Poštnina piBfl— v gotovini. Leto LXVIM št. 233 Ljubljana, četrtek 12. oktobra 1933 Gena Din 1.- Iznaje vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 80 petlt UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice; MARIBOR, Grajski trg at, 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, A Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 Trst a Din 8.—, večji Inseratl petlt umiijivi k nu> u a* a telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: 8trosemayerjeva ulica 1, telefon s t. 65, vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« uubuiana, nnaiijeva nuca ss. o podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 10L velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125 In 8116 Račun pri poštnem čekovnem zavodu V Ljubljani flt. 10.351. PHD ODLOČITVIJO 0 RAZOROŽITVI Z dosego sporazuma med Francijo, Anglijo in Ameriko je prišla razor ožit vena konferenca v odločilni stadij — Nemčija se mora sedaj odločiti 2eneva, 12. oktobra, r. S povratkom angleškega zunanjega ministra Simona so stopila razorožitvena pogajanja po mnenju ženevskih krogov v zaključno in odločilno fazo. Angleški državnik je imel takoj po povratku iz Londona važne razgovore z zunanjim ministrom Paul Boncourjem in Normanom D a visom, na kar so imeli vsi trije ministri skupno sejo. Na tej seji so ponovno ugotovili, da ostanejo pariški dogovori v veljavi in da so vse tri države solidarne. Naglasiti je treba, da so Angleži zaradi nemških predlogov in nasprotnih vprašani zelo vznevolje-ni, a tudi Norman Daviš je dobil o priliki včerajšnjega razgovora z Nadol-nym zelo neugodne vtise. Za danes je določen razgovor Simona z nemškim delegatom Nadolnym. Gotovo je, da vsi trije delegati ne bodo dopustili razprave o revidiranem besedilu Mac-donaidovega načrta v smislu francoskih predlogov ter bodo vztrajali na tem, da se izvedejo pariška načela. Nemški delegat Nadolny je imel daljši razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem kot glavnim poročevalcem razoroži t vene konference in oficijelnim predstavnikom Male antante. Neurath proti mednarodni kontroli London, 12. oktobra, r. O stališču Nemčije glede razorožitvenega problema objavlja »Evening Standard« uvodnik nemškega zunanjega ministra Neu-ratha, v katerem nastopa zoper to, da bi se nacionalna revolucija v Nemčiji porabila kot pretveza za nadaljnje zavlačevanje razorožitve. Nemčija mora vztrajati na tem, da vsi narodi izpolnjujejo svoje obveznosti. Državni zunanji minister napada nato načrt prehodne periode za razorožiitev in izjavlja, da je Nemčija pripravljena sprejeti periodično in avtomatično kontrolo oboroževanja, na katero polaga Francija toliko važnost, če bo ta kontrola razširjena na vse države in veljala za vse v enaki meri. Zato pa Nemčija brezpogojno odklanja enostransko raz-orožitveno kontrolo samo za Nemčijo, ker bi bila istovetna z nadaljevanjem povojne politike ponižanja. Nemci bi radi zvalili krivdo na druge Berlin, 12. oktobra, r. O pogajanjih glede razoroži t venega vprašanja piše »Der Angriff«: Francoski in angleški poskusi, ki so se že pričeli in ki naj bi v primeru odklonitve pripravljenega osnutka konvencije zvaliti krivdo za neuspeh razorožitvene konference na Nemčijo, naj bi propadli zaradi svoje smešnosti same. Narodi ne bodo razumeli, če se bo svetovni mir žrtvo v aJ za interese neovirane oborožitvene industrije. V tem trenutku bodo izgubili zadnji ostanek zaupanja do naprav Društva narodov in bodo označili raz-orožitveno konferenco kot največjo komedijo svetovne zgodovine, če se ne posreči, da bo prodrlo nemško pravno in varnostno stališče. *Mi smo se razorožili, sedaj se pokažite še vile vzklika na koncu >Der Angriff«. Vsekakor pa je treba omeniti, da je Nemčija sa- mo doma tako razborita, v Ženevi pa se dobro zaveda, da ne bo mogla odvaliti krivde za neuspeh konference na druge. Nagel zaključek zasedanja Društva narodov Ženeva, 12. oktobra, g. Nagel zaključek zasedanja Društva narodov je izzval precej presenečenja. Vzrok po- spešenega zaključka je v tem, da je hotelo Društvo narodov oba najvažnejša problema, hi s^cer obnovo svetovnega gospodarstva in razorožitev prepustiti posebnim posvetovanjem, to je londonski svetovni gospodarski konferenci in razoroži t veni konferenci. Tako je ostala za zaključno sejo samo resolucija o manjšinskem vprašanju in ustvaritev mednarodne pomoči za nemške emigrante. Uspeh francoske politike Strnjena fronta velesil proti zopetnemu oboroževanju Nemčije Pariz, 12. oktobra. AA. Listi izražajo svoje zadovoljstvo z včerajšnjim dnem v Ženevi. Pri tej priliki so namreč delegati Francije. Velike Britanije in Zedinjenih držav vnovi? potrdile, da so njihove vlade načelno proti vsaki oborožitvi Nemčije. Neki listi vidijo v tem znamenje končnega uspeha. Drugi so bolj preridni in priznavajo, da so mogoče Se razne podrobne spletke. Splošno pa prevladuje optimistično razpoloženje. Listi hvalijo francoske delegate in slasti Paul Boncourja >Ere Nouvelle< pi5e med drugim: Največji politični uspeh je v sedanjem trenutku ta, da so razkrinkali nemške spletke in hitlerjevska stremljenja in da so nemške načrte zdaj obsodili po vsem svetu. — Amerika in Velika Britanija sta zdaj s Franeojo glede potrebnih jamstev. >Le Journal« pravi, da vlada med Anglijo, Ameriko in Francijo popolno soglasje v tem, da je treba odkloniti ponovno oborožitev Nemčije. To je glavno dejstvo včerajšnjih razgovorov v Ženevi. Lahko pristavimo, pravi list. še to. da tuđi Italija soglaša s temi državami glede vprašanja ponovne oboroiitve Nemčije. To Je potrdil tudi Mussolini v evojem včerajšnjem razgovora e francoskim poslanikom v Rimu. Evo, zaradi tega je mogel Paul Boncour včeraj izjaviti, da je izredno zadovoljen. Zdaj je ves svet na strani francoskega stališča. Navzlic temu pa je treba previdnosti glede končnih sklepov. Zdaj obstojata samo dve motnosti: Enostavno sprejetje razorožitvene konvencije s strani Nemčije ali ugotovitev, da je sporazum nemogoč. Nič ne bi bilo bolj zadovoljivo, kakor da bi bili ti dve možnosti postavljeni na seji predsedništva v soboto in na seji splošne komisije v ponedeljek. Toda dotlej so mogoče še razne spletke. >Excelsior« ugotavlja, ds soglašajo tri velike države, ki so se nedavno tega pogajale v Parizu, v večjem številu vprašanj, zlasti glede odklonitve nemške oborožitve. Velika Britanija se je sedaj prvič postavila v vprašanjn razorožitve na francosko stran. Spreobrnitev Velike Britanije je posledica pisholoskih dejstev in samo potrjuje to, da ie francoska politika trdna in utemeljena. Hitler umolknil Na mestu napovedanega odgovora Daladierju se' je Hitler zavil v molk, diplomatski krogi pa zatrjujejo, da se pripravlja na umik Berlin, 12. oktobra. AA. Kakor je znano, j« nameraval Hitler te dni odgovoriti na Daladierjev govor v Vichvju. V zadnjem hipu pa je Hitler od tega odstopil. V diplomatskih krogih so Hitlerjev molk sprejeli z začudenjem. Nemški krogi pa trde, da je Hitler opustil svojo namero, ker je smatral, da bi zaradi sedanjega položaja v ženevi ne bilo primerno obnavljati nemških zahtev, ki so že itak znane. V tukajšnjih diplomatskih krogih so mnenja, da bi bila nemška vlada pripravljena pristati na prehodno dobo v smislu MacdonaJdovega načrta. Želi pa, da bi v tej dobi smela preurediti državno hrambo, prilagoditi svoja obrambna sredstva obrambi drugih držav itd. Ta doba naj bi trajala vse dotlej, da bo Nemčija izvršila svojo gospodarsko in socialno obnovo. Nemški vladi gre pred vsem za obrambo pred letali, za posebne topove in za trd-njavski pas na vzhodni meji Prav tako naj bi dobila državna hramba moderno orožje. Po tej dobi prilagoditve bi Nemčija pristala na medsebojno kontrolo. Berlinski vladni krogi so mnenja, da bi te nemške zahteve naletele v Franciji na boljši sprejem, kakor v Veliki Britaniji, če jih bodo pa v ženevi odklonili, bo Nemčija zahtevala postopek po četvornem paktu. Nemški vladni krogi so mnenja, da bi Mussolini soglašal s tem nemškim stališčem. Voiaška vlada na Japonskem Japonska bo dobila popolnoma militarističui režim, Id bo ie bolj poudaril imperialistično politiko na Daljnem vzhodu enem prekinila diplomatske odnoisje s Sovjetsko Rusijo. Pariš, 12. oktobra. AA. Listi priznavajo, da je sedanji spor med Rusijo in Japonsko zaradi vzhodno - kitajske železnice resen. Navzlic temu pa upajo, da bo mogoče preprečiti sovražnosti. Edin« drŽava, ki spekulira s spopadom, je Nemčija. Listi so mnenja, da bo Moskva storila vse, da prepreči spor z Japonsko. Rusi se ničesar ie boje toliko, kakor vojne. Po drugi strani pa je verjetno, da se tudi Japonci ne marajo pognati v tako prigodo. Zste je verjetno, ds bo ostalo pri diplomatskem boja in ds bodo najhujše preprečili. Na jbea državah je, da se ne dasta zavesti od nem-Skib intrig. London, 12. oktobra, r. Diplomatski urednik >Dailv TelefTaphac poroča, da se je v aaaieikih diplomatskih krogih, ki se v dobrih svesah s Tokiom. gevori, da bo v prihodnjih mesecih imenovana neva japonska vlada, ki bo sestavljena igelj ii vojaških osebnosti. V novi vladi bodo le generali in admirali, ki bodo pritegnili k sodelovanju nekaj gospodarskih in finančnih stroko m jakov. Tako bodo generali in admirali previeli pred javnostjo odgovornost sa driavno politiko, ki je v ostalem le dve leti pod njihovo kontrolo. Tokio. 12. oktobra, r. Po vesteh današnjih lietov je janonska vlada naroČila po^ slaniku v Moskvi Otti, naj vloži pri ruski vladi protestno noto zaradi objave dozdevnih japonskih dokumentov v sovjetskem tisku. V noti je rečeno, da je sovjetski poslanik v Tokiu Jurenjev sporočil japonskemu zunanjemu ministru še pred objavo teh dokumentov njihovo vsebino. 