262. številk«. Ljubljana, v četrtek 15. novembra. XXVII. leto, 1894. '.uhaja vsak dan svecor, isim&i nedelje in praznike, ter volja po pošti prejeman za svstro-ogerske dežele aa vso leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jedoa Mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvoje na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravni it vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Sudsteierische Post" o dvojezičnih napisih v Istri. Danea ae nam je pečati h člankom in notico, katero ja prinesla „SUist. Post" v listu od sobote 10. novembra t. I. Ti dve izjavi kažeta nam koalicijo in osobito slovenske koatirance v popolni nagoti. Govorilo se je pač, da bu slovenski koaliranci samo za tiste reči brigajo, katere so v prid okrajem, ki jih oni zastopajo, — kar se gbvdri, ae tudi lahko utaji, — a pisalo »e kaj tacega do daneB še ni, — ker „scripta tnanent." Sele Vošnjakov listič ho je vspel do brezobrazoosti, da kaj tacega zapiše. V omenjeni Številki potrjuje BSU ist. Post" najprej, ds slovenski koaliranci niso imeli uspeha v aferi istrskih napisov. Hvala za to potrdilo, ker ona pod-kreplja naše trditve in izvajanja v nagem listu z dne 27. oktobra t. 1. Potem pa piše v poročilu iz državnega zbora doBlovno: »Ueber beide Aagelegeuheiten (Istrianer Amt8tafeln und Oillier Frage) zeigte sich itn Club volle UebereioHtimmung und versprach der Clubob-roann (Hohenvvart) s e i n e ganze Unterstti-z u n g , doch wurde mehrseitig hervorgeboben, dass man die C llier Frage mit der Angelegenbeit der Istrianer Amtstafeln nicht compliciren soli, weil die im Club bt fiudlichen slovenischen Abgeordneten doch in erster Linie auf eice gttustige Ltiiuog der G llier Frage zu seben hatten, w o g e g e n die Istrianer Frage mehr Sacbe der .Secessioni-s ten* se i." Taka pisava je celo nova. — Ne vidite li, gospoda ▼ koaliciji, da, Če tako pišete, lahko vsakdo in opravičeno reče, da vaše interpelacije v tej stvari so bile golo licemerstvo ? Zakaj toraj ste se napenjati za dvojezične napise, če vas ti ne brigajo in so stvar secesijonistov ? Vsakdo bode rekel, da zato, da ste lepši videti, kakor ste. — In tako je tudi. Dokazali urno vam, da je obstanek ali razpad koalicije v vaših rokah. Vam je bilo moč reči: vlada iz\Cli dvojezične napise, ali pa izstopimo — in koalicija „fuit!" Vi sto se pa umaknili in ste obmolknili, kakor nismo drugače od vas pričakovali, in ste dopustili, da se je osramotilo slovensko ime, čeravno, da ste bili odločn;, bi mu bili labko čaBt in veljavo pridobili. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Outda.) XIV. (Dalje) Človek ne sme b ti bolj kraljevski nego sam kralj; ni trohice potrebe ne eksistuje, da si bolj vesten nego ljudje, ki te obdajajo, a pokus in prizadevanja, biti vestnejši v izvrdavanju svojih dolž-nostij, je tako mrsko in neprilično in ob jednem iali druge. Kadar se gibljes z neko izvestno svoboščino, potem si vsakemu drag in mi). Vse ženske v mnogih mestih poljubovale so s pravo iskrenostjo madame Milo v obe I ci zgolj zato, ker jim je njeno tako aedollao ia brezskrbno postopanje s Mauriceom olahkotilo položaj nasproti njihovim Mauriceom iu ker jih je znanja in zavest njih „slabosti" vezala z neko rodbinsko vesjo. Pospeševati in olajšati v društvu take „nedolžne" zabave je tolika zasluga in ugodnost — pri tem ni niti sledu o kakem Skandalu ali nemiru; gospod soprog je zadovoljen, a gospa se zabava, vsak hodi kamor ga je volja in vse je v najlepšem redu. Nadalje pa skuša omenjeni listi svojim Čitateljem še velikega medveda natveziti. Ima namreč svoje občinstvo za tako nevedno, da mu sme neresnico trditi, da vlada brez Cironinijevcev (10 mož) v koaliciji nima več ne Nemška levica ima 110, Poljaki okolu 60 in konservativci tudi okolu 60 mož, skupaj 230 glasov brez Goronioijevcev. Vseh poslancev pa je 353. Jeli 230 večina ali ne? Tako pa zavija zaradi tega, da izreče neko budalost, katera se nam je tako neverjetua zdela, da smo si izprosili poročila iz krogov „secesijonistov", in seveda izvedeli, da je trditev lističa izmišljotina. Pravi namreč, da je marala vlada držati Coronimjevce, ker secesionisti še pod pogojem, da se istrska stvar po polnoma po želji Slovencev reši, niso bili pripravljeni vstopiti v koalicijo, čeravno se je to vprašanje mej njimi razpravljalo. Za tako tope vender, gospoda, ne smete smatrati seceBijon;stov, da bodo vstopili v koa licijo in v vaše vrste, ko nikdo v Slovencih več za vas ne mara. — Mi vmb ne maramo in „SlovenČeva" stranka tudi koalicijo zametuje osobito z ozirom na isterske napise, ttecesijonisti naj vam pomagajo iz te mlake! To je prenaivno. In secesijonisti naj gredo v vašo družbo za ceoo isterskih napisov? So li slovenske zahteve, katere zagotoviti ste se sami zavezali, na kar vas bodemo vedno spominjali, Mamo Celjska gimnazi(a in isterski napisi, in sicer Celjska gimnazija, na kateri se bode samo veronauk, latinščina in matematika poučevala slovenski? Tukaj se nam vriva nekaj, kar pa je videti smešno. Na ti gimnaziji se bodejo menda le zato samo trije predmeti poučevali slovenski, ker niso vsi trije štajerski poslanci v koaliciji. Najbrže bi prišlo še par slovenskih predmetov zraven, da je tudi dr. Gregorec v koaliciji. Toda to morda nima stvarne podlage, popolnoma brez temelja pa ta miael morda vender ni, ker koaliranci se le proporcionalno za