Cena Din do 80 od 100 do 300 eva ttttca 1, telefon M. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon §L 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. 3LOVKNJ GRADTC, Slomškov trg & — Postna hranflnica v LJubljani št lO^ol. Borba za zračni prostor nad Hnglifo Včeraj popoldne ]e 40 nemških bombnikov v Pri napadu na južno Anglijo pa spremstvu lovskih in bojnih letal napadlo vojno luko Portsmouth — je sodelovalo po angleških poročilih 500 nemških letal Nemško por s čilo o včerajšnjem popoldanskem napadu Berlin, 13. avg. s. V več posebnih doio- čilih so bili s.ncči objavljeni uspehi nemškega letalstva o napadih, ki so jih včerai izvršili nemšk. bembniki na angleške luk«j. ladie in letališča. Po desedaniih Dodaukih je bJo v letalskih bitkah ob angleških obalah včeraj sestreljenih 71 angleških letal. Nemško letalstvo ie izgubilo ori tem 17 aparatov. V podrobnostih javliaio o včerajšnjih letalskih operacijah naslednje: Okroa nol-dne so napadla nemška lovska in bojna letala več ciljev v Južni Angini Napadi so bili izvršeni zlasti na balonske zapore. Samo nad Dovrom so b.Ii sestreljeni 4 zaporni baloni. Eno nemško letalo ie bilo ori tem izgubljeno. Nato ie sledil popoldne napad na najvažnejšo angleško vojno luko Portsmouth. Luka ie s protiletalskimi obrambnim: napravami posebno dobro zavarovana. Nemška letala so napad'a v Portsmouthu državne ladiedelnice. bencinske tanke, Skladišča, bojne ladie itd. Angleška lovska letala so se sicer do javila v zraku, toda ooa- ženo ie bilo. da so se skušala v nasprotju z operacijami prejšnjega dne borbi z nemškimi letali izogniti. To je Drvi znak. da so nemška letala oridobila že tudi v bojih nad Anglijo samo prrmoč in da angleški lovci ne morejo več brez vrzeli vzdrževati za- norne obrambne liniie oroti nemškim letalom ob iužnih obalah Anglije. Napad na Portsmouth ie vršilo 40 nemških bombnikov, ki so jih spremljala lovska in boina letala Kljub protiletalsk obrambi so se bombniki oovsem mirno pri -bližali cilju ter odvrgli svoie bombe. Nemška letala so prispela nad Portsm ^uth z južne strani v srneći od Spitheada. Naoad je bil izvršen v treh skuDinah Bombe so zadele municijska in minska skladišča, doke in bencinske tanke. Izbruhnili so ogromni požari, karšnih doslej nemški letalci nad Anglijo še niso onazili. V borbi z angleškimi letali ie bilo sestreljenih nad Portsrnouthom 23 angleških letal, med tem ko znašajo nemške izgube tu 6 letal. Pri Margateu je skupina nemških strmo-glavcev Stuka napadla ladijski konvoj. Z ladii ie močno streljalo protiletalsko topništvo, oa so vendarle nemška letala vrgla večie število bomb ki so oo*opile štiri manjše trgovinske ladie s skupno 10.000 tonami. Na več drugih ladiah so izbruhnili požari. V letalski bilki z aneleškinrr letali, ki so branili ko^voi so bili sestrelieni triie Hurrieani in 2 Spitfirea. Popoldne le bil napaden-'h več ang'eških letalskih oporišč v bližini ivžne obale An-^lije. Glavni nannd ie bil izvršen m voia-ško letališče v Manstonu Letališč?* i° bilo popolnoma ra^d^iano Nom^k-' bombniki so vrgli na letališče velike množino bom^ vseh kalibrov. Od naitoznh efesrdozfvnih bomb oa do malih zažigalnih Vzletišča so bila od zadetkov bomb popolnoma razora-na. Vse letališke zgradbe so bile uničene. Štirje angleški Hurrieani. ki so se skušali dvigniti, da bi napadli nemška letala, so bili že na tleh uničeni Nadaljnjih 6 angleških lovcev ie bilo sestreljenih v letalski bitki nad letališčem Nemška letala so se s tega poleta vrnila brez vsake izsrube. Poročilo angleškega letalskega ministrstva London, 13. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja v komunikeju, ki je bil izdan davi, da je bilo v teku velikih letalskih bitk včeraj nad južno angleško obalo sestreljenih skupno 61 nemških letal. Angleži so v teh bitkah izgubili skupno 13 svojih lovskih aparatov, vendar se je eden izmed pilotov rešil. Na ta način so po angleških podatkih Nemci v nedeljo in včeraj izgubili nad Anglijo skupno 126 letal, ker je bilo na podlagi komunikeja admiralitete naknadno ugotovljeno, da so v nedeljo angleške vojne ladje sestrelile še 5 nemških letal, ki v komunikeju letalskega ministrstva niso bila upoštevana. Včerajšnji nemški letalski napadi na južno Anglijo so imeli zopet izredno velik obseg. Po uradnih cenitvah je sodelovalo pri napadih 500 nemških letal. Glavni napadi so bili izvršeni na Portsmouth. Kakor je javilo že sinočnje uradno poročilo, je napad povzročil le malo škode. Neko bencinsko skladišče izven glavnih naprav voj- ne mornarice je bilo zažgano, dve manjši ladji sta bili potopljeni, nadalje pa je bilo poškodovanih več hiš ter neka tovarna v Portsmouthu samem. Po zadnjih podatkih je bilo v teku napada na Portsmouth sestreljenih 12 nemških letal. 7 bombnikov je sestrelilo samo protiletalsko topništvo, ki je s tem doseglo rekorden uspeh. Eno nemško letalo so sestrelili oddelki žarometov s protiletalskimi topovi Louis. Drugi nemški napadi so bili izvršeni, kakor je bilo javljeno že snoči. na otok \Vight ter letališča v Južni Angliji, število Človeških žrtev teh napadov je primeroma majhno, vendar je nekaj med njimi smrtnih. London. 13. avg. s. (Reuter) Preteklo noč in davi so nemška letala vrgla zopet več bomb na mnoga okrožja Angliie in Walesa London, 13 avg. s (C Z.) Pri napadih zadnje dni se nemški letalci nikdar niso oribližali Londonu. Svetilo žrtev napadov med prebivalstvom ie doslei majhno zaradi dobrih zaklonišč in discipline prebivalstva. Škoda na vojaških objektih ie zelo maihna. London. 13 avg. s. (Reuter) V noči od nedelie na oonedeliek sc. angleški bombniki zopet napadli vrsto voiaških obiektov v Nemčiji ter v ozemLih zasedemh do nemški vojski Tako je bilo bombr.rdrano oporišče hidrcnlanov v Brestu v Franciji ter letališče na otoku Guernesevu DmNewyork Times« pravi, da je Hoovrovo izjavo kratko in dokončno zavrnil Sumner Welles, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, ki nadomešča Cordella Hulla, ki se mudi na dopustu. Welles je izjavil, da je skrbno prebral Hoovrovo deklaracijo, da pa nima pripomniti nobenega komentarja in da tudi v bodoče ne bo te deklaracije komentiral. Politični komisarji v ruski vojski odpravljeni Moskva, 13. avg. s. (Ass. Press j. Predsednik Sovjetske zveze Kalinin je snoči podpisal ukaz, s katerim se ukinjajo funkcije političnih komisarjev v ruski vojski in mornarici. Njihove dolžnosti bodo odslej vršili poveljniki odgovarjajočih edinic vojske in mornarice. Ukaz pravi, da bo na ta način dosežena popolna enotnost v sovjetski vojski in mornarici. Sovjetsko bračno pravo v Litvi Kovno, 13. avgusta. AA (DNB). Vlada je sprejela zakon o uvedbi ustanove za registracijo zakonov kakor tud' nov zakon o braku. Ta zakonska odredba bo stopila v veljavo 15 avgusta Doslei so zakone registrirali posamezni cerkveni uradi vseh veroizpovedi ir je v sp< rnih vprašanjih odločalo le cerkveno sodišče dotične veroizpovedi. Rumunski odgovor glede Dobrudže Bukarešta, 13. avgusta. AA. (Štefani). Bolgarska vlada je včeraj objavila rumunski odgovor na prve bolgarske predloge zastran ureditve vprašanja Dobrudže. Rumunski odgovor je jasen in pozitiven. Zato mislijo, da ne bo treba dolgo čakati, da se začno končna pogajanja za sklenitev do- rovora. Nemška vojaška letala za Bolgarijo Sofija, 13. avg. s. (DNB) V nedeljo ie prispelo na tukajšnje letališče 10 nemških vojaških letal tipa Dornier 17. ki iih ie Nemčija dobavila bolgarski vojski. Letala so prevzeli zastopniki bolgarskega letalstva. V bolgarskih krogih je bil prihod nemških letal pozdravljen kot nov znak za izredno produkcijsko zmožnost nemške industrije, ki kljub velikim lastnim potrebam za vojno Še vedno lahko dobavlja tudi inozemstvu letala visoke kvalitete. Družina norveškega prestolonaslednika se preseli v Ameriko Stockholm. 13. avg. AA. (DNB) Zena norveškega prestolonaslednika princezinia Marta, ki biva s svojimi otroci na Švedskem, je prejela od predsednika Roosevelta poziv, naj odpotuje v Zedinjene države. Princezinja se bo z otroci vkrcala v Pe-čengi v teku prihodnjih dni. Vkrcala se bo na neko ameriško ladjo v Ameriki Capetown, 13. avgusta. AA, (DNB). V pokrajini Južni Karolini je nastal nenaden orkan, ki ie zajel največje mesto Južne Karoline. Carlston. in ga v nekaj urah odrezal od ostaleea sveta. Ogromne količine u M iih ie nosil orkan s seboj, so na- Pooblastilo Rooseveltu Vojaški odbor reprezentančne zbornice je soglasno pooblastil Roosevelta, da sme mobilizirati nacionalno gardo in rezerviste VVashington, 13. avgusta. AA. (Reuter) Vojaški odbor reprezentančne zbornice je soglasno sprejel zakonski predlog, ki daje Rooseveltu pooblastilo, da sine mobilizirati nacionalno gardo in rezerviste za 12-mc-sečno vojaško službovanje kjerkoli na zapadni polobli. VVashington, 13. avgusta. AA. (DNB). Pri debati v senatu o zakonu o uvedbi splošne vojaške dolžnosti je povzelo besedo več govornikov in nastopilo proti splošnim vojaškim vežbam. Senator Doris je izjavil, da je za zdaj nemogoča invazija iz tujine v USA in da je ameriško brodov-je in letalstvo ta trenutek dovolj močno, da vsako invazijo prepreči. Demokratski senator VVheeler je izjavil v svojem govoru, da človek, ki je rekel — kakor je to štorih Stimson — da Nemčija lahko hitro izkrca 300.000 mož na tleh Zedinjenih držav, ni sposoben, da bi zavzemal mesto vojnega ministra. Republikanski senator Vandenberg je izjavil, da bo USA. če uvede splošno vojaško dolžnost, prekršila 150 letno tradicijo prostovoljnega novačenja. New York, 13. avg. s. (Štefani). Ker bodo pri uvedbi vojaške dolžnosti v Zedinjenih državah izvzeti poročeni moški, je bilo opaženo zadnje dni izredno naraščanje števila porok. V New Yorku je bilo izdanih te dni štirikrat več poročnih dovoljenj, nego običajno. London, 13. avgusta, AA. (Reuter). Roo-sevelt se je v ponedeljek po končani inspekciji obrambe Nove Angleške odpeljal v VVashington. čas — glavni sovražnik Zedinjenih držav VVashington, 13. avg. s. (Ass. Press). Podtajnik vojnega ministrstva Patterson je govoril včeraj pred častniki, ki so vstopili v vojaško industrijsko šolo. Patterson je dejal, da bo rabila ameriška vojna industrija še leto dni, da izpopolni vse svoje priprave. Izguba leta dni za priprave je luksus, ki si ga Zedinjene države ne bodo mogle nikdar več privoščiti. Glavni sovražnik Zedinjenih držav je trenutno čas, je naglasil Patterson. Ratifikacija rusko ameriške trgovinske pogodbe Moskva, 13. avg. AA. (Reuter) Sovjet ljudskih komisarjev in orezident USA sta ratificirala podaljšanje dosedanie trgovinske pogodbe med sovjetsko Rusijo in USA do 6. avgusta 1941. ie povsod povzročil veliko škodo. Ker so pretrgane vse prometne zveze, podrobnosti o te i nesreči še niso prispele. Nevarnost epidemij v poplavljenih ameriških pokrajinah La Fayette, 13. avgusta. A A. (DNB). Zaradi nevarnosti pred nalezljivimi boleznimi v poplavljenih krajih iužnozaoadne Louisiane ie guverner ukazal, naj se izseli 13.000 prebivalcev. V južni Louisiani je ostalo brez strehe 30.000 prebivalcev zaradi tropskih neviht in nalivov. Tudi tem prebivalcem grozi velika nevarnost epidemij. Imperialna gospodarska konferenca London, 13. avg. s. (Reuter). Avstralska, novozelandska in južno-afrifka vlada bodo poslale svoje delegate na imperialno gospodarsko konferenco, ki ie za jesen sklicana v New Delhi v Indiji. Tudi vse angleške kolonije vzhodno Sueza so pristale na udeležbo na konferenci. Atentati v Južni Afriki Lizbona, 13. avgusta AA. (DNB) Iz Južne Afrike poročajo, da je bilo v Južnoafriški uniji izvršenih v zadnjem času več atentatov. V nekem kinu so bile v dvorano vržene bombe za solzenjc in se je morala predstava prekiniti. Prav tako je bil izvršen atentat na neki avtomobil, ki se je prevrnil. Potniki so se rešili skozi okno. V zvezi a temi atentati je notranji minister izjavil, da bo vlada zahtevala pooblastilo na podlagi katerega bodo atentatorji obsojeni na smrt. Rusko turški odnosi Ankara, 13. avg. s. (Štefani). Turški poslanik v Moskvi se bo še ta teden vrnil v Ankaro. Podal bo svoji vladi podrobno poročilo o stanju turško-sovjetskih odnošajih, Aretacije v Rumuniji Bukarešta, 12. avg. AA. (Štefani). Kakor poročajo, je policija v Bukarešti prijela okoli 50 oseb. ki so širile alarmantne vesti o Rumuniji. Prazen orient-ekspres Carigrad, 13. avg. AA. (DNB). Včeraj je prvikrat pripeljal v Carigrad orient-eks-pres. kar se ie začela vojna prazen. Trgovinski promet med Nemčijo in Rusijo Berlin, 13. avg. AA. (DNB). V okvirju 28. sejma je bila prirejena manifestacija za zunaijo trgovino med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Posebno se poudarja, da ie trgovinski promet že močno nadrkrilil promet, ki je bil dosežen pred mirom. V merodajnih krogih poudarjajo, da sta obe državi izkoristili v polni meri vse možnosti. Pogajanja med nemškimi tvrdkami in sovjetskimi oblastmi za zunanjo trgovino potekajo vedno normalno. Prav isto velja za pomorski promet in promet na kopnem, ki se razvija tudi normalno. Zaradi tega se pričakuje, da bo v prihodnjem letu ta promet še narast el Q Proces v Riomu proti francoskim vojnim krivi nadaljeval Vtofcjr, 13. avg. s. (Štefani), vrhovro s&disče v Riomu bo danes ob 14. nadaljevalo proces proti blvilm francoskim politikom, ki ao obtoženi krivde za Vstop Francije v vojno. Najpreje bo govoril državni tcžilec. London. 13. avg. s. (C. 2.). Sunđay Times se bavijo s procesom proti bivšim francoskim ministrom v Riomu ter v avezi s tem ostro napadajo bivšega zunanjega ministra Bonneta. List pravi, da bo Bottnet očividno glavna priča ra obtožnico. Bonnet sedaj priznava, piše list, da je stalno delal v francoski vladi proti svojemu lastnemu šefu Daladieru ter da je poskusil v septembru lanskega leta prisiliti angleško vlado, da prelomi svojo obljubo Poljski. List opozarja tudi na sveze, ki sta jih imela Bon-net in njegova žena pred vojno z nemškimi krotri v Parizu Eden izmed sodnikov v riomskom procesu ie neki VVatteau. ki je bil svoi čas zanleten v znano zaroto kapucarjev v Franciji. Vlchy, 13. avg. s. (Ass. Press) Po po- datkih, ki jih Je dal drlavnl podtajnik za letalstvo, so Francozi med 10. majem in 16. junijem sestrelili skupno Ml nemških letal. V istem Času so LafUblU rrancozi 306 svojih letal. Francosko letalstvo fee je mo-rnlo stalno boriti proti petkratni nemški premoči. Dr • vi bo govoril maršal FetalA Vichv, 13. avg. s. (Ass. Press). Drevi cb 19.30 bo govoril po radiu vodja Francije maršal Petaln. Mislijo, da se bo maršal v svojem govoru bavil s sedanjim položajem Francije. Francoska gledališta Ženeva. 13. avg. AA. (DNB). Francoska radijska postaja poroča, da bodo v kratkem ponovno odprli več gledališč, med niimi tudi Comedie Francaise. Po istih poročilih so bodo tudi začela predava ".i a na glasba* nem konservatoriiu in na državni umetni-širi šoli. Opozorilo Horea Belishe Bivši angleški vojni minister o bojih z Italijani v Somaliji Humanitarnim ustanovam zagotovljen obstoj Kaj jo dosegla v Beogradu njihova delegacija London. 13 avg. s (Reuter). V Devon-portu ie sinoči govoril bivši Vojni minister Hore Belisha. Omenial ie med druuirn bole v Afriki ter je opozarjal, da Angleži ne smejo podcenjevat: svojega neuspeha v Somaliji. Hore Belisha ie delal, da bi bilo napačno vsak italijanski uspeh označevali samo kot osvaianie puščav, ker bi to značilo prikrivanje realnosti. Hore Belisha je opozoril, da bo glavni italijanski nanad vsekakor izvršen ha Eaipt. Toda. ie deial* če angleško voino brodovje kontrolira Sredozemlje, bo morala italijanska borbena sila prei ali slej popustiti Kairo, 13. avg. s. (Reuterj. Včerajšnji komunike novelist va aneleške vojske na Bližnjem vzhodu iavlia. da ni iz Ansleške Somalije nobenih poročil v novih vojaških Ljubljana, 13. avgusta Z naslednjimi podatki je prikazan vpliv sedanje vojne na gospodar&ko življenje v Jugoslaviji. S pričetkom vojne v septembru Lini sta se zmanj^Ia uvoz in izvoz v naši državi za 60.1°/o po količini in za 35.5% po vrednosti. V prvih sedmih mesecih vojne smo uvozili od važhejsih surovin samo aa 77.8°/o dd povprečne količine, katero smo Uvažali v isti dobi v prejšnjih dveh letih. Po devetem mesecu -rajne »e je nafte gospodarstvo že prilagodilo novi in razmeram, odstotek uvoženih surovin je dosegel že 9o°/o hovpfcčhe količttle uvofca v prejšnjih dveh letih. Vojna je najbolj oškodovala tekstilno industrijo, ki je dobivala V prvih sedmih mesecih vojne 51.4fi/o surovin manj kot jih je potrebovala. Rudarska industrija je uspevala, V maju lani je znašal indeks rudarske prOiŽvodlije 150. v aprilu in maju letos pa je znašat 165.5 in 1654. Podoben dober razvoj je imela tonilniška industrija, katere indeks •e je od 206.7 v aprilu in maju Umi dvignil na 246.5 v maju letos. Zunanja trgovina je pokazali« v prvem polletju 1940 inatno boljše rezultate kakor v isti dobi lani V prvih šestih mesecih letos smo izvozil! 