2© tedaj mu je japonska vlada odgovorila, da fi o vsem tem ni nič znanega. Kljub temu so bili dokumenti objavljeni in se je tako kršil mednarodni diplomatski običaj. Japonska vlada zahteva od sovjetske vlade zadoščenje, sicer bo izgnala iz Tokia dopisnika uradne sovjetske agencije T AS, ki je preskrbe] sovjetskim listom vsebino dokjmen* tov, da bo nadalje prekinila pogajanja za odkup vzhodno - kitajska želeapjoe m ob- Skikanje Narodnega predstavništva Beograd, 12. oktobra, AA. ____ senata dr. Ante Pa.velić je sklical sejo senata na dan 18. oktobra ob 18. uri. Na dnevnem redu Je poročilo odbora m prošnje in pritožbe (prošnje gg. Andreja Ga-brsčka in Gavrila Cerovića). Beograd, 12. oktobra. AA. 06. redni sestanek Narodne skupščine bo v torek 17. t. m. Začetek seje ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je določitev dnevnega. Proč s punktaši Samo par dni nas Se loči od občinskih volitev v dravski banovini. V tem kratkem časa te dolžnost slehernega Iskrenega državljana, pred vsem pa pristaša Jngoelovenske nacionalne stranke, da stori vse, kar je v njegovi moči, za popoln poraz pnuktasev in za čim sijaj-nejšo zinago kandidatov JNS. Punktaški voditelji in hujskači naj ostanejo pri občinskih volitvah v dravski banovini osamljeni. Dolžnost vseh Slovencev je tudi ob tej priliki, da manifestirajo z izvolitvijo kandidatov JNS za narodno in državno edinstvo ter tako pokažejo, da so v dravski banovini, v tej naši obmejni pokrajini, vsakršni eksperimenti pnnktašev ah kogarkoli drugega nemogoči. Nihče naj se ne boji terorja punkta-Sev, ne moralnega, ne materijelnega, kajti zakon daje dovolj prilike, da se ostro kaznuje vsak punktaS, ki bi skušal izvrševati nasilja. Že sedaj so se punktašem zelo pri stri gle peroti, po volitvah se jim bodo še bolj, ako se ob dvanajsti ari ne spametujejo. S tem. da so punktaši v savski in primorski banovini preteklo nedeljo tako žalostno pogoreli, so doživeli polom že v naprej tudi punktaši v dravski banovini, ki so hoteli napraviti iz občinskih volitev politično zadevo ter demonstrirati proti režimu narodne sloge in državnega edinstva. Hrvatski ounkfaši so se s svojo abstinenco pri občinskih volitvah neusmiljeno blamirali, ker hrvatski kmet ni nasedel na njihove limanice, enako blamirali pa se bodo nrihodnjo nedeljo tudi slovenski punktaši. Kdor bo nasedel punktašklm hujskačem kljub vsem svarilom, bo moral posledice pripisat! le samemu sebi. Povsem ie gotovo, da se bo Ju gosi o venska nacionalna stranka čutila dolžno skrbeti oo volitvab oredvsem za one občine, odkoder ji bodo nfenf predstavniki v občinskih upravah poročali o potrebah in željah prebivalstva. Nih- ^uslar Vukovič v LJubljani LJubljana, 12. untobra. V LJubljano je prispel znani narodni guslar g. Ilija Vnkovič iz Gacke v Hercegovini. On je sin krsne Hercegovine, kjer ima vsaka hiša gosle. kjer je ohranjen najčistejši jezik. Način interpretacije narodnih pesmi, dikcija in modeliranje g"la_ sn, vse to kaže izrazitega narodnega gu-slarja, ki nam zna pričarati na sugesti-ven, njemu svojstven način najlepše pri-core iz nase preteklosti. Ces nekaj dni odpotuje g. Vukovič v inozemstvo, dotlej bo pa nastopal po ljubljanskih soleh, poleg tega pa priredi tudi guslarsko akademijo, šolsko mladino bo seznanil z bogastvom nase narodne pesmi ter budil v dušah cacijonami ponos in ljubezen do domovine. G. Vukovič je nedvomno eden najboljših narodnih zuslarjev in jasno je. da se bomo tudi v LJubljani zanimali za njegove nastope. Razpečevale! ponarejenih kovancev Hrastnik, 11. oktobra. V torek dopoldne je prišel v trgovino gos p. Zupana neznan moški, taipil neko malenkost in isto plačal s kovancem za 20 Din. G. Zupan je pa kmalu ugotovil, da Je denar ponarejen ter prihitel na železniško postajo, kjer je prosil, da bi poklicali orožnike. Na postaji so primerjali aOdtnarski kovanec, ki ga je bil prinesel g. Zupan, ter ugotovili, da Je skoro za pol milimetra večji, drugačne barve in tudi zvoka. Takoj je bilo obveščeno oroi. aistvo t Hrastniku, ki je ukrenilo ves no- če ne more zahtevati, da bi se JNS zavzemala za take občine, ki bi izvolile v svoje uprave punktaške hujskače. Zato svarimo še v zadnjem trenutku, naj nihče ne naseda punktaškim hujskačem, ker hočemo, da bi vse slovensko ljudstvo, vse naše občine korakale stalno po poti napredka v složnem delu za skupne interese. Tudi oni, ki so stali doslei ob strani m prepuščali vse delo za koristi sploš-nosti drugim, imajo sedaj dolžnost, da stopijo iz svoje rezervlranosti in da glasujejo prihodnjo nedeljo za kandidatne Hste Jugoslovenske nacionalne stranke, ker bodo tudi sami umivali koristi novega našega narodnega hi državnega življenja« Nevtralcev ne more biti, najmani pa takih, ki bi radi služili na dve strani. Živimo v časih, v katerih se ne morejo pristavljati prskrčkl k dvema ognjema, ker je potrebna zaradi splošnih narodnih in državnih ciljev Čim enotnejša fronta. Na potek občinskih voKtev v dravski banovini gleda tudi zunanji svet, kakor je gledal na izid volitev v savski banovini, pa je tudi zato potrebno, da Slovenci pokažemo, da hočemo močno in urejeno Jugoslavijo in da hočemo zdravo in pošteno občinsko upravo. Vsakdo, kdor bi na katerikoli način zmanjšal učinek te manifestacije edinstva. bi se postavil v nasprotje z ogromno večino ne samo slovenskega, temveč tudi vsega jugo slovenske ga naroda. Zato proč s punktaši in proč z neodločnostjo! « Volilni shod v Kranju Občinska organizacija JNS v Kranju sklicuj«? danes, v četrtek, volilni shod v Narodnem dorho v gledališki dvorani ob 8.80 zvečer. Na shodu bosta poročala gg. minister dr. Albert Kramer ter nositelj Hste JNS župan Ciril Mre. Vabljeni vsi t Pridite! trebno, da se zllkovec aretira. Zasledovanje Je bila olaj&ano s tem, ker so ljudje videli, da Je dotični mogki v družbi neke ženske ubral pot proti Zidanemu mostu. Orožniška poetaja je takoj obvestila orožnike v Zidanem mostu, Radečah In Laškem. Skupnemu prizadevanju orosnisklh stanlo se Je posrečilo, da so k mara aretirali razpečeval s ko dvojico na poti med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami. Ženska, ki je doma is Bohinjske Bistrice ter moški, ki Je Ljubljančan, sta bila takoj prepeljala v zapore okrožnega sodišča v LaSkem. Glavni krivec pa je neki Kovač is Trbovelj, kateremu so orožniki že tudi ne sledu. Da so bili krivci tako hitro v rokah pravice, gre največja zasluga predvsem komandirju orožnlske stanice v Hrastniku, ki js takoj izdal potrebne ukrepe za čim hitrejšo Izsleditev zlikovce v. Vlom pri belem dnevu Virmaše, 5. oktobra Včeraj popoldne, ko ni bilo nikogar doma, je vlomil v hišo posestnika Janeza Cofa v Virmanih neznan svedrovec. V hišo je prišel skozi kuhinjsko okno, potem pa se je vtihotapil po veži in skozi večjo sobo v kamrico, ki spita v njej hčeri Antonija m Katra. Tat je prebrskal temeljito vse predale m pemetal perilo in obleko vse vprek, tako da so naSli Colovi pri povratku na dom sobico v največjem neredu. Vlomilec je odnesel 1750 Din v gotovini. V nočni omarici je staknil 350 Din, materi Mariji pa je vzel iz robca 2 kovanca po 50 Din in 12 bankovcev po 100 Din. Tatu 9e je moralo najbrž zelo muditi, ker pri vsej svoji podjetnosti bližnje omare v sobi, ki je bH celo ključ v njej, niti pogledal ni in je pustil tudi zlatnino pri miru. O tatvini so bih* takoj obveščeni orožniki. Na podlagi opisa, ki ga je dala Co-fova soseda, Marija Langerholčeva, so dognali, da je bil vlomilec srednje visoke postave, precej vitek, oblečen v temno rjavo obleko, na glavi je nosil čepico enake barve. Se istega dne na večer je bil aretiran kot osumljeneca brezposelni delavec Franc R., ki na razna vprašanja ni mogel odgovoriti. Denarja pa pri njem niso našli nobenega in je zato ta vlom vsaj zaenkrat ie nepojasnjen. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2307.07 _ 2818.43, Berlin 1*61.35 — 1372.06, Bruselj 7&6.91 do 800.85, Curih 1108.35 _ 1113.85, London 17«.« 178.14. New York 3763.83 do 3792.09, Pariz 214.04 - 225.16, Praga 160.79 do 170.65» Trst 300.18 — 302.58 (premija 28.5%). Avstrijski Šiling v privatnem kli-rmgu 8.75. INOZEMSKE BORZE. Zftrieh, 12. okobra. Pariz 20.216, London 15.97, Newyork 542.—, Bruselj 71.90, Milan 27.12, Madrid 46.10, Amsterdam 206.15, Berlin 12a-, Dunaj 57.2, Praga 15« Krita* 07.76. MHPtiHi &—. Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, ome 12. oktobra 1983 stev 233 Javna in gradbena dela v Ljubljani Pred otvoritvijo delavskega azila — Tudi palača Trgovske akademije bo kmalu dograjena Ljubljana, lž. oktobra. 2e dolgo se v Ljubljani ni toliko gradilo, reguliralo In urejalo, kakor letos. Na vseh koncih in krajih t mestu grade nove stavbe, med katerimi Je tudi več Impozantnih javnih zgradb, poleg tega se vrše regulacijska dala na Tvrševi cesti, v Gradišču in drugod, pridno se pa nadaljuje tudi z regulacijo Ljubljanice, za katero je bilo baš te dni odobrenih 6 milijonov posojila Poštne hranilnice. Med javnimi poslopji, ki bodo prva končana, je treba najprej omeniti Delavski azil na vogalu Bleiweisove in Gosposvet-ske ceste, zgrajen po načrtih Inž. arhitekta MuSIča, ki mu je poverjeno tudi gradbeno nadzorstvo. Poslopje je že skoraj dograjeno, v delu je samo še notranjost, predvsem instalacije. Najbrž bo Delavski azil dograjen še ta mesec in bo slovesno otvorjen 1. novembra, kakor je bilo prvotno določeno. Se ta mesec se vselijo v iposlopje razne socijalne ustanove, med njimi tudi Borza dela, ki je bila v dosedanjih prostorih itak preveč na tesnem. Tudi gradnja palače Trgovske akademije na BIeiweisovi cesti lepo napreduje. Poslopje je že ometano, zdaj s<> delavci zaposleni v notranjosti, ki bo tudi kmalu urejena. Spredaj pred glavnim vhodom z Bleiweisove ceste bo postavljenih šest ka_ riatid, dve na eni, štiri pa na drugi strani. Kiparska dela so v rokah našega znanega kiparja Borisa Kalina, ki nam je napravil že mnogo krasnih nagrobnih spomenikov, med drugimi tudi spomenik na grobu pokojnega dr. Gregorja Žerjava, relief na nebotičniku itd. Da bo stavba tudi v notranjosti čim popolnejša, se je odločil odbor za gradnjo Trgovskega doma poveriti našemu priznanemu umetniku akademskemu slikarju prof. Ivanu Vavpo-tlcu okrasitev aule z motivi. Stavbno vodstvo računa, da bo Trgovska akademija otvorjena za božič. Torej za naše dljaštvo lepa božićnice! Tramvajska dela na krotni progi se kljub slabemu vremenu nemoteno nadaljujejo. Na križišču pred >Bvropo< je ie od nedelje normalen promet Vsa križišča so spojena In »daj tlakujejo ves prostor. Od Masarvkove ceste do >Evropec pokt-gajo drugi tir krožne proge, istočasno se pa vrsi tudi regulacija Tvrševe ceste. Na obeh straneh ceste polagajo robnike za širok pločnik za pešce, prihodnje dni pa prično Tvrševo cesto tlakovati s drobnimi porfirntani kockami. Tramvajski progi tečeta po sredi ceste in zato se bo smel vršiti samo enostranski vozni promet v desni smeri, kakor je tudi urejena Masa-rvkova cesta. Stare maslvme kocke s Tvrševe ceste porabijo za tlakovanje krožne proge. Tlakovanje Tvrševe ceste se vrši v režiji mestne občine. Kakor znano. Je bil nedavno odobren kredit za regulacijo in tlakovanje Bleiwei-sove ceste. Takoj ko pristane glavna kontrola, se bo pričelo tudi s tlakovanjem te naše najvažnejše prometne žile. Bleive!