299. številka.
Ljubljana, v petek 31. decembra.
XIX. leto. 18H(>.
Ishaja vsak dan »vetfer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuian za a v str ij s ko-o* ur s k a dežele ta (n» ii>:o 15 gld., z* pol leta S jcld., za Četrt leta 4 gld., x» eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljania na dom za » se leto 13 *rld., za četrt leta 8 gld. .'10 kr.. z* jedbo taeiee 1 <ld   10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za uies   , po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, k/Uor poiHnnet znašs. Za oznanila plačuje se od četiriatopno peti'    ste po G kr., če s.- oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če »o dvt.krat, in po 4 hr. fte se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati.       . okopisi se ne vračajo. Ureduištvo iti upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hiši.   Gledališka stolb*-1. U p r a v n i t« t v u        se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuiatrativne otvari.
Zaradi Novoletnega praznika izide pri-hodnji list v ponedeljek 3. januvarja 1887.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
Telja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr
„ pol leta........6   „   50 „
n tetrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
19^ Naročuje se labko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnd&tvo „Stotu Narotla*'.
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja dne 28. decembra 1886.) Poslamec dr. Papež utemeljuje svoj samostalni predlog, naj se na Najvišjem mestu nepotrjeni načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda za mesto Ljubljansko izroči posebnemu odseku 9. Članov. Predlagatelj pravi, da se je v lanskem zasedanji načrt imenovane postave z veliko večino vsprejel, in da bi nove premembe, na katere kaže dopis c. kr. vlade z dne 26. t. m. nikakor ne bile v protislovji z načeli deželnega zbora, nasprotno nove spremembe bodo le neznatne. Z zadoščenjem je konstatovati, da v dopisu c. kr. vlade 26. t. m. nobene besedice ni proti volilnemu redu, in sploh se vlada, kakor je to razvidno iz njenega dopisa, ni ozirala na ugovore opozicije. Premembe, ki bi obsegale le 3 ali 4 paragrafe, lahko se tedaj izvrše v
treh sejah posebnega odseka, zlasti ako se v ta odsek volijo ravno isti člani, kateri so že lani bili istega udje. Predlagatelj dostavlja še željo, naj bi v to voljeni odsek kmalu stavil svoje predloge.
Predlog se vsprejme, volitev pa se vrši koncem seje.
V imenu finančnega odseka porota dr. Po kl u kar o nakupu posestva Grm za vinarsko in sadjarsko Šolo na Dolenjskem. Grajščina kupila mi je za 30.442 gld. 50 kr. in se je upisala v deželni knjigi brez dolga deželi v last. Kupna cena znaša za 450 gld. manj, nego je dovolil deželni odbor. Zato, da je dežela g. Smoli za nekaj časa še prepustila vrt in nekaj njiv, odstopil je deželi brezplačno pravico do ribištva v potoku „Teška voda", ki teče mimo grajščine. Na prošnjo deželnega odbora dovolilo je c. kr. poljedelsko ministerstva ustanovni znesek 20.000 gld. in vsakoletni vzdrževalni donesek 2400 gld. Poslopje se je le kar naj-potrebneje prezidalo in popravilo in sicer tako, kakor sta odločila na lici mesta deželnega odbora odposlanca odbornik De tel a in deželni inžener Witschl. Glede uporabe prostorov za šolske na mene, potem za stanovanja in za gospodarstvo pritrdilo se je nasvetom vodje g. Dolenca. Od istega nasvetovane poprave pa bi bile toliko troškov prouzročile, da bi se bil deželnemu odboru v ta namen dovoljeni kredit visoko prekoračil. Konečno poročevalec na8vetuje: 1. Deželni zbor naj vzame odobro-valno na znanje nakup grajščine Grm. 2. Visokemu ministerstvu poljedelstva se izreka zahvala za izdatno podporo 20.000 gld. — Predloga se vsprejmeta.
Poslanec K lun nasvetuje še dostavek, da naj se tudi deželnemu odboru za njegov trud pri nakupu posestva in za i/poslovanje tako izdatne podpore izreče zahvala deželnega zbora. Obvelja.
Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželne vinarske in sadjarske šole v Grmu za 1. 1887. Potrebščino je finančni odsek zmanjšal od 8770 gld. na 8000 gld. zaklado pa zvišal od 5450 na 5850 gld. tako, da bode pri-manjklaja le 2150 gld., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se odobri.
Poslanec M urni k poroča o prošnji glavnega odbora c kr. kmetijske družbe kranjske za podporo za pri rojenje živinskih razstav. Glavni odbor naglasa
v svoji prošnji, da treba hirajočemu kmetijstvu pomagati s podporo sadjarstva in živinoreje. Za sadjarstvo je deželni zbor mnogo storil z ustanovitvijo dolenjske šole in sploh je sadjarstvo precej dobro razvito, kar kaže letošoja kupčija z jabolki. Treba je storiti kaj več za živinorejo. Vlada daje za ž/*» vinske razstave le donesek za darila in za to, 1& »* se dobi od vlade napravljajo se razstave v jednem letu le v jednem kraji. Deželni zbor naj bi i * : nekoliko pripomogel, da se tudi v oddaljenih krajih, n. pr. v bohinjski dolini in v črnomeljskem okraji napravijo živinske razstave. Da se v teh dveh krajih prirede Živinske razstave, nasvetuje poslanec Murnik 300 gld. za 1. 1887. podpore. Obvelja.
Poslanec Murnik poroča dalje o prošnji Marije Hlavke, učenke na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji. Ker se ima strokovna šola za vezenje v kratkem v Ljubljani ustanoviti, vodstvo Dunajske šole pa priporoča, naj bi ta čas Marija Hlavka še učenje v Dunajski šoli nadaljevala, nasvetuje finančni odsek, da se jej dovoli za prihodnje šolsko leto po 15 gld. na mesec, ko bi se pa strokovna šola za umetno vezenje prej ustanovila v Ljubljani, ima priti podučevat v Ljubljano in se njej podpora ustavi. Vsprejeto.
V odsek za pretresanje mestnega statuta Ljubljanskega se izvolijo poslanci: Hren, Murnik, Grasselli, dr. Mosche, dr. Papež, Svetec, Dežman, Faber, dr. Mauer.
V odsek za občinski red: Detela (načelnika namestnik), Kavčič, Krsnik, Lavrenčič, Murnik (načelnik), Pakiž, dr. Papež, Pfeifer, dr. Samec, Šuklje, Dežman, vitez Gutinansthal (II. načelnika namestnik), dr. Mauer, baron Schvvegel, dr. Poklukar. Prihodnja seja je v četrtek.
Govor deželnega poslanca prof. Šukljeja o dolenjskej železnici
v dež. zboru kranjskem dne 28. decembra.
(Konec.)
Z ozirom na vse to, kar sem sedaj razložil slavnemu deželnemu zboru, nameraval sem s prva, že letos nasvetovati, da se deželni zbor izjavi za gotovo svoto. Odstopil sem od s/ojega prvotnega namena, dasi je bil po mojih mislih dobro
LISTEK.
Na sv. Silvestra dan.
Gospod urednik! Mej nama rečeno, o sv. Silvestru ne vem druzega, nego samo to, da je v zadnji dan leta njegov god in praznik in da je v ta dan v Čitalnici Ljubljanski običajni ^Silvestrov večer", na katerem se človek zabava po svojem in drugih okusu. Vendar me je sv. Silvester še o pravem času opomnil, da se v ta dan, o polunoči, ob primernem, ali vsaj razmerno primernem govoru želi veselo novo leto, da se nekoliko zabavljic vrže na starega leta gomilo, novo leto pa z zlatimi nadami pozdravlja. „Le roi est mort, vive le roil"
Ta spomin me je napotil, da Vam danes pišem staroletni listek, da Vam tudi s svoje strani pošiljam najsrčnejše čestitke. Navadne Čestitke ob novem letu so: „Na mnogaja leta!" — „Srečo dobro!" — „Novo leto bodi boljše, nego je bilo leto preteklo!" Kdor je pa prav naiven, pa piše: „Želim Vam vse, česar si sami želite!" In s temi naivnimi ljudmi dovolite, da spregovorim par besed.
Jaz sem namreč baš nasprotnega mnenja. Malo je ljudij, katerim bi jaz želel, da ostanejo taki, kakeršni so bili. Ne ugaja mi povsem Knotzeva „goldene Riicksichtslosigkeit", a drago bi mi bilo, ko bi naši ljudje vsaj nekoliko odstotkov te blažene masti imeli v sebi. Nesem prijatelj niti VVeitlofu, niti Glantschniggu, niti Aussererju itd., da ne govorim o Schmidererji, kajti „minima non curat praetor", vendar bi vsem našim rodoljubom svetoval in iskreno želel, da si prilaste v letu bodočem vsaj nekoliko omenjenih gospodov energije, da pokažejo, da je lipa s hrastom vrstnica in da smo sicer pozni, a da smo mladi, čili, da umejemo sedanjo dobo.
Staro leto z vsemi svojimi neprilikami in neugodnostmi ide v zaton, na njegovo mesto stopa mladi usurpator, ki nosi številko 1887 ter vzbuja v vsakaterem srci lepe upe, sangvinićne nade. Iz vestno, premenilo so bode marsikaj, toliko pa, kakor mi mislimo, gotovo ne. — Jaz na primer imel bi mnogo želja na srci. Drago bi mi bilo, ko bi po novem letu požarne hrambe „adjutanta" Rtiting in Drel8e prijah al a na občni zbor, kajti dandanes, ko je že vse na konji, je jako žalosten prizor, gledati hkratu dva „adjutanta", kako sta pot pod noge
vzela in peš korakata na zbor, predstavljajoč nekako „ Marine-Kavallerie".