1.871.560 tdn V vrednosti 3,848.498. 422 din. ISVoz v prvi polovici 1940 je po količini večji od isvoaa v prvi polovici 1939 U 207 684 t«n Ali 12.48°/*, pO vrednosti pa je ved ji ta 1,434.657,112 din m\\ S9A30/* Uvoz je v teku prvih Šestih mesecev letos tnašal 693.456 ton v primeri i 613.409 tonami v istem rasddbiu lani. Vrednost uvora v prvem poMetju 1940 je bfla din 3.089.085.229 din v ptftner* 2 1527.896.484 din v prvem polletju lani. Po vrednosti Je letošnji uvo2 vecli »a 561.188.745 din ali operacijah. italijnni niso dalle napredovali. V Keniji so izvidniski oddelki ugotovili, da II al i lani drče dosedanje Doloiaie. V Sudanu in Palestini ni nič novega. Bombardiranje Malte Nekje v Italiji, 13. avgusta. AA. Poseben dopisnik agencije Štefani noroca: Snoćl med 20.30 in 0.30 so italijahska letala bom- Italijanska letala so Drihajala v vedno no-Italizanska letalo so prihaiala v vedno novih skupinah. Vse te formacije so izvedle bombardiranje z očitnim uspehom. Najprel so obsule z bombami skladišča in zelone goriva v Marši Sirocu in Calafragni, nato pa arzenal. Vnel se ie požar, ki je trajal več kot pol ure. Jugoslovenska zunanja trgovina kaže torej v teku prvih šestih mefecev letos ak-tivo 759.413.193 din v primeri 9 pasivu 114 mitijortov 55.174 din v istem razdobju lani. Državne železnice izkazujejo glede nato-vorjenih vagonov povečanje v prvih petih mesecih letos za 746.962 vagonov v primeri s 649.487 vagoni v istem razdobju lani Državna rečna plovba kaže mani povoljne rezultate. Tonaža prevoženega blaga je padla od 349.321 ton V prvih petm mesecih lani na 253.765 ton v trem Času ^etos. Promet v obmorskih pristanlš" !h je bil slabši kakor lani. V prv-ih 4 mesecih letos je prišlo v nate pristanišče 27.096 ladij, lani v istem ča*u pa 29.823 ladij. Tonaža je padla v tem razdobju od 5.686.000 na 4 milijone 445.000. V prvih šestih mesecih lani je bilo v drŽavi 77 konkurzov in 104 prisilne poravnava« v prvih šestih mesecih letos pa je bilo SHno 30 konkurzov in 65 prisilnih porav- V aprilu letos je bilo zavarovanih v državi 743.680 delavcev, kar predstavlja porast za 38.856 zavarovanj v primeri s prejšnjim mesecem marcem, v primeri e aprilom lani pa porast M 30:628 »a varovan j ali 4.30%. Prav tako je Število zavarovanih delavcev V prvih Mirih mesecih letos vecjc za 5.662 od lanskega in znaša 691.424. Povprečna dnevna mezda za vso Jugoslavijo je znašala v aprilu 25.82 din in je ▼ primeri s mezdo v aprilu lani za 1.87 din I večja, v primeri z marcem letos pa aa 0\4l din večja, Promet v Potmi hranilnici je znašal v prvem polletja letos 209.222,276.520 din« v istem razdobju lani pa le znašal 176 milijard 135.558.240 din Poslovni volumen Driavne hfootekarn« banke izkazuje v«(sk porast ob koncu šestega meseca letos v primati s stanjem j lanskega leta. Povećanje anala 7.124,000.000 din, tako da ja dna 30. junija znižala skup- j na vsota poslovnega volumne 21 milijard 688,000.000 din, a Vsota poslovnih sredstev Hipotekarne banke je porasla v istem času na 11.748,000,000 din. Na triišču državnih vrednostnih papirjev je opažati Imearnn popuščanja kureov vseh državnih papirjev po 1. septembru 1939. Olovna značilnost borznega poslovanja V teku letošnjega lata je amanjianjc skupnega prometa • efekti ki je v prvih šestih nlesecih letos na beograjski borzi znašal M.757.538 dih V primeri s 186,072.483 din V tati dobi lani. Tudi naše valutne prilike so se razvijale pod vplivom velikih mednarodnih dogodkov. Na predlog deviznega odbora jc bil določen kot podlaga Za vrednost dinarja kufS dolarja V relaciji 53 din ta 1 dolar. Prekinjeno je bilo vetanje dinarja na angleški funt zaradi nestabilnosti angleške valute. Vojna psihoza se je posebno pokazala LJubljana. 13. avgusta Po borbah, ki so trajale dolge mesece, Je pričakovati, da Je nadaljnji obstoj naših poklicnih človekoljubnih ustanov zagotovljen. Iz Beograda so se vrnili te dni Slovenski člani akcijskega odbora in so vesti, ki so jih prinesli, kar najboljše. Akcijski odbor je posredoval v trgovinskem ministrstvu pri načelniku dr. Boškoviču in referentu dr. Kovačeviču, zlasti po se je potrudil, da prikaže stanje stvari v ministrstvu socialne politike, v čigar pristojnost spaJajo. odslej poklicne stanovsko človekoljubne ustanove in organizacije, llčlanska delegacija zastopnikov humanitarnih ustanov iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Maribora in Ljubljane je b!la sprejeta pri ministru za socialno poHtiko dr. Bu dišavi je viču, in je naSla za svoje težnje popolno razumevanje. Delegacija je tudi navezala stike z načelnikom g. Jeremičem in referentom g. Albertom Viz jakom, ki sta pokazala vso svojo pripravljenost, da pride do uveljavljenja pravilnika o poklicnih humanitarnih ustanovah, ki bo le-tem omogočal neokrnjen, uspešen razvoj. Zadeva sprejemljivega pravilnika se jo zlasti obrnila na dobro s prenosom pristojnosti od trgovinskega na ministrstvo socialne Ljubljana, 13. avgusta Na Vodnikovem trgu, onstran ceste, na vogalu žtudentovske ulice, je naenkrat obupno zajokal lOletni Tonček, doma tam nekje od Kureščka. 2e nekaj dni je zaporedoma odhajal od doma v gozd in v potu svojega obraza nabiral borovnice. Domov je prinašal lonec za loncem in nabral celo košaro, ki jih je včeraj prinesel na trg v Ljubljano. Dolga je bila pot v mesto, ko pa je dobil na dolgi stojnici dodeljen prostor je v pričakovanju kupčije na vse pozabil. Res so jele kmalu prihajati kupo-valke in jim je mali Tonček zadovoljen stresal merice borovnic v pripravljene posode ah jih zavijal v papir. Tonček je do 10 izkupil tri kovače in še nekaj dinarjev, zato pa je kosara tudi že pokazalo dno. Imel je morda 9e liter borovnic, ko se je prismukala do njega črno oblečena neznanka in mu dejala: >Ej fantek posodi mi no za pet minut trideset dinarjev, moram skočiti v bližnjo trgovino, pa nimam drobiža. Takoj ti jih vrnem, za zastavo pa imaš tu moje ključe! Zaupljivi Tonček je ženski brez pomisleka ustregel in vzel v roko šop zarjavelih ključev. Ženska je odhitela Cea trg in je Tonček samo toliko pogledal za njo, da ie videl, kako je smuknila Čez cesto proti študentovski ulici. TonCek je čakal, prodal je še zadnji liter jagod in se jel šele potem v težkem pričakovanju ozirati naokrog. Ko ženske le ni bilo od nikoder, je pograbil prazno košaro, stisnil ključe v roko in Iz Celja —c Popravni izpiti in vpisovanje na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju. Popravni izpiti za redne učence in privatiste bodo 28. in 29. avgusta, popravni nižji tečajni izpiti in pismeni všji tečajni izpiti 30. avgusta ln ustni Višji tečajni izpiti 31. avgusta, vsakokrat od 8. zjutraj dalje. Sprejemni Izpiti bodo 27. avgusta. Podrobnejši razpored izpitov bo razglašen na deski v veži. Vpisovanje cb pričetku novega Šolskega leta 1940-41 bo vsakokrat oi 8. do 11. po sledečem vrstnem redn: 2. septembra za 1. razred, 3. septembra za 2. do 8. razreda in 4. septembra za učence z drugih zavodov. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec in vsaka učenka zadnje Šolsko spričevalo in potrdilo o predpisanem davku, učenci Z drugih zavodov pa tudi Se krstni list. —c Stanje brezposelnosti. Po statistiki od 10. t. m. je bilo prt tukajšnji ekspozituri borze ri celjski borzi dela. —ć Mf°moJf še je pojavil v veliki množini v Celju in okolici ter hapravlja po nasadih precejšnjo škodo. —C t*mii| šO V celjski bolnici Aritori Skok. 361etrtl pdšestnlk iz Srezna pri Vitanju, 15 letni Joief Pintar, dninar Iž Hrenove pri Novi Cerkvi ter Ivan Speglič, 50-letni kočar ta Podgorja pri Frankolovem. Na Cankarjevi cesti 3 Je umrla 84 le t na vdova po Železniškem nadrevidehtu Antonija stehiik. N. v. m* p. .—C iPJesreOG, ?4letnR Jožefa Bkrubejeva 1* TrtioVeij pri Celju je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Ko se je vračal v nedeljo tfomov 4$ietni laborant v zdravstvenem domu v cel ju Ivan smo-lej. Je padel 9 kolesa ter se potolkel po rokah in nogah. —C 17. nack»nalni šahovski turnir v Celju zbuja med ljubitelji kraljevske igre mnogo zanimanja. Redna kola se odigravajo vsak večer od 19.30 dalje, prekinjene p&rUje pa se nadaljujejo vsako popoldne. Turnir Je dobro organiziran ter tu3i I informativna služba dobre funkcionira, tako da ao Številni kibici vedno pravočasno I Informirani o stanju ln poteku turnirja. pri Vlagateljih in pri dviganju cen po indeksu cen, ki jih objavlja Narodna banka za uvozno blago, se je indeks izvoznih proizvodov dvignil od junija 1939 za 46.16°/», d očim je Indeks cen uvoznih proizvodov skočil za 31.3°/o. Tudi zaradi špekulacij z nepremičninami se dvigajo cene. Stičen pojav z istimi razlogi je opaziti tudi v ostalih nevtralnih državah. Tudi gllde povećanja denarnega obtoka Jugoslavija ni osamljena« V Grčiji se je denarni obtok povečal za 42.3%, v Turčiji za 43.4Vs, v Švici za 31.2*/t. v Rumuniji za 29.7%, v Madžarski za 20.3»/o. Glavni vzrok tegs povečanja Je tezauriranje denarja. Zmanjšanje denarnega obroka za nad 200 mttiJonov din v juliju letos se kHje s povišanjem vlog v hranilnicah v juniju tn juliju. Sedanji denarni obtok v znosku 12 milijard dinarjev ni pretiran. Zlato pokritje je znašalo dne 22. julija letos 25.90Cr, torej več kaor je S zakonom predvideno. politike. Predstavniki človekoljubnih ustanov so izročili pristojnim činiteljem svoj ekspoze, in spomenico, skratka ves elaborat, ki naj pripomore, da dobimo ustrežljiv pravilnik. Osnutek pravilnika je bil obravnavan do najmanjših podrobnosti skupno z akcijskim odborom in ministrstvom za socialno politiko in tako lahko pričakujemo, da so odpadle še zadnje ovire razen formalnega dovoljenja, da je ministrstvo za soc. politiko upravičeno tak pravilnik tudi izdati. Ko bo ministrstvo v to pooblaščeno ne bo zadržkov, da bo novi pravilnik uveljavljen, in se bodo stotine naših humanih ustanov lahko mirno po-stevile svojemu skozi desetletja preizkušenemu delu. H koncu naj Se omenimo, da so bili v slovenskem zastopstvu predsednik »Učiteljske samopomoči« Ivan Kocijančič, zastopnik grafičarjev Drago Kosem, iz Maribora pa Simon L*>rger in Ivan Vurzin-ger za »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev«, ter Evstahij Joštl in Rudolf Steihbiicher za s-Vzajemnost«. Prizadevanja akcijskega odbora rode najlepše uspehe in bodo dovedla slednjič do širokega uveljavljenja stališča naših dobrodelnih organiaacij. stekel Čez cesto tja, kamor je videl hiteti žensko. Tam na vogalu je še počakal trenutek, potem je pa spoznal bridko resnico. Nasedel je sleparki. Ubogi Tonček je bridko zaplakal. Mimo je prišla znanka domačinka, ki je tudi prodajala borovnice in objokani Tonček ji je povedal, kako je bil osleparjen. ženska je pričela na glas vpiti, prihajale so druge ženske, jele so se ustavljati kupovalke in je Tonček sredi žensk še in še pripovedoval svojo žalostno zgodbo. sPrav majhna je bila in je dejala, da pride nazaj že čez pet minut. Crna je bila in razoglava ...« ženske so menile: >Ej, ta je menda že znana tatica in sleparka. čez Grad jo je ubrala in je zdaj že bogzna kje!« Tonček je še vedno milo jokal, ženske pa so ogorčeno obsojale pretkano sleparko in gorje ji, če bi se nenadoma pokazala. Med grečo so se pomešali tudi mladi dečki, junaki živahnih iger na Gradu in njega pobočjih. Tudi oni so čuli Tončkovo zgodbo in se urnih nog spustili po strmi poti za njo: >Morda jo pa le ujamejo.« Mladi »detektivi« so odhiteli, sleparke pa seve niso izsledili. še nekaj časa se je gnetla množica žensk okrog jokajočega Tončka, najbolj usmiljene so priredile celo majhno zbirko za razočaranega in osleparjenega Tončka, potem pa se je množica spet razšla. Ostal je samo Tonček, ki je s staro rojakinjo odšel doli proti Staremu trgu in naprej po beli cesti. Velika tabla je iZveSena na oknu kavarne »Evrope« in nudi vsakomur točen pogled zaključenih partij in stanju tekmovanja. —c Sokolsko društvo Ceije m°tica želi pomnožiti svoj orkester, ki je nastopil že večkiat z uspehom, lahko bi pa bili njegovi uspehi Se večji, če bi imel odsek več sodelavcev. Zaradi tega se društvo obrača na brate in sestre, ki bi bili voljni sodelovati in obvladajo kak instrument, da pridejo v sredo, 14. avgusta ob osmih zvečer v telovadnico v mestni osnovni šoli. Bratje in sestre se bodo lahko izpopolnjevali, imeli pa bodo v pni vrsti tudi prijetno razvedrilo. Prišli bodo v družbo, ki vso preveva ljubezen do glasbe, do umetnosti, Iti tako blagodejno vpliva na razpoloženje poedinca in skupnosti, do znanosti, ki že sama po sebi spaja vse. kar je enakih misli. V današnjih razburkanih časih, ko nas tlačijo moreče skrbi, radi iščemo prilike, da bi vsaj za uro pozabili »a vsakdanie tegobe. Vam takih prilik ni treba iskati, veste za nje, samo poslužili se jih niste vsaj ne zadostno. Vsako večje druStvo ima svoj god\eni odsek, nekatera celo odlično zasedenega. Vprašajte vsa ta društva, koliko zaslug šo napravili bratje in sestre, č'ani lastne godbe, svojemu društvu? Sokol Celie matica na članih in Članicah, sposobnih za gtidbo. «1 reven, saj jih sami ml dosti poznamo, ki so se s tem ali onim instrumentom že izkazali. Zato je škoda, ca bi poedinci in poedinke zanemarjali svoje sposobnosti in je ne darovati skupni dobri stvari. Koliko je bratov in se8ter. Ki bi iz srGa radi podprli društveni orkester, a jim ni bila sreča naklonjena, da bi jih obdarila s glasbeno sposobnostjo. Zato, bratje in sestre, ki ste oblagodarjerti s to sposobnostjo, pridite v sredo V telovadnico. Tam se bćrrio pogovorili b ftašin Vajah in o našem delu v nastopni šežoTll. Med nami ne bo nikakih razlik; Vsi Sa enega, eden za vse. rek, ki se pri godbenikih že osi nekdaj sam ob sebi izvaja. Pridite, da se v izvrševanju hvalevredne naloge raž-vedtite! Zdravo! at\AJR «ffir*ftf M1.ADA NfflVBftTA ^ TOrej 8 lOtethim dekletom se hočefi oženiti. zda,1 si star 60 let, čez lo let boi 70 ona pa 30 »*.< No da. . vendar mi pa ne boi truli, da ji ienska i 80 teti Stam. ČUDEN SFrtKJKM — Prišel sem prosit za hčerkino roko« pa me je sprejela očetova noga. d$«la£ftiea KOLEDAR Danes: Torek, IS. avgusta: Janez Berh-mans, Kasijan DANAŠNJE PKlRf DlTVE Kino Matica: zaprto Kino »loga: Vest zdravnika dr. Kil dar tj a Kino Union: Pustolovščine H u oka Finna Kino Slika: Na morski gladini DE2URN1LEKARNE Danes: t>r. Kmet, TVrševa cesta 41, Trn-koezv ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. ćipeđ sita s Let os je Ljubljana doživela Uredun dogodek: regulirana je bila Zvezda. Zgrudi tega ni niti izbruhnila re\r>fucija med meščani, ki so se postoriti tako odločno na branik kostanjev. Zdaj je volk sit in koza cela, ker so podtli le toliko kostanjev, kolikor so jih mor si t zaradi samega spomenika. Poti in trate so nekoliko preurejene, večina kostanjev pa je ostala nedotaknjena. Podrli so tudi polomljene ograje. S a nov vih gredah Je že pognala lepa gos/<7 trava, kar je treba nekoliko pripisovati tudt »ugodnemu* vremenu. Ko pa ie našte\>nmo zasluge, ne smemo prezreti nikogar. Tako zaslužijo priznanje tudi meSčani. ki skrbe, da sn gredice V9&k dan s\-cže pognojene. Tro\fica je tako lepo zelena, kakor de je ozeleneh: nalašč zaradi vsakdanjih sprehodom* meščanskih psičkov. Takšna trava je posebne* zdravilna za pse, kt jih muči zgaga, na drugi strani pa> je pasji gnoj baje še celo boljši od konjskega. Zdaj v Z\*ezdi nimamo več »postajo za prvo silo«, podrti so jo, ker je to tudi spadalo k regulaciji Mamic to prav nič ne moti; namestu. da bi otroke nosile V »javno poslopje«, jih kratkomnlo postu\iji.jo na trate v Zvezdi. Tako zdaj ves regulirani park služi tistemu namenu, ki mu ie prej le malo poslopje. š a iT Tretje kolo celjskega turnirja Celje, 13. avgusta Medan in Drašič sta iprrala francosko partijo. Drašič je v srednji igri dobil kmeta. Po izmenja\-i figur je svojega prostega kmeta pripeljal na drugo linijo, nakar je Medan partijo predal. Grašer Je proti MiSuri igral Collcjev sistem. V srednji igri Grašer ni dobro igral. Da ubrani kmeta, je moral žrtvovati stolp. Po izmenjavi figur je Mišura s stolpom več zmagal. Marek in Jerman sta igrala Englundov gambit. Marck je dobil kmeta, toda je Z večnim šahom držal remis po 14. potezi. Mlinar in Majstorovič sta igrala Spali* sko partijo. Razvila se je težka pozicijska igra, v kateri je Mlinar dal kmeta, katerega pa je pozneje dobil nazaj. Partija se je po 36 potezah končala remis. Partije Šmigovc—Berner, Gottlieb -šu-barič, Savič—2uk, Šiška—Popovič, Pavlo-vič—šorli, so bile prekinjene. Stanje po 3. kolu: Mišura, Jerman 2 in pol, Berner 2 (1), Majstorovič, Drašič 2, feorli, šmigovc, Gottlieb 1 in pol (1), Šiška, Popovič 1(1), Mlinar 1, šubarič pol (2), Marck. Pavlo-vič, žuk pol (1)« Medan pol, SaviC 0 (1), Grašer 0. Zvečer se igra 4. kolo, v katerem igrajo: Drašič—Majstorovič, šorli—Mlinar, Popovič—Pavlovič, Zuk— Šiška, šubarič Savič, Berner—Gottlieb, Jerman—š migove, Mišura—Marek in Medan—Grašer. Aretirana mlada vlomilca Ljubljana. 