-sova cesta je že zdaj raz kopana, od pomožnega transformatorja na vogalu Tržaške ceste namreč polagajo kable, s zemeljskimi deli pa prično v najkrajšem času. V Gradišču padajo Pollakove barake za Luclcmannovo hišo, ki so zelo kvarile lepo lice Erjavčeve ceste. Kakor smo že omenili, bo tam urejen prehod v Nunsko ulico, In sicer 8 metrov široka cesta Poleg Pollakove podrtije so porušili tudi nekaj skladišč in zasilnih stanovanj v Nunski ulici. Regulačna dela v Ljubljanici se nadaljujejo. Pod tromostjem so za silo zabetonirali ogroženi podstavek in zaenkrat pre. prečili večjo nevarnost, toda dela v glavnem tam še niso končana. Isto Je pod čevljarskim mostom, kjer brizgajo pod opornik tekoči beton. Ker je bil odobren kredit za nadaljno regulacijo Ljubljanice, bodo še to zimo betonirali strugo med obema mostovoma. Druga premiera „Halke" Ga* Gjungjenac se je nam predstavila snoči v novi sijajni partiji Ljubljana, 12. oktobra. Nova uprizoritev Moniuszkove opere nam je prinesla že drugič senzacijo. V nedeljo smo imeli premiero »Halke« s poljsko pevko Pininsko. ki se je pojavila nepričakovano kakor prikazen iz pogrezala. Snoči pa je nastopila prvič v naslovni partiji naša Zlata Gjungjenac, in doživeli smo — kakor sem napovedal — gledališki dogodek prvega reda. (Lahko zapišem: snoči je imela »Halka« svojo drugo, a resnično, uprav senzačno premiero, ki je s prvo niti od daleč ni mogoče primerjati. Kreacija ge. "Gjungjenac je velika in zmagovita v pevskem in igralskem pogledu; po njeni zaslugi je dosegla poljska nacionalna opera na našem odru prav izredno močan uspeh, in kar nič ne dvomim, da bo naša publika že samo zaradi ge. Zlatine kreacije rada hodila poslušat in gledat »Halko« se in še. Opera pa prinaša še toliko drugih lepot in zanimivosti, toliko pestrosti vzlic ne baš bogatemu dejanju, veličastnih zborov, velikih arij. dvo- in trospevov. pa čisto poljskih narodnih pesmi in plesov žive in pisane ritmike in ljubeznive, ušesom in slovanski duši prijetne melodike, da bo »Halka« nedvomno dolgo živela na našem odru. »Malokdaj je pelo naše operno osebje s takim navdušenjem ter igralo s tako vnemo in malokdaj so pozdravljali obiskovAv-ci našega gledališča kako predstavo s takim enruziarmom kakor »Halko«. To je bilo zopet enkrat nekaj, kar so umela naša srca; pri ti operi se je zopet sijajno pokazalo, da kri ni voda. Izredna oduševlje-nost se je pojavi iala med vso predstavo ...« Tako je poročal g. dr. Fr. Zbašnik v »Ljub. Zvonu« o prvi slovenski premieri »Halke« dne 30. decembr 1897. Prav vse to, a v še večji meri, vel je po celih 36 letih o snočnj* premieri. Ril je triumf slovanske opere! V skladatelju, njegovem delovanju, usodi ter razvoju »Halke« od dveh do končnih štirih dejani, o sorodnosti značaja in o pomenu poljske »Halke« in češke »Prodane neveste« je prinesel naš list že preteklo soboto izčrpno poročilo. Pri nas so 3. in 4. deienje strnili v eno dejanje, tako da ima naša predstava tri dejanja. Prisiljenost se jedva opazi, a zgoščenost vseh dogodkov v dveh dejanjih pred isto cerkvijo je brez dvoma udarnosti zaključnega akta le na korist Razumljivo nam je, da »Halka« poljskim plemičem ni mogla biti priietna. Ti plemiči so slikani zelo enostransko kot tipični šufti in pijanci, a kmetje kot tinični sužnii. Plemič Januš je klišč, ki je taksen, kakršnega je naslikal libretist Wolski. zelo težko verjeten in še težie verjetno igran. Stotnik, njegova hči Zofja in vsi plemiči pa so udarjeni s slepoto in brezduŠnostjo, kakršnih niti pri degeneriranih germanskih ali romanskih aristokratih, nikar še pri zdravih Poliakih, ne na ideš izlepe. Vse to bi se dalo morda le omiliti . ,. Naš moški zbor ne je podajal svatovske rajanje in popivanje preveč podomače. po nase: brez ozir na to, da se pijanost plemstva sploh izraža drugače kakor pri kmetu in delavstvu, bi ?e z estetskega stališča želel dosti več moderniziranla in civilizacije. Grobi naturalizem v romantično ilealistični operi odbija. V ostalem je bila predstava odlična, zc takoj z vervo odsvirana overtura, znana s koncertnih programov, je izzvala prisrčen aplavz. Naslovna partija Halke nudi pevki v vsakem dejanju veliko, efektno arijo, dosti »sličnih dramatskih ali lirskih situacij, posebej pa še psiholoških in pataloških zanimivosti, razvoj blaznosti in zaključno odpuščanje s samomorom za sceno. Partija je torej vek) hvaležna, in ga. Gjungjenac je podala z njo celo Studijo. Ljubkost kme-tiške naivne zaupnosti in nežnosti (1. dej.), trmasta neomajnost in borbenost (2. dej.) do bupne zlomi jenosti ter končna to post, blasnost in izbruh samomorilske ekstaze v mislih na bedno detece (3. de je.) so naSR v igri, manjka sn očeh ge, Zlato izreaov, ki so pretresali in izzivali naposled celo mnogo solza. Za svoje pevsko mojstrstvo je žela opetovano ploskanje na odprti sceni in tudi dosti cvetja. Odličen Jontek je g. Banovac; v 2. in 3. dej. je v pevskem in igralskem pogledu postavil zelo prijeten značaj, bii glasovno izvrstno razpoložen in se je uveljavljal vse-skoz prav pohvalno. Prav dober tip impozantnega patrijar-nalnega očeta grazščak Stolnika je ustvaril g. M. Rus in blestel s svojim zdravim materijalom. Nehvaležno partijo lepega Je> nuša. šufta antične forme, je imel g. Primožič, dajajoč mu s širokimi gestami in nabuhlostjo nesramnega strahopetca čim ostrejši izraz. Plemič Dziemba, grob nasilnik in pijanec je našel v g. Magoličn celo premočnih potez. Manj bi bilo bolje. V malih stranskih epizodah so polno ustrezali ga. Ribičeva kot nevesta Zofja, g. A. Drmota (ki je gospod, a ne gospodična, kakor je ponagajal včeraj zlobni tiskarski škrat!) kot plemič in vaščan in končno g. Skabar kot čudak. Ne gospoda Drmoto, ki ima zelo lep glas, je muzikalno zanesljiv in že dobro igra, opozarjam: tu se nam razvija zopet talent. Izrecno pohvalo treba izreči §e baletu, ki se postavlja odlično in žanje posebne aplavze; vrla ga, Pavčičeva, ki se v raznih operah uveljavlja vedno očividneje, je tudi to pot v družbi g. Gotovina prav odlična plesalka. Režiser g. C. Debevec te dirigent g. dr. S vara so nam z gg. Uljaniščevim in Skrui-nim ustvarili predstavo, ki je naši operi na čast! Fr. G. Rdeči križ za poplavljence Ljubljana, 12 oktobra. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je takoj, čim je dobil od osrednjega odbora za pomoč poplavljencem v dravski banovini zanesljive podatke o škodi, Id so jo utrpeli prebivalci nase banovine po septembrskih nalivih, ukrenil tudi s svoje strani vse potrebno, da se nemudoma pomaga prizadetemu prebivalstvu, ter se mu nudi v smislu društvenega pravilnika prva pomoč v gotovini, blagu m živilih. Predsednik oblastnega odbora dr. Viljem K rejci intenzivno sodeluje kot Član v baro vinskem osrednjem odboru ter posreduje, da gre podporna akcij« obeh instir tucij sporazumno in smotrno. Oblastni odbor je takoj po prejemu prvih poročil o nastali Škodi nakazal i« tvojega skladišča večjo zbirko posteljnine to obleke, da se je poraadeHla med poplavljence, de so se vsaj v prvih dneh po nastali uimi, ko niso imeli strehe nad seboj niti zadostne obleke, obvarovali najhujšega. Ker pa oblastni odbor sam nima dovolj razpoložljivih denarnih sredstev, se je obrnil z nujno prošnjo za prvo pomoč na glavni odbor v Beogradu ter poveril svojemu podpredsedniku insp. Jos. VVestru, da je o nujnosti osebno poročal na seji izvršnega odbora v Beogradu. Glavni odbor je neutegoma naklonil prvo podporo v znesku 50.000 EMn ter obenem odposlal 15 zabojev razne posteljnine, odej, plaščev, oblek, nogavic i. dr. Obenem je glavni odbor oblastnemu odboru odobril, da sme iz fonde Rdečega križa, ki je naložen pri Mestni hranilnici ljubljanski, dvigniti znesek Din 70.000 ter ga uporabiti za pomoč bednemu prebivalstvu v poplavljenih krajih. Istotako je glavni odbor odkazal znesek Din 3000, ki ga je bila poslala S Baruch v Parizu za poplavljence v dravski banovini Ljubljanski oblastni odbor je od teh razpoložljivih zneskov na svoji seji dne 4. oktobra porazdelil na krajevne odbore tistih okolišev, Id so radi poplav najbolj trpeli vsoto Din 100.000, in sicer krajevnemu odboru v Ribnici Din 40.000 (za prebivalstvo v Strugah, SodraB-ci. Loškem potoku itd., Ljubljanskemu krajevnemu odboru Din 20.000 £ze prebi valstvo na Barju), odboru v Celju Din 20.000, odboru v Krškem, Brežicah, Donovi in ne Rakeku po Din 5000. Analogno se dodeli tudi pošiljka posteljnine in obleke, ki jo je naklonil glavni odbor, kakor tudi 600 parov nogavic, dar ljubljanskega industrijalca g. Drago trna Hribarja, krajevnim odborom. Le-tem se je izrecno naročilo, da se smejo denarne podpore porabiti zgolj za one prizadete, katerim je vsled poplav sivijenje in zdravje v nevarnosti s tem, da se jim nabavijo potrebna živila; gotovina pa le v toliko, kolikor jo potrebujejo za nabavo drugih nujnih potrebščin. Vsa podporna akcija Rdečega križa pa se mora vršiti sporazumno s krajevnimi činitelji (areskimi načelstvi in občinskimi preda toj ništvi) tako, da bo imel Rdeči kril zagotovilo, da so prejeli podporo res potrebni, po uimi najbolj prizadeti prebivalci Zakaj društvu je tudi do tega, da se v prebivalstvu ojači zavest, da Rdeči križ ne nabira samo prispevkov od svojih članov, temveč da smatra za svojo prvo nalogo, da nudi v sili in potrebi prizadetim prvo pomoč. Jutri predvaja ZKD ob 14.30 uri v ELITNEM KINU MATICI premiero visoko alpinskeg-a zvočnega filma »NASKOK NA VRH" V glavni vlogi zmagovalec Matterhom stene Franz Schmidt Turisti, plezalci, ljubitelji planin in športa oglejte si ta film! Volitve v Delavsko zbornico Važno opozorilo vsem krajevnim akcijskim odborom! Glavni akcijski odbor nacijonamib list opozarja vse krajevne akcijske odbore, da poteče rok za zahtevanje glasovnic za pismeno glasovanje p;i volitvah v Delavsko zbornico v soboto, dne 14. t m. Vsi krajevni akcijski ni-bori naj takoj opozorijo vse voillce Iu volilke, da morajo najpozneje 14. t m. zahtevati glasovnice. Zahteve morajo biti najpozneje tega dne oddane na posto, ker se sicer pri Glavnem volilnem odboru ne bodo vpoštevale. Že zbrane zahteve nal se takoj odpošljejo na naslov: Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico, Ljubljana, Stari trs 34. V pismeni zahtevi je navesti ime in priimek, delodajalca, in svoje bivališče. Opozorite vse take volilce. da so glasovnice Liste nacionalnega delavstva in Stanovske liste nacijonalnega nameščenstva modre in naj vložijo v volilne kuverte modre glasovnice cele, bek) in rdečo — nameščenci pa še zeleno — pa naj pretrgajo in ravnotake dajo v kuverto. Važno opozorilo Članom NSZ in nacijonalnemu delavstvu. Opozorjeni smo, da begajo nekateri agitatorji pri občinskih volitvah naše člane in druge delavce s tem, da so vse vložene kandidatne liste postavljene od JNS. To ni res. V nekaterih občinah so tudi punktaši postavili svoje liste in te nimajo nič skupnega z JNS. Naše članstvo naj se v okraju informira, katera lista je oficijelna Hsta JNS in za .to listo naj odda svoj glas. Ne pustite se begati! Uste JN5 so bile objavljene in pruporoceije v »Jutru«. Te so prave! Tajništvo NSZ. Odpovedano predavanje . Ljubljana, 12. oktobra. SnoČnje predavanje podrtumice SVD je bik) naznanjeno štirikrat v vseh ljubljanskih dnevnikih in nas list je še pred tednom napisal, da je tudi letos rektorat dovolil predavalnico mineraloškega instituta na univerzi za predavanja Z vso usluž-nostjo je namreč rektor g. dr. Slavič dal dovoljenje društvenemu podpredsedniku prof. Lovsetu