Želel bi nadalje, da se dr. Keesbacher malce ohrabri in izgubi nepotrebni strah pred kolero. Pravilo se mi je, da je v prisilni delavnici igral jako žalostno ulogo. Z robcem mašil si je nos in usta in jedva bil je v prvem nadstropji, je že nazaj obrnil svojega rojstva kosti, češ, čemu bi jaz koleri delal vizite. Ves njegov strah bil pa je nepotreben, kajti kakor se on kolere boji, tako kolera njega. Kolera gotovo ne bo čakala, da bi jej uro navijal, in ko bi to tudi še ne pomagalo, prečita naj jej svojo knjigo o „azijatski koleri" ter slovesno zakliče na uho: „Spiegelberg ich kenne dir!" Naposled pa ima še jedno sredstvo. Ko bi namreč kolera le bila trdovratna in bi je vender ne mogel „panati", de-klamuje naj jej nekoliko svojih stihov, skovanih ob raznih prilikah, in primaruha, kolera se izgubi kakor — muha!
Nadejam se, da se bodo v novem letu vsi omenjeni gospodje sebi na korist spremenili. Žal, da kaj tacega ne morem trditi o dragem Dragotinu Dežmanu. Mož doživel je že preveč metamorfoz in da je pokojni Ovid že živ, bil bi v zadregi, kajti po-
utemeljen  in stvarno opravičen,  ker sem čul razne ugovore  proti oportuniteti  takega predloga in ker mi je na tem,  da se deželnozboraki sklepi, tikajoči se dolenjske železnice,  sklepajo ne per vota majora, temveč jednoglasno, por vota una-nimia. Radostno pa konštatujem, da proti principu proti načelu namreč, da se dežela udeleži s primer nim doneskom dobavi kapitala, ni bilo nobenega ugovora, da smo vsi bili jedini vtem oziru. Načeloma bili smo jedini, pomisleki vrstili so se okolu drugih, deloma utemeljenih stvarij. Tako na pr. se je mislilo, da treba prej  počakati izjav interesentov, le teh pa ni moč dobiti, predno ni natančno določena proga, po kateri bode hodila železnica. To je vsekako stališče, katero se da zagovarjati. Drugače pač j',  kar se  tiče vladne izjave o državni podpori.   Te ne bodemo mogli dobiti  preje, nego mi za  svoj  delež  spregovorimo odločilno besedo. Kajti vladna predloga o zakonu  z i   lokalno železnice, (pni. 248) pravi v drugem odstavku čl. VIII. izrecno: „Dabei bat als Grundsatz zu gelten. dass der (levvahrung derartiger tinanzieller Unterstiitzun gen von Seite des Staates eine  den individuellen \Verhaltuissen entsprechende Betheiligung des Lan-der Gemeuulen und sonstigen Interesseuten an Localbahnunternehinen   vorauszugehen hat". ^'žava tedaj ne sme privoliti takih de narnih podpor,  predno  ne dovolijo dežele, občine in  drugi  interesenti svoje primerne davke.   Istina je sicer, da to še ni zakon, da je še le načrt, kateri se bode baje pre-drugačil v jedni ali drugi točki.   Toda ta načrt je vladna predloga, — to poudarjam — in jako neumestno je misliti, da bode  vlada,   ki je načrt zakona predložila državnemu  zboru  in  bode tam gotovo z vso  odločnostjo  branila  dotična načela, mej  tem časom v praksi se ravnala  po drugih principih in torej dejansko razveljavila, kar zahteva v teoriji. Dežela in drugi interesenti morajo spre govoriti prvo besedo, še le potem nastane dolžnost vlade, svoje, stališče  razjasniti nasproti temu projektu.
In  zakaj   zahtevam od deželnega odbora, da stavi natančen nasvet o deželni podpori že v prihod njem zasedanji!  Gospoda moja! jaz sj  bojim, da je v tem oziru „periculum in mora."   Istina je si cer, da je bilo tekom zadnjih let   vedno precejšna svota postavljena v državnem proračunu za želez-nične zgradim in dotično državne podpore. Tako 1. 1885. 12,180.000, 1. 1886. 7,392.787, v proračunu za 1. 1887. pa 8,000.000 gld.   Nadejati se je, da so bode tudi v prihodnjih letih državna uprava ozirale na take produktivne troške ter v svoj budget postivilu primerne številke. Ali dotični kredit je že absorbiran po železnicah,  katere so že votirane in se morajo tedaj  dovršiti. Samo za češko-moravsko transvorzitlko treba še 14,800 000, katerih ne nahajamo v proračunu za 1. 1&87, temveč kateri bodejo obremeniti budget 1. 1888 in 1889. Glede ga-liške transverzalne  pa se vsaj na Dunnji v dobro informiranih po polnem verodostojnih krogih govori o znamenitem dodatnem  kreditu,   kajti potrebščina bila je višja mimo proračuna, in tedaj se da že dandanes trditi z  apodiktično  gotovostjo,  da pred 1. 18 90 v sedanjih finančnih  razmerah no
bena nova železnica ne pride na vrsto. Tedaj kodo nam je porok, da hode tudi v proračunu 1. 1.^90 in dalje za želez nične zgradb-; preostajal tak izdaten kredit? Položaj dr/avnih financ je tak, da se je silno bati finančnega ministra, kateri le prerad v potrebščini < rta in črta, kar ni neizogibno potrebno. Recimo tedaj, da bode kredit, namenjen novim železnič.nini zgradbam, v proračunu za 1. 1890 — in takrat utegnemo na vrsto priti i mi — skr čen, zmanjšan, — da bode menj denarja na razpolaganje, tem večja je naša dolžnost, s svoje strani do takrat prirediti vse, kar je potrebno, da nas ne prebite druge dežele. Mi moramo gotovi biti vs.ij do 1. 1888, da bode potem tudi vladi preostaialo dovelj časa, izdelati načrt zakona, o pravem časi izročiti ga državnemu zboru in za pokritje skrbeti v proračunu zal. 1890. To je bil glavni razlog, vsled katerega sem namer jal že letos staviti nasvet, glasujoč se na precizno številko. Ce sem odstopil od tega nasveta in ga predlagam danes v bistveno spremenjeni obliki, storim to le prekinjen prepričanja, da bode deželni odbor povsem rešil svojo nalogo ter nam pri četkom bodočega zasedanja že predložil jasne, koncizne predloge.
In če se danes vsprejmo moj suuiostalni pred -log ter če v prihodnjem zasedanji  deželni odbor, spolnujoč svojo   nalogo,   številko  imenuje, katera bode izražala deželni  delež pri zgradbi dolenjskih lokalnih železnic, nemojte misliti, gospoda moja, da bode ta svota, če prav velika na prvi videz iu občutljiva za šibka pleča kranjskih davkoplačevalcev, povsem izgubljena, da se bode dala a fond pordu! Ne, gospoda moja, še le te dni dobil setn v roke komercijelno poročilo i» rentabiliteti  dolenjskih lokalnih železnic.   Poročilo ni jeden tistih bleščečih prospektov, s kojimi se subskribenti vabijo na pro-klamatična podjetja dvojljive   vrednosti, skrbno se izogiba vsaki pretiranosti, vsakemu evfemizmu, delo Vam je treznega objektivnega računovalca. Na podlagi tega poročila, katero me je iznenadilo po svo jih številkah, kajti privatne informacije, koje sem bil prejel, bile so mnogo menj ugodne — na podlagi tega uradnega poročila da se trditi, da je 3°/0 obrestovanje že dandanes zagotovljeno, in sicer po odbitku obratnih t r o š k o v. Poslednje moram posebno naglašati,  ker se s tem predrugači moj račun, kojega sem bil razložil nekaterim gospodom v prid temu razgovoru in sicer predrugači v ugodnem zmislu. Po tem prospektu vrgla bode dolenjska železnica — račun se naslanja na progo Ljubljana-Novomesto (Straža)  po temniški črti, s stransko progo Grosuplje-Kočevje — vsega  skup dohodkov 512.500 gld , od teh je odbiti obratne troške (po 1800 gld. na Km, na dalmatinskih državnih železnicah znašajo le 1.225 gld. leta 1884,  1272 gld. leta   1885)   v   skupnem   znesku   237.600 , preostre tedaj presežek 274.900 gld. to je pri kapitalu 9,350.000  gld. okroglo 3%,  katere smemo takoj prvo leto  pričakovati od posameznih delnic.
Dohodki se razdele na osobni promet z 92.400 gld., na tovorni promet s 420.100 gld. Zlasti tovor-nina proračunjena je tako sila previdno, da bode dejanski uspeh gotovo mnogo bolj ugoden mimo proračuna. Računajo na okroglo svoto le 88.300 ton
za celo progo. Kako nizek je ta račun, vidi se najbolj iz tega, ker ioia le postaja v Rakeku po statističnem poročilu trgovinske zbornice za 1. 1880 79.587 ton, tedaj blizu toliko, kakor vse postaje na dolenjskih lokalnih železnicah. Na les in oglje iz lesa računalo se je le 40.041 ton ali 163.642 gld. tovornine. In vendar ima jedini Rakek skoro še jedenkrat toliko lesnega prometa, namreč okolu 70.000 ton! Pri vsem tem pa treba naglašati, da se v tem računu niso čisto nič ozirali na premog, dasi ga ima Dolenjska v izobilji. Premoga ne nahajamo v tem računu niti pri kolikovini, niti pri denarnem uspehu. Isto tako izpuščene so iz računa rude, kamenje, opeka, apno itd. in preziral se je tudi tovorni promet v okolici ljubljanski, potem lokalni tovorni promet mej  posameznimi postajami.
Opirajoč se na te številke smem torej trditi, da svote, koje bode dežela votirala za zgradbo dolenjske železnice, — in de na šn ji moj predlog je praeambulum takemu sklepu —■ te svote niso izgubljene, tudi produktiven trošek niso v navadnem zmislu besede, tak namreč, kateri se reutira zgolj po pomnoženem splošnem blagostanji in ojačeni davčni sili, temveč to Vam je naložen kapital, kateri bode ktnalu vrgel svoje gotove obresti.
In tedaj obračam se do slavnega zbora z nujno prošnjo, da blagovoli pritrditi mojemu nasvetu. Gospodje poslanci iz mestne skupine, ter Vi zastopniki kmetskih občin, ki ste izvoljeni  na Gorenjskem in Notranjskem, ne postavite se v  tem vprašanji na tesnosrčno lokalno stališče, ne udaj te se kratkovidnemu regionalizmu,  imejte pred očmi interes cele dežele.   Čestito   opozicijo   pa poživljam, da združi svoje glasove z našimi.   Mnogo je protivja na narodnem in političnem polji mej  nami,  toda vsaj v gospodarstvenih  vprašanjih teže nas jednaka bremena, zdihujemo pod istimi nadlogami. Ce se v politiki razumeti nc moremo, sporazumeli se bodemo vsaj v materijalnih zadevah.   Prosim tedaj,  da se moj in mojih tovarišev predlog sprejme jednoglasno, v formalnem oziru  pa nasvetu jem, da se odstopi finančnemu odseku.
Politični razgled.
Notranja «lež«l<5.
V Ljubljani 31.decembra.
Eksekutivni odbor «V*k«'g;si kluba deželnih poslancev ngiblje, kako bi mogel Nemce pregovoriti, da se zopet vrnejo v zbor. Sklenil je pisati dr. Schmevkalu, da naj natančneje pove pogoje, pod katerimi bi se Nemci vrnili v deželno zbornico.
Kakor „Piesse" poroča, prihajajo poslednji Čas pogostem roparji iz Črne gore v Hercegovino in se zopet umaknejo čez mejo, ko jih preganjalo vojaki. Ta list misli, da s tem hoče sosednja Črna gor a pokazati Hercegovcem, da še obstoji, da bodo vedeli se nanjo ozirati, ko bi navstale kake večje zmešnjave na Balkanu. Nam se dozdeva, da so vse te vesti izmišljene, z namenom, da bi črnili Črnogoro, ki je prijazna Rusiji.
Viuuije clr'/tive.
Nekateri liolgarNkl opozicijonalci bi se rad bolj približali vladi. „ Nezavisima Bolgarija" pa vlado svari, da naj nikar ne išče sprave z opozicijonalci.
Dalje v prilogi.
svetiti bi mu moral posebno knjigo. Sedaj pa se je tudi Dežman usidral in nove metamorfoze ni več pričakovati. Sedaj jadra z napetimi jadri po nem-čurskem morji, zabavlja na slovenske liste, na slovenske časnike in na našo žurnalistike, katerej očita, da je vtleizdajska.
liaš v tej zadevi morava z gospodom Korel-nom malo spregovoriti. Dandanes mladini očita, da čita politiške časnike, a ni dolgo temu, ko nam je priporočal, naj čitamo kolikor možno politiške liste — g Dežman bil je takrat vsaj nad 40 let — ko nas je pridušal, naj ne snubimo ženske razen Slovenke, ko nam je marsikaterikrat stisnil v roko, kako knjigo, katere vsebina se tudi ni strinjala z vsemi obstoječih zakonov,   ko je  pel „Slava
Slavjanom", ko je E. Koritka nosil na pokopališče in sploh bil še demonstrativueji nego je sedanja naša Krotka mladina.
Rekel bode „tempera mutantur et nos in illis", a ravno z oštrom na to, moral bi pomisliti, da je mladina dandanes ravno tako iskrena, tako vročekrvna, kakor je bil on svoje dni in da je še vedno boljše, da mladina časnike čita, nego da bi čas tratila s pogubno igro. Pokojni profesor Melzer imel je nexempli gratia"  posebno navado, da nikdar ni
dijaka ovadil čitajočega časnike, pač pa vsacega, katerega je bil pri igri zalotil. Pedagogi ugovarjali bodo morda takemu načelu, a gotovo ni brez dobrega jedra.
Gospod Dežman imel je pa sicer včeraj jako srečen dan. Povedal nam je dve velevažni resnici. Izjavil je „Das \Vochenblatt liest ja so Niemand", *) potem pa je dejal, da bi bil deželni zbor jako dolgočasen, ko bi nemških poslancev ne bilo. Da „Wo-chenblatt" nema mnogo naročnikov, o tem že muhe davno brenče, a da ga nihče, torej niti Dežman ne čita, da Dežman svoje duševne otroke toli zanemarja, to sem stoprav včeraj čul iz njegovih ust. Hitro nekoliko homeopatičnih kroglic!
Druga izjava, da nemški poslanci preganjajo dolgočasnost iz deželne zbornice in skrbe za zabavo, ima pa svojo posebno prijetno stran. Jaz sem o deželnih poslancev dostojnosti imel vse druge pojme. Ce je pa tako in je Dežmanu tV; Co. le skrb za kratek čas, potem bodemo še doživeli, da pride nekega lepega dne Dežman z obroči in kraguljci kričeč: „Nur herrreinspatzirt j" in napravi „sako morlale" sredi dvorane,  da bode na jednoj strani
'*! Kaj poreSft k tuj trditvi g. urednik Mtlller?
Stavec.
belo - modro-rudeče, na drugej črno- rudeče-žolto opravljen delal divne skoke na veliko veselje galeriji, ki je pa bila včeraj zelo prazna, ker se a? znalo, da bode Dežman zbornico zabaval.
Imel bi še marsikaj, a za Silvestrov večer bo tudi za Dežmana dovolj. Po novem letu se pri priliki zopet vidiva, morebiti takrat, ko bode Dežman dokazoval, da se z zloglasnimi 600 gld., o katerih se sme pač trditi „das ist der Fluch der bosen Tliat, dass sie fortzeugend Boses muss gebilren" — Kočevci poslovenjajo. Dotlej pa si ostaneva dobra prijatelja in menda mi ne bode zameril, ako mu javno povem, da je njegovo očitanje o surovosti slovenskih časnikov pravi »ižanski podplut*4. Čitajte, dragi Dragotine, „Deutsche AVacht", „Ta-gespost", Deutsche Zeitung", zlasti pa severno-Češke nemške liste, v katerih ni niti vrste brez naj na va dn ej e p so v k e, potem še le govorite o surovi pisavi. Spominjajte se svetopisemskega bruna in pezdirja ! !
S tem poslavljam se od Vas in od potrpežljivih čitateljev ter Vam želeč „Veselo novo leto" po starem narodnem dovtipu kličem: »Na svidenje, če ne prej, pa v nebeBih" — vsekakor pa v novem letu. Alfa.
Priloga „Siovenskemn Narodu" št. 299. 31. decembra 1886.
ki so le ruski  vohuni, katere naro l sovraži _
Ruski listi mislijo, da so Angleži svetovali Bolgarom, da naj skušajo pregovoriti Battenberžana, °da ae vrne v Bolgarijo. Na ta način hoče Anglija Rusijo prisiliti, da bi kaj storila, kar bi jo zaplelo v vojno z AvBtrijo. Zategadelj se je bolgarska deputacija v Kolon ji sešla s princem Battenberškim. Kakor nemški Usti pišejo, se je pa princ proti deputaciji izjavil, da se pri sedanjih okoliščinah ne more vrniti v Bolgarijo. Ko bi se pa stvari zanj ugodneje zasukale, bi se pa vrnil.
V Makedoniji vlada velika razburjenost. Vsak dan utegne bukniti ustanek. Da bi pa ustaja v Makedoniji sedaj imela kaj uspeha, ni misliti, ker ima Turčija v tej deželi zbranih 113 batalijonov peščev, 5 polkov konjice in 32 baterij topništva. Toliko število vojakov bode hitro lahko zatrlo ustajo in napravilo red.
Pomladi mislijo v Itnsiji osnovati minister-stvo poljedeljstva, tedaj se bodo h kratu zvršile razne premembe osobja v raznih ministerstviru Minister notranjih zadev grof Tolstoj, dobil bode kako drugo mesto, kjer bode imel manj posla, kajti je še vedno bolen. — Iz Peterburga se piše v „Neue Freie Presse": „Sedaj, ko se je po časopisih toliko pisalo o tukajšnjem vojaškem atašeji podpolkovniku pl. Villaume, omenjala se je senzačna vest o „grofu Reuternu". Čudno je, kako je navstala dotična vest. Grofa Reuterna v ruskej vojski niti ni bilo. Nek pl. Reutem služi v gardi in je tudi carjev krilni pobočnik, kateri naslov se mu je pa podelil, kakor mnogim družim častnikom, le kakor odlikovanje, služil za pobočnika sedaj še ni. Njega se zategadelj ne more tikati dotična vest. Sicer se pa pl. Reutern slednji dan vidi v tukajšnjih salonih ruske družbe. Nek njegov brat je služil v Preobrašenskem polku m je nedavno umrl za dolgim hiranjem."
Knez Bismarck si jako prizadeva, da bi odvrnil vojno mej Francijo in Nemčijo. To se je videlo pri poslednjem banketu, katerega je dal cesar Viljem veleposlanikom. Francoskega veleposlanika Herbette so posebno odlikovali. Odkazali so mu sedež poleg feldmaršala Moltkeja. Cesarje-vič naslednik se je izrazil šaljivo proti njemu, da je sicer poslednji prišel, a ga vender lahko odlikujejo kakor prvega. Veleposlanik Herbette je nedavno izvestil francoskemu ministru vnanjih zadev, da Nemčija ne bode začela vojne s Francozi, ako jo le Francija sama ne začne. Herbette je pristavil, da v Nemčiji ni opaziti nikakega oboroževanja, samo v mejnih mestih so se nekoliko vojaki pomnožili.
Angleški ministerski sovet je sklenil, da se parlament skliče še le sredi februvarja, da bodo poprej dobili Churchillu kakega naslednika.
Dopisi.
Iz Gorice 30. decembra. [Izv. dop.] Že dolgo se je v naših narodnih krogih o tem govorilo, .da odloži vitez Tonkli mesto deželnega odbornika. A ker tega še vedno neče storiti in ker ga tudi njegovi tovariši v deželnem zboru ne marajo prisiliti k temu koraku, zmatramo 8i v svojo sveto dolžnost, to stvar javno razpravljati, ker se nam gode v narodnem oziru velike, neznosna krivice. Kajti Tonkli sedi tri četrtine v državnem zboru in ves ta čas nemamo v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika. V deželnem šobkem svetu se pa razpravljajo, kakor znano, velevažne zadeve, ve-levažne tudi v narodnem oziru. In tri četrti leta smo v tem svetu oddani na milost in nemilost nemških in italijanskim zastopnikom ! — A tudi v deželnem odboru smo brez zastopnika. Ni čudno tedaj, če dobivajo naše slovenske občine od deželnega odbora tako Čestokrat italijanske dopise. Ali bodemo to se dolgo prenašali? Zahtevamo tedaj odločno, da ae gospod vitez odpove deželnemu od-borništvu, da pride na njegovo mesto mož, ki bode imel zmirom dovolj časa in resne volje, nas povsod častno zastopati in krepko braniti. Prihodnjič zopet kaj. Z Bogom 1
I« IJntomera 29. decembra. [Izv. dop.] Meseca septembra t. 1. se Vam je poročalo o pripravah za vodovod, in danes Vam lahko naznauim, da ima prijazni Ljutomer že dovršen vodovod. Od prostornega reservoirja, ki je skopan in sezidan tik pod sicer praznim ribnikom pri ledenicah, so železne cevi napeljane do okrajne ceste, potem pa po tej cesti na glavni trg in od tod mimo okrajnega glavarstva oziroma okrajne soduije po okrajni cesti do mesta, kjer se zavije ista pri poslopji g. Gross-kopfa proti Radgoni. Na starem trgu, na vogalu Vaupotičeve gostilne, na glavnem trgu in na vogalu poslopja kovača Puconja so pripravljeni prilični studenci z jako praktičnimi pipami. Izprva voda iz navedenega vodovoda ni bila čista, oziroma ni ostala čista in tudi ni bila okusna. Zdaj je pa vse to nehalo in voda je za vsakojako rabo pripravna. Omeniti je že, da bo na starem in na glavnem trgu na-
vodovod v nevarnosti požara lahko in nemudoma j porabi tudi v ta namen.
Stroški eelega vodovoda znašajo 4—5000 gld. in bode gotovo tukajšnja hranilnica, ki je za istega že poklonila 2000 gld., tudi še ostanek darovala sebi v čast in Ljutomeru v korist.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 30. decembra. Predseduje župan G ras seli i, navzočnih 22 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje župan odbornika dr. Vošnj.ika in Žagarja. Župan potem izjavlja, da mu je jako neljubo posezati nazaj na sejo mestnega odbora, v kateri se je naznanilo, da je Nj. Velečastvo cesar dovolilo ustanovljenje mestne Ljubljanske hranilnice. V tukajšnjem časniku „Slovenci" bila je čitati mestni odbor žaleča izjava, da so mestni odborniki z veseljem pozdravili vladni dopis, da je čisti dohodek reservnega zaklada namenjen le za Ljubljanske mestne dobrodelne namene, nikakor pa ne za dobrodelno namene na deželi. „Slovenec" je k temu pristavil, da bode to še marsikaj prahu dvignilo, župan pa misli, da če bi se sploh dvigal prah, ni temu kriv mestni zastop, ampak ona oblast, ki je pravila mestne hranilnice Ljubljanske v tem zmislu premenila. Tudi opazka „Slovenca", da se je naznanilo o potrditvi Ljubljanske hranilnice z veseljem vsprejelo, je neosnovana, vsprejelo se je nazuanilo s tistim spoštovanjem, katero pristaja vsakemu po cesarji potrjenemu sklepu. Če se trdi, da bi bil mestni zastop to storil le iz egoizma, kaže se, da je to bilo na-vlašč po „Slovenci" v svet poslano, da se že a priori diskredituje mestna hranilnica Ljubljanska.
Dr. Tavčar poprime k naznanilu gospoda župana besedo, rekoč, da stvar ne sme ostati samo pri izjavi gospoda župana, nego da mestni zbor naroča gospodu županu, naj zdaj „Slovencu" in v obče vsekdar pri takih neosnovanih poročilih pošlje faktičen popravek v zmislu §. 19 tiskovnega zakona da se ne bode mestni zbor v tako luč stavil, da ga vodi le egoizem.
Župan naznanja, da mu je ta nalog ljub in zagotavlja, da ga bode vestno izvrševal.
Dr. Tavčar poroča v imenu šolskega odseka o državne učne uprave najemni pogodbi z mestno občino Ljubljansko glede šolskih prostorov v liceal-nem poslopji. Rečeni prostori prepuščajo se v porabo za I. mestno deško šolo in za nemško deško šolo in so to 4 velike in jedna mala soba, ravnateljska soba in telovadnica v licealnem poslopji, dve sobi pa v nekdanji glavni stražnici. Za vse te prostore je 300 gld., za štiri sobe proti Ljubljanici pa 150 gld. letne najemnine. Prve sobe izprazniti se imajo že leta 1887, druge leta 1888. Poročevalec nasvetuje, da se pogodba vsprejine, ker mesto sedaj nema pripravnejših prostorov.
Odbornik Hribar izraža željo, naj bi, ker je skrajni čas, mestni magistrat predložil nasvet, kje se ima zidati novo šolsko poslopje za ljudske šole, da se bode takoj drugo leto pričelo zidati, da mestni zbor ne pride 1. 1888 v zadrego.
Gospod župan opomni, da so dotični akti o novi stavbi ljudske šole že vsi pripravljeni in da bode mestni zbor imel v kratkem priliko o njih raz-sojevati, kar mestni zbor z veseljem vzame na znanje.   Predlog šolskega odseka se potem vsprejine .
Odbornik Po v še poroča o ustanovitvi kursa za pletenje pri mestni šoli na barji in pravi, da bode mestni učitelj g. Funte k, ki je dovršil svoje študije na tehnološkem muzeji na Dunaji, pričel s tem poukom v šoli na barji in da mu je gospod Murnik dovolil, da se sme v Št. Vida rabljeno orodje uporabljati na barjanski šoli. Barjani so upe-Ijavo novega pouka z veseljem pozdravili in že se je oglasilo 12 učencev, katerim bodo sledili tudi drugi, in gotovo bode ta obrtnijska stroka revnim barja-nom v posebno korist. Poročevalec predlaga, da se dovoli za potrebne troške 50 gld., kar obvelja.
Dve cesar Fran Josipovi ustanovi po 50 gld. podelita se Josipu Jubu in Viljemu Vidmarju, učencema na realki Ljubljanski.
Po nasvetu poročevalca Povšeta namesti se začasno nastavljeni sluga in laborant na realki Josip Simončič, definitivno.
Po predlogu odbornika Hribar-ja, se poročilo o mestnih proračunih za 1. 1887. odloži.
Župan Gras8elli pravi potem, da predno zaključi zadnjo sejo v tem letu, zdi se mu umestno, izraziti željo, da bi bilo novo leto srečno za mesto
t i—___i__j.   UI   i« r»_—_.1.-. ,. .    -I_i l t mlil_■
nostij! Vsemu mestu, vsem prebivalcem želi župan srečno, veBelo novo leto, kakor tudi vsem mestnim odbornikom.
Domače stvari.
— (Veselo novo leto!) vsem našim naročnikom, sotrudnikom, znancem in pri j atelj em.
— (Ljubljanskim bogoslovcem v tolažbo!) piše duhoven tržaške škofije sledeče: Žalostnim srcem eital sem v »Slovenskem Narodu" št. 293, da sta Vam prepovedana „Slovenski Narod" in „Slovan". No tolažite se nekoliko vsaj s tem, da je bil nam pred nekolikimi leti v Goriškem semenišči prepovedan še celo „Slovenec"; kaj da govorim o „Slovenskom Narodu", „Slovanu' , „Ljub-Ijanskem Zvonu", „Kre.su" in nekaterih hrvatskih listih. Pač pa so imeli za naše kolege italijanske narodnosti prosti uhod zloglasni „Corriere de Go-rizia" in drugi italijanski listi, kateri so prihajali tam čez mejo iz „blažene" . . . ." Jutelli genti pauca!! Čudni časi, čudni ljudje!!?
— (Imenovanje.) Gospod Fran S ten ta, račun-ki podčastnik I. reda v 19. lovskem batali-jonu, imenovan je kanci istom pri okrajni sodniji v Kostanjevici.
— (Prva številka „ Ljubljanskega Zvona" za I. 188 7.) izide šele v nekoliko dneh, ker so nove črke (antiqua mediaevalis), s katerimi bode odslej tiskan „Ljubljanski Zvon", prepozno dospele z Dunaja v Ljubljano. Čestiti gg. naročniki naj blagovoljno oproste to zamudo; zato dobe lepše natisnen list.
— (Zgodovino deželne civilne bolnice) spisal je ob iste stoletnici zgodovinopisec P. pl. Radič. To Knjigo bode g. J. Cimperman poslovenil in prišla bode potem v slovenski obliki.na svetlo.
— (Troški za ljudsko šolstvo na Kranjskem) po posamičnih šolskih okrajih za leto 1887: černomeljski okraj: 12.92G gld., kamniški: 15.100 gld, kočevski: 24.250 gld., kranjski: 20.050 gld., krški: 19.900 gld., litijski: 16 150 gl., logaški: 16.200 gld., okraj Ljubljanskega mesta: 14.900 gld., okraj ljubljanska okolica: 19.700 gld., novomeški okraj: 18.550 gld., postojinski okraj: 25.613 gld., radovljiški okraj: 13.850 gld.
— (Pri Vuzenici) na Štajerskem se je včeraj skala utrgala in poškodovala železnični tir tako, da je včeraj promet bil ustavljen.
— (Mesto Zagreb) hotelo je 2,600.000 gld. vzeti na posodo, da poravna svoj stari dolg in izvrši nekatere potrebno javne zgradbe, mej drugim tudi veliko vojašnico. Vlada pa posojila ni dovolila in mesto je vsled tega v veliki nepriliki. Zakaj se je dovoljenje odreklo, bode razsoden čitatelj izvestno sam pogodil.
— (Za dijaško kuhinjo v P tuji) so darovali v novic sledeči p. n. častiti gospodje : Dr. J. Šegula v Postojini 15 gld.; dar iz Rajhenburga 10; R. Šuta, župnik v Zavrči, 12; Jakob Žnidaršič, gimnazijalni profesor v Sarajevu, 5; Fran Rošker, kaplan pri Malinedelji, 3; dr. Dragotin Prus, zdravnik v Konjicah, 4; Svoj mir Černenšek, kaplan v Loki, 4; Janez Tikvič, duhoven v bogoslovji v Gradci, 1 gld. 50 kr. Trudoljubni g. Ivan Vrtnik v Ormoži je nabral in poslal 45 gld 50 kr., in sicer so darovali gg.: Dr. Ivan Geršak, c. kr. notar, mesečni podpornik za celo šolsko leto 15 gld.; dr. Petovar, odvetnik, za celo šol. leto 12; J. Cajnkar, župnik, za celo šolsko leto 10; Jakob Sinko, posestnik, za celo šolsko leto 5; dr. Anton Žižek, zdravnik, mesečno 1; dr. Ivan Omulec, odvetnik, mes. 1 gld. 50 kr.; Alojzij Miki, trgovec, mes. 1 gld. Gosp. Jak. Ko-vačič, učitelj v Ljutomeru, je poslal 4 gld., in sicer za g. B. Kocbeka, c. kr. davk. kontrolorja, za mesec januvarij 18S7 1 gld. G. Jos. Frcuensfeld, učitelj, daroval 1 gld. Slavni Šnip-šnap-šnorovci 2 gld. G. Jakob Koleduik, župnik v Hajdinu, je daroval „kiblo" slanine. G. Jarnej Ciringer, umir. župnik v Slivnici, 1 gld. G. J. Maver v Slivnici 2 gld. Vsem premilim dobrotnikom izrekamo najsrčnejšo zabvalo ter jim želimo „veselo novo leto". Nadaljne milodare prejema g. Benko Hrtiš, minoritski gvardijan v Ptuj i.
— (Narodnačitalnica v Ćrnomlji) priredi 1. prosinca 1887. veselico. Vspored: 1. Vašak: „Slovan", zbor. 2. Deklamacija. 3. Hartl: »Večerna", kvartet. 4. Mašek: „Otok Bleski". 5. „Šolski nadzornik", igra. 0. L^itacija. 7. Ples. Začetek ob J/u8
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 31. decembra. Uradni list naznanja, da je državni tajnik Baross imenovan komunikacijskim ministrom.
Carigrad 31. decembra. Gadban efendi poklican je v Carigrad.
Peterburg 31. decembra. Kaulbars vrhovnemu poveljništvu peterburškega vojaškega okraja na razpolaganje opredeljen.
London 31. decembra. Iddesleigh bolgarsko deputacijo srčno vsprejel in jo povabil, naj si ogleda njegovo graščino pri Exetru, kjer bode navzoč tudi Lascelles, prejšnji generalni konzul v Sofiji.
London 31. decembra. Hartington po posvetovanji z liberalnimi poslanci sklenil, da ne bode prevzel predsedstva, po Salisbury-ji mu ponujenega.
London 31. decembra. W. H. Smith prevzame mesto Churchilla vodstvo v dolenji zbornici.
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno Brodstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in uleaih. Cena sto klenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 6 (20—'J)
„LJUBLJANSKI ZTO" j
Gld. 4.60. <933-9' Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi ■	Nebo	Ho-krina v mm.
30. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73050 mm. 72970 as. 730-42».	—2 0" C 1 4" C —2 0' C	al. zah. al. vzh. al. zah.	obl. obl. obl.	OOO su.
Srednja temperatura — 0*9°, za 2-0° nad normalom.
XDia.2a.aJsl£a, TDorza
dnć 31. decembra t. 1.
(Izvirno telegrafiino poročilo.)
Papirna renta Srebrna renta
5°/0
Srebro. Napol.
82 gld. 60	kr.
83   , 45	TI
113   . 10	f
101   , 15	■
879   i -	
294   „ -	•
126   „ 10	0
ti	1
9   . 95	•
C. kr. cekini
Nemške marke...... . .
4°/0 driavne srečke iz 1. 1854 i.'."*) gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld.
Ogrtka zlata renta 4°/0......
Ogrska pnpirna renta 5°/,.....
f>' , štajerske zemljišč, odvez, oblig. . l>u na v h ri'g. srećke 5*/.   .   .     100 gld Zemlj. obč. svstr. 4\'t*/» zlati last. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. iele. ce
Kreditne srečke.....100 %
liudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       1-0 , Tramuiway-aruSt velj. 170 gld a v
5 gld. 95		
61		80
131	•	—
168	m	50
104		05
93	n	25
lo5		50
117	*>	50
124	•	70
9^	* 4	60
178	||	75
19	n	—
113		30
215		—
kr
Vsem prijateljem in znancem
melo iigv 3 isto.
Dr. Ani »rožič-eva rodbina.
al«
I
i
Vsem prijateljem in znancem
veselo in srečno novo leto.
V LJUBLJANI, 31. decembra 1886. (902) M. KreC, deželni tajnik.
K novemu letu! i
Vsem častitim gostom in prijateljem naj- S
boljša voščila! ■     (958) %
Z visokim čislanjem $
Pavlina Kbnig. Rudolf Kunig, g
(Restavraoija na južnem kolodvoru.) 2,
Zahvaljevaje se za dosedanja mnoga naroČila, katera sem zvršil vsikdar točno, mislim, da na popolno zadovoljstvo častitih naročnikov, hišnih posestnikov, priporočam se kot prevzemnik obrta dimnikarja gospoda Janeia Turka še za daljna naročila hišnih posestnikov, zagotovljaje, da vse popolnem redno izvršim. Pofebno so priporočam za odpe-ljavo dima in naznanjam, da je v mojem stanovanji vsako nedeljo dimnikar pripravljen, ako bi ae v kaki bližini pripetil ogenj. (961—1)
Za mnoga naročila ae priporočuje
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vošči
(959)
ML**
srečno iioyo leto
rodovina Mosche.
D O novem letu
flS zahvaljujem se najuljudneje vsem častitim Qi£j p. n. gostom,  tukajšnjim in vnanjim, ter
prosim do zdaj  skazane  mi naklonjenosti ^
tudi v prihodnjem letu. fi|S
? Vsem moja najsrčnejša voščila ffi za novo leto.
(963) Ivan Cesaric,
gostilničar Čitalnice v Ljubljani. KJa
i\i zij]>i*ikln (1ii<>JHa
prazniška darila.
Za odraščene:
Funtek, Zlatorog
planinska pravljioa.
Elegantno vezan z zlatim ob-rezkom 2 gold.
Gregorčičeve Poezije
vezane 2 gold.
za mladino:     Odkritje Amerika.
Spisal
Za deoa:
Spisal H. Maj ar. Cena 1 gold. 60 kr. / mi      • ,/
mestni dimnikarski mojster, Eožne -ULlioe 2i- žit. 35.
!ice s poaoDami
vsaka s 6 barvoliskanimi podobami: Pepelka, Trajava
rožloa in Bnefnlčlo* .<
v 4°, vsaka po 50 kr. K
Pravljice o Pepelki, Obutem •» mačku in o Meči kapici
v 8°, vsaka po 25 kr.
Robinzon, Dežela lenuhov % in Pritlikovec
v 16°, vsaka po 15 kr.
Prodajajo se po vseh knjigo tržnicah. \
Založila
\l pl. KlBinmayr & FpjL Bamton v Uljani
V Calunietn v SeverneJ Ameriki
dne 25. junija 1886.
Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar poleg rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam, da aotn prejel Vašo pošiljatev domačih zdravil, kakeršne Vi napravljate, v avojo največjo zadovoljnost. Prosim Vas tedaj še jedenkrat, po pošti po-alati naslednjih izvrstno uplivajočih domačih zdravil ter Vam hkratn pošljem 9 dolarjev (nad 20 gld. av. velj.) za poplačilo troškov. Vzlic precejšnjih voznih troSkov se ne ustrašim naročiti Vaših jako razširjenih domačih zdravil iz Caluineta, Mlchlgan, v Heverne| Ameriki, ker jih moji tukajšnji rojaki po pravici močno zahtevajo.
Ostanem Vam ndani
Josip SelLSieller, v Calumetu, Michigan, ttev. Amerika.
5 dvanajBtoric Marijaceljskih   kaplji«  za želodec,
proti Želodcev! m boleznim itd., 1 steklenica 20 kr. ft zavitkov kri cisftilnlb krogljlc, 1 Škatljica 21 kr. 1 dvansjstorica cvetu zoper trganje po dr. 9falie»i,
proti protinu, rcvm.itizmu itd, 1 steklenica 50 kr. 1 dvanajstorica »oku  kranjskih   planinskih zrliš*-
s podfosforuo-kishm apnom in železom pomešanega, proti plučnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 56 kr.
P. n.
Jednakih zahvalnih pisem iti naročil za doinnča zdravila lekarneTRNKOCZ Y, zraven rotovža v Ljubi juni. došlo je poslednji iz vneli držav kontinenta, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od z«lravnlkov. lekarjev, zivinozdravmikot, <lu-liovnlkov itd. itd. (792—11)
CT53--^^fr7-
i
Prave, garantii-ane
voščene sveče m voščene zavitke
priporoča visokoćastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej cen«
OROSLAV DOLENEC,
Mvečar v I.Jiil»Uuiil.    (952—2) .
•________s
■ a
i ^
a ©
a "* v
•o
si
o —
^ v 3
o to ». ^ 50. ^
M
«3
S" S
SI
5*
5 g
H c S
'Si
■6
p —
SiP te
rt
J o
"O (6 o g.
T3 ~ 0 —
ss? 9
g
N< 8
m
I eo
■E. T;
5
o
tro.
£0 t*
B
3
C=3
afilc
vsem bralcem tega cenjenega lista.
Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne poddruznice in prevzeti neko tovarniško podjetje, prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč
vse po 97 kr* ^ML*
97 kr. ) 97 kr. | 97 kr.
trleot - obleka 1 žensko spodnje 1 volnene hlače krilo, pleteno s pro- (sistem Jiigerjev) za
97 kr. 1 moški klobuk 1
iz mehke klolmčevine za dečke ali deklice, v vaeh barvah.      hlače in telovnik
gami.
97 kr. 97 kr.
1 z* 11-.i;a srajca 1 motika srajca
z vezanjem iz najti iz tiuega sifona, kre- sukujeuik rev
. nejšega sifona.       tona ali oksforda. ;    Ijev za doma
97 kr. 97 kr. 97 kr
6 parov nogovi- »  pare   uogoi Ic 1 volnen jopič za
čl c jedne liarve ali za ieimke, dobro! moške in ŽciiBke progaste. haže. «n kr.
97 kr.
inoške.
ali harvast. uzorec "97 kr.      ~| 97 kr.
1 moške klače, 1   p red postelj ua
97 kr. 6   otlra«-« križast uzorec, obrobljene.
97 kr. 1 kaseta s 10 ko-111 uli angleških pri-»tuobarvastih žepnih rolicev v razi. barvah.
97 kr. 31 Aali iz line volnf, v živih barvah, z rc-Barai.
97 kr.
1 užigalo z mehanično pripravo, da B6 satno prižge.
97 kr. VI kr. ;« prtičev za brl-
1 dober nauiizui H prlićev, belih ali sanje posod \/. si-
prt,  bel, damaaten.barvastih,   damastni vega platna a prog.
97 k . 1   žensko ogrinjalo, veliko, varstvo proti mrazu, preproga iz jute- 97~ki\
_velike. I blaga, desinovana. 3 »epnl robci iz _
'.)"( kr. 97 kr. |fine Lyonske  svile,) 97 kr.
1 uuicteljna pipa 1 suiodkuik iz v različnih barvah. ^ medaljon, naj-Iz morske  pene pristne inornko pene. 97 kr. Inovcjši faoon, b k,a-
B pokrovom. *j7 kr. 1 prstan z brilan-j_ meni.
97 kr. 1 urna verižica (tj tO m, ponarejeni ka-| 97 kr.
1 ženska puklja- umetnega zlata s pri- meni._|q ^lic iz pristnega
čn,  tino poslikana, _vezkotn. «17 kr. {Londonskega   D rita-
_modna-_ 97 kr. Ji zajemaluica sa!__ni j a srebra.
'.»7 kr. 8 svečuikn iz pri-Juho i/, prist. Lon I 97 k,-.
I   bracelet, jako htiiega Londonskega; skcgi brit. srebra.   1 Kuruitura: 1 žen-okrašgn a kameni.     hritanija srebra. 97 kr. |ski medaljon, 1 par
97 kr. 97 kr. 6 fraucosklh    uhanov, i prstan iz
12 kaviulh žličfu S uiizni nojSI iz pri- »ilic iz prist. Lon brona b smaragdi, 1 iz pravega London- stneka Loudonskfgaidonakcg.i    britunijajpar maušetnlh gumb skega brit. Brehra.     britauija srebra,   I srebra,. ! s patent zaponko.
Razpošilja se proti poštnemu povzetju; vse neugajajočo blago ie zamenja ali se pa denar povrne, (&*5—8)
^989
^^61
Uteprciiiočljive
plahte za vozove
v ra/.liCnili velikostih in raznih bafcah,  dobe g« vedno po nizkih cenah pr.
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. južne železnioe, v I*jubijani, __Dunajska oesta it. 15. r»r» i—
r
ta—
mceijsKe
za želodec,
HNUfcZLUER .TROPFEM
nur    ECHT dei
APOTHF.KER TRNKOCZV LAIBACH 1 STilCK 20 .
p« izvirnem propisu prfrefane m se dobivajo le v lekarni Trnkoozy, zraven rotovža v LJubljani, so najboljšo 111, kakor mnoga pričevala potrjujejo, hajlfltulenejie in prospeš-nejle kapljiee zoper vse, želodčne bole/ni in njih nasledke, kakor: smrdljivo sapo, netočnost, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kiuiien, premočno zaslozenje, zlatenico, -njiis in vzdiganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaju iz želodca, žolodčni krč, zalm-«1111,1«, pre(»bložen želodec z jedili in pijačami, oblatile in jetrne bolezni itd.
i
t
i
Svnrllo!. Še jedenkrat nam io omejiti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mm i,ro ljudij je, ki ueso vešči v pripravljanji teb kapljic in pod imenom „Marijinceljske kapljice" raz pečavajo slednje kot ponarejene kapljice mei nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti kako kupčijo. Ta kapljice Zaradi svoje bre7.vspe*nosti neso prave „Marijinceljske kapljice, za želodec", ampak le grenka voda. Kdor tofej želi pravih Mnrijinceljskih kapljic za želodec, pazi nai pri kupovanji vedno na gorenjo podobo Matere Božje, ki je '.a varnostno marko postavno zajamčena in mora biti na vsaki Htekleuičiei. Prodaja (085—Iti)
LEKARNA TRNKOCZY"
zraven rotovža v Ljubljani.
£]U3F* Razpošilja se vsak dan po pošti. "^Sn^
Steklenica z ruliiliiim navodom velja "-io kr., tueat 2 Kld., 5 tueatov le s gl<l.
)(IMt9dtOQOMMee$M»^OMt0t4etO»i
5>
-ioii>j------ia ■sa-id 1*1__i^i s»____l-a u,. ia'
V zalogi klobukov
A BITO N KRE J€JI,
na Kongresnem trgrn, na roffln Gledaliških nlic, se dobč najfinejši in najnovejši
feLolDVLla;!
za gospode in dečke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in p 1 ni/kih cenah.     195)—4t) -aUži--------rfrf^
conifeben - SPRTE
JUnuSBITTNER
MaviiliCltMt %
ne smel bi manjkati v nobenej bolni« Nhej ii. olrofjej Nokl : on je il«-siu-
tViicij ko •ohIoIvo veličastnega prist nega duha po gozdu in prinaša v sobo 117,1 »nteovau kislee in jc posebno pripor o * čari pri otrotfiili l»«>Ieznili« za v k»> hali <nr«imic in pri ■■ pideniijali. — Ker imi 1'ittnerjev eonitVrni sprit v Bebi kot zdravilno znam- biilzainično-siimlnate in eterićtio-iiMuatc s-iovi. priporoča Bi'pri plnciilli in vratnih l>4>Ieznili, kakor tudi pri nol«*xnlh živčne MlNteute. — Rabljen kot latna vda je Uittnet-jev ebnfternl sprit poskuleno gotovo varovalno s edstvo proti imidiii, diftentidi, akutnemu in kroničnemu vratnemu Kataru in aiorideiei sapi iz u t. .822— U)
Cena steklenici cnuif-rnega sprita 80 kr„  ti steklenic velja
4 gld.   PatentOvani raapraitni aparat 1 gid. 80 kr. Itiltner-jevo   coiiiferno  niil • je  izvrstno nevtralno toilctno milo, <la se dobi in ohrani nežna mehka koža, radi svoje raakuievalne lastnosti posebno priporočati kot otročjo milo. — Gena ko01 85 kr., 3 kosom 1 gld. Bitiner-jev cbniTefnl sprit se dobiva samo pri
JUL. BITTNER-ji, hkiufi v Reicheuan, Sft, A.
spodaj navedene] zalogi.
z varstveno znamko 1 Pa-tentovatd razpršilnl npa rat 1       1 mo: „Bittner, Reichenau, N.-Oe.'"
Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji.
Pristen samo
1;
ID
vina.
Najboljše in i/.kušenejše sredstvo za to je ;priet:n.a. francoslca n. A T  TT1 T? T1 A    (Osteocolle saus odeur
£1. J-i Jli J\, ± J*. po ur clarifle«.
Iznenadno ugoden uspeh se jamči. — Dobiva s« pri
A. 1 IilftlllZLlftll-ll
v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta.
Navod, kako se raV>i, za -.torij     (940 — 131
Naznanilo ^
NajfinejSe "~ IjflncISn
¥j& Naj... tJ) n dr«i
jo Nalfinejsl Biui NajfinejSe roj £\ Naslednje andib z ielegfl jSj povzel em IVj ,AJ striji, 11« d\ Napirtejsl ča >>j. Najfinejil Ki £\  Naj lin. pr ^ NajliuejSii
Najfineiia
£\   N.:j ti noj š
-jvi Najfinefi
I
ita,
3 in trgovcem g=
I
hktl. 7.1 18
„ 38
-     n 38 2 H
žganje iz HlUovka <lr«»ženkM. . iiiiilia-ruiii ■
ollje vseh
pijace1 rr/.p< um obročem l Iranko na v s
bi prejemnik Se kaj stroškov (Mlii Kuni i/, .lainajke gld
V4al»u-riiiii...... ,
istua SlriaiJNka Hlivovka „ MlajrrHkit višujevka . „ lirlujt'vka „ kiinirljno^vee „ kloMterNki liker Bcucd.k-
•Silj:>jf) h«3 v hrastovih UJ^ • li/.o  l litre s postnim frj* poštne postaje ■* Av-imel. 4S,).
S 90. \Z< 8.60. IJl
». 90.
2.60,
-   3 81».
snica za želodce iz gor* Nkih ^olis**, izvrstna zdravilna
in OkuSna pije proti bole/.iiiin v želode.;, kataru, m krio v ielodei. 1 s^e-klcnioa i navodom, kako se. rabi
Razpošilja v obloženoj kakovr.sti
graščin m Ita žgnnjariju in lin nnui
Benedikta Hsrtl-a, (889-8)
v Konjicah na Spodnje Štajerskem. Eo^oro drezenko vedno kupim in sodo za 4 litre v dobrem stanju ca 70 kr. nazaj vzamem.
,H, g
|PS@F~ Moravsko, Dominikanske ulice št. 42,
I»ošilj;i proti postnemu povzetju, tloUler ne ne ixpraxno ralo^i«. slcdcec hliifro mnogo ceneje, kakor slane izdelovanje;.
Velika
množina suknenih ostankov!
3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih,
za celo moško obleko.
1 ostanek «l«l. a.75.
Vsak neugajajoči ostanek vzame se nazaj. ^Bkj
I ostanek
posobne preproge
10—12 metrov dolg,
vselt barv, jako trajen,
jrl«l. 3.5<».
Kuhinjske
iz sivega  platna, kompletno dolge. <; komadov 70 kr.
Garniture iz ripsa
v najkraanejllh barvah, 2 p<>>teljn    »Mleji  in namizni prt. okolu in okolu t vrvico in coli. Ciarultura «1<1. i.r>»>.
Prt iz jute,
najnovejši uzaree, kompletne   velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 9» kr.
Prtlčki
boli, platneni, *fi v kvadratih, A kom. gld. l.»0.
Kavini prtički
platneni, v vseh barvah, <( kom. »O kr.
l*flatncnc
otirače,
Toele,   z; r-a.ca.eč:iiTa.i H kom. «l«l. 1.^0.
Posteljne odeje
\7. rudećega kretona, elegantno prešite,
kompletne velikosti.
i k«»iu. ki«i. a.
za posteljne prevleke,
1 vatel širok, izvrstna baza.
1 koa (30 vatlov; {{Ul 5.50.
Polplatueni
moške in /enske, veličastno narejeni. 1 dvanaJNA. «l«l. i.s;».
B*raspii rolit*i
iz sivega platna, z riuiecimi krajci. 6 kom. 60 kr.
Robci za čistenje stekla
iz belega platna, i rudeeiiui krajci.   « kom. Kkl. 1.
1  vatel široko, 1 cel  kos   29 vatlov,
g!d. i.•-£<>.
Delavske srajce
iz dobrega oksforda, kompletno dolge, a komadi Kld. 2.
Nedreci
izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti.
1  komad TO kr.
žepni roki ffftf vhm
i iz ciste volne, ..■•> m. dol^
ni
iz čisto volne, 3*o m. doljji, 1'60 in, široki. 1 kom. gkl. -I.50. Jermen za popotni plaiil75kr.
Sifon,
jako dobre bale, izvrsten za moško, žensko in otročjo
perilo. 90 e.tm. širok, i kos (30 vatlov) «l«l. S.
FogotDB plahte
iz toikega, črnega ali ruja-vega pliS.i, jako velike, (poprej po gld. 8)
sedaj)  Miino gld. -1.
Ženske srajce
iz dobre koteninc, s čipkastimi ustavki,
<t kom. glil. a.iS.
Gaspodiniski
It mofiaegn modroga platoa, tiskam  po iiajnov. uzoroib.
6 kom. gld. 1.54>.
Garnitura ji jute,
I prt in 2 posteljni (Mlcji,
leno narejena, kompletne vo-
likosti, gld. a.ao.
Frottier-
V
»tira««,
jako  elegantne, l jako ru-dedimi krajci in resami.
O kinu. gld. 1.50.
Namizje,
i prt in G prtieev
iz platnenega damasta. CSarnitura glU i »O.
Kravate
za gospode,
elegantno narejene,
t kom. Kld. 1.
Slaiujače
(popolnem sešite, jute-platno, pasastfl v vseh barvah),
kompletne velikosti,
1 kom. 90 kr.
lCo»j«!il4e
žebrake,
temne in alve,
z barvastimi krajci, 190 eni. dol^j in 1M0 cm. široke. 1 kom. uld. i.50.
Žepni robci
obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni.
1 Oan. /:v gospode k1«1. 1 1 „ n gottpt) kr. SO 1     -      .  otroke    kr. «0
Zastor iz jute,
2 delu, p« Vlt metra dolga,
I draperijo in  resami, lepo narejen,
Kld. £.»€>.
Sternbergsko
blago sa. posteljno obleko,
1 vatel široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristno barve.
1 kot« (80 vatlov Kld. O.
Prti
v vseh barvah, 3 kom. °/t veliki gld. I, 8    „   10/4    „    gld. 2.
Zastori
s č I;pl2:;=tZ2Q.i,
1 meter široki,
v   veličastnih r.zorcih 1 m«'ter 25 kr.
Predposteljne preproge iz jute,
l1., in etra dolge, okolu in okolu z reHiiini, po najnovejših uzoroib. 1 par Kld. i.ao.
Oxford,
30 vatlov, pristne Tosur^re.
gld. 4
Platnena riii
Narejene
d jmoške hlače
(brez šiva.], 1 .    . ,
2 m. dolga, l »/9 m. široka, ,11 dobrega eheviota, jnkc; iz najboljšega platna.        pripravno narejene.
1 kos gld. ii«.        ] i par gld 1.35.
Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.
Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih.
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča (330 35)
pivovarna Janeza Perlesa
-v I_jj\x"tolj3,ni,  Slonove ulice.
KXKKKK*KXXKKKXttKKX X X
u   Priznano nepokvarjene, izvrstne x
X v v v X
voščeno svece
H
B
S izdelujejo (926—2) X
x P. & R, Seemann v Ljubljani. x
KXXXXXXXXXXXXXXXXX
44 :
AH KER
družba J
za zavarovanje življenja in renl j
Ankerhof, Hoher Mark t 11.
Zavarovalni zaklad gld. 37,685.9H2'79.   Število zavarovanj 31. decemora 1885 :  73.928  pogodb za gld. 146,<j05.06445 glavnice in gld. 40.551 60 rente. Isrpladtlca za slučaje smrti do 31. decembra
1885..........gld. 13,991.649-89,
likvidovana  društva  1871—1886     „   34,4f)5.7H9-16.
Skupaj . . . gld. 4^,447.41905. Onim strankam, ki so bile zavarovane za h luču j smrti s soudeležitvijo pri dobičku, razdelile so ne poslednjih 7 let sledeče dividende in sicer: 1880 — 21, 1881 — 24, 1882 — 21, 1883 — 20, 1884 — 25, 188*J --24 odstotkov letne premije.