13. avgusta. SnoČi je bil v parku na Kralja Petra tigu aretiran 191etni brezposelni delavec štcian šekula, ki je doma sicer iz Osijeka, a se navadno mudi v naših krajih, čekulo je iskala policija zaradi vloma v Majcnovo kavarno na Tyrševi cesti v noči na 8. t. m. Po vlomu je namreč policijski dastiloskop našel na raznih predmetih, posebno pa na mizi, v katero je bilo vlomljeno, prstne odtise, ki jih je potem primerjal z prstnimi odtisi v registraturi kriminalne raz-vidnice in ugotovil, da izvirajo od roke že znanega vlomilca šekule. Vlomilca so pričeli takoj iskati detektivi in so ga res izsledili snoČl v parku odnosno v Dalmatinovi ulici. Šekula je skušal zasledovalcem že v parku uiti. pa se mu ni posrečilo in so ga slednjič le pfclvedli na policijo. Prav ko so ga hoteli na policiji vtakniti v zapor, n sicer še po zaslišanju, pa se je na dvorišču naenkrat iztrgal stražniku in izginil v noč. Policija je seveda spet priredila lov za mladim zločincem, vendar brez uspeha, pač pa so 5e istega večera prijeli njegovega paJdsSa. komaj 18 let starega bivšega na-takarskega vajenca v Majcnovi kavarni, Josipa K. iz LJubljane. K. Je priznal, da Sta s šekulo vlomila V kavarno, kjer sta pobrala nekaj stotakov. precej drobiža, zalogo cigaret in ukradla ppvrh še srebrno Žepno uro. Uro sta s^v^da takoj prodala ln denar zapravila. SPORT m SK Slavijo priredi turnir. Na praznik 15. t. m, priredi drugorazredni klub Slavlja svoj prvi juniorski pokalni turnir. Pokroviteljstvo je prevzel klUbov čaatnl predsednik g. Aleksander Friedrich. Turnir se bo vršil na Igrišču SK Mladike. Dopoldne nastopijo ob 9. Slavlja ; I^Iars., od 10. Mladika : Jadran: popoldne ob 15. predtekma, ob 16. premaganca, ob 17. zmagovalca. Zmagovalec turnirja prejme lep pokal, darilo predsednika kluba g. Kojiča. Vstopnina bo minimalna 2. 3, 4 din, celodnevna 6 din. Iportniki. posefite ta turnir la podprite delo mladih in agilnih Slavijašev. Ii Slovenskih goric — Sezona sadne kupčijo se je pričela. 3 1. avgustom so pričeli sadni trgovci in zadruge po Slovenskih goricah nakupovati prva jabolka za Izvoz. Cene zgodnjih vrst ■a sedaj niso §e posebno visoke in se gibljejo okoli 2 din za kilogram. Teh vrst na bo ravno veliko sa prodajo, ker jih kmetje predejujejo v veliki večini v jabolčnik, ki ga tako že povsod primanjkuje, živahnejšo kupčijo z jabolki in višje cene je pričakovati pri jesenskih in zimskih vrstah, ki so ponekod izredno dobro obrodile. iiangf eške demonstra e na Japonskem Zfrorcvaaja v Tokiu se je udeležilo sto tisoč demonstrantov, ki so ponudili svojo pomoč Nemčiji in Italiji Tokio, 13. avg. s. (Reuter). Velika proti-anglcška demonstracija v Tokiu je potekla popolnoma mirno in ni prišlo nikjer do neredov. Demonstracije se je udeležilo 100 tisoč oseb in je trajala poldrugo uro. Red so vzdrževali močni policijski odd^ lki. Posebne stiaie so zaprle dohode do angleškega veleposlaništva, vendar niso demon-strantje podvzeli nobenega poskusa, da bi se mu približali. Tokio, 13. avg. s. (Štefani). Z včerajšnjega protiangleš. zborovanja v Tokiu sta bili poslani pismi nemškemu in italijanskemu veleposlaniku. V pismih izražajo zborovalci željo, naj bi dala Japonska svojo pomoč Nemčiji in Italiji pri odločilni akciji za uničenje angleškega imperija in ustvaritev novega svetovnega reda. Protiangleška demonstracija v Tokiu je potekla v popolnem redu. Tudi v drugih mestih so bile včeraj slične demonstracije. Tokio, 13. avg. s. (Reuter). Tajna obveščevalna služba japonske volne mornarice je pretekli teden aretirala dva inozemca zaradi suma vohunstva v ladjedelnicah vojne mornarice. Tokio. 13. avg. AA. (Reuter). Čeprav je še prerano govoriti o poslednji fazi an-gleško-japonske napetosti, se lahko povsem zaključi, da se japonske oblasti trudijo da ne bi prišlo do prekinitve stikov. Verjetno je, da bodo angleško-japonski odnosi ostali nejasni vse dotlej, dokler ne pride do bliskovite vojne proti Angliji in dokler ne bo mogoče oceniti japonskega načrta glede Vzhodne Azije, prav posebno pa še glede Nizozemske Indije. Tokio, 13. avg. s. (Reuter). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je sporočil, da bodo japonske oblasti prevzele vzdrževanje reda v mestih, odkoder so odšli angleški vojaški oddelki. Politične aretacije v Mandžuriji Tokio, 13. avg. s. (Reuter). Oblasti v Mandžuriji so pretekli teden aretirale 19 inozemcev. Narodnost aretirancev ni označena, pač pa je bilo med drugim sporočeno, da so aretiranci poslušali kratkovalovne oddaje iz Moskve in New Yorka. Vpliv vojne na mmv gospodarstvo V nekaterih panogah se kažejo neizbežne posledice mednarodnega položaja* v nekaterih pa vojna psihoza Sličica z ljubljanskega živilskega trga Kako je bil osleparjen mali Tonček za izkupiček u borovnice Btev. ,84 »SLOVENSKI NAROD«, torelt, 18. avgusta 1MO. Stran S MIC Ktt HOONtV v filmu po nesmrtnem romanu največjega ameriškega humorista Marka Twaina ST Pustolovščine Hucka Finna Predstave ob 16., 19. tn 21. uri. — Blagajna odprta od 15. ure dalje! PREMIERA DANES! posvečena tisočerim, ki so Vest zdravnika dr« Kildareja KINO SLOGA, tel. 27-30. Filmska drama edinstvene, močne in globoke vsebine, posvetili svoje življenje v prid človečanstvu! Zgodba <_ mladem zdravniku, ki je hotel žrtvovati vse i ljubezen i srečo — samo, da izpolni svojo misijo v življenju. — V gl. vi.: Le\v Ayres, Lionel Barrvuioore in Lynne Carver. — Režija: Harold S. Bugquet. — Predstave danes ob 16., 19. tn 21.* uri DNEVNE VESTI — Dem »t I načrt o elektrifikaciji »Jugo-siavijc, fcMtgt leta izdelujejo pri nas načrte o el. kti ifikaeljl, razpravljajo o njih, 5*ih kritieirajo in zavračajo, dokler se dola ne lotijo snpet snova. Zdaj je izdelan že deseti nnčrt, ki so ea poslali pristojnim ustanovam v presojo. V zvezi z njim jo Zveza električnih podjetij zahtevala v svoji vlogi, da je treba v okviru nadaljnjih elektrifikacijskih del priznati pridobljene pravice podjetjem in poenostaviti postopek ori podeljevanju stavbnih dovoljenj ter bi naj podjetja tudi oprostili plačevanja pristojbin za komisije. Uvesti bi bilo tudi treba olajšave pri dobavi strojev in aparatov in normirati cene za bakreno žico. Zahtevajo tudi brezobrestna posojila in subvencije za vsa elektrifikacijska dela.. Ustanovili naj bi strokovne Sole za izobrazbo tehničnogn osebja v centralah. — Izvor, jabolk, lubenic in dlnj v feftko-mora\ski protektorat. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino obvešča izvoznike, da je uvozni urad v Pragi te dni določil naslednje cene za naše sadje: za zgodnja jaJbouca mešana 208 kron ali 18 mark. za zgodnja namizna jabolka 243 kron ali 21 mark, za dinje 150 kron ali 13 mark. za lubenice pa 92 kron ali 8 mark. Urad je določil za jabolka kontingent 500 ton. za lubenice in dlnje pa 200 ton. Ravnateljstvo opozarja znike. da morajo ob fakturiranju v cinarjlh to ceno preračunati po tečaju en dinar za 66 heterjCV a1' 1 marka za 17.04 dlll. Izvini!:! se morajo strogo držati teh i r ti. — 61etni načrt na,muinejš'*h melioracijskih in reirukUMskih del. V naši državi ie mnogo neizkoriščene zemlje, ki bi io lahko s pridom obdelovali. Veliko škodo oa delajo nJ&atnu poljedelstvu hudourniki in reke, ki leto za letom poplaviiaio obširna "polia ter odhajajo mnogo rodovitne zemlje, Predlanskim ie bil ustanovlien mello-raciiski fond z namenom, da financira me-i>raci.i?ka dela. Do.-cdanii doholki fonda ro na pTemaihni. da bi lahko krili vse izdatke. Zato bo mcraln država sama pri spekli v ta namen iz svojih sredstev. Po 6-letnem načrtu najnujnejših melioracijskih in regulacijskih del. za katera bi potrebovali nad 5 milijard dinarjev, dobi dravska banovina 51.950.000 din. Zaenkrat bo prispevala država za 1a dola ool miliardo. — (i radnja največjega silosa v Jugo-sltvvir«. V aCOStATjU začno te dni graditi egremno skladišče žfvtl. To bo največji silos v Jugoslaviji, saj bo v njem prostora za. 50^ vagonov žita in druge hrane. Mostar je bil izbran aa največje skladiftče hrane zato, ker je gospodarsko središče velike paSivriS pokrajine. — Izvoz »Ivine v avgustu. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je izdalo od 11. dO 17. BvgUftft 52 lzvor.nlh dovoljenj za izvoz r"10žl^-lh prašičev in 12 izvoznih dovoljenj za izvez 114 flav govelc živine v Nemčijo. Ra.%n toga jo bilo Izdanih 27 Izvoznih potrdil za. Izvoz 1305 živih praSičev v CeSko. moravski protektorat In 30 potrdil za izvoz 3f>0 gin v goveje živine v Italijo. — Trjrov1nska pogajanja s ftvleo so nameravali sklicati ž o pred mesci, a So doslej ni prišlo do njih. Zdaj napovedujejo, da bodo sklicana septembra. — ZarrrcbSko gledališče roSono gmotnih skrbi. Nova sezona v 2agreh'kem gledališču se bo pričela 1. septembra. Za rame notranjo predelave je odobren kredit 600 tisoč dinarjev. V novi sezoni zagrebško gledališče ne bo več imelo gmotnih skrbi, ker mu je bil odobren in izplačan krorlit v znesku 13.500.000 din. Zato tudi niso bile potrebno nobeno redukcije. ■— Hrvatski planinci v naših planinah. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme matica v Zaerebu prirodi v nedeljo 18. t. m. skupen izlet v Kamniške planine in Julijske Alpe. Cilj glavne skupine no Cma prst. Ta skupina hrvatskih planincev se odpelje iz Zagreba ponoči z Izletniškim vlakom do Bohinjsko Bistrice. Druge skupine krenejo v Kamniške planine ln Karavanke. — Novi slovenski grobovi v Ameriki. V Mocm Rimu jo umrl Jožef Kriitan. stAr 76 let. oVmn z Vmnskega. V fetitte je pobrala pljučnica Margareto Petri, staro 47 let, dorm iz spodnje Loke pri Kamniku, V Mlhvnukee je umrla Rozallja fcufcek. stara 33 let. rojem v Ameriki. Prav tam jo umrl Josip Ornhek. star 66 let. doma Is Črnomlja. V Chisholmii je umrl Josip Lani. star 44 let, doma iz Kapeče vasi na Dolenjskem — Madžarska ljudska Sota V KaSfrebU. Makarska kulturno zajednica aa banovino Hrvatsko jo imela v nedeljo v Zagrebu posvetovanje macuVir»kih roditeljev. Oh* ravna val a so so poodbla vprašanja glede na novo madžarsko šolo. ki bo jeseni otvor* iena v Zagrebu. Banska uprava je namreč dovolila v banovini Hrvatski ustanavljanje madžarskih šol. * Iakuhavatije mesnih jedil Ane 15. avgusta. Zveza gostilničarjev sporoča, da je kr. banska uprava dovolila iakuhavanje mesnih jedil v gostinskih obratih dne 15. avgusta v k-^Jih, kjer *e vrSe romanja, oOrkvcna zborovanja, tekme ln sejmi. —- Izleti SPD v septraj zjutraj je njegova gospodinja slišala, kako je v sobi nekaj padlo. Odprla je vrata in nasla Kalerija na tleh. V roki jo držal velik vojaški samokres. Vse kažo. da se 1o hotel ustreliti. — T bil ga jo, ker mu nI naredil soda. V vasi Brkovljnnih na Hrvatskem se je odigrala V soboto ponoči Čudna trapeclija. Kmet Tomo Prugovockl jo bil dal vaškemu sodirju Franju Bedekoviću les, da bi mu napravil sod. Bedekovič pa soda do določenega dne ni napravil. V soboto sta sedela I Prttgovockim v krčmi, kjer sta se zaradi soda sprla. PrugoveCki je potegnil nož in zabodel Bodokoviča v prsi. Prehodil mu je srce, tako da je nesrečnež takoj izdihnil. — Enaj*t vroč kavo so zaplenili. Organi finančne kontrolo v Livnu so zaplenili trgovcu Gjulku Duranu enajst vreč kave, ki ni bila po predpisih prijavljena. — Meteor »e je razlotel. V nedeljo zvečer so Videli Splićani na severni strani neba nad Kozjakom redek nebesni pojav. Najprej so videli, kako naglo pada velik meteor in pušča za seboj svetlo sled. Naenkrat pa se je meteor razletel na tiaoče koščkov, ki so jeli padati na zemljo. — Bolrčlne pika čebel, komarjev Itd. vam odvzame Tschamba Fii. Drogerija GregcrlC, Ljubljana, Prešernova u!i yx S. Iz Ljnblfane —ij Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu juliju: 4 bankovci po 1C0 din, zl&ta zapestna ura v obliki elipse, zlat poročni prstan z graviaciio Silvo, 6Kar. zlat fcnsKl prstan s steklom, zlat ženski poročni prstan, moška zapeatna ura s kromir&no zapestnico, srebrna ženska zapestna ura s kovinastim kromiranim jermenčkom* ženska srebrna zapestnica z emitacijo, srebrna ženska zapestna ura na navadnem črnem traku znamke Doxa s štev. 20933SS, srebrna moška ura brez stekla s kovinasto Verižico, bela pletena vrečica z usnjato denarnico z Vsebino 28 din 50 par, rjava us-njata denarnica z 2 rožnima vencema, denarnica z vsebino 32 din 50 par in nekimi odrezki, denarnica, rjava usnjata aktovka, V njej rjave ženske nogavice, rjava usnjata aktovka, rjava usnjata torbica z me-haniskim orodjem, rjavi nizki moški čevlji z nogavicami, črna svilena ženska halja, siv, ponosen klobuk, pipa in žepna Ura, klobuk in aktovka, obrabljen moški dežnik, ženski dežnik, 5 novih žepnih baterij, rezervno avtomobll«ko kolo, naročilna knjiga firme MomCUo, prometna knji&ica aa kolo na ime vrečar Franc, Laverca. uradno potrdilo na ime vojnega obveanika Žagarja Janeza iz Iske vasi, očala, ženska temnomodra jopica, — V železniških vagonih so bili V mesecu juliju najdeni tile predmeti: manjSa vsota denarja, nahrbtnik s perilom ln nekaj gotovine, karton z aapestnlmi urami ln zapestnicami, torbica a nekaj gotovine, a ročne torbice, 5 moških plaAčev, 2 dežna plašča, vojaški plašč, deška pelerina, 5 jopic, volnena jopica« 2 moška suknjiča, ženski plašč, ženska obleka, paletd, 35 moških in 4 ženski klobuki, moški in 5 ženskih slamnikov, 10 športnih čepic, otroška čepica, 3 pari damskih rokavic, 35 moških in 26 ženskih dežnikov, otroški dežnik, S senčnika, palica, 18 aktovk a različnimi predmeti, 2 platneni torbi, karton z električnim kuhalnikom, 8 vojaška in 8 navadnih kov-čegov z različno vsebino, 2 košarici, 9 zavitkov x raaličnimj predmeti, 2 vrča m mleko, veriga za kolo, fotografski aparat, veriga za kolo, star hranilnik, sodček vina, mornariški bodež, prašna pletenka, rešeto, u— Opozorilo telefonskim naročnikom. Uprava pošte Ljubljana I. objavlja: Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike da noteče dne 15. avgusta rok za nlačilo razlike v telefonski naročnini Za mesca avgust in september 1940 V Primeru da razlika do teža dne he bi bila plačano, mora pošta vsak tak telefon začasno izključiti iz prometa, za ponovni prikliucek Da mora hairčnik brezpoColno Plačati pole* razlike Se ioo din. Položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavHene. Ce oa ie naročnik položnico založil, reklamira vilino razlike lahko osebno pri poŠti Liubliana 1. ali oa telefortično na 43-07. —ij Društvo lnienj* rjev v Ljubljani vabi svoje člane k skupnemu ogledu zanimivih mi?širitvenih del pri električni centrali (lupinasta konstrukcija sistema Zeiss-Dywidag) ter popolnoma preurejene cementarne Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Ogled bo v petek 16. t. m. popoldne. Potujemo z vlakom ob 13.30 in se vrnemo v Ljubljano ob 21.57. rrlani SPD z urejeno legitimacijo lahko potujejo za polovično ceno na podlagi objave, ki jo bo imelo vodstvo ekskurzije, morajo pa biti pol uro prod odhodom vlaka pred glavnim kolodvorom. u— Modelarji Aero-kluba. Na letošnjem jesenskem velesejmu bo priredil Oblastni odbor Aero-kluba v Ljubljani svojo športno letalsko razstavo, na kateri bodo razstavljeni tudi leteči modeli. Dolžnost vsakega moielarjr je. da sodeluje na tej razstavi. V poštev pridejo v prvi vrsti samo lepo izdelani modeli. Modele je treba takoj pri-iaviti v pissrni tukajšnjega Aero-kluba, Gledališka ulica 10 kjer se bodo dobila vsa pogrebna navodila. Ta razstava bo velikega pomena za razvoj našega letalstva, zato tudi pričakujemo čim večjega odziva. —Ij Film »Vest zdravnika dr. Kildareja« je edinstvena drama močne in globoke vsebine, posvečena ljudem, ki so posvetili življenje v prid vsega Človeštva. Je to zgodba o mladem zdravniku, ki žrtvuje vso — tudi ljubezen in srečo —. samo da izpelni svojo misijo v življenju. Ni^gov oče mu jo po končanem medicinskem študiju uredil vzorno ordinacijo v nadi, da prevzame sin njegovo prakso. Ali mladi Kildare jo mnenja, da je cilj njegovega življenja kaj drugega, kakor pa postati provincialni zdravnik. To njegovo mišljenje pa deli tudi Irpa Alice. kateri je poklonil svoie srce. Dr. Kildare odide kot stažist v veliko niujorško bolnico v prakso, kjer spozna zadirčnega človeka ali sijajnega zdravnika v osebi dr. Oillepslja. ki mu na vsakem korak-1 otežuje njegovo delo. dokler ni prisiljen opustiti bolnico... V tej pretresljivi filmski drami, ki je v čn=rt največji skupini humanistov na zemlji, sodelujejo Lew A*res. sijajni zvezdnik mnogih uspehov nn platnu, nadalje Lionel Barvmore. umetni k izrednih kvalitet, in prelepa Lvnne Car^-r Film je najlepši dokaz ljudske požrtvovalnosti, ki naj obnovi vašo vero v ljudi in njihova nesehiCna dobra dola ter ga priporočamo ljubljanskom1* občinstvu na ogled, Predvaja se v kinu Slogi. 