in prav tako mu je osebno dovolil predavalnico tudi sef mineraloškega instituta. O predavanju je bil obveščen tudi pedel instituta, kakor vedno prejšnja leta. Ko je snoči pred 19. prišlo k predavanju tudi z najoddaljenejše periferije mesta in celo iz okolice gotovo 150 ljudi, so zvedeli, da predavanja ne more biti, in vratar je začudenim obiskovalcem sporočil, da je Šef min. instituta izjavil, da predavanja ne more bitd, ker ga rektorat še ni obvestil o dovoljenju. Predavatelj ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap, je v skrajno neprijetnem presenečenju med začudene obiskovalce razdelil celo zbirko redkih in dragocenih rastlin, ki jih je imel pripravljene za predavanje. Med obiskovalci so bili tudi odborniki podružnice s predsednikom, prišlo je pa tudi več odbornikov osrednjega odbora SVD s predsednikom, višjim nadzornikom g. Humkom, ki je tudi na predavanje prinesel seboj ogromen šopek najkra-sotnejših dalij, kakršnih naša javnost ni videla niti na razstavi dalij. Tudi ta šopek je dobil najbližji. K predavanju so torej prišli najodlič-nejsi zastopniki v naši banovini najmočnejšega društva, ki dela sa povzdtgo našega kmeta in tudi v korist mestnega sadjarja in vrtnarja ter kna 10.000 članov, Pri tem moramo opozoriti, da je VT> zadruga. SVD je s svojim delovanjem doseglo, da je danes naše sadje na prvem mestu eksporta v državi, saj so za sadje prišli v državo tako ogromni milijoni, da bi brez teh vsot država gotovo ne mogla dajati kruha vnoremcem. Pred univerzo so se čule ogorčene opazke o pretiranem birokratizmu. Ostre so bile pa sodbe pred zaprto predavalnico, kjer sta za podružnico SVD z vso vnemo in največjo požrtvovalnostjo delovala profesorja Jesenko in šef miner, instituta Htnterlechner, torej pred zaprto dvorano, kjer je tema svojima največjima dobrotnikoma podružnica priredila tudi svečano komemoracijo. Oba velika moža sta večkrat poudarjala, da SVD smatrata za iz- popolnitev univerze in zato sta snoči tudi spoštovanje pred vseučiliščem in pijeteta do najodličnejših pokojnih sodelavcev umirila grenko razočaranje, ki ga je povzročal malenkostni birokratizem. Društvo, ki uživa v vsej Ljubljani tudi pri oblastih največji ugled, upravičeno pričakuje javnega pojasnila, saj so vest o čudnem dogodku takoj razširili razočarani obiskovalci odpovedanega predavanja po mestu in okolici. TajnBc ljubljanske podružnice SVD. Inž* Hanna Luck-manna zadela kap Ljubljana, 12. oktobra. Ugledno Luckmannovo obitelj v Ljubljani je včeraj popoldne zadel težak udarec. Iz njene srede je smrt iztrgala inženjerja Hanna Luckmanna, ki ga je zadela srčna kap. Hanno Luckmann je odšel včeraj na lov v spremstvu svojega znanca, mlajšega me-dicinca., v Podpeč, kjer imajo Luckmanno-vl lovišče. Okrog 13., ko je bil že nekoliko utrujen in tudi lačen, je sedel in odprl lovsko torbo. Vzel je iz nje kos kruha ter nekaj prigrizka, nenadoma se je pa prijel za prsa in zašepetal: >Ah, tako čudno mi je pri srcu!« Mladi medidnec je pristopil bliže, mu odpel suknjič ter srajco in prič.el srce rahlo masirati. »Zdaj mi je pa že bolje!« je dejal Hanno in v naslednjem hipu omahnil. Bil je takoj mrtev, zadela ga je srčna kap. Tragična smrt je doletela vrlega moža na lovu blizu kraja, kjer se Je pred dvema letoma smrtno ponesrečila gospa Zora Luckmannova, žena njegovega bratranca inž. Herberta, ki se ji je, kakor znano, po nesreči sprožila puška in jo je krogla zadela v srce. Medicinec je odšel v bližnjo vas po ljudi. Truplo so prepeljali v Podpeč, od koder ga danes prepeljejo v Ljubljano. Pokojni Hanno je bil zasebnik, stanoval je v znani Luckmann ovi vili na Kari o vs ki cesti, bil je pa tudi lastnik druge Luckmann o ve hiše aa Erjavčevi cesti. Star je bil okoli 52 let. v zasebnem življenju je bil izredno ljubezniv in simpatičen ter ga. bodo pogrešaii vsi, ki so ga poznali, zlasti na lovci, med katerimi je imel mnogo prijateljev. Luckmannovo rodbino preganja zadnja leta kruta usoda. Najprej se Je ponesrečila gospa Zora, včeraj je pa poteklo bas mesec dni od strašne letalske katastrofe, ko se je smrtno ponesrečil grašcak Kosler, ki je bil tuai v sorodu z Luckmannovimi, in zdaj je legel v prezgodnji grob Še inženjer Hanno. Za njim žaluje osem sester ter več bratrancev, med njimi tudi odvetnik dr. Friderik Luckmann. Naskok na vrh Ljubljana, 12 oktobra. Tako se imenuje nov krasen planinski film, ki bomo videli v njem očarljive prizore iz avstrijskih, italijanskih in švicarskih Alp. 22 ljudi je sodelovalo v tem filmu, med njimi najboljši bavarski plezalci. Njim na čelu zmagovalec severne stene Matterhorna Franz Schmid, ki ima kot izkušen, drzen planinec že več odlikovanj. Pred leti je napravil turo od dunajskega Snežnika do Montblanca preko vseh večjih vrhov in alpskih grebenov in sicer po zimi. Ir vseh poklicev so zbrali sodelujoče, večinoma same najboljše plezalce. Opremljeni so bili z najmodernejšimi pripomočki za izdelovanje takih filmov. Tudi tehnično osobje j s bilo skrbno zbrano. Bilo je pod vodstvom znanega alpinista, pisatelja in dolgoletnega Trenkerjevega 60-trudnika \Valterja Schmidkunza. Režija je v rokah Franza Wenzlerja, glasbo je pa preskrbe! že iz drugih planinskih filmov znani G. Eecce. Tako dobimo v Ljubljani zopet film, kakršnih smo vedno veseli, saj je med nami ljubezen do planin, ki jih imamo tako blizu, globoko ukorinjena. Vodstvu ZKD moramo biti hvaležni, da skrbi za tako lepe filme. Prva predstava bo jutri ob 14.30 v Elitnem kinu Matici. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 12. oktobra: Zajec, premijera. Red Četrtek. Petek, 13. oktobra ob 15. uri: Komedija zmešnjav. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 14. oktobra: Sveta Ivana. Red A. Nedelja, 15. oktobra: Zajec. "Izven. s Opozarjamo na današnjo premi je ro hrvatske tragikomedije >Zajec«, ki jo je napisal dr. Miroslav Feldman, zdravnik v Zagrebu. Delo je izvrstno In Je imelo v Zagrebu ogromen uspeh .sprejeto Je na inozemske odre, obravnava pa snov iz vojaškega livljenja v svetovni vojni. Je nekak Jugoslovenski svejk. V posameznih vlogah nastopajo člani naše drame, režija je prof. sestova Pri premijeri bo navzoč tudi avtor. Predstava Je za red Četrtek; opozarjamo, d« se dobe poleg abonmaja pri dnevni večerni blagajni se vstopnice vseh vrst. Prva dijaška predstava letošnje sezone bo v petek, dne 13. t. m. popoldne ob 15. uri. Vprizori se izvirna Shakespeare jeva veseloigra >Komedija zmešnjave v Oton Župančičevem prevodu. Zasedba pre-mijerska, cene globoko znižane. > Sve ta Ivana«, Shawova zgodovin-ska legenda, ki je imela x gx>. Miro Danilovo v naslovni vlogi pri vseh dosedanjih vprlzoritvah iaredno velik uspeh. Ponovna repriza bo v soboto, dne 14. t. m. za red A. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek, 12. oktobra: Zaprto. Petek, 13. oktobra: Samson in Dalila. Red B. Sobota, 14. oktobra: Luiza. Red C. Nedelja, 15. oktobra: Pikova dama. Gostuje ga. ZInka Kune. Izven. Ponedeljek, 16. oktobra: Simfonični koncert v UnIonu. LJubfJanska opera vprizori v petek dne 13. t. m. najboljše Salnt-Saensovo operno delo »Samson in Dalila«. V obeh naslovnih vlogah nastopita g. Marčec in ga Vilma Thlerrv-Kavčnlkova. Opero dirigira dr. Svara, režija Je prof. Sestova Predstava se vrši za red B. Prihodnja repriza Charpentierove onere >Luiza« a go. Zlato Ojungjanac-Ga- vella v naslovni vlogi bo v soboto dne 14. t m. v ljubljanski operi. Predstava se vrši za red C. Prihodnji teden bo v operi premijera enodejanske opere >01-01<, ki jo Je koanpomical slavni ruski dirigent In pianist Aleksander Cerepnin. Poleg enodejanske opere se bo lavajal tudi balet njegovega očeta >Začarani ptič<. Prav posebno se opozarjamo na to, da ix> pri premijeri navzoč avtor sam. KOLEDAR Danes: Četrtek, 12. oktobra, katoličani: Maksimilijan, Drugislav; pravoslavni: 29. septembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mata Hari. Kino Ideal: Pozdravlja m porjublja Te _ Veronika, Kino Dvor: Radiopatrulja. Kino slika: Bresaart ve vse. Smučarski klub >LjublJana€: Občni zbor ob 20. v OUZD. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 34; TJstar, Sv. Petra cesta 78. 3xpod sita Gosfoljubni Prleki so svoje goste v nedeljo marsikje tudi težko obložili s popotnico, da bi do Ljubljane ne omagali. Od veselja, ker je lahko pokazal svojo gostoljubnost, raznežen vinogradnik tam nekje okrog Jeruzalema, je vedno žejnim Ljubljančanom ponudil pijače še na pot. Izgovoril si je edino to, da morajo posodo pustiti na Pragerskem^ da bi poslal po njo. Radi so mu obljubili, da bo s posodo vse v redu, in sedli so na voz. V Ivanjkovcih ali Ormožu je mož napel vse svoje mišice in postavil z voza pred svoje strmeče goste poln sod rujnega vinca. Držal je okrog 50 litrov. In vestno so izletniki na Prager-skem oddali — praznega. Potem naj se pa človek čudi, da so Ljubljančani v ponedeljek proti jutru komaj za silo priromali nazaj Iz Slovenskih goric, pa so dopoldne že vpraševali, kdaj jih popelje naš vrli Beno zopet tja Ce jih še kdaj popelje — in to vročo željo jim bo moral čim prej izpolniti — bo pa treba pra\'očasno rezervirati pri železniški di-reketji dovoli vagonov, ker pojde na Izlet polovica Ljubljane. Spominski večer Kranj, 12. oktobra. Zelo ekromno smo ml obhajali 13. obletnico nesrečnega dne izgube KoroSke. iič koncertov, nič pompa in nobenih ti-rad. Le v prisrčni diskusiji smo obudili spomine na nesrečne brate onstran Karavank. V torek zvečer smo se zbrali v restavracijskih prostorih Narodnega doma, a zal nas je bilo mnogo premalo za tako prireditev. Pa čeprav nas Je bilo malo, emo se vendar dostojno spomnili žaloBtne-ga plebiscita. Sklicatelj, starosta Sokola br. ZavrSnlk, Je v izbranih besedah očrtal one zgodovinske dneve, ko se je odločala usoda tužnega Korotana. Koroška rojakinja, učiteljica s. PlSko-ra, nam Je z ljubeznijo do rodne grude iz lastnih spominov orisala one težke plebiscitne dneve, žalostno pot slovenskega učiteljstva, oni pangermanski >Drang nach 08ten<, ki se še z večjo vehemenco kale ravno v najnovejši dobi In predvsem težko preizkufinjo Korošcev, ki Jim manjka slovenskih feol In slovenskih učiteljev. Nato je podal izčrpen in poučen pregled političnega, gospodarskega in kulturnega položaja nafiih koroških Slovencev koroški rojak br. P. od plebiscita do sedaj, ki Je predvsem poudarjal konstantno odpornost našega življa na Koroškem proti asimilaciji, dasi se mora boriti proti gospodarsko premočnemu NertKui. Dalje Je očrtal delovanje koroškega političnega kluba, ki se bori sa teritorijalno avtonomijo nase kompaktno naseljene manjšine v Avstriji in kar Je bila tudi zahteva sadnjega manjšinskega kongresa v ženevi. Po tem odličnem referatu je gimnazijski ravnatelj dr. Dolar smatral za dolžnost, da v spomin r.