Pri /.a varovanj i dot z '.ajamčeno najmanjšo glavnico s soudeležbo pri dobičku bilo je dobička v letih 1881 — 30-16, 1882 — 4150, 1883 — 2659, 1884 — 25 —, 1885 — 37-02, 1886 — 34-12 odstotkov, tako da se je opravičencem za prejem izplačila za gld. b 00 zavarovane glavnice v omenjenih letih gld. 13U166, gld. 1415-—, gld. 126b UO, gld. 1250—, gld. 1372 — in gld. 1312 —.
Natančneja pojasnila  daje in zavarovalne potmdbe
vsprejema (936—3) X
generalni zastop za Kranjsko pri J. J. Naglasu ♦ v Ljubljani, Turjaški trg it. 7. ♦
Dunajskega „Zvona" iz leta 1870
kupile bi 9e št. 5, 6 in od 18 do 24, ali pa tudi ves letnik. — Ponudbe naj se pošljejo gosp. Hugo Turku v l,jul»lja ni._'__9~>Q — 3-
Važno za trpeče
na prsih in plučih.
Neogibno potrebno zop«>r kašelj hripavost, zaslizenje. katar in oslovski kašelj. >.* take, ki žele dohiti cist in krepak jflas, z.i škrofelj-naite, krvične. slabotne, b ledične iti krvl-revne je
kranjskih planinskih
0^*~ n pofUoNforno kislim apnom in železom poniešau.
Lastni izdelek.  Cena 56 kr.
Dobiva fg v (727 — 12)
LEKARNI TRNKO CZY
zraven rotovža V LJubljani.
■I Razpošilja se vsak dan po pošti. BB
NAJBOLJŠI
l?KP\R ZA CIGARETE
LE HOUBLON
Francosk fabrikat ICAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Prod ponarejanjem s« svaril
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Lndvvig, dr.E. Unnmann,
profeaorji kemije na Dunajskem vteučiliiči,
in sicer zaradi svoje i/.vrslne kvalitete, nasebne čistosti in ker mu nošo pridjane nikake zdravju škodljive reči.
17, me Drrang«-. i i •,!..
K BERNHARDA TIGHO v BRNU, z» 1 razpošilja po poNtiiem povzetji:  *                       (620—18) 1				
Brnsko blago i za moško obleko v ostankih, iz čisto najrin. volne, 3l° metra za celo zimsko obleko. BBB Cild. s.—. WW	Žensko sukno, iz čiste volne, v vseh modnih    barvah, 10 metrov   •, h popolno obleko, 100 cm. široko. BBB GM. s.—.	Zimski niger-loden, najnovejše in naj trajnoj še za ženske obleke, 100 cm. širok . 1 o nietr. «ltl. 5.50.	Mijsiu fonlf., pol volna, v vseh mogočih barvah, za eolo obleko, 100 cm. široko. 10 nietr. gl<l. -1.50.	Volnen rips, 60 cm. širok, i IO nictr. glfl. ».»O. liasmir. pol volna, • 100 cm. široko. • IO nietr. gl«>. 4.54».
I Loden za moške suknje in menčikove, najboljše baze, 2»° une-1  tra za celo suknjo. BBS (jld. 6---■■	Črni 100 cm. Širok, ki je prej   veljal   60 kr., prodajam,   dokler ga je kaj v zalogi, IO nietr. «ltl. 4.50.	Barhant za obleko, lepi uzorci, ki  se  sme  prati, v ostankih od 10 do 11 metrov, 60 cm. širok, za obleko. ■b c;i<i. a.so. srni	Valerie-flanela, pol volna, najnovejši modni uzorci, najboljše za zimsko obleko, 60 cm. širok. IO inetr. gld. 4.—.	Domače platno, 1 kos 4/4 širok gl. 4.—. 1 i „ »/4   * » King-tkanina, boljša, kakor prejnato platno, 1 kos 30 vatlov, celo. ] tm Uld. .5.80. bbs
IPalmerston I      v ostankih Ipo 2l° metra za celo I     zimsko suknjo. 1 l. vrste gld.   «.—-lil. vrste kKI. 12.—.	OXFORD, Bine se pmti, najboljše baze, l kos 29 vati., cel. ■■ Ciltl. 4.50. Mi Kanafas, l kos feJgl «1. •■•&<»• 1    „   rudeč „ 5.20.	1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljnih odej in 1 nam. prta. ■i Gld. 4.50. wm ljutegamitura, 2 post. odeji in 1 prt. Oi Gld. 8.50. BBBl	Posobna preproga v ostankih od 10—12 metrov, najlepši uzo-rec. Uld. 3.5©. Prt iz damasta 9/4 velik, bel, odlične baze. 3 kom. gl. 4.50.	j£im«ki robce I iz čiste volne, */. velik, prej gl. 4.50, zdaj gl. 2. Naglavni robol, tkani i/, najtin. Berol. volne v vseh barvah. 1 k. 'V* velik gl. 1.70, 1 k. 6U velik gl. l.ao.
°>l° ^M^^^Š
ovo nvn    o cv< p
Kmetska posojilnica
Ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
>r Lj nt> lj ali i,
prične z novim letom 1887 delovati na podlagi pre-narejenih in po c. kr. deželni kot trpovski sodniji v Ljubljani potrjenih pravil z neomejenim poro* štvum ter vabi k obilnemu ustopu zadružnikov.
Osobni in realni kredit se daje proti menici, oziroma na hipoteke zadružnikom, ki so □ plačali upravilni delež s 5 goldinarji, ali glavni delež s 100 goldinarji in podpisali zadružna pravila.
Hranilne uloge vsprejemajo se od vsacega ali je deležnik (ud) društva ali ne in se obrestujejo po
*'/■•/■ (°<* wto)-
Uradnica se nahaja na Marije Terezije cesti h. št. 3 (Smoletova hiša).
Uradni dan je vsak torek od 9. do 12. ure dopoludne.
Prošnje za posojila vsprejemajo se vsak dan. Hranilne uloge vsprejemajo in izplačujejo se pa le vsak uradni dan.
Ljubljana, dne 28. decembra 1886. (951—3) Jtavnatefjtik'f odbor.
Dunajski, originalni, pristni
TRPOTCEV
Izvleček  m (podiot»foi*n«lcl»lim)
apnom - železom,
kateri izdeluje samo Iekar Victor pl. Trnkopzv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113.
Izvrstno, že 20 let preaknšeno in neprekos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči se huAIcI itnber-knlozi), Jetlkl, slabosti plue, bi n vanju krvi pomaga Izvlečkovo apno 'VI s tem, da gnojne dele ozdra/i (zHaprnmi). — Proti pomanjkanju krvi, bledici, slabosti« HkrotVlj-niiii poniaga veleuplivno BBT kri «lelu|oJ;e ae-lezo. "VSI — Kuftel), hripavost, Katar, /,»■ sli*.«'n j«', težko sapo olajša, ozdravi in odpravi Bar* trpotcev Izvleček. ""B*J Iz teh treh zdravilnih sestavin je najgotovejše zdravilo za vse prsne in
plnčne bolezni.
Fozor !
Znameniti zdravilni uspehi originalnega izdelka dosežejo se z dvojnim up I i- * vanjeiu  trpotčevega 1 izvleeka   v   svezi   z f a p u o ni -žel e BO m,   kar ^--j potrjujejo mnogi  ozdra- \/*^fc1 veli z zahvalnimi pismi — katera so v originalu   - iT?'
razložena na ogled. .'..«.'•. ^
Posebno se opozarja, da jo treba paziti, da se moj izdelek no zamenja * kakim drugim, ki se blizu tako imenuje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj se pri kupovanji „Trpotčev izvleček z apnom-zele-zoui iz FrauziNkus-lekarne na lHinaji" (Iiundsthurmstrasso 113). Da je pristen, mora imeti DB zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotceva rastlina in sv. Frančišek). Origlnulna vena gld. 1.14». po poŠti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan razpošilja v provincije, je. FranziskuH-Apoiheke, IVien, IIundMtliiinustrasHe Nr. 113, (kamor naj so pošiljajo pismene naročbo).
Zaloga pri gosp. lekarju U. pl. Trnkoozy-Ju
V LJubljani in v lekarnah vseh večjih provincijalnih ineBt. (854—9)
izdane od
Dunajskega magistrata,   1000 cekinov v zlatu
Originalne srečke
itd. p°
50 kr.
I Javno žrebanje neprekljicljivo dne 22. februvarja 1887.   5100 dobitkov v vrednosti nad 80.000 gld.
Mnogo dobitkov v cekinih, srebrnih goldinarjih, Dunajskih komunalnih srečkah po 100 gld., zlatninah In srebrninah itd.
Ta loterija, katero napravi po izjemnem Najvišjem dovoljenji Njega veličastva Dunajsko mesto, bo ne sme primerjati s tako imenovanimi efektnimi loterijami, ki v primeri s Številom srečk nudijo "le neznatne, največ ničvredne dobitke. 9bF~ Ako se naroči 10 srečk za 5 gld.. se srečke franko pošljejo z oficijalno listo žrebanja. — Ako se pa naroči manj kakor 10 srečk, naj se priloži 20 kr. za trankovanje m pošiljatev oiicijalne liste žrebanja. (9o4 2)
Kdor kupi več srečk, bo mu pri tej loteriji no- M T Kl I A I   M I P A V Provincitiah dob'v»J° 80 P° banem'1 podjetjih in
bena ne nuvrže I f I L ll J M L IB I O H menjalnicah, skoro VBeh poštah in lot. kolekturah.
SCHELHAMMER & SCHATTERA