1910. u— Veliko narodno veselico pod naslovom ^Trnovski sejem« priredi Sokol II. na letnem telovadišču v Trnovem dne 18. avgusta, na katero so po tej poti vabljeni vsi, ki so radi c'obre volje. Zabavni spored, nagradno streljanje s puškami ln loki. ples, avtomat, variete itd. Čisti donos gre za dograditev doma, zatorej kličemo vsem narodnjakom: na svidenje! (—) d— Stai-okntoliška cerkvena občina obvešča, da se bo darovala na Veliki Šmaren, v četrtek, svečana, peta služba božja ob 9. dopoldne v evangeljski cerkvi na Go-sposvetskl cesti. Pri tej službi božji bosta sodelovala tudi župna upravitelja g. JoSt iz Celja ln g. Segula lz Maribora. K udeležbi se vabijo vsi verniki in prijatelji narodne cerkve. — župni urad stkt. cerkva. Z Jesenic — Nagajivi tiskarski »krat. Pri opisu sprevoda narodnih noš na kulturnem festivalu, ga je tiskarski škrat zopet enkrat hudo polomil. Poročal je. da je bilo v sprevodu okoli tisoč kolesarjev, ki so bili v rabi že pred vec stoletji. Poročilo pa bi se moralo glasiti takole: Sledilo je okoli 50 lepo okrašenih kmečkih voz in več starinskih kmečkih vozov (bagrlov), na katerih so se vozili itd. Na gorenjski kmečki oh-ceti je bilo 200 svatov, ne pa samo 20, kot je napisano v poročilu. — Nova grobova. V nedeljo je v 69. letu starosti preminul g. Boštjan Merlič Žičar-ski delovodja KID v pokoju. Pokojni Merlič je delal pri podjetju polnih 50 let. Kot strokovnjak v žicaraki atroki je vzgojil lepo število mlajših delovodij in žicafjev. Zavratna bolezen je krepkega moža glodala Že delj časa, dokler mu nI preglodala nit življenja. V nedeljo je v 6i. letu nenadoma preminul g. Karel Cvišehberger, ki j« bil prt KID zaposlen kot se bi j ar polnih 36 let. Cvisenberger al je nedavno zgradil na Jesenicah lepo hišico, kjer bi v miru in sreći lahko užival jesen svojega življenja, da mu ni tega preprečila prerana smrt. Pokojni, ki je bil zelo simpatičen mož, je zapustil Ženo in hčerko in dva sinova, od katerih se eden krepko udejstvuje pri »Bratstvu« drugi pri Sokolu. Bodi obema ohranjen blag spomin, težko prizadetim preostalim naše sožalje. Iz Zagorja — IZ Zagorja odhaja na novo službeno mesto v rudnik Krapino g. inž. Peter Dra-sčič. ki je služboval v Zagorju nad dve leti. V času svojega bivanja pri nas si je pridobil mnogo simpatij med zagorskim prebivalstvom, posebno med rudarji, ki ga bodo zaradi njegovega odkritega značaja hudo pogrešali. Službo je vršil na obratu Kotredež in je bil za vse podrejene enako dober in pravičen predstojnik, vedno nasmejan je imel za vsakogar dobro besedo. Nacionalna društva v Zagorju bodo Ljubljana, 13. avgusta V uredbi o varčevanju z živih so nastale važne izpremembe. Ban dravske banovine dr. Natlačen je podpisal navodilo vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom, s katerim Se pooblaščajo, da morejo odrediti v krajih, kjer pade na brezmesni dan sejem ali cerkven praznik, da se brezmesni dan preloži na naslednji dan v tednu. Drugo navodilo se nanaša na zakol živine v sili. Upravne oblasti L stol .j*, i :j smatrajo, da je podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno verejo teličke ni zadosti krme ali prostora v hlevu in kjer se temu nedostatku Iz Trbovelj — Zamenjava ^vancev. Opo7>arjamo vse prebivalstvo, da z dnem lfl. avgusta prestanejo biti zakonito plačilno sredstvo stari kovanci po 0.60 in 2 din. Dne 31. avgusta pa se vzamejo iz prometa tudi stari kovanci po 10 din. Ta denar se more po tem roku zamenjati Se v naknadnem roku od Šestih mesecev 2 novim kovanim denarjem, a le Se pri blagajni Narodne banke in državnih financijskih ustanovah (davčnih upravah). Dne 16. avgusta pa že poteče tudi rok zamenjave starega srebrnega denarja po 50 din, medtem ko se morejo zamenjati pri omenjenih blagajnah 3e ostali dve vrsti kovancev po 1 din in to najdalje do 20. oktobra t. 1. ter srebrni novci po 20 din in to najdalje do 81. oktobra tega leta. IZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6ISK1, telefon 41*79 Film, ki prikazuje življenje v pomorski .Jiademlji v Brestu Na morski gladini V glavni vlogi: J. P. Aumont Predstave: danes ob M»9. url, jutri ob %gi in v četrtek ob 5., 7. in 9. url Prihodnji spored (v soboto 17. VIII.): Stella Dallas (MAJKA ILI BLUDNICA)_ Iz Litije — Živahna splavarska sezona. Letos je Sava zelo muhasta; neprestano se dviga in pada. Saj ni čuda, ko imamo toliko dežja Najpripravnejše merilo za savski vodostaj imamo na peščinah sredi Save. Komaj po nekaj dni »e prikažt jo iz struge bele pe^Činc, potem pa spet dežujt ir Sava preplavi peščine Zdaj imamo živahen promet na Savi. ko splavljajo splavafji les pO nji. Prejšnje tedne so spravljali les celo do Beograda in je s splavarii potovaia skupina Litijanov, ki je imela izredno prijetno in vtisov polno vožnjo. V Litiji zlagajo splave i* rezancei ali tesanega lesa, ki je izdatno dražji, kakor uJtroflei jamski les, ki ga običajno tovorijo le do Zatjorja, Trbovelj ali Hrastnika S^lav* s tcsaohn losom potrebujejo okrog 4 ure ali 5e hekflj vee. preden pridejo do Radeč. Ttthi ttAie splave, nazvane »samčke«* t\ott po dva ln izgubila z njim dobrega člana ln podpornika. Z mnogimi njegovimi prijatelji rmi želimo na novem službenem mestu prav prijetno bivanje in mnogo uspeha. — Na njegovo mesto je prilel g. inž. Branimir Tancig, ki je bil doslej v službi pri državnem podjetju v Kreki. Izrekamo mu prisrčno dobrodošlico z željo, da bi se kmalu Vživel v naše raamere. — Zunanje lice Sokolskega doma je do kraja prenovljeno. Potrebne so še neke malenkosti in naš dom bo pripravljen za svečano proslavo 501etnega jubileja, ki bo pov vaej priliki v začetku septembra. Točen datum za proslavo še ni določen, ker se vedno znova pojavijo kakšne zapreke. Upamo pa, da bo proslava 1. ali 8. septembra. Vsa pripravljalna dela so v teku, tako da bo zunanji videz proslave čim sve-čanejšl. To bo letos ena najlepših sokolskih prireditev v Zagorju in vlada zanjo povsod veliko zanimanje. Vabimo vse prijatelje sokolstva. da pridejo v Zagorje in manifestirajo za veliko stvar. Točen dan proslave bomo pravočasno objavili brez težke ikode ea Ustnika telička ne da odpomoči s prodajo starejše živine aH teličke drugemu rejcu. Ako potrdi pristojno občinsko poglavarstvo, da ima lastnik teličke samo eno kravo ln da teličke na more prodati drugemu rejcu, naj izdajajo obča upravna oblastva I. stopnje dovoljenja aa zakol brez nadaljnjcgu raziskovanja dejanskega stana. Potrdila !h dovoljenja v smislu tega ha-vodlla se izdajajo brezplačno. Istočasno je g. ban odredil, da ae preloži v vaej banovini brezmesni dan, ki mlpade na četrtek dno 15. avgusta, na soboto dne 17. avgusta. dva skupaj v »dvojnike« Skozi na.*o o/ko dolino posebno v Mačkovem slapu v Kcn-kah pri Belem slapu in drugod koder so brzice pa ozka struga ne zmorejo s širokimi in dolgimi splav, zato vežejo pri nas lc manjše splave, nazvane samčke. Ce ie visoka voda, priplavajo hitreje do Radeč, kakor ob suši, ko je treba vse bolj previdno plavati mimo čeri in paziti, da ne udarijo vanje in ne razbijejo splavov. Najbolj značilno mesto za splavarje je Ajdovo zrno, kakor pravijo skali posebne vrste, ki leži v strugi pri Rcnkah. Ce prikuka Ajdovo xrno iz struge, je Sava precej nizka in skala svari splavarje, naj bodo previdni. Ajdovo zrno ima res oblike, ogromnega — ajdovega zrna. Iz Škofje Loke — Novi škofjeloški srečki na^.lnlk g. Mirko Brezigar je bil rojen 26. februarja 1890 v Doberdobu, tržiškega sreza in tržaške oblasti. L. 1918 je stopil v državno službo pri narodni vladi SHS, nakar je bil 1. 1921 začasno dodeljen sreakemu načel-stvu v Guštanj. 8e istega leta je prispel nazaj v Ljubljano. Bil je dodeljen pover-jeništvu za notranje zadeve. L«. 1924 je bil začasno dodeljen sreskemu načelstvu v Ljubljani, leto kasneje pa oblastnemu referentu za prosveto. Od 1. 1932 do 19.15 je služboval v Brežicah, nato v Kočevju, do teh dni, ko prevzema v svoje vodstvo sre-sko načelstvo v škof ji Loki. Iz Kranja — Kino »Narodni dom« predvaja aktualen film »Od Narvika do Pariza«. — Novi bolnica rs k i *ečaj. a reski odbor RK priredi po uspelem drugem tečaju 1. septembra t. 1. novi bolničarski tečaj, ki bo trajal do srede novembra t. 1. Predavanja se bodo vršila 3 krat tedensko. V tečaj je lahko sprejeta vsaka oseba jugo-slov. narodnosti od 18. do 50. leta in je neoporečnega vedenja in duševno zdrava. Zaželena je potrebna predizobrazba nekaj razredov srednje ali ljudske Sole. i*rijave za tečaj sprejema društveni tajnik g. Vi-dlc Edvard, sreško načelstvo, ob uradnih urah od S. flo 12. ure._ PRI ZDRAVNIKU — Ali ste vzeli uspavalni prašek, ki sem vam ga predpisal? — rJe, gospod doktor. Najprej sem na t6 cisto pozabila, ko Sem ga pa hotela vzeti, sem pa zaspala. MALI OCLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, lajava beseda din I**- davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov ]e treba priložiti znamko. — Popustov aa male Oglas« ne prianamo* Beseda 50 pat. Davek posebej. Najmanjši Znesek t*.— din DINJE ln lubenice ae bodo prodajale od torka naprej Prt Zmajskem mostu nasproti jugoslovanske Uskarne. 1908 ■ • ——* '■ • r GODEN NAKUP Sandalete po Izredno znižanih cenah dobite v trgovini ' »EDO« Čevlji VoenJakova 8 (OOipoeA -taka cesta ia) 1896 VSAKOMUR DAMO ZASTONJ Knjižico o poteh aa duhovni tn fizični preporod. Zahtevajte: Beograd, Masarvkova 0, Miloš Marković. 1906 Poslužite ae malih oglasov v »Slov. Naroda« Mm najcenejši 1 AVASViViVAViV-Vr;. rOTO-AMATERJlUM razvija, kopira povečava foto-ataOJe Mancini, LJubljana-Vic. 1766 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din RABLJENE VREČE ;a moko, velike ln male, za me-kinje, Sol, kavo, riž in sladkor ponudite v nakup tvrdki Adler Josip, Sombor. 1902 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.-— din l.a SVEŽE SLIVE ' hruške, jabolka — košare po 12 kg din 56.—, košare 60 kg lin 230.— franko vozni na razpošilja G. Drechaler, Tuzla. 1904 Važno za mesarje in živinorejce Dve važni navodili k uredbi o varčevanju z živili »SLOVENSKI NAROD«, torek, 13. avgurta 1940. 18' pisatelji Izredno ostra konkurenca v pisateljevanja ima tudi svojo dobro reč dviga kakovost literarnih del stran, da nam* Trditi, da ima Amerika 130,000.000 pisateljev, bi bilo seveda pretirano. Toda hudo pretiravanje bi to ne bilo. Nikjer na svetu se namreč toliko ne piše kakor v Združenih državah. Skoraj v vsaki rodbini je kdo, ki nekaj in nekako piše. Piše se povsod in v vsaki hiši Knjigovodja v mlekarni piše sonete in zgodovinske balade, gradbenikova žena kratke sentimentalne povesti, zavarovalni agenL divje povesti o tolovajin. detekLivih, strojnicah m Sing-Singu. kar vse izhaja v dnevnikih. Avto-mehanik je sramežljiv mcž, ki malo govori, toda kmalu začne pisati roman o življenju v garaži. Ta ameriška epidemija pisateljevanja pa ni nič nerazumljivega. Kakor večina Evropcev, potrebuje tudi večina Američanov denar. Obroki za kolonijalno blago so zapadli, prijateljica ima nov klobuček, treba je stopiti k zobozdravniku — skratka izdatki na vseh koncih in krajih. Kako pa naj človek najlažje in najhitreje zasluži nekaj denarja izven svojih skromnih rednih dohodkov ? To vprašanje je čisto odveč. Vzemi pero in začni pisati. To je najkrajša in najlažja pot do postranskega zaslužka vsaj v Ameriki. Pri nas je tudi ta pot že precej strma in postaja od dne do dne težja. V Ameriki se že najde kje pisalni stroj ali nalivno pero, papir kupiš za 10 centov ali pa še ceneje. Treba je pa napisali čim več in zgodba mora biti čim razburljivejša. To je spoznala Margaret Mitchelova in napisala je knjigo »Jug proti severu c Te knjige so prodali v Ameriki 2.000.000 izvodov. Za pravico filmanja je dobila avtorica 50.000 dolarjev. Prav močna pobuda za pisateljevanje je, če sliši človek malone vsak teden, da je bil v Holly\voodu prodan roman za 20 ali celo za 30.000 dolarjev. Književna priloga »New York Timesa« je polna recenzij o novih knjigah. Fotografije avtorjev priobčujejo vsi ameriški listi, končno je pa tudi mnogo listov, ki rabijo gradivo. In tudi ti ne plačujejo slabo. Za kratko, 5.000 besed ob-segajočo povest, se plača v Ameriki 500 dolarjev pa tudi dva ali trikrat, toliko, če pa končno tudi to ne gre, lahko proda človek svoje rokopise temu ali onemu manjšemu listu proti honorarju en cent od besede ali za 3.000 besed 30 dolarjev. Toliko zasluži v Ameriki povprečen uslužbenec na teden. Zadnji korak je pa končno posečanje šole. V Ameriki se človek lahko vsega, nauči v šoli tudi pisateljevanja. Za 15 centov v polleta lahko dvakrat v tednu po-sečaš večerni tečaj, v katerem se učiš pisati, lahko pa tudi čitati ali govoriti tuje jezike. Ti tečaji so zelo pestri. Tako imajo v Ameriki tečaje za bodoče dramatike, v drugih zopet se poučuje lirika, v tretjih se uče bodoči novelisti in pisatelji kratkih povesti. Prirejajo se posebni tečaji za radijske igTe in zdaj pripravljajo celo tečaje za pisanje telefonskih komadov. Razen javnih šol imajo pa v Ameriki še druge zasebne ustanove, v katerih se uče ljudje pi-sateljevati. Plakati, brošure itd., vse vabi bodoče pisatelje in jih prepričuje, da lahko vsakdo v treh mesecih brez posebnega truda postane pisatelj. če bi pa kdo svojega cirja ne dosegel mn denar vrnejo. Vsako leto izhajajo nove knjige »Kako postanem pisatelj?« — Ali »Pisateljevanje — dober zaslužek^. Posebni >strokovnjaki« 9o odprli pisarne, v katerih se rokopisi čitajo in preizkušajo. »Pošljite mi svojo povest in povem vam. kaj je na nji slabega. Nasvet do 3000 besed 3 dolarjev, za vsakih nadaljnjih 10O0 besed 1 dolar«. V Ameriki izhajajo tudi posebni listi za pisatelje prav tako kakor za šahiste, avto-mobiliste ali godbenike. V teh listih je polno vabljivih oglasov in fantastičnih ocen. Treba ie samo prebirati iih skozi tri mesece ter slfrliti vsom navodilom In človek je na na;'boliši poti. da dobi literarno nagrado za svojo novelo. Mnoga literarna tekmovanja so tudi pobuda za literarne diletante. Nekdo je čital, da je veliko založništvo razpisalo 10.000 dolarjev nagrade za najboljši zgodovinski roman iz državljanske vojne. Uslužben je čez dan. večeri mu pa teko počasi. Začne pisati. Nekega dne ima napisanih blizu 200.000 besed in svoj rokopis pošlje založništvu. Kpr se pa boji. da ga sploh ne bodo prečitali si izmisli za založništvo duhovito »preizkušnjo«. Lektorji velikih za-ložništev vedo povedati o tem mnogo zabavnega. Neki avtor je poslal rokopis v katerem so bile strani 133 in 187 na k • \ sešite. Nnibrž je pričakoval običajno odklonilno pismo, na katero bi ogorčeno odgovoril, da njegovega rokopisa sploh niso čitali, ker ni nihče opazil ^manjkajočih« strani. Neki drugi nadebudni pisatelj se je pomagal s posebno metodo. Vsak drugI list svojega rokopisa je vložil tako. da je stal na glavi. Gotovo je moral napraviti kisel obraz, ko je dobil od založništva od- govor: Prečitali smo vašo knjigo vzlic temu, da je nas veljalo mnogo truda. Listi so bih namreč originalno sešiti, nasprotno je pa knjiga nezrela in neuporabno amatersko delo. Skoraj vse, kar so napisali pisatelji amaterji, je seveda povsen- brez vrednosti. Lektorji velikih hollywoodskih založništev se strinjajo v tem, da je 90r'r poslanih rokopisov godnih samo za koš. In vendar, ne sme nikomur niti na misel priti, da je pisateljevanje talent, ne pa samo spretnost in dobra volja. Mnogi nočejo verjeti, da je pisateljevanje težko delo. Vidijo samo nekaj srečnih pisateljev, ne pa tisoče tistih, ki so doživeli polom. Večina Američanov, zlasti žensk še vedno veruje, da zadostuje vzeti proti večeru pero in papir, pa bo čez nekaj tednov ustvarjena nesmrtna mojstrovina. To navdušenje za umetnost pisateljevanja, je pa seveda v veliko korist literaturi. Ustvarja namreč hudo konkurenco in tako dviga vrednost. Ko je pisal O. Henry svoje prve povesti, še ni bilo tradicije kratkih ameriških zgodb. Zdaj jih pišejo v Ameriki vsi ljudje, ki so se naučili pisati in čitati in z ameriško brezskrbnostjo jih pošiljajo uredništvom. Posledica tega je. da je ameriška povest zdaj najboljša na svetu in da je dosegla izredno visoko stopnjo. Razen tega, se tu in tam pojavi pravi talent. Več dela imajo samo lektorji, ki morajo od leta do leta citati več povesti, romanov, dram in filmskih osnutkov. V nobeni drugi državi tudi ni tako živahna korespondenca med avtorji tn čitatelji kakor v Ameriki. Kdor kupi v Ameriki za 5 centov novine, je prepričan, da ima pravico pisati avtorju, da mu je njegova povest všeč ali ne. In zanesljivo pričakuje, da mu bo avtor odgovoril. Pisatelji in uredniki v Ameriki dobivajo toliko pisem in jih tudi pišejo toliko kakor v Evropi komaj ministri. Gorje avtorju, ki je napisal na eni strani »Ulica je bila asfaltirana« če je bila v resnici cementirana. Takoj ga obsujejo s pismi, brzojavkami in dopisnicami. Gorje mu, če nima točno in jasno ugotovljeno, koliko zvezd in našivov ima na svoji uniformi admiral. To bi imelo nedvomno za posledico živahno korespondenco vsega ameriškega brodovja. Ameriška literatura ne pozna nobenega Danteja. Homerja ali Goetheja, ker je za to še mnogo premlada. Toda zdaj že pišejo avtorji v Zedinjenih državah v ameriškem in ne angleškem jeziku, ln dočim angleško literarno življenje koma-* še diha, gre razvoj na drugi strani zelo Mtro. Zato je pa zelo dobro, da vsi pišejo ali da vsaj poskušajo pisati. 