slovenske stvari potegujejo. Kaj pa, ko bi se secesijonisti ravnali po nasvetu »SUdsteirische Post", ko bi skušali priboriti slovenskemu življu na Primorskem ravnopravnost s tem, da bt rekli nemškim levičarjem: Pogodimo se, dajte nam ravnopravnost na Primorskem ia mi glasujemo z vami zoper utrakvistično gimnazijo v Celju. Tako bi se rešila koalicija, tudi ko bi bh postavka glede gimnazije odklonila Ali misli .SUist. Post", da bi levica te ponudbe ne vzprejela z obema rokama? Dala bi nam kar bi zahtevali, še kakega Rod ća kot namestnika, da je le rešimo iz Celjske zagate! Toda šalo na stran! Oe resno motrimo svoj položaj v državnem zboru, moramo obžalovati in zaničevati mišljenje, katero se drzne „SUdst. Post" gojiti in razširjati. Iu če slovenski volilci pri prv.h volitvah ne dajo brce ljudem, ki taka načela goje* in priporočajo, potem moramo obupati, da ima slovenski narod dovolj uporne moči, da se obrani. Državni zbor. Na Dnnaji, 14. novembra. Začetkom Beje je finančni minister Plene r odgovoril na iuterpelacijo Steiovvenderjevo glede razpisa mesta evidenčnega geometra v Milstadta, v katerem razpisu se je zahtevalo, da morajo prosilci dokazati znanje obeh na Koroškem deželnonavadnih jezikov. Minister je rekel, da se ni razpisalo Bamo mesto v Milstadtu, ampak še druga mesta v okrajih, kjer evidenčni uradnik ne more dobro poslovati, če ni zmožen slovenskega jezika, in naznanil, da je finančnemu ravnateljstvu v Celovcu naroČil, naj novic razpiše mesto v Milstadtu. V razpisu ni zahtevati znanja slovenskega jezika, pač pa se bo to znanje zahtevalo, če bi v kakem drugem okraju se izpraznilo tako mesto. Po nekaterih interpelacijah — mej drugim so interpelirali mladočeški poslanci zaradi ustanovitve splošnega penzijskega zavoda za privatne uradnike, je posl. dr. Kramt-f nujno predlagal, naj se neka opuščena strokovna šola obnovi, potem pa je zbornica nadaljevala debato o načrtu glede okrajšanega obravnavanja civilnopravdnega reda. Posl. dr. Kronavvotter se je izrekel zoper načrt, češ, da je njegov namen, prikrajšati pravice poslancev. Nov civilnopravdoi red ni tako nujen, kakor se zatrjuje. Vidi se, da hočejo izvestni krogi s silo dognati reforme, za katere se prebivalstvo ne zanima, dočim skuša druge reči, kakor volilno reformo, zavleči. V ponedeljek se je zbralo na neki shod veliko tisoč ljudi j, a nobeden ni vprašal, kaj je s civilnopravdnim redom, vsi so le vpraševali, kaj je s splošno volilno reformo. Tudi glede reform „Da je nje stari soprog živ, Hilda bi bila vesela, ko bi bila kakor vsaka druga", mislila je ms-dame Mila, ki je postala čedalje bolj nestrpljiva. „Naravno, ker je tako svobodna, ae prav čisto nič ne poslužuje te svobode." Kar se nje same tiče, je bila Mila zmeraj uverjena, če tudi je Mauricea lju bila z vsem žarom duše, kakor še nobenega v svojem Življenju, di bi celo ta Maurice izgubil za njo mnogo čara in ji postal odiiozen, ko bi njegovo razmerje nehalo biti „prepovedan sad" in ko ne bi pri tem povsem previdno in modro postopal, nastanil se ne v istem nego v drugem botelu itd. itd., kar je omogočilo, da je mogla pohajati dvorove in poslanstva, in da so nje prijatelji mogli mirne vesti reči: „Ab, to ni nič, to ni prav nič!" Ne da bi se ona morebiti trudila, da bi bil kdo v resnici o tem prepričan, da to vae ni „nič", — ona niti ni želela, da kdo tako misli o tem, samo je želela, da se v društvu tako govori — to je bilo vae. Kajti dokler ae to more reči, more žen . pohajati društvo ia vsa-kamor priti; ako francoski HelcVni prihaja na pamet, „odreci se svetu zarad ljubezni", novodobna posvetna dama ni tako brezpametna, da stori kaj takega. Je li res, da ga je odslovila? vprašal jo je St. Louis večkrat razBrjen, ker ae mu namera nje- gova ni posrtčila. Pri vsi njegovi zvedavosti branila sta mu vzgoja in naobrazba, da skuša poizvedeti na prvem mestu, kako se ima ta stvar. — Jaz bi skoro stavila, da je tako. A čemu ga je odbila, če ji je bil všeč? O tem ni in ne more biti dvoma, da sta nekoliko skregana. O da ! Ko se je Hilda vrnila iz Rima, je bil Še tukaj in ko sva nekega dne na ulici Brečali njega, snel je klobuk in naredil poklon; bil je sila hladen in bled in šel mirno svoio pot naprej. Ni ga bilo niti jedenkrat na poBetu. Zdaj je šel, kakor veste, v Bare, a od tu, kakor pravijo, v Sicilijo zaradi onega razbojnika Pibra. Da se je koj po prvem porazu tako umaknit, ni baš italijanski. — Oa je pravi Italijan in preponosen, da jo v drugič zaprosi, de St. Louis z lahkim smehljajem. Meni ni o tem nikoli ni besedice rekel. Samo jedenkrat nedavno je rekel, da bi bila mylady po njegovem mnenju vsa drugačna, ko bi le imela rodbine in otrok. — Še tega bi se manjkalo! de Mila. Potem je imela popolnoma prav, da neče imeti ž njim opravka, če ima take nazore. Kako slabo jo pozna! H'lda ne mara otrok, ona jih upravo prezira; nikoli se ž njimi ne meni — in ko je videla mojo drago pri pravosodja ima prebivalstvo svoje posebne nazore, zahteva namreč, naj ae uvedejo ljudski sodniki na meato sodaikov po poklicu, katerim ljudje ne zaupajo. Pravosodni minister grof Schonborn je odgovarjal na posamične ugovore. Zanikal je, da bi ljudstvo ne zaupalo sodnikom po poklicu, opravičeval, da as je glavna in odločilna razprava o ci-vilnopravdnem redu prenesla ii zbornice v odsek in zavračal posamične pomialeke. Z oiirom na ugovor dra. Ferjančiča in