-a ta žalostni dan kranjsko meščanstvo doprinese tudi neko materijalno zrter in predlagal, da se izvedo nabiralna akcija, s ;>:-.-epevki katere naj bi se '~~r' < ' » V prisrčnem pomenkn smo se v mislih povsem preselili na naš tužni Korotan in pozno v noč je zaključil br. starosta nad vse uspeli sestanek. Kranjsko meščanstvo pa, ki se žal nI udeležilo tega prisrčnega spominskega sestanka, pa pozivamo, naj se v nadomestilo sa svoj Izostanek dvojno oddolži pri predlagani nabiralni akciji, ker bo s tem najbolj pokazalo svojo visoko nacionalno aa vednost. Slovenec pred graškim sodiščem Ljubljana, 12. oktobra. Pred graškim sodiščem se je včeraj zagovarjal 33Jetni pekovski nomočmk Josip Fckonja is Alardbora zaradi drznih vlomov v Mariboru in Gradcu. Leta 1932. se je Fekocija seznanil s kuharico Marijo Vogrinovo. Trgovala sta po Gradcu s starimi steklenicami in si vsa stanovanja ter okolico temeljito ogledala. Zagrešila sta več vlomov, ko sta po 25. okt. vlomila pri gospe B. ter ji odnesla vse dragocenosti, so ju opazili ter je policija na podlagi opisa Vogrinovo kmalu izsledila, ker h pa niso mogli ničesar dokazati, so jo izpustili, dočim jo je Fckonja že popreje po tihotapskih potih pobrisal v Jugoslavijo. V Mariboru sta se zopet sestala, prijavila sta se pa pod napačnim imenom Vogrinec ter prevzeti posle hišnika. Ljudje so opažali, da Vogrinčcva prav razkošno živita. V njuni družba je bil tudi zloglasni vlomilec Flori jan Vidovič. Policija je postala na nje pozorna in je nekega dne Vidoviča ter Vogrinovo aretirala, dočim jo je Fekonja zopet pobrisal čez mejo v Avstrijo. V Mariboru so zagrešili celo vrsto večjih vlomov ter odnesli za 80.000 Din plena. Vidovič in Vogrinova sta bila izTočena sodišču in se bo proti njima v kratkem vršila razprava. Pa tudi Fekonja se ni dolgo veselil svobode. Prijeli so ga in včeraj je sedel na obtožni klopi v Gradcu. Zanikal jc sodelovanje pri vlomih in zatrjeval, da je samo prodajal ukradene dragocenosti, ki mu jih je prinesla Vogrmova Na predlog zagovornika je sodišče sklenilo, da bo prosilo sa akte mariborskega sodišča ter je bila raz-peavtt proti Fekonji presojena. Ste v 233 »SLOVENSKI NAROD«, *» 12. oktobra 1988 Stran S. Dnevne vesti — Obrni ibor ZKD bo v nedeljo 5. novembra ob 9. uri zjutraj v prostorih ZKD. Dnevni red: 1. Volitev verifikacijekega odbora. 2. Poročilo verifikacijekega odbora. 3. Poročilo vodstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. — Vsako društvo ima pravico poslati za vsakih 50 svojih članov po 3 zastopnike. Delegati društev morajo imeti polnomočja, podpisana od predsednika in tajnika svojega društva. Opremljena morajo biti tudi z žigom. PolnomoČja in prijave smo odposlali vsem društvom. Prijave od pošljite ZKD do 25. oktobra t. 1.. pooblastila pa prinesejo delegati s seboj. Brez pooslabtil nimajo delegati glasovalne pravice. Kdor ni prejel polnomočij in prijav, naj reklamira v pisarni. — Izdajanje legitimacij za vožnjo po polovični ceni za državne nameščence, V >Službenih Novinah< kraljevine Jugoslavije št. 203 z dne 7. septembra Je izšla objava beograjske železniške direkcije glede naročanja legitimacij za polovično vozno ceno na železnicah in drž. ladjah za državne nameščence. Ker so se nekatera državna oblastva že informirala pri ljubljanski železniški direkciji, če bo treba odslej na-ročevati predmetne legitimacije pri beograjski direkciji, se pojasnjuje, da velja dotična objava Ie za državna oblastva in urade, ki leže na teritoriju beograjske železniške direkcije. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je slej ko prej pristojna za izdajanje uradniških legitimacij za oblastva in urade, ki leže na teritoriju dravske banovine. _ Izpiti za profesorje srednjih trgovskih šol. Izpiti za zvanje profesorja srednjih trgovskih Sol bodo 6., 7. in 8. novembra v Zagrebu. Kandidati morajo vložit! prošnje do 20. t. m. ter navesti v njih skupino ved in tuji jezik, iz katerega žele polaeratl izpit. Poleg tega pa Izvirne dokumente ali v potrjenem prepisu, če se prilože prošnji izpričevala Inozemskih Sol, jim je treba priložiti potrjeni prepis. _ še tri nagrade. Včeraj smo poročali o nagradah za najboljša vina in v'mske destilate na razstavi sadja in vina v Beogradu. Poleg včeraj omenjenih so bili nagrajeni še samostan Rajhen-burg, tvrdka Jelačin & Comp. Iz Ljubljane in tvrdka S. J. Miovič Iz Maribora. — Naš delegat v mednarodnem Institutu za filozofijo prava. Mednarodni institut za filozofijo prava In pravno filozofijo je začel poslovati v Parizu. Sejam predseduje minister narodne vzgoje Monzi. Na dnevnem redu je letos vprašanje izvora prava in o tem je referiral tudi naS predstavnik vseucUiski profesor v Beogradu dr. Gjorgje Tasič. _ Občni zbor ruskih književnikov In novinarjev. Letošnji občni zbor zveze roških književnikov in novinarjev v Jugoslaviji bo 29. t. m. ob 16. v Beogradu. _ Kongres brivcev In lasnlčarjev. Letošnji kon^re? brivcev ?n lasnlčarjev bo 28. in 24. t. m. v Zaerehu. Na kongres« se bo razpravljalo med drugim o reorganizaciji bodočega dela Zveze brivcev in .asničarjev. o reviziji socijalne zakonodaje ter izpopolnitvi brivsko-lasničarske obrti. Kongres bo zahteval, da se čimprej ustanove v vseh večjih mestih strokovne Sole in večerni tečaji, na katerih naj bi se mladina seznanila o modernem brivskem in l a 8n i carskem delu. Na dnevnem redu bo tr.di vprašanje >S?tručnega lista«, srlasila Zveze brivcev ln lasnlčarjev. Za kongres vlada med brivci veliko zanimanje. _ Za noveliranje zakona o trgovinah. V splitski trgovski zbornici Je bila v torek zvečer konferenca, ki so trgovci na nji zahtevali noveliranje zakona o trgovinah. Poedinl paragTafi naj bi se izpre-menili in popravili po Izkušnjah, ki so se pokazale v dveh letih, odkar je zakon v veljavi. _ Nov grob. V Kamniku je snoči po kratkem trpljenju nreminula ga Marija Cenčlčeva, rojena Vidmar, v 88. letu starosti. Pokojna je bila vdova po znanem pedagogu, nadučitelju Cenčiču, ki je skrbno vzgojila svoje otroke, od katerih je Viktor naš novinarski tovariš in urednik >Slovenca<. V Kamniku je bila splošno znana kot velika ljubiteljica cvetlic, njena okna so bila vedno polna najlepših rož in cvetja. Skoraj pol stoletja je bila pa tudi odlična cerkvena pevka. Pogreb bo v petek 13. oktobra ob 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Žalah pri Kamniku. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! _ Prešernova koča na Stolu je zaprta, dočim je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čaša naravne »Franz Jose-fovea grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se Človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in pnererr-rskih trgovinah. _ Na gostilničarski kongres, ki bo 25. t. m. v Beogradu, namerava prirediti Zveza gostilničarjih združenj v Ljubljani poseben brzovlak ter bo stala vožnja iz Maribora z dvodnevno prehrano, prenočiščem in postrežbo 364 Din, iz Ljubljane pa 295 Din. Če pa se ne bo prijavilo 300 udeležencev, pa je itak dovoljena polovična ^oz-nina. Podrobna pojavila dajejo zadružna načelstva. — Zveza združenj gostiln, obrti dravske banovine v Ljubljani. — Vreme. Vremenska nanoved pravi, da bo bolj oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu in Skop-lju, drugod je bilo pa večinoma lepo. Naj_ višja temperatura je znašala v Splitu 25. v Skoplju 22, v Zagrebu, Beogradu ln Sarajevu 21, v Ljubljani 19.5, v Mariboru 18.7. Davi je kazal barometer v L1ub.Jani 763.2, temperatura je znašala 9.5. — Brezsrčna mati. Na grozen način je kaznovala v Somboru Ana Gosman svojo 71etno hčerko. Dala ji je 20 Din, da bi jih Izročila mlekarici, pa je dekletce porabilo 10 Din za šolske potrebščine, drugih 10 Din je pa posodilo svoji prijateljici. Ćez nekaj dni Je prišla mlekarlca in zahtevala denar. Ko je mati zvedela, kaj je hčerka storila, jo je najprej neusmiljeno pretepla, potem je pa tiščala njeno ročico tako dolgo na razbeljenem štedilniku, da se je do kosti opekla. Brezsrčna mati 9 bo morala nagovarjati pred sodiščem. — Zaradi 100 Din dolga te je obesil. V vasi Zasadbreg blizu Čakovca se je obesil 371etni kmet Pavel Novak zaradi malenkostnega dolga 100 Din, ki jih je upnik nujno zahteval. Eni pa pravijo, da je Bel v smrt zato, ker ga Je varala Sena — Naročnikom Levstikovega zbornika. Pričeli smo z razpošiljanjem Levstikovega zbornika. Kdor izmed naročnikov bi želel vezan izvod, naj nam to sporoči in pošlje obenem Din 15 za platnice (poštnina je vračunana). Kdor pa je knjigo ie prejel, pa bi rad vezano, naj jo vrne, da mu jo zamenjamo z vezano za doplačilo Din 15. Slavistični klub. — Staničeva koča je ob sobotah in nedeljah odprta in oskrbovana.' Iz Ljubljane —Ij Preureditev cestišča na Frančiškanskem mostu. V zvezi z gradnjo krožne tramvajske proge bodo letos položili dvojni tir preko Frančiškanskega mostu. Zaradi tega bo potrebna tudi preureditev cestišča na tem mostu. Stranska hodnika za pešce bosta odstranjena, tako da bo potem stari most dostopen le za vozni promet, oba nova mostova pa sta itak namenjena le za pešce. Stari most bodo tlakovali z lesenimi kockami, kakor so tlakovali š?lenburgova ulica. Preden pa bodo pričeli s polaganjem tirov in z urejevanjem cestišča, bo treba stari Frančiškanski most izolirati nad obema obokoma, kar je potrebno za ohranitev trdnosti mostu. Most namreč propušča vodo skozi špranje med kvadri. To povzroča Škodo zlasti v zimskem času, ko pridne zmrzo-vati. Da se ta nedostatek odstrani, bodo po odstranitvi cestišča na kamenit obok napravili izolacijsko plast, nakar bodo Šele pričeli s urejevanjem novega cestišča. Vsa ta dela bodo stala nekaj manj kakor 150.000 Din. _Ij »Bloki za pomoč potrebnim«. Bliža se zima, z njo brezposelnost in beda. Ljudje se že sedaj obračajo na socijalno politični urad in razna podporna društva s prošnjami za podporo. Mnogi trkajo na vrata meščanov, kateri jim nudijo pomoč v obliki hrane ali v denarju. Uvedli so se razni bloki. Tako je tudi socijalno politični urad mestnega magistrata izdal bloke >Pomoč potrebnim<, katerih se Ljubljančani deloma že poslužujejo, da pomagajo ubogim in brezposelnim. Vsak listek stane samo 50 para. Manj kot toliko že skoraj ne moremo darovati ubogemu in v resnici potrebnemu. Priskočimo tem na pomoč in jim darujmo raje kako paro več, kot onim, ki zapijejo in po nepotrebnem zapravijo. Bloki >Pomoč potrebnim^ se dobijo v vsaki trafiki ln v mestnem socijalno političnem uradu, Mestni dom. II. nadstropje. Zvočni kino Ideal Danes sijajna glasbena veseloigra petja in duhovitih zapletljajev Pozdravlja in poljublja Te— VERONIKA V glavni vlogi temperamentna, šarmantna Frančiška Gaal Paul Horbiger in Otto Wallburg Ob 4., 7. ln 9. zvečer. _]j Simfonični koncert opernega orkestra bo pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v ponedeljek 16. t. m. v veliki uinionski dvorani. Spored koncerta je Izredno zanimiv. Pretežni del sporeda nosi slavni ruski pianist Aleksander čerepnin, ki pride to pot prvič v Ljubljano. S s p remije vanj em orkestra bo izvajal svoj klavirski koncert v a-molu. V drugem delu koncerta pa zaigra celo vrsto krajših, lažjih, lastnih skladb, ln sicer: Nocturno, Ples, Toccata. r*alje Malo suito, ki ima naslednje odlomke: Koračnica, Pesem brez besed, Uspavanka, Scherzo, Badina-ge in Humoreska. Poleg tega zaigra še tri svoje transkripcije na znane ruske pesmi, predvsem opozarjamo na transkripcijo na pesem Volga, čerepnin ima kot pianist sijajne kritike. Od leta 1922 dalje je stalno na koncertnem potovanju kot pianist In dirigent po celi Evropi ln Ameriki, ln tudi prihodnji teden, takoj po svojem ljubljanskem koncertu In operni premijeri, nastopi zopet koncertno pot v Severno Ameriko. Na ta koncert opozarjamo vse prijatelje simfonične glasbe. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. _li Pred otvoritvijo kroine proge. Delo pri zamenjavi starih tračnic z novimi naglo napreduje. Na Zaloški cesti je delo domala končano in bodo najbrž že do konca tedna zamenjane tračnice do sv. Petra cerkve. Enako je na Tvrševi cesti, kjer je že vsa proga prenovljena, le presledke med tračnicami je Še treba zvariti. Vsa dela bodo v dobrem tednu končana in v 14 dneh bomo že imeli krožno progo. Voz bo prevozil vso progo v 15 minutah in bo torej obratovanje dvakrat hitrejše kot doee-daj. Vozovi bodo vozili v presledkih 6 minut. Na krožni progi bodo obratovali novi vozovi in bodo stare uporabljali le na vmesnih delih. Stari vozovi bodo vozili samo na progi dolenjski kolodvor — Moste. Tarifa bo ostala nespremenjena. ^ —Ij Prometni otok na Ajdovščini. Prihodnji teden prično na Ajdovščini pred kavarno »Evropo< graditi prometni otok in bo s tem končno rešeno najbolj pereče prometno vprašanje v našem meetu. Otok bo imel premer 22 m, njega središče pa bo že postavljeni železni drog blizu električne ure. Otok bo asfaltiran in ga bodo tramvajske proge razdelile na tri dele. Postajališče tramvaja bo na samem otoku tako, da bo ostali promet nemoten. Tračnice električne cestne železnice so pomaknili na sredo ceste, da bodo regulirale dvosmerni promet. Policija bo v kratkem izdala nova prometna določila, po katerih bo dovoljen po Dalmatinovi in Tavčarjevi ulici namo enosmerni promet. Avto, ki bo privozil od poste in bo hotel v Dalmatinovo ulico, bo moral peljati ob otoku v Tavčarjevo ulica. —IJ Granitne kseke, ki so jih Ukopali na Tvrševi cesti, bodo ssmenjali s malimi kockami od poete do Bleiweisove ceste. Velike kocke se bodo porabile sa utrditev tramvajske kroine proge med tračnicami. Vse delo bo končano le pred koncem meseca. —Ij V splošni bolnici Je umrla gospodična Marija An Slovar, trgovka. Pogreb bo v petek ob 14.30. Bodi ji hka zemlja! Iz Trbovelj — Samomorilna kandidatinja. (M basa do časa doživimo tudi v Trbovljah kako senzacijo, včasih žalostnejšo, dostikrat pa tudi veselejšo, katero potem prebivalstvo s različnimi dovtipl komentira. Tako je fa-vela rudarjeva žena Alojzija 8. Že del] časa ■ svojimi sosedi v stalnem prepiru. Delavci, ki so stanovali v sosedstvu, so po zaupnikih pa tudi sami že večkrat zahtevali pri rudniškem hišniku in obratovodstvj zunanjega obrata, da se bodisi Aloizjia S. premesti v kako drugo hiso ali pa oni, da bodo imeli pred njo mir. Obratno vodstvo je Alojzijo S. pred dnevi ponovno opozorilo, da naj* Živi v miru s sosedi ter Ji v svarilo zagrozilo, da bo morala stanovanje zapustiti. To pa |e Alojzijo S. tako razburilo, da je šla na Gvido ter skočila v bajer. N]on mož, ki je bil slučajno v bližini, jo je še pravočasno potegnil iz blatnega bajorja, kamor ©e najbrž ne bo šla več kopat. Bila je prepeljana v tukajšnjo bolnico, kier si bo umirila razdražene živce, ki jih očividno ni imela več v oblasti, sicer bi ne bila storila obupneerrt koraka. — Ekskurrijna mafistratnih uradnikov ljubljanske občine. V petek so obiskali trboveljski rudnik uradniki z visokošolsko izobrazbo ljubljanskega magistrata z g. Županom dr. Pucem na čem. Ogledali so si se-paracijske naprave. Savski rov, jašek TTT, nato pa eo šli v farno zamadnega okrožja, kjer so si ogledali v Ferdinandovem ln zapadnem savskem polju od poke s širokim pročeljem in odvoz iz odkopov potom nedavno uvedenih strojnih tresalk, ki spravljajo od kopan i premog od odkopov v velike daljave v vozičke. Zelo laskavo so se izrazili o visoki tehnični stopnji najmodernejših obratnih naprav tako v Jami kakor na dnevu, tem bolj pa so bili vesel!, ker so jim vse te naprave in njihov tehnični ustroj in pomen razkazali ln obrazložili številni rudniški inženlerfi, ki so jih spremljali. — Z večernim vlakom so se gostje vrnili v Ljubljano. Iz Semiča — Potresni sunek. V ponedeljek 9. t m. ob 22.20 'jri smo čutili precej hud potresni sunek, ki je prihajal iz jugozahodne smeri. Sunek, ki ga je spremljalo mo&no bobnenje, ni povzročil škode. Čudno, da ni nobena potresna opazovalnica zaznamovala teh tresljajev. — Trgatev se bo po naših vinogradih pričela najbrž že v ponedeljek 16 t. m., ker bi bilo do določenega dneva, to je do 20. t. m. predolgo čakati. Ponekod se je namreč na grozdju pojavila plesen z gnilobo, pa bi čakanje lahko povzročilo še več škode na leto« itak boli slabem grozdju. — Lep izlet. V soboto 7. t m. je priredil VIII. razred gimnazije iz Novega mesta izlet v Semič, nato pa čez Krupo na Gradac. Izletniki eo bili pri nas Izredno zadovoljni m eo se o kraju samem izražali zelo pohvalno. Čudno je, da mnogi drugi fiinkcijonarfi, ki bi jim sicer moralo biti pri srcu enakomerno delo za vse kraje Bele Krajine. Semič precej pozabljajo, Češ, da ni pripraven za izletu i štvo in !etovi carstvo, četjdi ©lovi po pravici kot eden najlepših krajev Bele Krajine Iz Kranja — V kavami hotela >Stare posteč igra v zimski seziji vsak četrtek, soboto, nedeljo in praznik zvečer priznani Jazz orkester g. Frica Hurdeša, prej v kavarni >Zvezda< v Ljubljani. Za obilen obisk se priporočata France in Francka Lieber. 4028 G P E T A GARBO RAMON NOVARRO MATA MARI Življenje in konec najlepše žen« Pariza ln najopasnejse vohunke med svetovno vojno Metro Goldwynfilm s nemškim dialogom Dopolnilo Paramountov zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do pol 18. Predstave ob 4., KS. in H10. url Elitni kino Matica Telefon Hl'M 1_\ ALBUS terpentinovo milo Za vse dni-in za vse perilo. K premieri Feldmannove komedije „Zajec" Drevi uprizori naša drama hrvaško komedijo, ki bo njen avtor prisostvoval premijeri Ljubljana, 12. oktobra. Dejanje se godi, kot pravi režijska opazita: svetovna vojna 1916. leta, od junija do novembra. Kraj: Cota Gostaita na Sette Gomund na laški fronti, kjer je na ukaz vrhovnega armadnega poveljstva postavljena baterija domobranskega top ni carske ga polka. — Ta komad j« košček vojne, košček fronte, baterija, pod komando stotnika viteza pl. Dorringerja, aktivnega oficirja, gluhega za človeško sočutje, slepega za muke in trpljenje — V to monotonijo gori v gorah plane naenkrat življenje: kanonir KadiČ je ujel v gozdu zajca, pravega mladega dolgouhca in ga pokloni stotniku. — Ta fakt izpremeni ves položaj! Stotnik, ki ni imel zmisla za nič, se izpremeni in vse njegovo nehanje j« posvečeno zajcu. Vsa baterija se mora zanimati zanj, zanj prekuhava jo vodo, zajec dobiva mleko — moštvo a težavo hrano, zajcu kuhajo koruzne žgance, moštvu se odteguje mezda... Vsepovsod zajec. Za tega zajca trepeče stotnik bolj kot za lastno življenje, in zajec se pretvori polagoma v nekak simbol, zavzema vedno večje dimenzije .,. Cesarsko kraljevi stotnik, siromak na duhu dobi z zajcem viden simbol — in ta simbol je projekcija njegove osebne tragedije, kd se rodi iz osamljenosti in praznote. Vsi tisti, ki so preživljali svetovno vojno, so se srečali z zajcem in z zajci. Pod generalsko ali stotnikovo kapo so bile mogoče aliance take sorte: mučenje ljudi, moštva, pogon v smrt — istočasno pa fiksna ideja zaljubljenost v niček, ki je bil pogosto usoden. — Miroslav Feldman jc napisal »Zajca« s krepkim, lapidarnim naturalizmom, poklical je v življenje celo revijo naših dobrih znancev, korporalov, brigadirjev, lajrnan-tov in fahnrihov, pokazal »znašanost« in premešanost avstro-ogrske armade. Vendar vsa igrivost, vse šale in zunanja neresnost prvih treh dejanj ne morejo odvzeti strašne stvarnosti, ki se javi v antitezi zajec— človek. Kasnejši rodovi bodo strme poslušali in se morda s krohotom odvrnili, ali z jezo zgrozili nad dobo — ko je zemljo objela blaznost. E>r. Miroslav Feldman, ki jc znan hrvaški književnik in poet, je po poklicu zdravnik v Zagrebu. K nocojšnji premieri, pri kateri bo kreiral stotnika Dorigerja g. 2e-leznik in ki bo v režiji prof. O. Šesta, je najavil avtor svoj prihod. Z zanimanjem gledamo na uspeh tega jugoslovenskega dela, ki si je že utrlo pot v inozemstvo. Mata Hari Ljubljana, 12. oktobra Odlično jo igra Greta Garbo, ki slovi za najlepšo ženo. zato pa moram takoj povedati, da je zvezdnica Greta komaj senca Mata-Harine lepote, ki ie bila v resnici kraljevsko lepa žena, mirnega in dostojanstvenega nastopa. Pozimi 1905—1007 sem fo videl na Dunaju, ko je Mata Hari popoldne nastopila pred umetniki v Secesiji, zvečer je pa plesala kot gost najbolj katoliškega in za •jmetnost vnetega suverena starega kneza Liehtensteinekega v njegovi razkošni palači na Wahringerici. Med gosti je bil tudi eam trhli cesar Franc Jožef I., ki se je silno navdušil za umetnost le z dragulji na redkih delih božanskega telesa pokrite indijske princese. V primeri z Mata - Hari pri plesu je Greta v filmu uprav zimsko oblečena, čeprav nima skoraj ničesar na sebi. Princese so pač vzvišene nad moralne pomisleke in Škandale. Dvori in aristokracija eo namreč eksotično plesalko ematra*i za hčerko angleškega podkralja v Indiji in neke neznansko plemenite Indijke tako-rekoČ božanskega pokolenja. Ponosno kot boginia je tudi nastopila v tej družbi, plesala je pa seveda tudi kot prava indijska boginja popolnoma naga. Drugi večer bi bi morala nastopiti v teatru Apollo, a zastonj smo jo Čakali v nabitem gledališču. Zakaj Je bila zadržana, eo vedeli le v Schonbrjnnu. Oboževati smo jo morah le na plakatih v vsej njeni goli lepoti, ki jo je šele tretji večer odkrila tudi plebejcem. Končno so dvorno boginjo v Parizu ustrelili zaradi špijonaže. Plebejeka Grota ne igra kraljevsko vzvišene polhoginje. pač ie pa nenadknljt-va interpretka svetske kokete. Tudi ne evropske, temveč v paradi za okus hladnih ameriških mogotcev Blesk draguljev in zlata na njenih prebogatih toaletah nam jemlje vid. Čudovite pravljica v zlato kačo zakleta princesa, ki mori vse. kar dosežejo is nje švigajoči plameni njene strasti. Greta je velika umetnica v pretresljivi tragiki svoje prave ljubezni do zalega ruskega letalskega