30 letnica Prešernove koče na Stolu Proslava je bila tiha) a prisrčna, kakor je na Stolu že navada Žirovnica. 12. avgusta »Slov. Narod« ie že včerai kratko ooro-čal o lepem olaninskem slavi u na Stolu. Čeprav ni bilo za proslavo kot ie bila 30-letnica Prešernove koče običajnih vabil in pozivov na poset koče ob nienem iubileiu. je vseeno prihitelo na dan 301etnice obilo turistov na vrh Stola, da vsai s svoio pri-sotnostio počaste brez eovorov in slavnostnih ceremonii spomin na liudi. ki so zgradili v naš ponos leno planinsko oostoianko na najvišjem vrhu Karavank. 2e na predvečer leposa iubleia so z vseh strani prihajali častilci in se vzpenjali na vrh k ponosni koči ki ie nudila v svojih 301etih nribežal.^če neštetim tur:stom. Z doline, zlasti pa z Bleda. Žirovnice in iužnih delov ie bilo videti nešteto li'čic ki so se pomikale proti vrhu očaka Karavank in čeprav ni bilo to po programu, ie bil tudi to del tihe pi os'a ve. ki bi ea lahko orimer-iali z bak ado Do iutr^ ie bila koča nabito polna turistov pa tudi domačinov, ki so prihiteli v izrednem številu k Prešernovi koči. ki ie oostala niihova in za katero so pripravljeni mnoeo žrtvovati Tud: sama koča ie bila za ta dan primerno okrašena z zelenjem in s nlaninskim cvetiem. s koče ie plapolala treboinica. nad vrati do ie bila iz planinskega cvetic narejena številka 30. Tudi notranjost koče ic bila okrašena, zlasti slika g Zupana in spominska ploš'a dr. Kučaria. V tako svečanem razpoložen i u in ob krasnem vremenu se ie vršila ob 11. uri služba božia ki io ie epravii domačin župnik g. F. S. Finžgar s krasnim planinskim govorom. Maši so Drsostvovali vsi planinci med niimi tudi častni član kraniske podružnice in prvi delavec za 7.2rad;tev koč° na Stolu upok. dir g. Zupan ^a-tonn'k glav. odbora SPD g inšp. Wcster zastoo osrednjega društva s. Laiovic zas'OD t r žiške Dodružnice g. Salberser s številnim članstvom in domačin proslave predsednik kranjske podružnice e Roic V prijetnih pogovorih ie tutnljerri dan zaradi izrednih časov tekel brez slavnostnih eovorov hitro v prijetnem pdaninskem razpoloženiu. Ob lepi 301etnici pa so se spomnili turisti tudi drugega iubileia. ki ga ie slavlienka hotela zamolčati. Oskrbnica Prešernove koče ie obhajala ta dan lOletnico oskibništvp in številni častilci s cvetjem in pismene ča-stitke kakor tudi darovi domačinov kažeio kako priljubljena ie oskrbnica in kako odlično ie znala poskrbeti za olanince kljub svojim visokim letom. Časi v katerih živimo, ne dopuščajo več-iiti in bučnih proslav, a časi tudi niso mogli preprečiti, da se ne bi ob 301etnici Prešernove koče ta jubilej v prijetnem planinskem razpoloženiu proslavil kot ie to običaj cb prireditvah pri Prešernovi k ^.či. Z želio, da bi Prešernova koča na Stolu še mnogo mnogo let služila v ornspeh našega planinstva in da bi podružnica imela še mnoso takih mož. ki so znali ceniti ?*rad~io olaninskih koč se pridružujemo tudi mi številnim častilcem. Rudarjem državnih rudnikov zvišane mezde Ljubljana. 13. avgusta Zaradi občutnega porasta draginje so rudarske organizacije zahtevale pogajanja za spremembo obstoječe kolektivne pogodbe in za draginji odgovarjajoče zvišanje prejemkov. Pogajanja so se vršila od 5. do 7. avgusta pri direkciji državnih rudnikov v Sarajevu in so na pogajanjih sodelovali predstavniki Hrvaškega radničke-ga saveza. Jugo rasa. Zveze združenih delavcev in Zveze rudarjev ter predstavniki II. skupine rudarske zadruge. Dosežen je bil sporazum, ki vsebuje sledeče določbe: 1) Delovna pogodba se razširi tudi na rudarska podjetja rudarske zadruge Boama, katera upravlja država v lastni režiji. 2) Dosedanje draginjske do-klade (rudarji državnih rudnikov so prejemali že doslej poleg temeljne plače se l50Tc doklade na temeljno plačo), se povišajo za 30«/» in znašajo v bodoče 180%. 3) Na novo se uvede doklada za otroke in dobi rudar z enim otrokom 25 din. z dvema otrokoma 50 ciin, s tremi ali štirimi otroki 75 din. s petimi ah več otroki 100 din mesečno Ako rudar kak dan neopravičeno izostane iz službe, izgubi za dotični dan odgovarjajoči del te doklade. 4) Dnevnica za službena potovanja se zviša od 50 na 60 din, specialna doklada, ki jo dobe delavci za delo na terenu izven rudnika, pa se zviša od 25 na 30 din. 5) Stanarina, ki so jo doslej dobivali rudarji le v posameznih rudnikih, se bo v bodoče plačevala pri vseh državnih rudnikih in bodo dobili delavci, ki nimajo lastnih stanovanj in morajo plačevati najemnino, stanovanjsko doklado po 5 din dnevno, v Mostarju po 6 din, pri centralnih ustanovah v Beogradu in Sarajevu pa po 7 din. 6) V bodoče se bodo regulirale doklade avtomatično z o žirom na porast ali padec draginje in sicer vsake tri mesece na podlagi indeksa Narodne banke (splošni in- deks za ceno na malo v 10 glavnih mestih). V to svrho se ustanovi poseben odbor, v katerega posije organizacija po enega predstavnika, dalje bodo v njem predstavniki drž. rudarskih podjetij in bo ta odbor posloval pod predsedstvom rudarskega glavarja v Sarajevu. Ce se ugotovi, da se je po indeksu Narodne banke draginja zvišala ali znižala za 10° o, se za toliko procentov poveča ali zniža plača rudarjev na ta način, da se odgovarjajoče voveča ali zniža draginjska doklada. Kot podlaga za presojo draginjskih sprememb služi indeks Narodne banke za mesec julij 1940. ZboljSanje mezd delavstvu TPD Včeraj so se vršila pri TPD pogajanja radi prilagoditve mezd draginjskim razmeram, ki so bila v zgodnjih popoldanskih urah uspešno zaključena. Dosedanja posebna draginjska doklada se poviša s 1. avgustom 1940 za nadaljnjih 9 in pol % na brutto-zaslužek in bo znašala v bodoče 25%. Poleg tega so se zvišali kategorijski zaslužki najnižje plačanih delavskih kategorij rudarjev in apnenčar-jev. Poletni izprehodi ob Savi Največ Ljubljančanov se hodi zdaj kopat v Tomačevo Ljubljana, 13. avgusta Na bregove Save pri Lazah, kjer je bilo glavno kopališče Ljublajnčanov, smo skoro že pozabili, saj je ta kraj nekoliko preveč oddaljen in tudi nima več tako idealnih peščin, kakor nekoč. Sava, ki je v svojem toku tja dc aanega mosta prav za prav že izrazit hudournik, je tudi v Lazah že večkrat izpremenila strugo in tam ni več najpriklanejša za kopanje. Tja in pa niže proti Dolskemu, do Sv. Jakoba se zatekajo le posamezni kopalci iz mesta, ki hočejo na širnem prostoru ostati čimbolj nemoteni in pa ribiči, ki tudi ljubijo mir. Največji živžav in hkrati glavno kopališče za Ljubljančane ob Savi je postalo že pred leti sedaj pa še bolj, Tomačevo. Odkar imamo tramvajsko zvezo do Sv. Križa tudi za pešca Tomačevo ni preveč oddaljeno od mesta. Zato srečujemo po cesti mimo Smerajca do prijazne vasice ob vročih solnčnih dneh cele procesije kopalcev, ki hite do vode doli pod Kovačevo gostilno, kjer se razprostira prostan log. Pod drevjem v hladni senci je bilo že pred leti postavljeno Jerkovo kopališče s kabinami, na razpolago je tudi prha, deske za solnčenje, balinišče in prostor s kupi mivke, kjer si lahko pregreješ revmatične ude. Daleč okrog kopališča pa so raztresene barake podjetnih Ljubljanačnov, ki so si omislili prijetna, mirna bivališča za poletne mesece tik ob vodi. Je pa tamkaj tudi veliko zasilnih šotorov, včasih spletenih kar iz vej, v katerih stanuje mestna mladina, ki ne more na počitnice k morju ali na Gorenjsko. V Tomačevem je seveda največ kopalcev ob nedeljah, ko že dopoldne oživi vsak grmič, okrog dreves se zbirajo posamezne skupine, tam se raz-obeša obleka, se postavljajo v senco kolesa, na tratici vmes pa se za silo prirejajo ognjišča in proti poldnevu zadiši iz loncev in drugih posod po golažu in sličnih dobrotah. Od povsod se oglasa harmonika, zbirajc celi orkestri iz harmonik, violin in kitax. ^ lične se veselo rajanje, a če lije pot z glave in telesa, hajd v vodo, kjer frče žoge preko glav starejših zajetnejših kopalcev, ki so prisiljeni vživeti se v razigranost maldine, da včasih še sami sodelujejo. Znano štirnovo kopališče na Jezici stoji letos zaradi izrednih razmer prazno. Tem živahnejše pa je na nasprotnem bregu Save, kjer so že pred leti sezidali in uredili lepo kopališče Kernčevi. Tam te vabijo v hladno senco pisani sončniki, pod katerimi stoje mizice, da si lahko naročiš hladno pivo in ne predrag prigrizek. Po stezici jo lahko vsak hip ubereš do struge Save, če pa se ti savska voda ne zdi prikladna, stopiš pod piočno prho, ki te tudi pošteno ohladi in osveži. Vmes te zabava godba po radiu, lahko pa se pomešaš tudi med balin-carje, ki imajo dan na dan opravka s »šiš-kami« in te, če si za kaj, radi sprejmejo medse. Kdor noče v kopališče, ima na Jezici in dalje proti št. Vidu dovolj prilike okopati se v Savi onkraj mosta. Na obeh bregovih Save je polno prijetnih kotičkov, kjer lahko odložiš obleko tik vode. Tudi tam se kuha in peče, tja prihajajo posebno rade manjše ali večje družbe, ki si žele nekaj več miru. Višje gori proti Tacnu je ob bregu in na posameznih mestih na produ veliko mivke, kjer na mehkem lahko raztegneš ude in poležiš na solncu. Sava si je tam izkopala tudi stranske mirnejše pretoke z globokimi zalivi v prod, kjer je voda prav topla. Prav v Tacnu in na nasprotnem bregu, na Brodu, se zbirajo kopalci, ki so doma iz severnega dela mesta. Do bregov Save pohite največ s kolesi ali se pripeljejo do Št. Vida s tramvajem in krenejo nato peš še dobrih dvajset minut do vode. Na velike skupine kopalcev naletiš tudi vzdolž ob bregu Save gori do Mednega in do Me.*-vod, kjer se izliva v Savo toplejša, a žal včasih zaradi bližnjih tovarn precej nečista Sora, ki je pa za Ljubljančane med tednom razen šolske mladine, ki ima počitnice, komaj dosegljiva, zato pa tem bolj priljubljena ob nedeljah. Preveč soli jemo Eden izmed vzrokov zakaj so se nekateri ljudje naučili piti je sol. V nekaterih gostilnah so jedila tako slana, da morajo ljudje piti, da se zavžita sol raztopi in razredči. V splošnem jemo preveč soli. Zdravniki pravijo, da koristi človeškemu telesu največ 5 gramov soli dnevno. Preveč soli pa škoduje človeškemu telesu s tem, da učinkuje škodljivo na ledvice. V litru človeške krvi je normalno 5 gramov kuhinjske soli in sicer tudi tedaj, če zaužijemo več soli nego smo je vajeni. V takem primeru mora človeško telo presežek soli izločiti s pomočjo vode. Ce jemo zelo slane jedi. postanemo žejni. Za vsake tri grame odvisne soli potrebujemo en liter vode za njeno izločanje. To pa pomeni popolnoma nepotrebno obtežitev ledvic. Mnoge jestvine imajo sol že v sebi, tako da jih ni treba soliti, recimo prekajeno meso. konseive itd. Med sočiv-jem imajo paradižniki v sebi <:ovolj lastne soli že zato moramo biti pri soljenju jest-vin previdni. čudno naročilo Eno zelo redkih in čudnih naročil je dobila pred dobrim mesecem neka avtomobilska tovarna v Detroitu. Neki indijski maharadža je izrazil željo, naj mu izdelajo osebni avto, ki bi imel tri zelo udobne sedeže zanj in za njegova brata. Prvi njegov brat tehta 153. drugi 167, maharadža sam pa 139 kg. Razen šoferja in treh precej težkih gospodov, naj bi avtomobil imel Še dovolj prostora za pet članov njegove osebne straže. Avtomobil naj bi vozil prav tako po polju in travnikih kakor po cesti in pri vsem tem naj bi še dosegel 100 km na uro. Za to zadnjo željo je dala povod okolnost, da med maharadževim sedežem in Bombavem ni noberiih pravih cest, niti dobrih potov. Značilno za ameriški trgovski duh je, da je avtomobilska tovarna sprejela to za naše pojme in razmere nemogoče naročilo. Na konstrukciji tega lahko bi rekli čudežnega avtomoMla že pridno delajo. SeveJa bo pa tudi cena čudežna. Toda maharadže to ne bo oviralo, saj mu milijonov ne manjka. NaraSčanje ameriških mest Prestolnica Argentine Buenos Aires se je širila v začetku zelo počasi. Ustanovljena je bila leta 1536 po Ped m de Men-dozi in prvotno je prebivalo v mestu 50 plemičev, 2500 Špancev in 150 Nemcev. Malone vse prebivalstvo je pa pokončala lakota in šele leta 1580 je mesto znova naselil don Juan de Garav. Takrat je štelo mesto samo 300 prebivalcev in naraščalo je zelo počasi. Leta 1810 je štelo 46.000 prebivalcev, leta 1680 305.000, lani 1. januarja pa 2,463.269. To je običajen porast ameriških velemest. Spočetka narašča število prebivalstva precej dolgo počasi. Čim se je pa mesto razširilo, začne naraščanje zopet pojemati. OanieJ Leaoeor Krinka i— ljubezni Pač pa mu je bila neprijetna tesnoba sobice. Kmalu se je zopet videl v duhu na onem krasnem bretoiiciern veleposestvu ne več kot nedobrodošli prisklednik, neprestano pod grožnjo sumničenja ali gospodarjeve vrtoglavosti, temveč kot priznani dobrotnik s pravico do spoštovanja in hvaležnosti v očeh tistih, ki so mu bili dolžni zahvalo za svoje imetje. Neizobraženi ljudje so kakor otroci. Oni ne vidijo razdalje med svojimi sanjami in njmovim uresničenjem. Escaldas se tako blizu divjini je živel zatopljen v svoje spletke v naročju pariške izobraženosti, kakor ta ali oni njegovih rdečekožih prednikov v neprehodnih goščavah pragozda, oko prežeče na plen, roka polna strupenih puščic Neke noči je stopal Escaldas po tesnih krivulja-stih ulicah Montmartra proti enemu tistih rajev trenutnih naslad, kamor ga je vodila postava, ki je mogla biti nekoč sicer* angel, ki mu pa zdaj ni bila več podobna — ubogo bitje, še vedno lepo pod skuštranimi kodri svetlih las in v atlasnem životku češnje ve barve. Dejala mu je, da se piše Mome Cer-velas. In to ime, dišeče po poeziji, je dokončno omamilo srce vročekrvnega Bolivijca. Ta prigoda gotovo ni spadala med tiste, ki bi se tak Escaldas ukvarjal s pripovedovanjem o njih, če bi ji malone fantastično naključje ne bilo pripomoglo do izredne važnosti. Skromno stanovanje, kamor je Mome Cervelas privedla svoj plen. je bilo kakor da visi nad mrežo starih bizardnih poslopij, nad zanemarjenimi vrtiči, pravimi visečimi vrtovi, ne da bi bilo tu kaj babilonskega. Hiša je stala na vogalu ulice de Ravignan V lepši izmed obeh sobic, opremljenih z neokusnim razkošjem, je Escaldas ves osupel opazil nekakšno razstavo indijanskega orožja in okraskov, ki ju je takoj spoznal kot zbirko originalnih predmetov, iz-virajočih iz nekega kraja ob reki Amazonki. To je seveda vzbudilo njegovo zanimanje. Vprašal je mlado ženo, ki se ji je takoj zresnil obraz: — Ah, vi se spoznate na to, — je dejala. Vsi, ki prihajajo k meni — in ni zardela nad tem iskrenim priznanjem množine, — se temu smejejo. Trdijo, da sem gotovo vse to ukradla lažnim rdečekožcem na razstavi. Toda kam s tem? Moj fant je prinesel vse to iz daljnjih krajev kot pristno. — Iz katerih krajev? — Ah, za imena nimam posebno dobrega spomina. Nisem kakor on, ki ima izredno dober spomin... Govori vse jezike, kar je dokaz, da potuje po svetu kot tolmač. Beseda tolmač« je mahoma vzbudila v Escaldasu spomin na starega Pa u* a a ^ .a;e m morda na njegovega skrivnhotnega moi-ii^a, ki je brez sledu izginil, ker ga roka pravice zaraui pomanjkanja dokazov j ni mogla prijeti. V svoji izpovedi v Bordeauxu je ta ■ mož dejal, da se piše Mindei in da prihaja iz Buenos ( Airesa, kjer naj bi bil zaposi n v hotelu kot tolmač. Predložil je izpričevalo, kateremu ni bilo mogoče ugovarjati. Izpustili so ga. Čemu naj bi bil vrgel v morje siromašnega miroljubnega starca, ki so njegovo skromno prtljago in še skromnejše premoženje našli nedotaknjeno? Pozneje je vstalo mnogo domnev, ko je ta človek prostovoljno poslal parlamentu pismo, ukradeno Pabru, tisto pismo, s katerim so upali Escaldas, Gairlance in Plesguen uničiti markiza de Valcora in ki je, priznano za ponarejeno, tako strašno strlo njih same. Toda policija je bila ta čas brez moči pri zasledovanju tega moža. Sicer pa to ni bilo važno, kajti pismo se je ujemalo s fotografijo, ki jo je bil napravil Escaldas sam in ki jo je oni priznal. Te podrobnosti so še preživo vstale v Bolivijčevem spominu, da bi jih neposredno ne obudila tudi najneznatnejša zveza. Proti svoji volji, tako da je sam strmel nad tem, ji je Escaldas ku-pičil vprašanja: — Tolmač? — Tvoj prijatelj je bil tolmač ... Kje pa? V Buenos Airesu ? ... Kaj se ni pisal Mindei ? Če bi bila strela udarila pred to dekle, bi ne bilo bolj osupnilo. Kljub temu je pa pod vplivom samoobrambe naglo vzkliknila: — Kakšno brbljanje! O tem ni niti govora. Ni se pisal Mindei! Od kod ste pa to vzeli? Kakšno neumno ime. To sploh ni bilo njegovo ime. Dokaz je to, da se je pisal Sornieres, Arthur Sornieres. Toda Escaldas je videl njeno zbeganost. Escaldas je bil ves iz sebe od upanja. — Dragica — čuj ... ne laži. Če se je tvoj prijatelj kdaj pisal Mindel, mu je sreča zagotovljena, in tebi tudi. Glej, tu je louis, dva, vse, kar imam v žepu. Povej mi resnico in dam ti ves denar, kar ga imem. Dam ti še nekaj čisto drugega. Ne jaz... Ljudje, ki bodo lahko storili to mnogo bolje od mene. Čuj, ali mi verjameš. Napišem tu svoje ime, svoje pravo ime... Jose Escaldas. Pokaži ga svojemu prijatelju. Če se je kdaj pisal Mindei, bo že vedel, kaj to pomeni. Pozovi ga, naj pride k meni. Evo ti tudi mojega naslova. Prisegam ti, da je to njegova sreča. Denarja bo imel toliko, kolikor bo hotel. Dekličine oči so zažarele. — Sporočim mu to. — Torej se je vendarle pisal Mindei. Vsa zbegana je zadrhtela. — Tako nekako sem mu pisala tja doli. Toda ne govorite o tem ničesar, gospod. Ne povejte mu tega, sam vam pove, kako se je pisal. Drugače mi bo predla slaba. Oh, zagotavljam vas, da bi me ubil, če bi zvedel, da sem izdala njegovo pravo ime. Urejuje v Ljubljani fitcv. 