja, »timulira jetra in obiati in v par dnevih se bo-ste počutili kot nov prerojen človek. Izdelovalci Nuga-Tone tako dobn, do, kaj lata stori v takih slučajih, da priraorajo vse lekarnarje jamčiti isto ta povrniti vai deaar, če nisi* zadovoljn. Priporočano in na prodaj v vseh dobrih lekarnah—(Adv.i itvenl tajniki In dragi «aatopnl ki, pri katerih lahko plačati mehurja Bolsilrte lahko I pr«len«te • lÄantal Midy Zavrnite vte ponar«db«. QU j to za b»«*