oficiria Rozanova, ki ga s čutom igra znani krasotec Ramon Novar-ro. Vsakega mora ganiti pretresljivi prizor, ko se pred odhodom na morišče Greta v svoji celici poslavlja od slepega IhihČka, ki misli, da fe njegova oboževana Mata-Ha-ri v sanatoriju in jo peljejo k operaciji. Tadi včeraj je bilo pri razprodanih predstavah v kinu Matici solza na potoke 1 Silno mnogo je pa v filmu tudi napetosti za najtrdnejše živce, saj smo pač med samimi špijoni, ki pripadajo najvišjim krogom. Torej spet film, da bo velika dovarana kina Matice pri vseh predstavah premaihna za vse ginjene gledalke in občudovalce ženske lepote in strasti. Kaj pa hočete se več. če imamo celo lhibavni prizor v postelji, že za začetek pa usmrčenjel dita Narodna odbrana in Sokol v Sokolskom domu spominski večer 1'dletnice nesrečnega koroškega plebiscita. Omenjeni društvi vabita vse svoje članstvo, da se večera v čim večjem številu udeleži in e tem dokaže, da nismo pozabili naših koroških bratov, temveč da so nam oni vedno ljubši, da vedno mislimo na nje. Kvartet glasbenega društva bo zapel nekaj koroških narodnih pesmi. Iz Hrastnika _ Delovanje sokolskejra društva. Sokolska družina ie zopet zbrana polnoštevil-no In pridno na deta v prenovljenih prostorih Sokolekega doma. Vsi oddelki so pričeli s redno telovadbo. Društvo priredi na državni praznik 1. decembra akademijo, ki pa bo po vsebini in pestrosti nopolnoma drugačna od dosedanlih. Predniački zbor se je odločil, da navežba in predvede >Po-larne eanfe*. Delo samo fe Mko. prevedla pa ga fe v slovenščino načelnica radovljiškega Sokola s. Hrvatova. Je to telovadno pevsko god beno delo, polno pestrosti ln sprememb, popolno naeprotje običajnih prostih vai. ki nudijo gledalcu netelovadcu le malo užitka, 'ako niso izvajane v množici. TeBroča je edino v tem, da je potreba okrog 100 telovadcev vseh kategorij, ki nastopalo nevjfekidno drug zs drugim v izredno pestrih kostumih. 0 stvari bomo še poročali. Enako kot prednfflcki zbor pa je na dehi tudi dramski odsek, ki se Živo pripravita na uprizoritev letošnje prve predstave v jeseni. Uprizoril bo igro >V LJubljano fc> dajmo«. Prepričani smo, da nam bode) trnki, ki te gostovali reki v Trbovljah v glavnih vlogah, tadi letos nudili prvovrsten užitek in aabevo. — flpeeaiaski večer koroškega plebiscita. V torek 17. t m. ob 7. uri zvečer priie- Nesrece in nezgode Ljubljana. 12. oktobra. Snoči se je pripetila precej huda nesreča v Kemični tovarni. Albin ČJistar. 36-letni kurjač, ie okrog 22. montiral gonilni jermen na transmisijo, ki ga je pa nenadoma zagrabila za desno roko in mu jo dvakrat zlomila. ČHstarja so morali prepeljati v bolnico. Pred dnevi so prepeljali v ljubljansko bolnico posestnico B. iz Rožne ulice, ki je imela nekoliko nalomljeno hrbtenieo^ Sprva je bilo njeno stanje zelo kritično, a se je zdaj precej zboljšalo. Posestnico je baje med prepirom pahnila njena služkinja po stopnicah, da je padla. Nabiranje in otresanje kostanja je zahtevalo že dve žrtvi. Milan Pavlin, sin Šivilje z Masarvkove ceste, je včeraj pri otre-sanju kostanja padel z drevesa in si zlomil desno roko. — Nočni čuvaj državnih železnic Ivan Zalokar iz Topničarske ulice se je pri padcu s kostanja poškodoval na glavi. — Huda nesreča se je pripetila včeraj tudi pri telovadbi na Prulah, kjer je padla 161etna dijakinja Marija Dermaša pri telovadbi z bradlje in si nalomila obe nogi, da ni mogla več hoditi. Prepeljali so jo v bolnico. Predsnočnjim so našli na šišenskem hribu nezavestnega nekega moškega. Bil je to brezposelni delavec Avgust P., ki je zatrjeval, da ga je nekdo brez povoda napadel in udaril. Vse kaže, da jo je Avgust najbrž skupil v prepiru, ki je nastal med vinskimi bratci v Zgornji Šiški, v pijanosti je pa kolovratil naprej in slednjič obležal na hribu. — Zaradi prevelike ginjenosti je snoči padla po stopnicah 571etna Marija Druško-vičeva, kri je prišla v Ljubljano službo iskat, a se je preveč nalezla božje kapljice. Pobila se je na glavi in je morala v bolnico. Iz Celja —c V mestnem gledališču je bila v torek zvečer otvorjena nova sezona z gostovanjem ljubljanske drame, ki je v temeljiti režiji g. prof. Šesta uprizorila učinkovito veseloigro Olge Scheinpftugove »Okencec. Vse vloge so bile dobro zasedene in posrečeno izvedene. Izvrstne so bile zlasti kreacije gg. Gregorina, Zeleznika in Poh-karja in gdč. Rakarjsve in Gabrijelčičeve. Gledališče je bilo razprodano. Občinstvo je nagradilo igralce večkrat tudi na odprti pozornici z burnimi aplavzi Večina sedežev v parterju in lož je letos odanih v abonmanu, tako da je vso sezono zagotovljen dober obisk. _c Poroka. Dne 7. t. m. se je poročil v Petrovčah g. Leopold Vučer, knjigovodja tvrdke Braune v Celju, s gdč. Anico Kun-stovo iz Žalca. Iskreno Čestitamo! _ Dirkači kolesarji, ki bodo tekmovali na nedeljskih dlrkališčnih dirkah zSK Hermesa, se opozarjajo, da bodo eno uro pred začetkom dirk, t. J. ob IS., na športnem prostoru. Na kasneje došle se ne bo oziralo. Verifikacije Saveza prinesti s se-W>J! _ Lap uspeh naiega kolesarja v Bjelovaru. Na nedeljskih dlrkališčnih dh-kah v Bjelovaru sta med številnimi hrvatskimi dirkači nastopila tudi naša dirkača Jule Kačič ln Tine Močnik. Pri glavni dirki, v kateri se je bila v finalu ostra borba med Kačičem, Grgcem in Fiketom, se je Juletu z ostrim sprintom posrečilo za par dolžin zmagati nad Grgcem ln odnesti prvo mesto. Močnik, ki je tudi dokaj dobro vozil (saj ga vsi poznamo!), je pa moral vsled nepravilno podanega zna ka žirije k finalnemu krogu lzpastl iz fi nala. Fanta sta bila deležna večjih aplav-aor. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. oktobra 1083 Sta*. A. U Emeryx <0 194 ve siroti Rom« — Ker je moja dolžnost, Roger, da vas obvestim o grofičinem stanju; ker vam ne morem prikrivati, da je :ežko bolna; ker nočem kot prijatelj vaše rodbine, kot vaš prijatelj dragi Roger, nočem, da bi vam ostala prikrita nevarnost, ki visi neprestano nad glavo drage bolnice; in končno, ker mi veieva dolžnost priznati vam, da je veda izčrpala v svojem prizadevanju reSi*" grofico že vsa sredstva... Proti bolezni, razjedajoči njeno življenje, je potrebno zdravilo, ki ga pozna samo bog. Te besede so zadele viteza kakor strela iz jasnega. Prebledel je, srce se mu je skrčilo in silna bolest mu ie začrtala jasne sledove na obrazu. — Kaj! — je vzklikni ves iz sebe, — moja ljubljena teta je nevarno bolna? — Življenje gospe grofice de Linie-res ne more kljubovati širnemu razburjenju ... Oreh bi storil, če bi vam to prikril, in enako smatram za svojo dolžnost povedati vam, da njeno neprestano vznemirjanje — ona namreč ve, da sta se s stricem sprla — se kaže v vprašanjih, kakšen bo konec vsega tega. A zdaj. ko je zvedela za kazen, ki ste si jo nakopali z odporom proti volji vašega strica in kraljevi želji, se je stanje uboge grofice zelo poslabšalo. Zdaj ne sme več zapustiti postelje. Roger je sklenil roke in solze so mu zalile oči. — Storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, — je dejal zdravnik. Toda tu je že konec moje moči. In nadaljeval je živahneje: — Treba bi ji bilo pregnati iz glave mračne misli. Vitez de Vaudrev je planil prestrašeno pokonci in pogled mu je obstal vprašujoče na zdravnikovem obrazu. Zdravnik se pa ni dal motiti. — Da, — je dejal, — razvedriti bi se morala... Ne motim se, o tem sem prepričan: njeno trpljenje ima tajen vzrok, nekaj kot spomin; bojim se trditi, da jo peče vest. — Gospod! — je vzkliknil Roger in groza mu je pogledala iz oči. — O, to iskanje vzroka se ne more prav nič dotakniti grofičine časti... Bog varuj, da bi šle moje besede dalje kot moja misel!... Mislim, da Če bi se mi posrečilo prepričati mojo drago bolnico, da jo čaka tu na zemlji važna naloga, da je njeno življenje neobhodno potrebno za srečo, da celo za rešitev življenja nekoga drugega, da bi lahko kmalu zapustila bolniško posterjo. Zdravnik se ni mogel več premagovati; v očeh se mu je poznalo sočutje z mladeničem. Kar je naglo izprementl smer svojih misli in vzkliknil: — Toda predno se zgodi ta čudež, moram napeti vse sile, da odvrnem poslabšanje bolezni, ki se ga bojim... To je neobhodno potrebno, dragi vitez. In zato se obračam na vaše plemenito srce, pomagati mi morate premagati bolezen, ki je čedalje hujša, ker jo podpira gorje. In vi edini lahko naprav'te v tem trenutku Čudež. — Jaz!... jaz!... O, povejte, kaj naj storim! — Vrniti se morate k nji. ki jo boli vaša odsotnost. Roger je vzkliknil od presenečenja. — Vrniti se v palačo rodbine de Lin it res r —To je neobhodno potrebno, vam pravim. — Toda to pomeni sestati se zopet z grofom; to pomeni iti naproti njegovemu fenevu tja do njegovega doma; to pomeni nakopati si njegovo osve* , poostreno z ogorčenjem nad mojim pobegom iz Bastille... Kaj mi svetujete tu, doktore? Zdravnik je hodil dolgih korakov po sobi Kar se je ustavil pred mladci, vitezom in mu odgovoril brez vsakega olepšavanja: — Nai bosta vaše samoljubje in vaša ljubezen še tako prizadeta, jaz vam pi^vim, da je nujno potrebno, da se vrneie h grofici. A v ta namen se motate pobotati z grofom. — To se pravi ukloniti se mu! — Recimo... sprijazniti se s tem .. Drugače ne gre. — Nedostojna kapitulacija. — Kaj bi bilo dostojnejše, če bi pustiti svojo drugo mater umreti? — O!... doktore!... doktore!... Zahtevate od mene, naj žrtvujem svojo ljubezen in svojo srečo! Prisegal sem nji, ki k> ljubim, da bom premagal vse ovire na poti k najini združitvi... Vi mi pa svetujete, naj prelomim to prisego. — Nikar ne pozabite, da grofica umira ... In v tem primeru bi bilo vaše oklevanje... — Zločin!... Da, če je pa tako, bi bil kriv njene smrti, ker vas nisem hotel ubogati. Naša dobra in skrbna mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA CENČIČ, roj. VIDMAR nadučiteljeva vdova je nocoj ob 8. po kratkem mučnem trpljenju, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 88. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dušo. Pokopali jo bomo v petek 13. oktobra ob 4. popoldne na pokopališču na Žalah v Kamniku. Blag ji spomin! Kamni k,-Rogatec-Ljubl Jana, dne 11. oktobra 1933. ALBINA, ANGELA, hčerki JOSIP, JULIJ, VIKTOR, sinovi Brat poeebaega otareettt« Mestom pogrebut zavoc Občm* Ljubljeni* Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni brat, oziroma svak in stric, gospod ing. Hanno Luckmann včeraj dne 11. oktobra nenadoma preminul na lovu pod Krimom, zadet od srčne kapi. Pogreb predragega se bo vršil v petek, dne 13. t. m. ob Vi*, ori popoldne iz hiše žalosti, Karlovška ceste štev. 18% na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 14. oktobra ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in v župni cerkvi na Črnučah. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1933. ANTONIJA HAUFFEN, ADELLNA KOSLER, JEANETTA HUDO-VERNIG, MATILDA PL. BANN1ZZA, BOZA LABISCH, FRLDA G ALLE, SEL V A TRAFPEN, PAVLA BURGER in BIJELA AID1NYAN, sestre — in ostalo sorodstvo. Ubogi mladenič je bil ves iz sebe. Izbuljenih oči, zardelega obraza in drhteč po vsem telesu je hodil po sobi; zdaj pa zdaj se je ustavil, kakor bi se hotel odločiti, potem je bil pa Še bolj zbegan. Zdravnik ga je opazoval ixi bil je prepričan, da bije ubožec v svojem srcu hud- obupen boj. Slednjič mu je položil roko na ramo in Roger se je ustavil pred njim. In mirno kakor sodnik, ki izreka obsodbo, je dejal: — Poznate svojo dolžnost, Roger... Izpolnite jo točno... Nočem vam delati krivice, da bi dvomili o tem. In ko je Robert ves iz sebe omahnil v naslanjač, je zdravnik nadaljeval: — Jutri se vrnete v palačo grofa de Linieresa; jaz pa takoi pripravim grofico na vaš prihod ... Kako... tega še ne vem, pa se bo že našla prava pot. Segel je presenečenemu vitezu v roko in pripomnil: — Poleg tega, dragi Roger, hočem storiti vse, kar je v mojih močeh, da omehčam grofa, da vam ne bo očital nepremišljenega koraka... Kar zanesite se name, da se bom potrudil, kolikor bom le mogel. Vitez je naglo vstal, se ozrl osuplo na zdravnika in vprašal: — A ona? ... druga žrtev? Tista, ki bo po pravici videla v meni vsega zaničevanja vrednega podleža? — Vas bo spoštovala, kakor spoštujemo može, ki so vedno pripravljeni izoolniti svoje dolžnosti... Cenila in ljubila vas bo kot moža, ki se zna premagati, ki je vreden spoštovanja in ljubezni. Roger je povesil glavo in solze so mu pritekle iz oči. — In kdo ve, — je nadaljeval zdravnik, — če si ne boste mogli nekega dne Čestitati, da ste me ubogali. — Kai hočete reči s tem? — je vprašal vitez radovedno. — Upajte!... Upajte neprestano, — je odgovoril zdravnik in mu krepko stisnil roko,- to je edina tolažba, ki vam jo morem nuditi___ zaenkrat. Ima pa svojo vrednost, prijatelj, in ne bo od mene odvisno, če vam obljubim, da bi se ne izpolnile vaše najdražje sanje. Zdravnikove besede so v vitezu znova obudile spomin na Henriko baš v hipu, ko je mislil samo na žrtev, ki jo bo moral doprinesti bolni grofici. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Francozi polete v Afriko 27 francoskih letal tipa „Potez44 poleti ie ta mesec ra 25.000 lun dolgo pot v francoske kolonije 2e so končane zadnje priprave za velik francoski skupinski polet v Afriko na 25.000 km dolgi progi. Francoska letal akrenejo v francoske kolonije v Afriki že zadnje dni oktobra. Eskadro bo vodil organizator francoskih letalskih sU v Afriki general Josef Vuille-min, dočim bo en oddelek eskadre pod poveljstvom njegovega namestnika podpolkovnika Bousesta. Eskadro bodo tvorili izključno serijski vojaški avi-joni, ki jih bodo vodili vojaški piloti in sicer tako, da bodo leteli v skupinah po trije ali po pet. Vsi letalci so aktivni vojaki, nekateri so že letalski veterani, drugi pa mladi in še maio izkušeni v letalstvu. Eskadra bo startala brez večjih svečanosti Letalski minister Pierre Got, ki se je hotel prvotno udeležiti tega poleta, bo z nekaterimi višjimi vojaškimi in oivtoimi dostojanstveniki etiarta samo prisostvoval. Cot je izjavil, da Francozi s tem poletom nočejo pokazati svojih letalskih vrlin in spretnosti, temveč je cilj poleta samo poskusni. Francozom ne gre za lavorike, temveč za izkušnje. Zato so določil*: za polet eno motorna vojaška letala tipa »Potez« z motorji po 450 HP. To so dvokrilniki, ki lahko imajo poleg posadke dveh mož 2300 do 2500 kg koristne obtežitve. Eskadra poleti iz Istres nad špansko obalo do Kartagene in Rabata, potem pa krene preko Atlasa in nekaterih etap nad pustinjo okrog 1500 km daleč v središče Afrike. Polet bo trajal nad mesec dni in razdeljen bo na 33 etap po 600 do 800 km. Najoddalje-nejša kraja, kamor naj bi eskadra priletela, sta Dakar na Atlantski obali, na drugi strani pa Bangui v Kongu. Edino pristanišče na vsem poletu bo bencinska stanica št. 5 sredi puščave. Ta kraj je oddaljen na vse strani okrog 1100 km in šele tam se pričenjajo človeška bivališča. V francoskem letalskem ministrstvu pravijo k poletu: »Francosko letalstvo ne potrebuje nobene propagande. Naši vojaški in civilni letalci so Že dovolj pokazali svoje spretnosti. Gib' poleta naše eskadre je praktičen. Ne gre nam za nove rekorde, temveč hočemo doprinesti dokaz, da je tudi naše vojno letalstvo na visoki stopnji. Vseh 27 letaJ bo med poletom prepuščenih svoji usodi. V krajih, kjer se spuste na tla, ni nobenih delavnic, da bi lahko letala popravili aM nadomestili pokvarjene dele. Kar so za mornarico manevri na širnem morju, to so poleti celih eska-der za letalske sile. Izkušeni piloti izpopolnjujejo svoje znanje, novinci imajo pa priliko učiti se, kakor pomorski kadeti na dolgih vožnjah. Poletu se pripisuje tudi izrazito političen pomen. V francoskem letalskem ministrstvu pravijo, da bo imel poset letalske eskadre v kolonijah iz poetičnega vidika mnogo večji vpliv, nego običajen poset vojnih ladij. Se večji je pa pomen poleta iz upravno tehničnega vidika, ker veže političen in gospodarski pomen. Polet bo zbližal daleč narazen ležeče afriške kolonije ne samo v mislih, temveč tudi v tehniki. Poveljnik eskadre general Vuillemin je bil prvi, ki je napravil Maroko dostopen francoskemu letalstvu. Skupno s podpolkovnikom Busestom sta organizirala v Maroku iz neznatnih začetkov gosto letalsko mrežo, ki obsega tudi močno razvito oivrlno letalstvo. Senzacionalen izum v letalstvu? Tiskovni urad praškega velesejma poroča o senzacijonalnem češkoslovaškem izumu v letalstvu. Poročilo pravi, da se je posrečil notarju Paulu Ballu v Jerabini izum, ki lahko prinese popolno revolucijo v letalstvu, če se bo v praksi obnesel. Princip izuma je, da letalo ne more pasti na tla, tudi če zaide v vihar, v redek zrak ali v zračni vrtinec, niti če preneha motor delovati, Velik pomen novega izuma je tudi v tem, da se lahko letalo dvigne ali pa spusti navpično, obenem pa lahko v zraku obstane in končno se lahko dvigne od koder hoče in spusti kamor hoče, pa tudi hitrost se da poljubno regulirati. Ce se bo izum v praksi obnesel, bo varnost letanja 1007^. dočim so odvisne vse druge omenjene prednosti od konstrukcije letala. Posebno zanimivo je, da konstrukcija novega letala ni nič bolj komplicirana od konstrukcije dosedanjih letal in da tudi ni treba, da bi bili motorji močnejšii. >«yffciff og1asi< 9maka besedo 44» pm*- Plača mm lahka ttuli m ta odgovor znamko I — Na vprašanja hram m m. — ndćrrmHrvmt* NaHnmnJU +6la» OI» S PRODAM VSAKO MNOŽINO JABOLK razpošilja tvrdka Martin šu-mer, Konjice. 4002 SPALNICE moderne iz orehove Korenine, mehke pieskane in kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana Komen-skega ulica 34. 62/L ENONADSTROPNA VTLA naprodaj, tudi za hranilne knjižice dobrih zavodov. — Ponudbe poslati na podružnico »Slovenskega Naroda« v Celju pod značko: »Poceni 4012«. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA* Sv. Petra cesta 14. 11/T PRVOVRSTNA JABOLKA IN ŽLAHTNE HRUŠKE se dobe po zmernih cenah pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg S. — Vse sadje le naj-skrbnejše odbrano in strogo pregledano po kvaliteti ter se oddaja v večjih in manjših količinah. 4010 Ne za letos, za par let bo vaš površnik, ako pametno kupite tkanine. Seveda pri: 2LENDER Mestni trg 22 KUPIM VINOGRAD dobro arondiran, z zidanico in posodo kupim v bližini Krškega. — Ponudbe z navedbo cene na: Joško Kramar, Vodice nad Ljubljano. 4015 KNJIGE leposlovne, vezane in dobro ohranjene v slovenskem ali hrvatskem jeziku, tudi v cirilici kupim po ugodnih cenah. — Ponudbe s seznamom knjig na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Knjige 3975«. NEMŠKO DOGO proda Anžič, Bizovik 83, Dolenja Hrušica. 3982 PRIJETNO STANOVANJE po možnosti v prvem nadstropju, od dveh do treh sob s kopalnico in ostalimi prostori, išče mirna stranka brez otrok. — Ponudbe pod »Prijetno in mirno 3981« na upravo »Slov. Naroda«. PAZMO KAPELNIK DR. CEKIN poučuje vso teorijo, harmonijo, kontrapunkt, instrumentacijo za godalni in pihalni orkester. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. 3987 OZDRAVLJENJE NOG Brez bolečin odstranim kurja očesa, vraščene nohte v meso in odpravim tudi ozeblino, za kar jamčim. — Avbelj, priznani pediker, kopališče Okrožnega urada, Ljubljana. 4011 NAJMANJŠI ČLOVEK na svetu dospel Iz Carigrada. Izvajal bo razne produkcije; pleše rumbo ter poje jugoslo-venske in turške pesmi. 1"*ro-gram je zabaven; pub"ka Yo zadovoljna! — Predstave vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 8. ure zvečer. — Se-lenburgova ulica št. 6. 3998 Za čiščenje parketov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov itd. FLOOR VOSCOA) JUGO QUEEN bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Queen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana, Gosposvetska št. 8, I. nadstropje. 68/L Suhe gobe in fižol kupuje celo leto in plačuje čim višje M. GER8AK & CO. Ljubljana, Prečna u. 4 PRIJATELJICO lepo in mlado išče osamljen gospod radi skupnega obiskovanja gledališča, kavarne in plesu. — Ponudbe pod »Prijateljstvo 3978« na upravo »Slov. Naroda«. LJUBKO DAMO ki bi hotela biti dobra in iskrena prijateljica, išče mlad gospod. Zenitev ni izključena. — Ponudbe na upravo »Slov. Na-rodac pod »Iskrenost in dobro prijateljstvo 3980«. mM Sclnce in mraz Vaša koža potrebuje nove hrane, ker se vam je pri soln-cenju in kopanju poleti izsušila. Koža brez maščobe hitro ostari, postane nagrbančena, """""""" hrapava, razpok ana, lisa jeva. Največji sovražniki lepe kože so: mraz, veter, megla in dež. Da se izognete tem maščevalcem lepote, uporabljajte URAN KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano, nagubano in lišajevo kožo, vam krema URAN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoje otročičke z URAN KREMO, ki je tudi za nežno kožo prvovrstna. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in drugih strokovnih trgovinah. Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5.—. Zapomnite si besede: »Lepota ima silno moč, Da srce od srca ne more proč!« 10276 ? »M **** ci*-* a it. m) U nO LE 3 V VELIKI IZBIRI -A.iE.SKfiBERnE VABILO 57. REDNI OBČNI ZBOR ki ga bo imela PRVA DOLENJSKA POSOJILNICA, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo v Metliki, v soboto dne 21. oktobra 1933 ob 8. uri v zadružni pisarni v Metliki št. 15. SPORED: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1932. in sklepanje o uporabi izkazanega dobička za leto. 1932 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Raznoterosti. Opombe: Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom med uradnimi urami v zadružnih poslovnih prostorih. V Metliki, dne 9. oktobra 1933. Urejuje; Josip asgsnttO Bs »Narodno tiskamo«: Fran Jezeršefc — Za upravo Id inseratni del usta: Oton Chnatol — Vsi r Ljubljani