184 »SLOVENSKI NAROD«, torek, it. avfuata 19*0. Stran 3 Obnova Narodnega gledališča Slovenska ulica —' prometni pomen Maribor 12. avgusta Čim globlje raziskujemo vire in temelje ^dnosti Slovencev, živečih na ozemlju današnjega Maribor*, terr. boli se nam odkriva zgodovinska drag( cenoft imena Slovenska ulica, katero ime se je ob prevratu zamenjalo z Grai^ko n'ico. pa »e moral priti N'rrr.ee (Neger). ki ie onozoril. da je bila ta ulica že prt.) znana kot *Win-disch-Gasse*. Nek druai tudi nemški (pa pismeni) vir pn priznava temu nazovu starost celo tja v 15. ?tole*je. šc starejši (tudi nemški) zgodovinski v,r (cele 'z Gradca) pa priznava celo marro-^k; okrožje kot dcmoro-.lno posest Slovf ncev Do zadnjeufl časa \f bila Slovenska ulica malo in v- t- HHj slsr ) znana Zverizeno zgrajene hiše. brez posebnega prometa in tam nekako v sredini rečni smrad zaradi izlivanja gnojnice iz neVe^a velikega hleva, kjer sc še sedaj dopušča rc'a goveje živine in prašičev kar na debelo, ni pa dovolj poskrbljeno za odvod r^ojriice Ob gotovih časih je ta in sosedri ii^c^ polna ffo-veda in nas >nr>minja na idilo tam na vasi. Bližja pa se knnrc tudi tej idi'1 ^clc zdaj ie na priatofnifa mestih prodrlo «p<>7nanje. da predstavlja ta detle* zapuščena Sloven- njen in tujsko ska ulica prav za prgv glavno orometno vez vzhod-zapad in da ?e zlasti proti vzhodu neposredno zvezana z največjo prometno točko: Aleksandrovo cesto, ki zopet spaja v sebi staro glavno mednarodno prometno žilo: sever-juq (Dunai-Trst). Pa tudi proti zapadu je Slovenska ulica (po Go-sposvetski cesti in cesti na Komarčo) zvezana s Kozjakom in deloma rudi z dolino Pesnica ter (z malim ovinkom) rudi tja proti Koro-ki (ob levem bregu Drave). V spoznanju *e pmmttne važnosti je bila ta ulica že pred leti določena za regulacijo, ki zahteva odstranitev Jim več hiš. začenši žc od vogala Gosposke u'1cc. To je vriiko delo ki Caka na — velika sredstva. Pač pa se je med tem žc uredil najbolj nerodni del tc ulice ob G'eda'i-ki ulici m zgoraj na vogalu Strossmavenevega drevoreda. Letos je prišlo na vrsto najbolj vidno in znano, pa tud' temeljite obnove potrebno gledališko poslopje, ki se te pridno ohnav-'ia in ki zasluži, da si *?a natančneje ogledamo, in sicer s posebnim orrom na zgoraj omenjeni/ važnost Slovenske ulice. M*tii?» Cmfiee «a gledališkem ©dru Ruški Sod Susedgrr.dom oh Savi, blizu Zagreba. Matijo Gubca je rodilo takratno socialno razmerje, v katerem ic žive' slovenski in hrvatski kmet. Leta 1M;"> se ie raz'iril po Kranjskem, štajerski ni i:i K.%M)"kcm uno: z geslom: »Za staro pravdo«. To je pomenilo, da se kmetje b r. /a svoje pravice k- so zapisane v sta rih knjii';1.1! — urbarjih. RorH' 90 se pa tudi pn r- sam voljnemu raztezanju kmečkih do'žnt.st* do vladajoče gosposke. Pred vse ra .^o zdeli podjarmljeni kmctie d *eči rvoje pravice s pritožbami, ki so jih poslali iz isiov Konjic cesarju Maksi- nv'1'jnnu. Vse to ni zaleglo. Sledile so krute kazni in novi devki Upori so se nadaljevali, sedaj tu, sedaj tam Leta 1573 pa se je trpljenje slovenskih in hrvatskih kmetov prelilo iz trpeče dušt Slovenski kmetje skupno s hrvaškimi onkraj Sotle in Kolpe so se združili in udarili proti poosebljeni tiraniji, ki jo je predstavljal graščak Tahi, Madžar po rodu Na čelo upora so združeni kmetje postavili Matijo Gubca, za vrhovnega poveljnika pa Ili jo Gregori-ea. Ta pokret ie imel dalekosežne cilje. HstnnoviTs nai b? se v Zagrebu stalna krneč ka vlada za slovenske in hrvaške pokrajine. Razvoj do-gajanj, priprav in bitke Tahi jeve vojske z Gubčevo, bomo imeli priliko doživeti v nedeljo dne 18. avgusta t. 1. zvečer v ruškem letnem gledališču Ker se je v resnici godilo vse te ponoči, so se Ru-;ani odločili za nočno predstavo da bi tako čim boli živo predstavili nekaj trenutkov iz onih usodnih "asov, k; jih je pred 550 leti preživljal slovenski in hrvatski narod. Lc ^2 ltml&2 dirke na Teznem P&JasRila 1* strokovnim izrazom na kasaških dirkah Maribor, 12. avgusta. Kcsaške dirke Izvajamo enovprežno v sulkvju (dirkalni voz z dvema kolesoma), enovprežno v buggvju (voz a štirimi kolesi in gumijevimi obroči) in dvovprežno (voz s itirimi kolesi za »kučiranje«). Pri enovpresnih dirkah razlikujemo razne vrste dirk. in eir»*r med drugim: a) dirke, ki bazirajo na skupni vsoti nagrad, in sicer tako. da prejmejo konji za določene vsote svojih skupnih nagrad tako imenovano doklado. Na primer: neki je dobil skupne vsoto nagrad 8000 Ce določa razpis dirke po eno doki t do za vsakih 2000 din, potem dobi omenjeni konj s skupno vsoto nagrad ^000 din pri napovedani dirki Štiri doklade po 20 metrov, t. j. SO metrov, itd. b) han^ikapske dirke so tiste kassJfce dirke, pri kr.terih tako imenovani handi-kaper fizenace veleč dolžin) presodi doklade posameznih konj na temelju že doseženih hitrosti. Dnklnde se izračunajo v razmerju po doseženih hitrosti. c > Heat-vožnje so tiste kasaške dirke. I pri kntei Es morajo tekmujoči konji apsolvirati predpisano dolžino tolikokrat, dokler ni eden ali drugi izmed konkurentov dvakrat zmagal. č>e zmaga v treh heat-vožnjah vsakokrat drug konj. potem se bore vsi trije zmagovalci se v četrti heat-vožnji, ki prinese odloGrafuc. Gre za 461etnega Friderika B. iz okolice Maribora, ki je pri zaslišanju izjavil, da je kradel zaradi tega, ker Že par dni ni nič jedel in tudi ni mogel nikjer dobiti dela. Zara i tistih 6 dinarč-kov bo nesrečnež presedeval 3 mesece zapora. — Sredi mesta pri belem dnevu zaboden. Ko se je 341etni delavec Alojzij Zelko, stanujoč v Meljski cesti 9 v dopoldanskih urah vračal demov, so ga na Meljski cesti napadli 4 vinjeni moški ter ga pobili na tla. Neki napadalec je na tleh ležečega Zeika zabodel z nožem v prsa, tako da so ga morali odpremiti v bolnico. Policija je vse 4 napadalce polovila ter jih zaprla. Gre za neke vlničarje iz Sv. Petra pri Mariboru. — Nočno le Ka mi Ako shižbo imata tekoči teden Vidmar jeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20. tel. 20—05, ter Sa-vostova mag-alenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel. 22—70. — Na državnem učiteljišču v Mariboru bodo popravni diplomski izpiti dne 26. in 27. avgusta t. L. popravni razredni izpiti pa dne 2. septembra t. 1. — Na tuj račun se je zabaval v*o noč neki mlajši, elegantno oblečen moški, ki je v družbi neke ženske popival v nekem nočnem lokalu v Mariboru. Naročeval je steklenico za steklenico šampanjca, ter se tudi napram ostalim >damam« nočnega lokala izkazal kot kavalirja. Okoli 4. ure zjutraj mu je plačilni prezentirat račun, ki je znašal okoli 2600 din. Možakar je nato izjavil, da je denarnico nekje poza- bil. S h'trimi koraki je zapustil lokal, stopil v neki osebni avto ter se odpeljal neznano kam. Ker je možakar v Mariboru nepoznan. Je plačilni prijavil zadevo policiji, ki sedaj poizveduje za možakarjem. — Ob kolo je prišel tkalec Ivan Kurnik stanujoč v obrežni ulici 96 na Pobrezju. Ukradeno kolo je znamke »Special« in ima evid. štev. 2—196694. — Prometna nesreča se Je pripetila v ulici kneza Koclja. 281etni mehanik Franc šjober. stanujoč na Koroški cesti 9. ki se je peljal na motornem kolesu, se je hotel izogniti nekemu kolesarju. Pri tem pa je tako nesrečno padel, da je obležal z zlomljeno ključnico. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnico. — Huda mrcina.. V Slovenjivas! je neki pes volčjak napadel SSletno dninarjevo ženo Terezijo Peržon, ter jo tako nevarno obgrizel po rokah in nogah, da so morali Peržon ovo odpremiti v mariborsko bolnico. — Denuncianti na delu. Odkar so v tekstilnih tovarnah redukcije in se zaradi vedno hujše krize v tekstilni industriji skoraj vsak dan vrši skrajšano obratovanje, so pridno na delu denuncianti. Ponekod pošiljajo vodstvu obratov anonimne dopise in skušajo očrniti svoje sodelavce, ki so često zaradi tega povsem po nedolžnem preganjani ali pa celo odpuščeni iz službe. V tovarnah, kjer vodstvo ni dovolj oprezno in naseda takim denunciantom, se te žrtve niti zagovarjati nimajo prilike, ker se jih enostavno odpusti In kot vzrok navede pomanjkanje dela. Med industrijskim proletariatom so bili denuncianti že od nekdaj najbolj osovraženi, ker se je delavstvo pač zavedalo, da so to njegovi največji škodljivci. Povsod, kjer so obstojale močne svobodne organizacije, se je polagoma posrečilo iztrebiti ovaduhe, ki večinoma vedno iz koristolovstva vršijo ta nečedni posli. V tekstilni stroki pa je organizacijska misel še mnogo premalo usidrana in organizacije zaradi tega nimajo posebnega vpliva, zaradi česar je delo de-nunciantov lahko. Cesto se pojavljajo med tem nezavednim delavstvom tudi provo- katerji, ki zavajajo neizkušene delavce na | stran pota, samo da bi jih s tem odvrnili ? od strokovne organizacije, ki bi lahko v obratu uvedla na eni strani disciplino in solidarnost delavstva, na drugi strani pa zboljšala njih socialni položaj. Ti nezdravi pojavi so najhujše zlo, ki razkraja in demoralizira delavstvo. Obramba proti temu je mogoča samo v močni svobodni strokovni organizaciji. (Del. polit.) — O t*m in onem. V evangeljsko veroizpoved je bilo včeraj sprejetih 8 oseb. ki so izstopili iz rimokatoliške cerkve. — 35-letni orožniški kaplar Marko Ratković iz Košakov je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Zuravi se v bolnici. —. Občni zbor Zveze stavblnskih delavcev Jugoslavije v Mariboru ae bo vršil v sredo 14. avgusta s pričetkoiu ob 18. uri v dvorani Delavske zbornice. Sodna ulica. — Policiji je bil ovaden neki znani mariborski trgovec ki je osumljen, da je prišel v konflikt z zakonom o pobijanju draginje. Preiskava je v teku. Na Meljskem hribu je padel s hleva 181etni viničarski sin Ivan Koruza ter si pri padcu zlomil levo nogo. Zdravi se v bolnici. — Osat pa tak. Od koroškega predmestja proti Kamnici se razprostira lepo polje z vrtovi in njivami. Največji del njiv je last mestne župnije. Tu so letos zasejani veliki kompleksi z ovsom, ki je ravno v tem času dozorel. A človek se mora čuditi da je ravno na teh župnijskih njivah bahavi osat zadušil skoraj ves oves. Njive so polne zrelega, suhega o sata z rahlimi puhastimi bombicami, ki jih veter raznnša po vsem ostalem polju. Kmetje pleve jo in uničujejo osat na svojih njivah Se dokler je zelen in na njihovih njivah ni nikjer videti tega plevela. Župnišče pa najbrže nima sredstev, da bi plačalo plevice in tako se tudi privatni lastniki zaman bore s tem plevelom, ker se vedno znova prenaša z župnijskih njiv. — Poroki. Poročila sta se kapetan L klase Dragomu* Božovič iz Murske Sobote, in gdč. Ljudmila Marohova, 'Učiteljica v Križevcih; nadalje sta se poročila dr. Milan Jovancvič iz Beograda in gcč. Mira Vrhar iz Maribora. Obilo sreče! — Športne vesti. Kombinirano moštvo ISSK Maribora ie v nedeljo gostovalo v Čakovcu, kier ie odigralo Droti tamkai-šnjemu SK Gradjanskemu prijateljsko nogometno tekmo, ki se ie končala z zmago Mariborčanov v razmerju 2:1 (0:1). Plavalne tekme za nrvenstvo Slovenske plavalne zveze na Mariborskem otoku so se končale z zmago liublianske Ilirije, ki si ie priborila 252 točk. Na drugem mestu se je plasiral Mariborski plavalni klub z 207 točkami, na tretiem mestu 1e SK Mura z 28. na četrtem na Bratstvo iz Jesenic z 8 točkami. Prireditev ie bila dobro organizirana, za kar gre prireditellem pohvala. — Tudi motociklistična dirka, ki se ie vršila v nedelio na novi avtomobilski cesti Reka—Sv. Areh na Pohoriu je dobro izpadla. Doslei najboljši čas na omenieni 15 km dolgi progi 1e dosegel dr. Aleskander Hribar iz Zagreba, ki ie progo prevozil v času 12.48.1. Najboljši Mariborčan podporočnik g. Aleksander Glebov. ie dosegel čas 13.50. Vse nedeljske soorrne prireditve je močno oviral dež. tako da ie finančna stran prireditev boli pičla. — Tržne cene v Mariboru. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu naslednje cene: Meso: govedina 12 do 14. teletina 12 do 14. svinisko meso s kostmi 14 do 15, svinjsko meso izluščeno 15 do 16. riba 20. zajec 15 do 16. salo 17 do 18. slanina 16 do 17. pljuča 10, ietra 10 do 12. rebrca 14 do 15. svinjska glava 8 do 9. svinjske ledvice komad 2 do 3. svinjske noge komad 2 do 3 din. Po omenjenih cenah so namreč prodajali meso na sobotnem trgu okoliški kmetje in slaninarii. dceim ie cena mesu pri mesarjih nekoliko višja. Vse meso. ki so ga pripeliali kmetje na trg. ie bilo v kratkem času razprodano Zeleniava: krompir kg 1.50 do 2. merica 8 do 10. čebula 3 do 5. česen 8 do 12. zelie km 0.50 do 3.50. kislo zelje kg 5 din. karfiiola kom. 1 do 10. ohrovt kom. 0.50 do 2.50. hren 7 do 9, zelena kom. 0.50 do 3. paradižniki kg 4 do 6. fižol v stročiu kg 2.50 do 4. luščen grah liter 5 din. Sadie: jabolka kg 5 do 10. hruške 8 do 16. suhe slive 6 do 10. črnice liter 2 do 2.50. marelice kg 16 do 24. breskve 12 do 20. maline liter 5 do 8. grozdje kg 12 do 20. brusnice liter 8. celi orehi 8 do 9. luščeni orehi 24 do 28. ringlo 6 do 10 din. Žito: liter pšenice 2.50 do 3. rži 2 do 2.50, ječmena 1.75 do 2. koruze 2.50 do 3. ovsa 150 do 175. prosa 2.75 do 3. ajde 1.50 do 1.75. presnega ošena 5. Fižol prodajajo po 3 do 5 din za liter. Ribe: mrene kg 12 do 14 din. belice 8 do 10. klini 12 do 14, morske ribe 14 do 20 din. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50. mleko 2 do 2.50. surovo maslo 28 do 32. čajno maslo 34 do 40. domači sir 10 do 12, iajca kom. 0.60 do 1 din. Perutnina: kokoši komad 20 do 33 din. par piščancev 20 do 65. gosi kom. 40 do 45. race 15 do 22. Domače zaice prodajajo po 8 do 28 din komad. Krma: sladko seno 85 do 90 din. kislo seno 80 do 85 din. pšenična slama 40 din za 100 kg. Pustolovščine Hucka Finna MICK£Y BOONE¥ v filmu po nesmrtnem romanu največjega ameriškega humorista Marka Twaina KINO UNION, teL tS-Sl Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — Blagajna odprta od 15. ure dalje! KINO SLOGA, tel. 27-30. PREMIERA DANES! Filmska drama edinstvene, močne in globoke vsebine, posvečena tisočerim, ki so posvetili svoje življenje v prid človečanstvu! Zgodba o mladem zdravniku, ki je hotel žrtvovati vse i ljubezen i srečo — samo. da izpolni svojo misijo v življenju. — V gl. vi.: Lew Ayres, Lionel Barrvmoore in Lynne Carver. — Režija: Harold S. Bugquet. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Vest zdravnika dr. Kildareja — Starokaioliški župni urad v Mariboru se preseli s 16. avgustom z Glavnega trta 23 v Maistrovo ulico 9. — Na Marijin praznik, 15. t. m. odpade običajna služba božia radi cerkvene slovesnosti v Ljubljani. Prihodnja služba božja bo v nedelio. 