nekaterih drugih poslancev ae je minister akliceval na svoje izjave v odseku in zatrdil v imeni celokupne vlade, da ae dosedanje pravice deželnonavadnih jezikov pri sodiščih ne bodo uteanile. Poal. dr. Got z se je potegoval za predlogo, češ, da okrajšana obravnava ae bo na Škodo temeljitosti razprav. Posl. dr. Paca k je konitatoval, da je postalo okrajševanje razprav moderno. Najprej se je okrajšala razprava o proračunu — izumitelj je za to že dobil patent v obliki finančnega portfelja — potem ae je okrajšala obravnava o kazenskem rakonu — izumitelj grof Pininski je že kandidat za neko mesto v ministarstvu — in sedaj se hoče okrajšati tudi razprava o civilnopravdnem redu — izumitelj dr. Barnreuther je seveda tudi kandidat aa dobro državno službo. Najbolje bi bilo, da se aploh odpravi parlament in obnovi nekdanja dvorna pravosodna komisijs. Vladni zastopnik ministerijalai avetnik dr. Klein je v dsljšem stvarnem govoru opravičeval vladno predlogo. Posl. grof P i ninski se je potegoval za predlogo. Razprava se je potem zaustavila in ko so se prečitsle nekatere interpelacije, ae je aeja zaključila. Prihodnja seja bo v soboto. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15 novembra. Volilna reforma. Ša vedno se ni doseglo porazumljenje koali-ranih strank glede volilne reforme. Že ko so Poljaki brzojavno pozvali grofa Staduictega, zloglasnega po svojem govoru zoper volilno reformo grofa Taafiha, da se je kot zaupni mož poljskega kluba udeležil nedeljske konference koaliranih zaupnih mož z ministri, se je vedelo, da nameravajo Poljaki ugovarjati vladni predlogi. In res, poljskega kluba ekseku-tivni komite zahteva zase posebnih konc«sij in hoče v današnji konferenciji zaupnih mož koaliranih strank staviti poseben predlog glede volilne reforme, s katerim predlogom se nečejo sprijazniti niti konservativci niti levičarji. Koaitcja je torej sedaj glede volilne reforme prav tam, kjer je bila po Taaff 'ovem odstopu in čedalje gotovejše je, da si ne bo vlada mogla drugače pomoči, kakor da razpusti državni zbor ali pa da odstopi. Poljaka Omladina. Preiskava zoper poljake Omladince je končana in na dan so prišle škandalozne stvari. Kar ae je v Pragi zgodilo, Be s temi dogodbami še primerjati ne more, pa vender so še sedaj v veliavi izjemne naredbe! .Kurjer Lvovski* javlja, da pridejo poljski Omladinci v kratkem pred porotnike, najbrž že v prihodnjem zasedanju. Poslancu Pernerstorferju je malo Lilo ob!ečeno a la Midame i' Archiduc za otroški ples v Parizu, kaj mislite, kaj je rekla? — rekla je, da trujem srce otrokovo, ker ga v dobi, ko še ne zna razločevati kaj je dobro, kaj je zlo, pošiljam na tako zabavo. A da ste samo videli mojo malo Lilo! A Hilda ne čuti kakor žena. — Della Ricca ni tako mislil, odvrne St. Louis. — Ou jo je ljubil, odgovori madame Mila za-ničljivo. Bil je vanjo zaljubljen do čez ušesa. Bržkone sta se samo zbesedila — saj veste. Hilda j3 atrašno neznosna in svojeglavna. £1 passant, oni nemški princ došel je za njo v R>m in jo je zopet zasnubil. — Je li resnica? in ona ga je zopet odbila? — Seveda. Vsakemu da košarico. Mislila sem, da jo je della Rocca malo omečil, a zdaj vidite, da vse vkup ui nič; hladna je liki kristalu. To ji tako silno ugaja, Če cela četa moških za ujo lazi in vzdihuje in se pred njo previja, a poleg vsega tega ji čas dopušča, da proučuje te stare počrnele slike, to je vse, kar ima rada io bo imela rada. Oaa bode jako nesrečna, kadnr pride malo v leta, in rekla bi, če ji pride v glavo, ne bode ostavila svoji obitelji niti no-.čiča svojega imetja, da ž njim zgradi kako katedralo ah osnuje kako šolo za umetnike. Dalje prih.) bila doposlana posebna spomenica glede ta afere. Spomenico je podpiaalo 396 oseb. Ogermke cerkvenopolitlčne predloge le vedno niso saakciiosirans is to je mej Madjsri obudilo neko neisvestno bojazen. Vladni listi aicer zatrjujejo, da je sankcija zagotovljena, da as si si-čeaar bati, a vzlic temu je poslala vlada domobranskega miaistra Fe*je>varyja k cesarja posredovat. Madjarskih političnih krogov se je polastila nervoz-uost, iz katere ae da sklepati, da vender se niso gotovi, ksko izteče vsa stvar. V nanje države. Srbija. Kazenska obrsvnsvs soper .zarotnike" Čebinca in sokrivce je določene sedaj na dan 10. decembra. Tožence, katerih je osem, bo ssgovsrjslo dvsjset sdvokatov, na razpravo pa je sodiAče posvslo nsd sto prič. Sodišče nima take dvorane ns razpolaganje, da bi se mogla v njej vrš ti obravnava. Proailo je sato dovoljenja, da ae vrši obravnava v občinski hiši ali pa v poslopji narodne skupščine. Splošno se pričakuje, da sploh ne pride do obravnave, nego da kralj zatožence pomilosti. To bi kralj storil tem laglje, ker ao aatoženci nedolžni in le kot žrtva Milana prišli v zapor. Nemhki dr Mamil »bor se snide dne" 5. decembra, ker je cesar naposled vender dobil pravosodnega ministra namesto Scbel-linga. Novi pravosodni minister, Scltiistedt, je zagrizen reakcijonsr in bo z oduševljenjem zagovarjal nove reakcijoaarne predloge. Pa tudi socijalisti se pripravljajo na odločen odpor in sato ni dvoma, da bo prihodnje zasedanje nemškega državnega zbora kaj zanimivo. Zmaga norveških rad tkalcev. Volitve v norveški parlament so končane, zmagali so zopet rsdikslci in ker imaio zanesljivo večino, sprožilo gotovo zopet vprašanje o popolni odločitvi od Švedske. Pričakuje se zategadelj, da