18. t. m. ob 9. u:i kot navadno. — Vrcme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš pretežno oblačno in vetrovno vreme. Toplota se ne bo mnogo spremenila, VčeiajSnja najvišja temperatura je bila 23 6 C, najnižja pa 14. Davi ob 9. uri je kazal toplomer 15.20 C. Padavin je bilo čez noč 14 mm. Višja gostinska šola v Beogradu Znano je, da je v naši državi veliko pomanjkanje strokovno izšolanih in izobraženih gostiteljev. Našim tujskoprometnim centrom primanjkuje dobrega gOFfL.o,<< u.\ osebja in gostinskega strokov ega vodstva ravno tako, kakor jim nedostaja 3a-!uh gostinskih objektov odnos ».o scdofcno zgrajenih hotelov in gostinskih cbratov. Zato je za naše gostinstvo in sp'nh za naš tujski promet največje važnosti višja gostinska šola v Beogradu, edina Sola te vrste v naši državi, ki je pod nadeors vom uprave za turizem pristojnega ministrstva za trgovino in industrijo, za) je ta šola pri nas še premalo znaa^; bilo bi potieb- no, da se naša javnost bolj pozar»ihi . /a to šolo in da posvetijo inU u k-.o-i večjo pozornost vprašanju primera s strokovne izobrazbe gostiteljev, ki bodo imeli v svojem sicer težavnem poklicu s p treb-no strokovno izobrazbo lepo bodočnost. Višja gostinska šola v Beogradu ima lastno poslopje in sodobno urejene učne prostore. Naloga višje gostinske šole je. da nudi učencem razen splošne tuii teoretično in praktično strokovno izobrazbo, ki naj jih usposobi za višje pokžaje pri upravljanju, pa tudi za samostojno vodstvo gosiinskih podjetij: hotelov, penzio-nov, restavracij, kavarn, gostiln itd. Višja gostinska šola ima pripravni razred in dva razreda, tako da traja šola dve leti odnosno tri leta. Med pripravnim razredom in prvim razredom ter med prvim in drugim razredom je za obiskovalce šole predpisana obvezna trimesečna ferialna praksa. Sola je pod strokovnim vodstvom, poučujejo srednješolski profesorji in priznani gostinski strokovnjaki. Učni načrt šole je bo« a t in izredno zanimiv, obenem pa zelo praktičen. Sola ima tudi svoj lasten, lopo urejen internat ter so v splošnem pogoji za obisk šole izredno ugodni. Vpisovanje v višjo gostinsko šolo v Beogradu bo letos izjemoma šele 1. novembra, pouk pa se bo pričel 5. novembra: število učencev je omejeno. — Podrobnejša pojasnila o visjj gostinski šoli v Beogradu in prospekte prejmejo interesenti tudi pri Tujskoprometnl zvezi »Putnik« v Mariboru. Zanimivosti iz zgodovine bučnega oifa Naša semena, naše olje, to bodi naš bodoči gospodarski program! Maribor, 12. avgusta Mislimo, da bomo resnici in stvari še najbližje, če postavimo domovino bučnega olja na zemljo nekdanjega slovenskega Sia-jerja s starimi narodnostnimi pokrajinaki-mi mejami. Tako se najtočnejše izognemo navajanju krajevnih imen. Pa da nas na tem polju nepoučeni vnanjci ne boste napačno razumeli: s to nado opredelitvijo se nikakor nočemo ponašati, da smo mi odnosno da je na tej naši slovenski zemlji ■ploh domovina tudi pridelovanja bučnih semen. Čeprav nismo brez tega semena, vendar bi bili najbrže že v enem mesecu gotovi z bučnim oljem, če bi bila naša uporaba odvisna le od naše pridelane buč-nice. Ne, mi smo le domovina uživaleev (konsumentov) in predelovalcev ozir. Izdelovalcev bučnega olja, a domovina pridelovalcev (producentov) se nahaja v nafii soseičinl: na Hrvaškem ln Madžarskem. V teh dveh domovinah bučnlc — ln to je značilno — so tako slabi uživalci tega olja, da bi radi njih ne bflo treba nobene buče saditi. Čim več pa se pri nas prideluje bučno olje in uživa, tem bolj prihajata orne njeni deželi do spoznanja velike koristi s čim največjim pridelovanjem bučnega semena. Ni jim potreba kakor drugo blago, še le okrog ponujati ln riskirati trud za pridobivanje: mi sami jih poiščemo in kakor letos, tako rekoč pri belem dnevu z lučjo iščemo, kje bi se še dobilo vsaj za en vagonček tega zdaj naenkrat tako dragocenega blaga. Lani je bila za to seme slaba letina. Za to je veletržec v Zagrebu enega naSih izdelovalcev že v decembru opozoril, da bomo baš na višku poletne sezone brez bučnega olja. Kako prav je imel, to občutijo zdaj tudi zunaj naše ožje domovine bučnega olja oni, ki ga za drag denar zaman iščejo, ki pa so se ga vse dotlej z vsemi štirimi branili, čeB da je neužitno. Povprečni letni pridelek v naši domovini bučnega olja se računa na 30 vagonov. Torej 300.000 kg semena, iz katerega se v tovarniškem izdelku pridobi 40.000 kg olja, ki predstavlja vrednost 1,280.000 din. Ta količina pa seveda daleko ne zadošča za kritje naše lastne potrebe. Za to kljub temu, da je zlasti naše Podravje pač domovina tudi raznih drugih semen, iz katerih se največ kar doma izdeluje olje tudi za živež. So to n. pr. solčnice, repica, mak, soja fižol in deloma tudi orehi, malokje (proti b. nem. štajerski meji) se v ta namen uporablja tudi lan, ki pa odzgoraj čim bliže Gradca zavzema mesto našega bučnega olja. Koliko denarja za to blago je ljudstvu pri* hranjenega tudi v teh malih količinah domačega pridelka in izdelka! Niti zadnja vojna nas še ni dovolj izučila, da zna kdaj priti čas, ki nas bo vse vkup trdo opozoril, da olje nikakor nI le prilični pridevek k preživljanju, marveč da je baš za nas eden važnih gospodarskih problemov. Če bi se bili te resničnosti že zavedali, bi Sloveniji ne bilo treba niti enega kg tujega olja — razen za luksus —. Prav lahko bi sami doma pridelali poleg bučnic tudi raznih drugih oljnih semen in sadežev v toliki množini, da bi še mi izvažali seme in olje. izboljšali pridelavo in izdelavo ter še marsikaj, o čemer pa bomo še govorili. Novice s Teznega Nedeljsko slabo vreme je popoiuiie preprečilo uprizoritev Vombergarjeve burke Voda* na letnem telovadišču in ix> burka uprizorjena v četrtek na praznik zvečer ob 8. uri. Kljub slabemu vremenu pa se je proti večeru zbralo na letnem telOvadU > u precej sokolstvu naklonjenega občinstva in je vsaj deloma skušalo nadomestiti škodo, ki jo je utrpela blagajna. Naj nas vsi ti zopet posetijo v četrtek in pripeljejo še druge znance. Zdravo! — Strelska družina se marljivo pripravlja na ostrostrelsko tekmo, ki bo prvo nedeljo septembra na vojaškem strelišču v Kadvanju. Ustanovni član Strelske družine g. ravnatelj Franjo Babic je poklonil Strelski družini znesek 300 din. Najlepša hvala! — Zadnje dni zlasti v opoldanskih urah drvi po Ptujski cesti neki motociklist s tako brzino, da je nevarna vsakemu prometu, ki je na Ptujski cesti vedno zelo živahen. Razen velike nevarnosti za pešce in druga vozila dviga motociklist strašanski prah in napravlja neznosen hrušč, da nas bole ušesa. Ko si že mislil, da je mimo in da ga ne bo več, pa se zopet povrne. Ljudje se upravičeno pritožujejo in sprašujejo, če je kaj takega, kar se ne sme dogajati v mestu, dovoljeno na Teznem. Vsekako bo treba na tega divjega vozača opozoriti oblastvo, da prepreči take dirke po Ptujski cesti, kjer je bilo že dovolj prometnih nesreč. PRI ZDRAVNIKU — Preden postavim diagnozo, gospa, mi povejte odkiito ali hočete letos na počitnice v gore ali kam k vodi. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1*— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba'priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— dan DINJE in lubenice se bodo prodajale od torka naprej pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslovanske tiskarne. 1908 UGODEN NAKUP Sandalete po izredno znižanih cenah dobite v trgovini »EDO« čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska cesta 12) 1896 SM,l'W||llluitillUIWWIUIlllMIL VSAKOMUR DAMO ZASTONJ knjižico o poteh za duhovni in fizični preporod. Zahtevajte: Beograd, Mamrvkova 0, Miloš Markovi*. 1006 Poslužite se malih oglasov »Slov. Naroda« ki so osjeenejdi I FOTO-AMATERJEM razvija, kopira povečava foto-atedje Mancinl, Ljubljana-Vič 1765 m SEJE KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din * * * * 'rABLJENE VREČE '.a. moko, velike in male, za me-kinje, sol, kavo, riž in sladkor ponudite v nakup tvrdki Adler Josip, Sombor. 1902 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din La SVEŽE SLIVE hrufike, jabolka — košare po 12 kg din 56.—, košare 50 kg lin 230.— franko voznina raz-oošilja G. Drechsler, Tuzla. 1904 ZDRUŽENJE KLEPARSKIH, VODOV. PLINSKIH INSTALACIJSKIH MOJSTROV ITD. V LJUBLJANI sporoča svojemu članstvu in znancem žalostno vest, da je umrl njegov častni član in dolgoletni odbornik gospod Ivan Wostner st. kleparski mojster in posestnik Pogreb dragega tovariša se bo vršil v sredo, dne 14. t. m. ob 4. uri Izpred hiše žalosti, Zaloška c. št. 33. Članstvo naprošamo, da se pogreba nepozabnega pokojnika polnoštevilno udeleži. LJUBLJANA, dne 13. avgusta 1940. uprava združenja Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 13. avgusta 1940. Štev. 1 g ' V Ameriki hočejo biti vsi pisatelji Izrecno cstra kcnkure&ica v pisateljevanju ima tudi svojo dobro r^i uvi^c Kakovo*! Liizi^tnih £el stran., da nam- Trdit;, da ima Amerika I30.oou.ooo pi-•aic.jt*, Oi .viio oi.^uu pibiaanu. louu huao pi^Liiavaiije oi tu r.c oilo. Nikjer na S\llu s«. aa....^C ICi^.o Q€ piše KaAol v Zdi u^.ui.i ul.ia«a*4. Skoraj v vsaKi rodbini je kcL>, xvi iini^j iii ueka«co pi^e. i-'ise s«, pcvi^u in v vsj.k. hiši iviiji^ovcuja v mle kanu piše sonete kn zgodovinske balaue giaub^aikova zena kiatke striAimeniaiii^ povesti, zavarovalni a^c^L divje povesti o toicv a^i.i, det^ivči* la, strojnicah in Sing-Singu, kar vse i^i^:^^ v dnevnikih. Avto-merianik je sramežljiv »ncž, ki malo govori, toda kmalu z* ene pisati roman o življenju v gaiaži. Ta ameriška epidemija pisateljevanja pa ni nič nc-razi..!.. levega. Kakor večina Evropcev. potrebuje tuai večina Američanov denar. Obicki za kolonijalno blago so zapadli, prijateljica ima nov klobuček, treba je stopiti k zobozdravniku — skratka izdatki na vseh koncih in krajih. Kako pa naj človek najlažje in najhitieje zasluži nekaj denarja izven svojih skromnih rednih uohodkov t To vprašanje je čisto odveč. Vzemi pero in začni pisati. To je najkrajša in najlažja pot do postranskega zaslužka vsaj v Ameriki. Pri nas je tudi ta pot že preci j strma in postaja od dne do dne težja. V Ameriki se že najde kje pisalni stroj ali nalivno pero. papir kupiš za 10 centov ali pa še ceneje. Treba je pa napisali čim več in zgodba mora biti čim razburljivejša. To je spoznala Margaret Mitchelova in napisala je knjigo »Jug proti severu«. Te knjige so prodali v Ameriki 2.000.000 izvodov. Za pravico filmanja je dobila avtorica 50.000 dolarjev. Prav mcčna pobuda za pisateljevanje je, če sliši človek malone vsak teden, da je bil v Holly\voodu prodan roman za 20 ali celo za 30.000 dolarjev. Književna priloga »Nevv York Thnesa« je polna recenzij o novih knjigah. Fotografije avtorjev priobčujejo vsi ameriški listi, končno je pa tudi mnogo listov, ki rabijo gradivo. In tudi ti ne plačujejo slabo. Za kratko. 5.000 besed ob-segajočo povest, se plača v Ameriki 500 dolarjev pa tudi dva ali trikrat toliko. Če pa končno tudi to ne gre, lahko proda človek svoje rokopise temu ali onemu manjšemu listu proti honorarju en cent od besede ali za 3.000 besed 30 dolarjev. Toliko zasluž' v Ameriki povprečen uslužbenec na teden. Zadnji korak je pa končno posečanje Sole. V Ameriki se človek lahko vsega nauči v Soli tudi pisateljevanja. Za 15 centov v poli sta lahko dvakrat v tednu po-sečaš večerni tečaj, v katerem se učiš pisati, lahko pa tudi čitati ali govoriti tuje jezike. Ti teeaji so zelo pestri. Tako imajo v Ar. triki tečaje za bodoče dramatike, v drugih zopet se poučuje lirika, v tretjih se uče bodoči novelisti in pisatelji kratkih povesti. Prirejajo se posebni tečaji za radijske igre in zdaj pripravljajo celo tečaje za pisanje telefonskih komadov. Razen javnih šol imajo pa v Ameriki še druge zasebne ustanove, v katerih se uče ljudje pi-sateljevati. Plakati, brošure itd., vse vabi bodoče pisatelje in jih prepričuje, da lahko vsakdo v treh mesecih brez posebnega truda postane pisatelj. č"e bi pa kdo svojega cilja ne dosegel mu denar vrnejo. Vsako leto izhajajo nove knjige »Kako postanem pisatelj?« — Ali ^Pisateljevanje — dober zaslužekc. Posebni ^strokovnjaki« so odprli pisarne, v katerih se rokopisi čitajo in preizkušajo. -Pošljite mi svojo povest in povem vam. kaj je na nji slabega. Nasvet do 3000 besed 3 dolarjev, za vsak'b nadaljnjih 1000 besed 1 dolar«. V Ameriki izhaiajo turM nesebni listi za pisatelje prav tako kpker za šahiste, avto-mobilir.tr> ali godbenike. V teh listih je polno vabljivih oglasov in frm ta stičnih ocen. Treba je snmo prebirati jin skozi tri mesece ter slediti vsem navodilom in človek je na najboljši poti. da dobi literarno nagrado za svojo novelo. Mnoga literarna tekmovanja so tudi po-budn za literarne diletante. Nekdo je čital. da je veliko založništvo razpisalo 10.000 dolarjev nn^rrade za najholiši zgodovinski roman iz državljanske voire. TJslužben je čez dan. večeri mu pa teko počasi. Začne pisati. Nekega dne ima napisanih blizu 200 000 besod in svoj rokopis pošlje založništvu. Ker se pa boii. da ga sr-loh ne bodo prečitali si izmisli za založništvo duhovito »preizkušnjo«. Lektorji velikih za-ložništev vedo povedati o tem mnogo zabavnega. Neki avtor in poslal rokoric v katerem so hiip strani 133 in 187 na I* sešite. Najbrž je p ri ^ k oval običajno \-klonilno pismo, na krtero bi ogorčeno odgovoril, da njegovega rokopisa sploh niso čitali, ker ni nihče opazil »manikajočihc strani. Neki drugi nadebudni pisatelj se je pomasral s posebno metodo. Vsak drugi list svojega rokopisa je vložil tako. da je stal na glavi. Gotovo je moral napraviti kisel obraz, ko je dobil od založništva od- govor, irrtcitali smo vašo knjigo vzlic te-uiu, da je nas veljalo mnogo truda. Listi jo bili namreč originalno seliti, nasprotno je pa knjiga nezrela in neuporabno amater-o^vo delo. Skoraj vse, kar so napisali pisatelji amaterji, je seveda povsen brez vrednosti. Lektorji velikih hollvvvoodskih založništev se strinjajo v tem, da je 90' r poslanih rokopisov godnih samo za koš. In vendar, ne sme nikomui niti na misel priti, da je pisateljevanje talent, ne pa samo spretnost in dobra volja. Mnogi nočejo verjeti, da je pisateljevanje težke delo. Vidijo samo nekaj srečnih pisateljev, ne pa tisoče tistih, ki so doživeli polom. Večina Američanov, zlasti žensk še vedno veruje, da zadostuje vzeti proti večeru pero in papir, pa bo čez nekaj tednov ustvarjena nesmrtna mojstrovina. To navdušenje za umetnost pisateljevanja, je pa seveda v veliko korist literaturi. Ustvarja namreč hudo konkurenco in tako dviga vrednost. Ko je pisal O. Henry svoje prve povesti, še ni bilo tradicije kratkih ameriških zgodb. Zdaj jih pišejo v Ameriki vsi ljudje, ki so se naučili pisati in čitati in z ameriško brezskrbnostjo jih pošiljajo uredništvom. Posledica tega je, da je ameriška povest zdaj najboljša na svetu in da je dosegla izredno visoko stopnjo. Razen tega. se tu in tam pojavi pravi talent. Več dela imajo samo lektorji, ki morajo od leta do leta čitati več povesti, romanov, dram in filmskih osnutkov. V nobeni drugi državi tudi ni tako živahna korespondenca med avtorji in čitatelji kakor v Ameriki. Kdor kupi v Ameriki za 5 centov novine, je prepričan, rta ima pravico pisati avtorju, da mu je njegova povest všeč ali ne. In zanesljivo pričakuje, da mu bo avtor odgovoril. Pisatelji in uredniki v Ameriki dobivajo toliko pisem in jih tudi pišejo toliko kakor v Evropi komaj ministri. Gorje avtorju, ki je napisal na eni strani »Ulica je bila asfaltirana«;: če je bila v resnici cementirana. Takoj ga obsujejo s pismi, brzojavkami in dopisnicami. Gorje mu. če nima točno in jasno ugotovljeno, koliko zvezd in našivov ima na svoji uniformi admiral. To bi imelo nedvomno za posledico živahno korespondenco vsega ameriškega brodovja. Ameriška literatura ne pozna nobenega Danteja. Homerja ali Goetheja, ker je za to še mnogo premlada. Toda zdaj že pišejo avtorji v Zedinjenih državah v ameriškem in ne angleškem jeziku, in dočim angleško literarno življenje koma i še diha. gre razvoj na drugi strani zelo hit*o. Zato je pa zelo dobro, da vsi pišejo ali da vsaj poskušajo pisati. 30 letnica Prešernove koče na Stolu Proslava je bila tiha, a prisrčna, kakor je na Stolu že navada i Žirovnica. 12. avgusta »Slov. Narod« je že včeraj kratko ooro-čal o leoem olaninskem slaviu na Stolu. Čeprav ni bilo za proslavo kot ie bila 30-letnica Prešernove koče običajnih vabil in pozivov na poset koče ob njenem iubileiu. je vseeno orihitelo na dan 301etnice obilo turistov na vrh Stola, da vsai s svoio pri-sotnostio počaste brez govorov in slavnostnih ceremonii spomin na liudi. ki so zaradili v naš ponos lepo planinsko postoianko na najvišjem vrhu Karavank. 