bo prihodnje zasedanje norveškega parlamenta jako burno, da ae celo dožeue koofl kt a Švedsko bodi že na katerikoli način. Kralj je baje odločen, da ne odneha. Čj je to res, potem je revolucja neizogibna. Dopisi. Ia ltraii)Mkegtt> ftolskega okraja, 11. novembre. [Isv. dop ] V 2 dan meseca novembra je imelo učiteljsko društvo za kranjski šolaki okraj svoj redni občni zbor v mestni dvorani v Kranji. Navadno se priobčujejo slična poročila v naših strokovnih listih, a radi posnemanja vrednegn sklepa podam je tudi tu v glavnih potezah. Ker se je bil društveoi predsednik g. L Jelene 30. julija t. 1. odpovedal načelništvu, otvori zborovane njegov namestnik g. Juraj Rezek, pozdravi navzoče dru-štvenike in obžaluje, da se učiteljstvo kranjskega okraja tako malo zanima za društvo, da se občni zbor 4 oktobra niti vršiti ni mogel radi slabe udeležbe, danea pa amo ravno sklepčni. Tajnik gosp. Fr. Luznar poroča o društvenem delovanji v minulem upravnem letu, pove, da ima društvo 32 pravih in 13 podpornih društvenikov. Jako ugodno je bilo poročilo g. blagajnika J. Režeka, kajti društvu ostaja v blagajnici 42 gld. 42 kr, 63 gld. 80 kr. je nabranih in naloženih za družbo sv. Cirila in Metoda, 3 gld. je podporne zaloge PregleJovalcem računov ao bili voljeni gg. Bergant, Česnik in Kmet. Dolgotrajna je bila volitev novega društvenega vod itva. Pri prvi volitvi je bila voljena gospica Mirni Rooa-tova in gg. Benedik, Bergant, Česnik, L Jelene, Kmet in Luznar. G L Jelene ae zahvali za izkazano zaupanje, poda vzroke, zakai ne more sprejeti nobene volitve ter nasvetuje, naj mesto ojega vstopi v odbor g. Slavko Flis, a predlog ni bil vzprejet; gospica Roossova nasvetuje g. Travna, kar zopet ni obveljalo. Na to se je vršila volitev po listkih, in bil je zopet izvoljen g. L Jelene, a ker se le ne vkloni, bil je slednjič v ožji volitvi mej g. Travnom in Kuharjem voljen zadnji. Pri posameznih nasvetih predlaga g. L Jelene, da naj društveni odbor popolni druHvena pravila in naj jih pri prihodnjem zborovanji predloži v odobrenje. Dalje predlega, da naj se iz društvene blagajnice k 63 gld 80 kr., kojo vsoto smo pri društvenih zborovanjih nabrali za družbo sv. Cirila in Metoda, da postane naše društvo pokrovitelj te vele važnu družbe, doda toliko, da takoj odpošljemo */«< to i« 7o 8'd., drugih 25 pa bomo poslali prej ko mogoče Za ta lep čin našega društva se moramo v prvi vrsti zahvaliti našemu doBedaujemu neumorno delujočemu blagajniku gosp. J Režeku. Opozarjal nas je pri vsaki priliki na važnost družbe sv. Cirila in Metoda; vsakokrat bo imele uspeh njegove vzpodbujajoče besede, tako da je danes gosp. blagajnik odposlal blagajniku družbe sv. Cirila in Metoda 75 gld. Tovariši, posnemajte nafte društvo! Podpirsjte slično nam to prepotrebno družbo; da nam je res prepotrebna, svedočijo nam ravno zadnji dnevi. Potem nasvetuje g. Kmet, da nsj ve društveno vodstvo obrne do saših zastopnikov, ds prosita e. kr. okrajni šolski svet njegove naklonjenosti našemu društvu, ker mu do sedaj menda ni bil naklonjen. Ker se gospod J. Rezek ta dan poslovi od nas in našega društva, izreče mu občni zbor a burnim pritrjevanjem priznanje in zahvalo na uspešnem delovanji v prid društva. S klici .Slava" na presvltlega cesarja aklene g. predsednika namestnik zborovanje. Domače stvari. — (Šukljetov državsosborski mandat) Dvorni svetnik Sukljeje sklical, kskor poroča .Slovenec", dne 13. t. m. v Metliki shod, na katerem ae je po istem poročilu izjavil, da ne more več ostati državni poslanec, in da sredi decembra odloži ta svoj mandat. Priporočal je ob jedaem c. kr. okr. sodnika v Ribnici goap. F. Viš nikar j a ksndidatom. Priporočilo se čita po .Slovenci" tako odurno, da ne vemo, koga bi bolj pomilovati: dvornega svetnika Šukljeja ali p% sodnika Višni-ksrjs. Če pri tej priliki .Slovenec" nas apostrof me, naj pretresamo svoje razmerje s Šukljejem, odgovarjamo, da tega treba ni, ker je za vsakega naših čitateljev dovolj jasno. — (Osobne vesti.) Načelnikoma trto-ušnih komisij za Vipavo in Slap sta imenovana gg. Aot H r o v a t i n, župan v Vipavi in Val. Klobus, župnik na Slapu. — (U m r I j e) v L ubijani c. kr. zdravstveni svetnik in vpokojeni okrajni in deželno sodni zdrsvnik dr. Jožef K a p 1 e r v 69. letu svoje dobe po dolgi mučni bolezni. Pokojnik je bil rodoljub stsre korenine. Bodi mu blag spomin 1 — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo obiskovalce slovenske opere, da se knjižica opere .Poljub", ki se prvikrat poje danea v deželnem gledališči, dobiva po 25 novč. v trafiki g. Ćeš ar k a v Šelenburgovih ulicah in zvečer pri gledališki blagajnici. — (.Glasbena Matica".) Z« tretji letošnji koncert je gospod prof Josip Stritar na Dunaji, slavni naš pesnik, poslovenil Erbenovo balado .Svatebnf kosile*, katero je za velik mešan zbor, soli in orkester uglasbil dr. A. Dvorak in katera se bode kot jedina točka za ves večer proizvajala v začetku aprila. Prevod, kateremu je gosp. profesor dal jako umesten naslov .M r t v a š k i ženi n", je mojsterski izveden in daleč nadkriljuje dotični nemški prevod. — (Strokovna šola za 1 e s s o obrt.) Na Ljubljanski strokovni šili za lesno obrt se uvede bodočo spomlad tečaj za pletenje košaric in je imenovan delovodjo g. Jožef Bar ao iz Sobjetilava na Češkem. — Vodja vzgledne delavnica za pletenje košaric na Dunaji je dobil od naučnega ministerstva nalog, iti v Lubljano, da skupuo z ravnateljem strokovne šole za lesno obrt določi, kje se bode nasadila parcela z vrbami za plttenje. Parcelo da mestna občina — (Novo poštno poslopje v L j ubijan i.) Trgovinsko ministerstvo odda potom ponudb 2gradbo službenega poslopja za c. kr. poštni in brzojavni urad v L ubijani Cenjeni stroški znašajo: 1) Pavšalni znesek za službeno poslopje 170 500 gld. 2) za nadaljnja dela, koja bodo izvršena po meri, 7000 gld. Natančoeja določila za vložbo pouudb, ponudbeni obrazci, načrti s proračunanimi stroški in stavbeni popis, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so od 15. novembra t. 1. ob uradnih urah na ogled pri c. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trutu in pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Lubljani. T*m bo dajejo tudi vsa ua-dsljnja pojasnila. Dotične ponudbe, kolekovane s 50 kr. kolkom za vsako polo naj se izroče v zapečatenem kuvertu z nadpisom .Ponudba zarad gradbe poslopja za c. in kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani" pri c. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu ali pri c. in kr. poštnem in brzojavnem uradu v Ljubljani ali pa frankovano tja pošliejo in to najdalje do 12 ure dopoludne dne 1. decembra 1894. Jamščina znaša 9000 gld. — (Prememba posestva.) Posestvo gospe Lukmanove v Spodnji Šiški kupil je gospod Josip P a u 1 i n, posestnik in vinotržec v Ljubljani. — (Naknadi* zglasitevčrsovoj-likov.) Vti oni Ćrsovojniškl zavezanci (rezervisti, nadomestni rezervisti in oni mornaric-*), ki se do-zdaj fts niso zglasili, opozsrjsjo se, ds se jim je prijaviti v ponedeljek, 19. t. m. od 8. nre dopolndne do 6. nre nvecer pri Ljubljanskem ms-gistrstu (v mestni dvorani, I. nadstropje), sicer jih ssdene goba 2 do 100 gld. — (Krasjsko delalo) asmersva popisati Solnograška .Fremdsszeitung" v raznih Člankih, katere bodo krasile večje slike. Urednik rečene ga lists g. Jos. G al las se je v to avrbo mudil nekaj dnij v Ljubljeni in se o stvsri domenil z mestnim županom in rsznimi drugimi gospodi. — (Zgradbe v obrsmbo Ljubljanici-aega obrežja) Bodočo spomlsd se pričnejo zgradbe v obrambo desnega obrežja Ljubljanice v davčni občini Bizovik pri tovarni v Fužinah. Stroški ao po predloZenih načrtih proračunjeni na 5600 gld., h katerim pripomoreta država in dežela z izdatnima podporama. — (Vreme.) Zgodnjo in atrogo zimo hoteli ao nekateri prerokovati po raznih opazovanjih za letos Kakor pa kaže, se dozdsj ta prerokovanja ne izpolojujejo, ker je vreme Se dosti povoljno in Še nismo imeli občutnega mraza. Poslednje dni smo imeli prsv južno vreme in topli dež, danes pa najlepši solnčni jesenski dan. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 4. do 10 novembra Novorojencev je bilo 22 (= 35 88 °/i0), umrlih 20 (=32 76°/00), mej njimi so umrli za vra-tico 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, as ielodčn m katarom 6, vsled mrtvouda 1, valed starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7 Mej umrlimi so bili tujci 4 (=20°/,), iz zavodov 5 (»25 •/•)■ Za vratico so obolele 3 osebe. — (Slovensko bralno društvo v Tržiču) priredi v soboto dne 24. novembra v prostorih g. A. Perneta veselico s prav zanimivim vzporedom. Vstopnina za člane 20 kr., za nečlane 40 kr., dame proste. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Zdravstveno stanje) V Postoj ini je popolnoma ponehal l^gar, ki je dlje časa tam bil epidemično razširjen. Kanalizacijska dela, ki so se pričela v svrho da se zboljša zdravstveno stanje, dobro napredujejo. — (Železnica ns žico v Gradcu.) Te dni so bile prve poskušajo z železnice na žico, ki vodi v Gradcu iz mesta na grad. Poskušnje so se obnesle prav povoljno in se železnica odpre te dni za javni promet. — (Res čudu o.) Iz Trsta se pritožuje rodoljub v .Elinoati", da je na Razdrtem na voglu neke hiše o.tal na leseni plošči napis „Ue ber >V i p p a i: h nach Gor z" in na drugi strani „N a c h T r i e s t". Slovenskega napisa pa ni ur gel zaslediti. To je res Čudno, da se v narodni občni R*zdr*ki kaj tacega trpi. Dovolj bode menda tega opomina, da se odstrani ta nedostatek. — (Otvoritev nove telovadnice „Tr žaškega Sokola") se je izvršil* prav sijajno na Martinovo nedeljo. Nad 240 kvadratuib metrov ob-sezajoča telovadna dvoraua je bila primerno okrašena in sijajno razsvetljena in se je ves vzpored izvajal prav točuo na Sjilošno zadovoljnost. .Tržaški Sokol" je pokazal s to vesulico, ki je privabila izredno inuogo a-ovenskib rodoljubov, da se je po vztrajnem delovanju povzpel na častno mesto mej 8loveuskimi sokolskimi društvi. Starosta, dr. Gre-gorio, kateremu gre velika hvala za krepko raz-cvitanje .Sukola", je v prelepem govoru pozdravil vse navzoče razpravljajoč važnost sokolske ideje. aGorišRi Sokol" je bil zastopan po deputaciji. Mešani pevski zbor in dramatičnega odseka Člani ao Zeli zasluženo pohvalo. Vojaška godoa je svirala več slovanskih točk. Zaključil je veselico živahen ples, pri katerem je plesalo kadriljo do 80 parov. Navdušenje je bilo toliko, da tacega večera še ni imel „Sokol", — (Šole v AvHtro-Ogerski.) V celokupni državi imamo 36 080 ljudskih šol, v katerih je 93 394 učiteljev in okolo 6 milijonov otrok. Učiteljišč je 147 z 1713 učitel|i in 14.000 gojenci. Gimnssij in realk je 44G; na njih poučuje 6113 profesorjev, učencev je nad 60 tisoč. Vseučilišč je 11: na Dunaju, v Pragi (dvoje; nemško in češko), V Pešti, v Gradcu, Lvovu, Krakovem, Inomostu, Kolosu, Zagrebu io Černovcih. Na teb vseučiliščih predava 1190 pri fesorjev, slušateljev pa je vpisanih 19 000. — Vinarskih šol je: 7 na Dunaju, 11 v Pešti, 2 v Pragi (češks is nemška), v Brnu, Gradcu in Lvovu z 264 profesorji in 3O0O učenci. Drugih trgovskih, gozdarakib, pomorskih ia obrtnih šol je 1526 s 8193 učitelji in 147000 učenci. — (Nsjdene reći.) Na zadojeni shodu društva .Pravnik" našla ae je v čitalnici zlata naprsna igla. Kdor jo je izgubil, naj ae pri notarju Plantaau aglaai. — (Razpisane alužb s. ) V Logaškem šolskem okraju: 1) drugo učiteljsko meato na dvo-razredaici v Oblokah z dohodki IV. pl. razreda; 2) meato učitelja na vzporednici I razreda štiri-razrednice v Cerknici z dohodki IV. pl. razreda. Prošnje do dne 26. novembra okrajnemu Šolskemu svetu v Logatcu. 1 i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe av. Cirile ln Metoda 1 Iv J Hazne vesti. * (Deželna razstava v Brnu.) Moravska kmet jska družba priredi I. 1894 povodom cesarjevega jub.leja veliko deželno razstavo v Brnu. "(Koliko denarja gre v dimi) V prvem polletju t. I. prodalo se je na drobno riomatega in inozemskega tobaka v Avstriji za 40,553 422 gld , specijalitet pa za 1 559 752 gld., torej skupno za 42 113 174 gld ! V inozemstvu se je prod*li», oziroma inozemstvo je kupilo domačega tobaka za 411 065 gld., tirej je imel c kr. erar skupnega dohodka z* prodani tobak v znesku 42,524.239 gld. (za 1 311 039gld ali za 3 2 °/0 več nege lani v isti dobi). Splosua prodaja Hinotk se je pomnožila mei drugimi krono-vinami tudi na Primorskem za 725 8O0 komadov, na Koroškem pa za 401400 komadov ; padla pa je razprodaja smotk mej ostalimi kronovmami tudi v Ddlmsciji (ta 304 704 komade), na Štaierukein (210 850 kom) in na Kranjskem (za 84 900 kom) Tobaka za nosanjn prodalo se je skujrao za 26 929 kg manj, tobaka za kadenj-? pa za 110 592 hj več nego lani. * (Pismonoše na skijih.) Vsled ugodnih poskusen), ki jih je dolnjeavstrijako poštno ravnateljstvo lan ko zimo naredilo z norveškimi »kiji ali čevl;i za aneg, se je omislilo tudi za piamouoše na Gornjem S ajernk^m take, ski e. Že innsko zimo so se v jednem kraiu (preko Prebichla) obnesli dobro. * (Pozne jagode.) Blizu vile Ilovnat pri Strassgaugu v graftkem okraju ao te dni našli v gozdu ie|>o dozorele jagode. * (T r i j e k m e t j e z m r z n i I i.) Iz Vidma na Laškem se poroča, da ho na meji mej budim snežnim zametom zmrznili trije kmetje, ki so s Koroškega prišli kot tibolapci. * (Grobovi francoskih vojakov v E £ i ji t u ) Vsled posredovanja francoskega konsuJa v Kairu ae je ua raznih kra|ih Egipta začelo zbirati smrtne ostanke pri Napoleonovi eks|>edic]> v Egiptu padlih francoskih vojakov. Francoska vlada je dovolila v to svrho podporo 200O frankov. Z» fijimneuik, ki se bode postavi) fancoskioi vojaku m, bode dovolila francoska vlada primerno vsoto. * (Amerikanski.) Originalne ženitveno ponudbo je prijavil nedavno neki amerikanski list. Ponudba se glasi: .Ker mi je rnoja ž^na v sedm h letih zakona poklonila sedem hčerk in notrnega sna, iščem drugo ženo, ki bi hotela storiti nasprotno. O i l>rve žene sem ne lor-i 1. James Iligers, Grocer". Knjilevnos*:. — Nove muzikalije. Rtvnokar je izšel v drugi izdaji Foersterjev „Venec Vodnikovih in u a njega zloženih ne sini]". Izdala io založila rG!asheua Matic*". Cena 1 gld. S tem bode gotovo mnogim glasbenikom ustreženo, ki so Že tolikam pcpraševali po ,Veoeuu. — Praktiscbe Gramniatik der k r o a -t i sebe n Sprache. Mit vieleu U.-riuotSAufgabeu (in UeberBetzun«), Coo versatiooi Ubungen, Uebungen m der L'CtuVe, euiem deutsch kro&tischen uod kroa-tisch-denttcben \VorterverzeiehnisBe der gebrajcb-licbsten AusdiUjke un i Pbraseo. Fii • deo Solbst-unterricbt eingerichtet von E Muža. 14 po. 8°. Ve.'.hn 1 gld 10 kr. Ta knjiga ima v pr\i trati alužiti ti.tsiii, ki se hočejo v kolikor mogoče kratkem času naučiti hrvatskega jezika toliko, kolikor je potrebno za praktičuo življenje, torej uradnikom, trgovcem, častnikom itd. Knjiga jo urnjena tako, da jo lahko rabi vsakdo, Mudi ni slovniški Bog vedi kako podkovan. Metoda je lahka in pregledna, vse vaje so izbrane srečno in navajajo učenca na kon-veraacijo, dodani pa so še nekateri odlomki iz novejše književnosti. Posebno se ozira knjiga na spe-etično hrvatske fraze. Knjigi je dodao kratek dober slovarček. — .Bihač", hrvatsko družtvo za iztraživanje domaće po vješti u Spi itn. Prvo izvješće. Zadar. Brzotiskom kat. hrv. tiskarne 1894 V Spletu ae je ustanovilo posebno društvo za raziskavsnje starin, katerih je v Dalmaciji več, kakor v marsikateri drugi deželi. Prvi zvezek poročil tega društva prinaša poziv n% pristop, društvena poročila in poročilo o prvem društvenem shodu Dunaj 15. novembra. Za danes določena konferencija zaupnih m o/, koaliranih strank 7, vlado glede volilne reforme se je odložila. Vlada je bila poklicala gališkega namestnika Badenija na pomoč, a njegova intervencija pri poljskih poslancih doslej ni imela uspeha. Vladnemu načrtu, da se ustanove delavske zbornice, ki bi volile gotovo število poslancev, se protivijo Poljaki z vso odločnostjo in zahtevajo, naj se ustanovi posebna kurija, v kateri bi razen delavcev imeli volilno pravico tudi vsi tisti davkoplačevalci, ki te pravice doslej še nimajo. Ta kurija naj bi volila 44 poslancev. Volilci bi morali dokazati, da znajo čitati in pisati. Dunaj 15. novembra. Levičarski poslanci zatrjujejo, da bi se klub nemške levice ne protivil poljskemu predlogu glede volilne reforme, ako se z njim vlada sprijazni. Dunaj 15. novembra. Coroninijev klub je načelniku grofu Francu Coroniniju izrekel soglasno najtoplejšo zahvalo, da je s svojim odločnim postopanjem preprečil iz vedenje SchOn-borno ve naredbe glede ravnopravnosti ua Primorskem. Dun-jj 15. novembra. Ko je v včerajšnji seji drža>nega zbora posl. dr. Pacak polemi-zoval s posl. Fauderlikom, ki sc je bil izrekel za okrajšano obravnavanje o civilnopravdnem redu, zaklical je posl. Purghart: Fanderlik bi tudi rad dvorni svetnik postal ! Fanderlik je zahteval, naj Purghart prekliče svoj vzklik in ker Purghart tega ni storil, poslal mu je svedoka poslanca Kulpa in grofi Kounica, da ga pozo veta na d oboj. Dunaj 15. novembra. Vodja deželne vlade buko vinske dvorni svetnik grof Goess je imenovan deželnim predsednikom. Pariz 15. novembra. Policija je zasačila dva nemška častnika Schonbecka in Časteh, s katerima je bil radi izdajstva velevažnih vojaških tajnosti]' zaprti stotnik Drevfuss v zvezi in ki sta od njega kupovala dotične tajnosti. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica v K ran .ski gori, zadruga z neomejeno zavezo, pričuH poslovati z novim letom. Pravila so sestavljena v zmislu zadružniških zakonov, sosebno zakona z dne 1. junija 1889 št. 91 drž. zak. in z dne 11. junija 1894, št. 111 drž. zak. in uaredb« c. kr. fiinnčnega m uisrerstva (« dne 1. julija 1894). Naslanjajo se ua Iti ft-iaenova načela, nan.6 v sledečih določilih ne: 1 PoHO|iln, nego razumni, uplivm in nesebični možje, ki ne bodu dobivali za njih trud nikakoršnjega plačla; 3. 11* ti eisen ue riopuAča deležev; ta posoplmca pa jih bone sprejemala po 10 gld od zadružnikov in po 1 gld. od posuj loji mn.b zadružaikov; deleži ne dado niti obresti uiti k tke druge koriati u č stega dobička; 4 Ra S "sen zahteva, da naj jinpade ves čisti dobiček rezervnemu zakladu, ta posojilnica pa ima določbo, da sme občni zbor do 4° , čistega dobička darovati za koris'ne in dobrodelne namene, katerih je treba podpirati; 5 postilo dobi vaaki ud, ne le kmetovalci kakor zahteva R» flhiseu Načelništvo in aadzor.st.vo je sklenilo poslovati brez pisarniškega pomagača in poBO|ila dajati brez vsakoršnih stroškov razua kolkov. Zidruga do zda; še ni vpisana, ker pričakuje dovoljenja c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, da smeta c. kr. dsvčua uradnika biti v uačelstvu oziroma nadzorstvu. — Javne dražbe surovih kož usnja in stroji va v c. kr. skladiščih v Trstu Z mesecem de ceiubrom 1894 počenAi prirejale se bodo po Lon donskem načinu v c. kr. skladiščih v Trstu favne dražbe Hurovih kož, usnja in atrojiva. Te dražbe se bodo vrš 1-4 no sečno jedenkrat, in sicer vsako prvo sredo v mesecu, točno ob 9. uri dopoludne in ae bodo po potr*'ni nada'j8vale naslednje dni. Piva dražba bo dne 5. decemora 1894 ob 9. uri dno tlu dne v pritlični dvorani borznega poslopja v Trstu Natančneje pove razglss, ki je vsakemu na vp gled 'udi v pisarni trg. in obrtniške zbornice v L;ub!jaai. ! „LJUBLJANSKI ZVON" BA vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; sa četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. a 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 14 nov. 7. zjutraj 2, popoi. f>. zvočer 73« 4 mm. 73*5 U mm, 735 H mm 10fi°C ili zah. 10 4C C pl. bvz. 100° C ili zub. 1 dež. dež. obi. ft-90inm. dežja. srednja temperatura 10 3", zh ii 71 nad normalno). XD*o.3nLSi.3sls£i bcrza dne 14. novembra t. I. Skupni državni dolg v notah.... Skupni državni dolg v srebrn . . . Austrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0 .... Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta -1 „ .... Avstro-ogersko bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark '20 mark........... 20 frankov..... .... Italijanski bankovci ....... C. kr. cekini.......... Dne* 14. novembra t I 4°/0 državne srećke iz 1. 1804 po 'Joti gld. Državne srečke iz I. 18ti4 po 100 gld.. Dunava reg. srećke 5°'a po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4' / ., zlati zast. listi Kreditne srećke po 100 gld. ... Ljubljanske srećke...... Kudolfove srećke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po '20O , Tramwaydm$t. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj......... 100 gld. 10 kr 100 t 10 | t'24 | 95 n ■ 86 e 123 | 2f> v y7 ■ 55 * 104 t ■ 393 30 rt 1-24 f fi5 rv 61 | 07' 1 j » 12 s 22 e 4 ■ 92' /t m 46 • 10 n 5 e 91 j* 150 gld. _ kr. lHi • 75 e 134 4 fiO rt 125 n 50 n 1M> — n 24 a 75 rt 23 • 50 M I8'> • 7o 385 n 50 rt 1 a »7* '« t* Izjava. Jaz podpisani Anton Vlflč, p. d. PolaČar, iz Zsrečice b. St. 4. som dne 21. oktobra o priliki zadni h deželnozbomkih volitev v prodajalnici gOBir ltizjakia v Trnovem razžaljivo se izustil o gg. Rudolfu VulciičiT-u io Ivanu Valen-ćlču, posestnikih v Trnovem. Ker nisem imel ni-kacRa povoda tako govoriti, izjavljam s tem, da obžalujem v naglici izgovorjene razžalitve besede svoje in da jih prekiicujem. (1296) V Za rečici, dno 12. novembra 1894 Anton Vidić s. r. Ivan Tomšič s. r., priča. Fran Samsa s. r., priča. Nov izvrsten potem Prosckfsr, Tirolcc in flrugf* vina. bavarsko črno pivo It«1. priporoča prav po ceni (1244—6) Paulinova kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. ' w v v w w w w w w w w w v w T W v w v v v Karol Recknapl v Ljubljani, Glavni trg štev. 24 priporoča perilo za gospode, kravate, rokovice, žepne robce, normalno perilo, moderce najboljšega izdelka, predpasnike, pleteno blago, nogovice, dokolenice (ka-mašne), spodnje suknje, trikotne zo-bunce (taille). $J Samo novo blago & po najnižjih cenah. (i2J5—i) lir |F W W W W ¥ W F V W FWW W V bk ^ts /*xv *m*. jtk?. sn^ aVfv ^la. ^ Zahvala in priporočilo. Čast in i je, vetespoštovaiiemu p. n. občinstvu, katero mi jo izkazovalo svojo naklonjenost s tem, s s i » i t C. lr. glavne ravnateljstvo avstr drž, telenlc. Izvod iz voznega reda 'reliavnspa odL 3— ©IctoTor«. 1894. NMtnpno omenjeni prihajal 0 io orthajalnl Aaal omečenl to t •rrrfn>wwu)Mlc^m ramu. HredujeeTropeki imm ja k rajnemu Amo ▼ I.Jnh. U»nt b* S minuti naprej. Odhod ta Izubijane (jul. kol.). Oh /V. uri S min. po nori oaebnl vlak t Trbii, Pontabal, Beljak, Oa-lovoo, Krauaenafeito, Ljubno, čm Salathal t Iiiiim, I»rhl, Omnn-dan, Bolnafirad, Land-Oaateln, Zali na jeaarn, 8«ejrr, Lino, BudajaTioa, Plaanj, Marijin« vara, Kgar, Karlov* vara, Pranoova Tare, PrafO, Iiipaijo, I)im:ij vt» Amatatien. Oh «. uri 7 min. tjutftf maianl Tlak v Noto maato, Kočarja. Ob 7. Mri IO min. rjutnij oaabai vlak t Trbia, Pontabal, Heljak, Oa-lorao, Franaanafatt«, Ljubno, Dunaj, aaa Helsthal t Holnograd, Dunaj Tla Amatetten. Ob 11. uri 41 mit*. politol%*dt*n oiebnt rlak t Trbia, Poutaaal, Heljak, OaloTao, Fnuiienifeate, Ljubno, Selithal, Dunaj. Ob 4. uri 14 »tir*, pojtoluttnm oaebnl rlak * Trbii, Raljak, Oeloreo, Ljubno, £ea Selathal t Solnotrrad, tjend-Oaatain, Zeli o* jaaeru, Ino-in»Ht, Hregnio, Ourih, Oenevo, Parla, Steyr, Lino, Omnnden, Iiohl, Hiiilojarioe, Plaanj, Marijine Tare, K«or, Praneov* Tare, Karlore v»r», Pratro, Llpako, Dunaj vi« Amitattea. Ob O. uri niiu. meritr meiani Tlak t Noto maito, Kočarje. Prihod v LJubljano (jni. kol.). Ob S. uri a3 min. »Jutrnf oaebnl Tlak a Dunaja Tla Anatetteu, Lip. ■ije, Praga, PrattooTih varov, Karlovih raroT, K«ra, Marijinih »aror, Plsnja, Budajorio, Solnograda, Linoa, Sto/ra, Omumloni, Iiohla, Aua( •eea, Zoll» na jaiaru, Lend-Oaaleina, Ljubn«fra>, Oelorea, Beljaka. Franaauafeate Trbiža Ob 8. uri B tntn. afutr. Ob 8. uri 34 min. sprcer meiani vlak is Kočevja, Novega Meita. Ob 0. uri u I min. *v*r*r oionni Tlak a Dunaja preko Atnatettaa* lat Ljubuega>, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trblaa. Odhod ls LJubljane (dr*, kol./ r Kamnik. Ob 7. ari H3 min,, mjutrnj ■ S. ■ O/t „ pttjH.ltttln* ■ O. . BO . avrerr Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob t%. uri M min. ifutrtij la Kamnika. , 1 /. . l!> „ ii*>jw a „ S. ,, SO „ ««WrW> i, ,, (4—259) na Glincah pri Ljubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnega flomacega m io knjna kakor tudi livraten (12*. francoski konjak (12.18—1) IT ga J-nT § BO *=r«a=T=J=THf^un=*cT=J=T=igo^^ Lekarna Trnkoczy, Dunaj, V. 81 II II Đ u n 08 i 3 Protinski cvet aH cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše niHzilo zoper trg**uj«' po utlili, b€»le£iue v roUitli, uoi;ali, v krlšt ter v livvili, otrpnete uile iu Uile U«l. Dobiva so pri (1231-3 tJImlilii TrnliO€"z.v-ju lekarnarju v Ljubljani. I'oAlIJa «e a obratno poaio. ■I 1 4 i 1 Lekarna Trnk6czy v Gradci l^pTnji Ei=I=t=r=r=I=rsa=r^r=i=^=i=i=i=^ Trgovsk pomočnik z najboljšimi »pričevnli i%i-v Mlužlie v kaki veftji trgovini z mešan mi blagom — Ponudbe pod „11. Hi 125" upravniatvu BSlov Naroda". (1297—2) aTaTaTaTaTaTV .T Rojansto posojilno in k:onsumno flrustvo VSlSSnS zadriiiTii Z onii'jiMi i m Jioroštvoni v Rojanu pri Trstu priporoča p. n. ue- rodoljuhoni, čč. duhovščini, trgovcem, krčmarjuin i. dr. na deieli ivojo bogato preskrbljeno prodajalnico jestvin v Trstu uli<-a llclve«ltkr«k nI. :i. kjer ac prodaju kolonijalno blago Vlake vrsto in po najnižjih ccnnli, kakor tudi svujo zalogo raznih domačih, istrskih in laških Yin v Hojami I isiu. Pošilja se potom poite in po železnlol. — Oenlkl In vsorol na zabtevanje poltnlns prosto. Postrežba točna. 0nT~ Kdor naročaje hvojo potrebščino pri TrZaikili laških trgovcih, naj ae rajši zaupno obrne do našega slovetinkt-^n podjetja, iu merjen bodi, da bode točno in dobro po»tre£en, zajedno pa bode izpolnil narodno svojo doli* noat, podpirajoč domačo podjetje namesto tujcev. Z odličnim spoštovan jeni (1212-4) zadružno predstojništvo. Št. 24.638. (12i>2) Ustanove. lluć 2. (h'i'i'iiibra t. I. oddati je mestne cesar Fran Josipove jubilejne ustanove namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnegs zaklada Tr-h uutanov je dvanajst, dve po 25 gld. in deset po 20 gld. in je vložiti prednje za njih podelitev tlo ti<». t, su. pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 10. dan novembra 1894. Podpisana si Sinje v dolžnost, zavarovalnici „Foncifcre" v Pešti pri kateri je bil nje soprog, ki je dne 26. oktobra tekočega leta vsled padca z voza nenadoma umrl, zavarovan 3 leta proti telesnim nezgodam, za brzo in kula nt no lik vido vanje škode, ki jo je s tem zadela, izreči javno svojo najtoplejšo zahvalo in ta zavod vsakemu najbolje priporočevati za zavarovanja proti nezgodam, za življenje in proti požarom. V Prigorici pri Ribnici, dne 12 novembra 1894. (1294) Franja IVIerha.z*. Isdijatel) is odgovorni urednik: Josip Noti i. Laetums in tisk .Narodne Tiskarne".