2e na predvečer lepega iubileia so z vseh strani prihajali častilci in se vzpeniali na vrh k ponosni koči. ki ie nudila v svoiih 301etih pribežališče neštetim turistom. Z doline, zlasti pa z Bleda. Žirovnice in južnih delov ie bilo videti nešteto lučic. ki so se pomikale proti vrhu cčaka Karavank in čeprav ni bilo to po programu, ie bil tudi to del tihe proslave, ki bi ga lahko primerjali z baklado. Do iutra ie bila koča nabito polna turistov pa tudi domačinov, ki so prihiteli v izrednem številu k Prešernovi koči. ki ie postala niihova in za katero so pripravljeni mnogo žrtvovati Tudi sama koča ie bila za ta dan primerno okrašena z zelenjem in s olaninskim cvetjem, s koče ie plapolala trebojnica, nad vrati pa ie bila iz planinskega cvetja narejena številka 30. Tudi notranjost koče Je bila okrašena, zlasti slika g. Zupana in spominska plošča dr. Kušaria. V tako svečanem razpoloženju in ob krasnem vremenu se je vršila ob 11. uri j služba božja, ki io ie opravil domačin župnik g. F. S. Finžgar s krasnim planinskim govorom. Maši so prisostvovali vsi planinci med njimi tudi častni član kranjske podružnice in prvi delavec za zgraditev koče na Stolu upok. dir g. Zupan, zastoonik glav. odbora SPD g. inšp. Wester. zastop. osrednjega društva g. Laiovic zastoo. trži-ške podružnice g. Salberger s številnim članstvom in domačin proslave predsednik kranjske podružnice £ Roje. V prijetnih pogovorih :ie iubilieni dan zaradi izrednih časov tekel brez slavnostnih govorov hitro v prijetnem planinskem razpoloženju. Ob lepi 301etnici pa so se spomnili turisti tudi drugega iubileia. ki ga ie slavljenka hotela zamolčati. Oskrbnica Prešernove koče je obhajala ta dan lOletnico oskrbništvp in številni častilci s cvetjem in pismene ča-stitke kakor tudi darovi domačinov kaže i o kako priljubljena ie oskrbnica in kako odlično je znala poskrbeti za planince kljub svojim visokim letom. Časi v katerih živimo, ne dopuščajo večjih in bučnih proslav, a časi tudi niso mogli preprečiti, da se ne bi ob 301 etnici Prešernove koče ta jubilej v prijetnem planinskem razpoloženju proslavil kot ie to običaj ob prireditvah pri Prešernovi koči. Z željo, da bi Prešernova koča na Stolu še mnogo mnogo let služila v prosoeh našega planinstva in da bi podružnica imela še mnogo takih mož. ki so znali ceniti gradnjo planinskih koč. se pridružujemo tudi mi številnim častilcem. Rudarjem državnih rudnikov zvišane mezde Ljubljana. 13. avgusta Zaradi občutnega porasta draginje so rudarske organizacije zahtevale pogajanja za spremembo obstoječe kolektivne pogodbe in za draginji odgovarjajoče zvišanje prejemkov. Pogajanja so se vršila od 5. do 7. avgusta pri direkciji državnih rudnikov v Sarajevu in so na pogajanjih sodelovali predstavniki Hrvaškega radničke-ga saveza, Jugorasa, Zveze združenih delavcev in Zveze rudarjev ter predstavniki U. skupine rudarske zadruge. Dosežen je bil sporazum, ki vsebuje sledeče določbe: 1) Delovna pogodba se razširi tudi na rudarska podjetja rudarske zadruge Bosnia. katera upravlja država v lastni režiji. 2) Dose. anje draginjske do-klade (rudarji državnih rudnikov so prejemali že doslej poleg temeljne plače še l50rf ookiade na temeljno plačo) se povišajo za 30° u in znašajo v bodoče iSOTc- 3) Na novo se uveue doklada za otroke in dobi rudar z enim otrokom 25 din. z dvema otrokoma 50 cin. s tremi ali štirimi otioki 75 din. s petinu ali ver otroki 100 din mesečno Ako rudai kak dan neopravičeno izostane iz službe, izgubi za dotični dan odgovarjajoči del te doklade. 4) Dnevnica za službena potovanja se zviša od 50 na 60 din, specialna doklada, ki jo dobe delavci za delo na terenu izven rudnika, pa se zviša od 25 na 30 din. 5) Stanaima ki so jo doslej dobivah rudarji le v posameznih rudnikih se bo v bodoče plačevala pri vseh državnih rudnikih in bodo dobili delavci, ki nimajo lastnih stanovanj in morajo plačevati najemnino stanovanjsko doklado po 5 din dnevno, v Mostarju po 6 din, pri centralnih ustanovah v Beogradu in Sarajevu pa po 7 din. 6) V bodoče se bodo regulirale doklade avtomatično z ozirom na porast ali padec draginje in sicer vsake tri mesece na podlagi indeksa Narodne banke (splošni in- deks za ceno na malo v 10 glavnih mestih). V to svrho se ustanovi poseben odbor, v katerega posije organizacija po enega predstavnika, dalje bodo v njem predstavniki o rž. rudarskih podjetij in bo ta odbor posloval pod predsedstvom rudarskega glavarja v Sarajevu Ce se ugotovi, da se je po indeksu Narodne Danke draginja zvišala ali znižala za 10" „. se za toliko procentov poveča ali zniža piača rudarjev na ta način, da se odgovarj:. B voveča ali zniža draginjska doklada Kot podlaga za presojo draginjskih sprememb služi indeks Narodne banke za mesec iu-lij 1940. ZboljSanje mezd delavstvu TPD Včeraj so se vršila pri TPD pogajanja radi prilagoditve meza draginjskim razmeram, ki so bila v zgodnjih popoldanskih urah uspešno zaključena. Dosedanja posebna draginjska doklada se poviša s 1. avgustom 1940 za nadaljnjih 9 in pol °/o na brutto-zaslužek in bo znašala v bodoče 25rwc. Poleg tega so se zvišali kategorijski zaslužki najnižje plačanih delavskih kategorij rudarjev in apnenčar-jev. Poletni izprehodi ob Savi Največ Ljubljančanov se hodi zdaj kopat v Tomačevo Ljubljana, 13. avgusta Na bregove Save pri L.azah, kjer je bilo glavno kopališče Ljublajnčanov, smo skoro že pozabili, saj je ta kraj nekoliko preveč oddaljen in tudi nima več tako idealnin peščin, kakor nekoč. Sava, ki je v svojem toku tja do urnega mosta prav za prav že izrazit iiuuournik, je tudi v Lazah že večkrat izpremenila strugo in tam ni več najpriklanejša za kopanje. Tja in pa niže proti Dolskemu, do Sv. Jakoba se zatekajo le posamezni kopalci iz mesta, ki hočejo na širnem prostoru ostati čimbolj nemoteni in pa ribiči, ki tudi ljubijo mir. Največji živžav in hkrati glavno kopališče za Ljubljančane ob Savi je postale že pred leti sedaj pa še bolj, Tomačevo Gdkar imamo tramvajsko zvezo do Sv. Križa tudi za pešca Tomačevo ni preveč oddaljeno od mesta. Zato srečujemo po cesti mimo Smerajca do prijazne vasice ob vročih solnčnih dneh cele procesije kopalcev, ki hite do vode doli pod Kovačevo gostilno, kjer se razprostira prostan log. Pod drevjem v hladni senci je bilo že pred leti postavljeno Jerkovo kopališče s kabinami, na razpolago je tudi prha, deske za solnčenje, balinišče in prostor s kupi mivke, kjer si lahko pregreješ revmatične ude. Daleč okrog kopališča pa so raztresene barake podjetnih Ljubljanačnov, ki so si omislili prijetna, mirna bivališča za poletne mesece tik ob vodi. Je pa tamkaj tudi veliko zasilnih šotorov, včasih spletenih kar iz vej, v katerih stanuje mestna mladina, ki ne more na počitnice k morju ali na Gorenjsko. V Toinačevem je seveda največ kopalcev ob nedeljah, ko že dopoldne oživi vsak grmič, okrog dreves se zbirajo posamezne skupine, tam se raz-obeša obleka, se postavljajo v senco kolesa, na tratici vmes pa se za silo prirejajo ognjišča in proti poldnevu zadiši iz loncev in drugih posod po golažu in sličnih dobrotah. Od povsod se oglaša harmonika, zbirajt celi orkestri iz harmonik, violin in kitai. » i ične se veselo rajanje, a če lije pot z glave in telesa, hajd v vodo, kjer frče žoge preko glav starejših zajetnejših kopalcev, ki so prisiljeni vživeti se v razigranost maldine, da včasih še sami sodelujejo. Znano Stirnovo kopališče na Jezici stoji letos zaradi izrednih razmer prazno. Tem živahnejše pa je na nasprotnem bregu Save, kjer so že pred leti sezidali in uredili lepo kopališče Kernčevi. Tam te vabijo v hladno senco pisani sončniki, pod katerimi stoje mizice, da si lahko naroČiš hladno pivo in ne predrag prigrizek. Po stezici jo lahko vsak hip ubereš do struge Save, če pa se ti savska voda ne zdi prikladna, stopiš pod močno prho, ki te tudi pošteno ohladi in osveži. Vmes te zabava godba po radiu, lahko pa se pomešaš tudi med balin-carje, ki imajo dan na dan opravka s »šiš-kami« in te, če si za kaj, radi sprejmejo medse. Kdor noče v kopališče, ima na Jezici in dalje proti št. Vidu dovolj prilike okopati se v Savi onkraj mosta. Na obeh bregovih Save je polno prijetnih kotičkov, kjer lahko odložiš obleko tik vode. Tudi tam se kuha in peče, tja prihajajo posebno rade manjše ali večje družbe, ki si žele nekaj več miru. Višje gori proti Tacnu je ob bregu in na posameznih mestih na produ veliko mivke, kjer na mehkem lahko raztegneš ude in poležiš na solncu. Sava si je tam izkopala tudi stranske mirnejše pretoke z globokimi zalivi v prod, kjer je voda prav topla. Prav v Tacnu in na nasprotnem bregu, na Brodu, se zbirajo kopalci, ki so doma iz severnega dela mesta. Do bregov Save pohite največ s kolesi ali se pi ipeljejo do st. Vida s tramvajem in krenejo nato peš še dobrih dvajset minut do vode. Na velike »kupine kopalcev naletiš tudi vzdolž ob oregu Save gori do Mednega in do Me> vod, kjer se izliva v Savo toplejša, a zal včasih zaradi bližnjih tovarn precej nečista Sora, ki je pa za Ljubljančane med tednom razen šolske mladine, ki ima počitnice, komaj dosegljiva, zato pa tem bolj priljubljena ob nedeljah. Preveč soli jemo Eden Izmed vzrokov zakaj so se nekateri ljudje naučili piti je sol. V nekaterih gostilnah so jedila tako slana, da morajo ljudje piti, da se zavžita sol raztopi in razredči. V splošnem jemo preveč soli. Zdravniki pravijo, da koristi človeškemu telesu največ 5 gramov soli dnevno. Preveč soli pa škoduje človeškemu telesu s tem, da učinkuje škodljivo na Ledvico, V litru človeške krvi je normalno 5 gramov kuhinjske soli in sicer tudi tedaj, če zaužijemo več soli nego smo je vajeni V takem primeru mora človeško telo presežek soli izločiti s pomočjo vode če jemo zelo slane jedi postanemo žejni. Za vsake tri grame odvisne sob potrebujemo en liter vode za njeno izločanje. To pa pomeni popolnoma nepotrebno obtežitev ledvic. Mnoge jestvine imajo sol Že v sebi tako da jih ni treba soliti, recimo prekajeno me^o konseivt itd Meci sočiv-jem imajo paradižniki v sebi ovolj lastne soli. Že zato moramo p:ti pri soljenju jesi-vin previdni. Čudno naročilo Eno zelo redkih in čudnih naročil je dobila pred dobrim mesecem neka avtomobilska tovarna v Deiroitu Neki indijski maharadža je izrazu željo, naj mu izdelajo osebni avto, ki bi imel tri zelo udobne sedeže zanj in za njegova brata. Prvi njegov brat tehta 153. drugi 167. maharadža sam pa 139 kg. Razen šoferja in treh precej težkih gospodov, naj bi avtomobil imel še dovolj prostora za pet članov njegove osebne straže. Avtomobil naj bi vozil prav tako po polju in travnikih kakor po cesti in pri vsem tem naj bi še losegel 100 km na uro. Za to zadnjo željo je dala povod okolnost, da med maharadževlni sedežem m Bombavem ni nobenih pravili cest, niti dobrih potov. Značilno za ameriški trgovski duh je, da je avtomobilska tovarna sprejela to za naše pojme in razmere nemogoče naročilo. Na konstrukciji tega lahko bi rekli čudežnega avtomobila že pridno delajo. Seveda bo pa tudi cena čudežna. Toda maharadže to ne bo oviralo, saj mu milijonov ne manjka. NaraSčanje ameriških mest Prestolnica Argentine Buenos Aires se je širila v začetku zelo počasi. Ustar.ovijena je bila leta 1536 po Pedru de Men-dozi in prvotno je prebivalo v mestu 50 plemičev, 2500 Špancev in 150 Nemce/. Malone vse prebivalstvo je pa pokončala lakota in šele leta 1580 je mesto znova naselil don Juan de Garav. Takrat je štelo mesto samo 300 prebivalcev in na it je zelo počasi. Leta 1810 je štelo 46.000 prebivalcev, leta 1680 305.000, lani 1. januarja pa 2,463.269. To je običajen p^-. st ameriških velemest. Spočetka narašča število prebivalstva precej dolgo počasi, čim se je pa mesto razširilo, začne naraščanje zopet pojemati. Daniel Lesnenr rin*a ljubezni 164 Pač pa mu je bila neprijetna tesnoba sobice. Kmalu se je zopet videl v duhu na onem krasnem bretone-kern veleposestvu ne več kot nedobrodošli prisklednik, neprestano pod grožnjo siimničenja ali gospodarjeve vrtoglavosti, temveč kot priznani dobrotnik s pravico do spoštovanja in hvaležnosti v očeh tistih, ki so mu bili dolžni zahvalo za svoje imetje. Neizobraženi ljudje so kakor otroci- Oni ne vidijo razdalje med svojimi sanjami in njihovim uresničenjem. Escaldas še tako blizu divjini je živel zatopljen v svoje spletke v naročju pariške izobraženosti, kakor ta ali oni njegovih rdečekožih prednikov v neprehodnih goščavah pragozda, oko prežeče na plen, roka polna strupenih puščic Neke noči je stopal Escaldas po tesnih krivulja-stih ulicah Montmartra proti enemu tistih rajev trenutnih naslad, kamor ga je vodila postava, ki je mogla biti nekoč sicer angel, ki mu pa zdaj ni bila več podobna — ubogo bitje, še vedno lepo pod skuštranimi kodri svetlih las in v atlasnem životku češnjeve barve. Dejala mu je, da se piše Mome Cer-velas. In to ime, dišeče po poeziji, je dokončno omamilo srce vročekrvnega Bolivijca, Ta prigoda gotovo ni spadala med tiste, ki bi se tak Escaldas ukvarjal s pripovedovanjem o njih, če bi ji malone fantastično naključje ne bilo pripomoglo do izredne važnosti. Skromno stanovanje, kamor je Mome Cervelas privedla svoj plen, je bilo kakor da visi nad mrežo starih bizardnih poslopij, nad zanemarjenimi vrtiči, pravimi visečimi vrtovi, ne da bi bilo tu kaj babilonskega. Hiša je stala na vogalu ulice de Ravignan. V lepši izmed obeh sobic, opremljenih z neokusnim razkošjem, je Escaldas ves osupel opazil nekakšno razstavo indijanskega orožja in okraskov, ki ju je takoj spoznal kot zbirko originalnih predmetov, izvira jočih iz nekega kraja ob reki Amazonki. To je seveda vzbudilo njegovo zanimanje. Vprašal je mlado ženo, ki se ji je takoj zresnil obraz: — Ah, vi se spoznate na to, — je dejala, Vsi, ki prihajajo k meni — in ni zardela nad tem iskrenim priznanjem množine, — se temu smejejo. Trdijo, da sem gotovo vse to ukradla lažnim rdečekozcem na razstavi. Toda kam s tem? Moj fant je prinesel vse to iz daljnjih krajev kot pristno. — Iz katerih krajev? — Ah, za imena nimam posebno dobrega spomina, Nisem kakor on, ki ima izredno dober spomin. •. Govori vse jezike, kar je dokaz, da potuje po svetu kot tolmač. Beseda »tolmač« je mahoma vzbudila v Escaldasu spomin na starega Pabra z obale in morda na njegovega skrivnostnega morilca, ki je brez sledu izginil, ker ga roka pravice zaradi pomanjkanja dokazov ni mogla prijeti. V svoji izpovedi v Bordeauxu je ta mož dejal, da se piše Mindel in da prihaja iz Buenos Airesa, kjer naj bi bil zaposlen v hotelu kot tolmač. Predložil je izpričevalo, kateremu ni bilo mogoče ugovarjati. Izpustili so ga, Cemu naj bi bil vrgel v morje siromašnega miroljubnega starca, ki so njegovo skromno prtljago in še skromnejše premoženje našli nedotaknjeno? Pozneje je vstalo mnogo domnev, ko je ta človek prostovoljno poslal parlamentu pismo, ukradeno Pabru, tisto pismo, s katerim so upali Escaldas, Gairlance in Plesguen uničiti markiza de Valcora in ki je, priznano za ponarejeno, tako strašno strlo njih same. Toda policija je bila ta čas brez moči pri zasledovanju tega moža. Sicer pa to ni bik) važno, kajti pismo se je ujemalo s fotografijo, ki jo je bil napravil Escaldas sam in ki jo je oni priznal. Te podrobnosti so še preživo vstale v Bolivijčevem spominu, da bi jih neposredno ne obudila tudi najneznatnejša zveza. Proti svoji volji, tako da je sam strmel nad tem, ji je Escaldas kupici! vprašanja: — Tolmač? — Tvoj prijatelj je bfl tolmač... Kje pa? V Buenos Airesu?___Kaj se ni pisal Mindel? če bi bila strela udarila pred to dekle, bi ne bilo bolj osupnilo. Kljub tema je pa pod vplivom samoobrambe naglo vzkliknila: — Kakšno brbljanje! O tem ni niti govora. Ni se pisal Mindel! Od kod ste pa to vzeli? Kakšno neumno ime. To sploh ni bilo njegovo ime. Dokaz je to, da se je pisal Sornieres, Arthur Sornicres. Toda Escaldas je videl njeno zbeganost. Escaldas je bil ves iz sebe od upanja. — Dragica . .. čuj ... ne laži. Ce se je tvoj prijatelj kdaj pisal Mindel, mu je sreča zagotovljena, in tebi tudi. Glej, tu je louis, dva, vse, kar imam v žepu. Povej mi resnico in dam ti ves denar, kar ga imem. Dam ti še nekaj čisto drugega. Ne jaz. . . Ljudje, ki bodo lahko storili to mnogo bolje od mene. Cuj, ali mi verjameš. Napišem tu svoje ime, svoje pravo ime... Jose Escaldas. Pokaži ga svojemu prijatelju. Ce se je kdaj pisal Mindel, bo že vedel, kaj to pomeni. Pozovi ga, naj pride k meni. Evo ti tudi mojega naslova. Prisegam ti, da je to njegova sreča. Denarja bo imel toliko, kolikor bo hotel. Dekličine oči so zažarele. — Sporočim mu to. — Torej se je vendarle pisal Mindel. Vsa zbegana je zadrhtela. — Tako nekako s°m mu pisala tja doli. Toda ne govorite o tem niče i ar, gospod. Ne povejte mu tega, sam vam pove, kako se je pisal. Drugače mi bo predla slaba. Oh, zagotavljam vas, da bi me ubil, če bi zvedel, da sem izdala njegovo pravo ime. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani