NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani ,Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta (Ive kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste. za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. oktobra 1909. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr, oorske.............15.648 Vsebina s Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. Naše sadjarstvo in sadjarske zadruge. Dansko mlekarstvo. Ali je perotninarstvo narodnogospodarskega pomena? Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Književnost. Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Gospodarski in socialni pomen kmetijskih zadrug v Nemčiji. 10. Druge zadruge (ž i v i n o r e j s k e, vodovodne, elektricitetne, aceti-lenske, pasne zadruge). Združenja za zboljšanje konj, goveje živine, prešičev, koz večinoma niso ustanovljena na podlagi zadružnega zakona. Skrbe za zboljšanje živine, za semnje, živinske razstave itd. Živinoreja se je v Nemčiji zelo povzdignila. Pri tem imajo velike zasluge tudi živinorejske zadruge. V zadnjem času se je ustanovilo veliko vodovodnih zadrug. Sicer so občine v prvi vrsti poklicane, da skrbe za zdravo pitno vodo svojim občanom, kjer pa se občine iz gotovih vzrokov ne morejo lotiti teh naprav, potem je edina zadružna samopomoč na mestu. Samoposebi je umljivo, da vodovodne zadruge zelo koristijo. Ljudje in živina imajo zdravo pitno vodo, prihrani se mnogo časa in dela, ker je voda doma v hiši. Elektricitetne in acetilenske zadruge 8krbe za luč in za moč, ki se rabi v raznih nbratih za stroje. Električna luč je cenejša, bolj zdrava in pripravnejša kakor n. pr. petrolejska. Električna moč, s katero se gonijo razni stroji, je istotako cenejša kakor kaka druga moč. Ker naprava za proizvajanje elektrike veliko stane, je svetovati, da se elektricitetne zadruge le tam ustanavljajo, kjer se dobi zadostna vodna moč, ki ima proizvajati elektriko. Najstarejša in največja elektricitetna zadruga je v Harsennu pri Hannoverju. Vsa naprava je stala 115.000 mark. Udov ima 64, od teh je 25 fabri-kantov za sir, 10 je rokodelcev, ostali so večinome kmetje. Pri navadni uporabi je plačati za kilovatno uro moči 40 pfenigov, luči 50 pfenigov, če se v večji množini vzame tudi ceneje 30—45 pf. L. 1903 je zadruga oddala 57.563 kilovatov toka in sicer za luč 17.522 kilovatov, za moč pa 40.010 kilovatov. Par podatkov naj pokaže dobroto elektrike. Grajščina Hohenheim dobiva električno moč iz 16 km oddaljene elektrarne. Preje se je povprečno plačalo za mlačvo : 63 dni za lokomobilo a 19‘60 M je 1334'80 M 63 delavnih dni ji 22 M . . je 1856‘92 „ Skupaj 3091*72 M Leta 1902 so napeljali elektriko. Stroški so bili: za električni tok............... 398'12M doklade za napravo .... 214,41 „ doklade za amortizacijo itd.. . 348,09 „ 9G0-G2 M Prišteje se še 40‘5 delavnih dni ä, 28 M (povišane plače in stiskalnica za slamo) . . 1134'— „ Skupaj 2094-62 M Iz tega je razvidno, da se je prihranilo 997-10 M, ker seje delalo z električno silo. Za rezanje pese se je preje plačalo 285 M za 1700 meterskih stotov, in sicer 16 pf. za 100 kg, sedaj le 8-3 pf., torej namesto 285 M le 140-19 M, prihranilo se je potemtakem 144-81 M. Rezanje zelene koruze z roko je preje stalo 100 kg 2 pf., pri električnem obratu le 0-9 pf., pri 3184 meterskih stotih se je potemtakem prihranilo 28-66 M. Rezanje krme za konje in vole je preje preskrbljeval en dninar proti dnevni plači 1-40 M ali proti letni plači 470 M; sedaj to delo oskrbuje en volovski hlapec, električni tok stane 274-69 M, torej se pri tem prihrani 195 M. Acetilenske zadruge so se ustanovile v več manjših pokrajinskih mestih. Neka ace-tilenska zadruga na Saksonskem ima tovarno za plin in cevi v vrednosti 31.000 M. Privatni zadružniki so vzeli 527 luči, mesto pa 57 luči za razsvetljevanje cesta. Zelo ugodno delujejo pašniške zadruge, zlasti v kraljestvu Saksonskem. Ponekod se z obdelovanjem zemlje tako intenzivno pečajo, da živine več ne gonijo na pašo, ampak jo krmijo kar doma v hlevu. Prave živinoreje brez paše pa si skoro misliti ne moremo. Mlada živina brez paše zaostane v rasti, pa tudi zdravju često škoduje, ako je vedno v hlevu. Nemogoče pa je malemu kmetu napraviti obširne pašnike, na katerih bi imela živina dovolj paše in bi noč in dan ostala na prostem. To se more zgoditi le zadružnim potom. Tako si je napravila pašniška zadruga Ober-Ebrenberg v saksonski Švici velik pašnik za mlado goved v obsegu 27’5 hektarjev. Pašnik so s pregrajami razdelili v posamezne oddelke po 8 oralov, tako da je morala živina vso travo dobro popasti. V vsakem oddelku je ostala živina 8—14 dni, nato se je gnala zopet v drug oddelek; tako da je prvi oddelek zopet na vrsto prišel v 5—6 tednih. Na pašniku je bilo v maju 90, pozneje 120 glav živine. Živina je lepo uspevala. Poskušnje na tehtnici so pokazale, da so goveje živali bile dnevno po 1 funt težje, 4 žrebeta so pa bila vsak dan po 21/2 funta težja. Potemtakem so uspehi jako lepi, in upanje je, da se bodo pašniške zadruge zelo razširile. Nase sadjarstvo in sadjarske zadruge. Ta stran našega kmetijstva še daleč ni dosegla onega viška, kateri moramo zahtevati od agrarne dežele. Koliko je še primernega in nezasajenega prostora v naših lepih krajih, kjer bi lahko rastlo sadonosno drevje in dalo kmetu lepih dohodkov. Se več! Ljudje puste celo kako jelšo, lipo ali drugo ničvredno drevo na svojih travnikih, češ, da bo saj kaj sence. Bilo bi pač pametneje, da se posade tam sadna drevesa, če že boljše vrste ne, saj tepke oziroma črnevke Tako dobim senco in sad. Kar pa imamo sadja, je tako vzgojeno, da se Bogu smili. Debel štor se izkoplje, presadi na vrt, z dletom prekolje in vtakneta se dva cepiča v sklad. Sedaj pa raste, kakor hoče. Navadno odženeta oba cepiča, rasteta bujno in kmalu imamo 2 vrha brez krone, recimo dve dolgi preklji, katerih vsaka se oddaljuje od druge, čim višje zrasteta. Zgodnji sneg pade na one rogovile in jih razkrehne, kakor se je godilo pred tremi leti. Največkrat pa sklad prične gnjiti, ker slabo zalije, na kar drevo začne hirati. Kmetijska družba je oddala že mnogo lepih in pravilno vzgojenih drevesc z dveletno krono. Kmet^pa drevesce vsadi neobrezano na koreninah in na kroni, ker krone gojiti ne zna, kajti pravilno gojenje krone je umetnost sadjerejčeva. Drevo je zopet samosebi pripusčeno in ni se doseglo tega, kar smo nameravali. Srce pa boli človeka, ko vidi drevesca kupovati na sejmih v Ljubljani, Kranju itd. Po več tednov se prepeljavajo po sejmih in nazadnje ponujajo za 10—20 vinarjev komad. Korenine so izsušene, drevesce že pol suho. Kake vrste je drevo, se nihče ne zmeni. Nazadnje mu rodi slab, zanikern sad. Skoda onih par vinarjev, škoda dela, še bolj pa škoda prostora, kjer drevo raste. Ce pa hočemo gojiti lepo drevje in saditi le dobre in rodovitne vrste, je treba pričeti vse drugače. Nastane vprašanje, kdo naj tu poseže vmes? Odgovor je kratek in lahek: naša šola. Učenec zapusti šolo, pa ne zna ne drevesa vzgojiti in nima o drugih strokah go-spodavstva najmanjšega pojma. Povdarjam pa takoj, da šola sama brez podpore merodajnih faktorjev ne bo zmogla dela. Na prav mnogih šolah se že goji sadjereja, a le nekaj let, pa se zopet opusti, ker je učiteljstvo izgubilo veselje. Mnogi se trudijo leta in leta, vzgoje lepo drevje, žrtvujejo mnogo denarja, a končno drevesc prodati ne morejo. Razočarani — opešajo. Gospodarji deloma nimajo denarja, deloma pa radi nizkih cen kupijo rajše na semnju potrebno sadno drevje. Temu bi se kaj lahko odpo-moglo, ako se gre šolam na roko. Ce žrtvuje dežela in država denar za izboljšanje živinoreje, pašnikov, perutninarstva i. t. d., zakaj bi ne priskočila na pomoč tudi za izboljšanje sadjarstva? Prihodnji kulturni svet bi dogovorno z drugimi oblastmi prevzel vzgojena drevesca, razdelil med gospodarje, učiteljem — sadjerejcem pa po številu vzgojenih drevesc dal primerno nagrado. Sole se bodo z veseljem oprijele sadjarstva, učenci pa se na šolskem vrtu učili popolnoma dovolj sadjereje. Ako se na 600 kranjskih ljudskih šolah vzgoji le po 100 drevesce na leto, imamo vsako leto 60.000 rodnega drevja več. Bila bi pa potrebna prej enketa, ki bi določila vrste za posamezne kraje in sicer vrste, ki po dosedanjih skušnjah uspevajo in se prilagode posameznim legam in podnebju. Tega določila bi se morali potem sadjerejci strogo držati. Na ta način bi dosegli enotno in dobro sadje, ki je za kupčijo neizmerne važnosti. Kupec ne prevzame in ne kupi rad, ako mu ponudimo jabolk raznih vrst. To pa iz opravičenega stališča. Med mešane vrste mu sadjerejec lahko vrine manj vredno blago, sladka jabolka, ki nimajo skoro nobene vrednosti, sploh blago take kakovosti, katerega rabiti ne more. Drugače pa je, ako jaz ponudim na trg n. pr. toliko in toliko kilg. voščenk, kalvilov, Čebularjev i. t. d. Pogodba glaseča se na vrsto se potem lahko sklene, kupec ve, kaj kupi, sadjerejec pa lažje in dražje proda. Sedaj pridemo na sadjarske zadruge. Teh je vse premalo, če pa so, imajo premajhen okoliš. Le velike in močne zadruge se razvijajo krepko, le v take zadruge lahko stavimo naš up in našo prihodnjost. Zadruge bodo pa delovale le tedaj uspešno, ako imamo kolikor mogoče enotno in dobro sadje. Zadruge ne bodo lahko vnovčevale vsake mešanice, vsakega izbirka. Uspešno poslovanje sadjarskih zadrug bo pa mogoče le tedaj, ako zadruga preskrbi članom, da spravijo tudi ob dobrih letinah sadje v denar. To je pa mogoče le ako ima zadruga 1) zadružno stiskalnico za izdelovanje sadnega vina, kakor tudi potrebno dobro posodo, 2) pa zadružno žganjekuho. Hočemo to kratko utemeljiti. Lansko leto je bilo mnogo jabolk. Ker ni šlo v denar, so gospodarji privlekli na dan stare izsušene, pokvarjene, oziroma ple- — 336 snive posode. Napravili so mnogo dobrega mosta, ki pa se jim je za malo časa spremenil v nepitno brozgo. Kaj je imel tedaj gospodar od sadjereje druzega nego delo? On nima posode, ne ume ničesar o kletarstvu, nedostaje mu tudi časa. Tu je poklicana zadruga, da pod vodstvom veščaka napravi dobrega sadnega vina, katero se bo potem spravilo v denar. Isto je s kuhanjem žganja. Kmetje kuhajo vsepovsod, kadar je letina dobra. Ti napravijo dobro blago, drugi slabo. Koliko pa je kazni, če zasači financar nenaznanjeno kuho! Iz lastne skušnje vem, koliko prošnja in dela sem imel z ljudmi, ki so zapadli težkim denarnim globam. Mnogi so pa tudi zanikrni, da se niti za prosto kuho ne zglase, ki je sedaj posestnikom dovoljena. Naj bo že kakor hoče, eno grozno hibo ima kuhanje žganja v vsakem kotu, ta hiba je žganjepitje. Neizmerne množine te pijače se popije ob kuhanju žganja, da čestokrat kar gorke! Pijano je vse, zastrupljajo tudi otroke. Kako žalosten je ta naraščaj duševno in telesno, bi znali naši katehetje in učitelji povedati, ('e pa ustanovimo tudi zadružno kuho in blago prodamo, se ljudje sami ne bodo pečali toliko z kuho in ne bodo imeli toliko prilike za žganjepitje, svoje pridelke pa le vnovčijo. Sedaj pa, ko zmanjka domačega žganja, pride na vrsto — špirit. Grozno je kako se pitje špirita pomešanega nekoliko z vodo, razširja sedaj po nekaterih občinah. Ako zadruga poskrbi ljudem kupca, da se proda doma kuhano žganje, je že to velika dobrota. Posameznik ga nekaj litrov ne more prodati, ga pa spije doma. Kličemo onim požrtvovalnim možem, ki so že toliko storili za dobrobit našega ljudstva : Pojdite še dalje med ljudstvom, podučite ga in snujte mu sadjarske zadruge! Dansko mlekarstvo. 'II. Molž a. Mleko dobimo iz vimena po posebnem delovanju, ki se imenuje molža. Kaj je vime zna vsakdo in kje se nahaja tudi, a kako je vstvarjeno v svoji notranjosti, je marsikateremu neznano. Vime je razdeljeno v štiri dele, žleze imenovane, ki so podobni jajcu ali bolje velikim želodom in vsak sesek tvori s svojo žlezo ločen del tudi v notranjosti. Ako prerežemo vime čez polovico, vidimo polno malih prostorčkov ali luknjic, ki se vežejo v večje in te služijo za cev. V teh luknjicah se nakopiči, — vsled krepkega in živahnega delovanja celic vimena, — mleko in se hrani do časa molže. Če bi ločili vso drugo snov vimena, — kakor zunanjo kožo, meso itd., — od teh mlečnih prostorov, bi se nam pokazali ti kot štiri velike reke v vsaki žlezi, z mnogo mnogo malimi potoki, ki se v nje zlivajo. Pri mladi govedi ali ako je krava nemolzna, se ti potoki vsušijo in postanejo jako majhni, okrogli; drugače so podolgovate oblike. Glavne mlečne cevi ali reke se zlivajo v mlečno zbirališče, kjer zapirajo seski odtok mleka. Seski posedujejo ozko cev, po kateri odteka mleko iz mlečnih zbirališč pri molži. Ce te cevi raztegnemo ali če porinemo v sesek na obeh koncih odprto cevko, takozvani kateter, teče mleko iz vimena samo, ne da bi rabili rok ali molznih strojev. Pri molži moramo vse luknjice sprazniti, od najmanjše do največje. Ce smo slabo pomolzli, zlasti če redno malomarno molzemo, tedaj nam zaostajajoče mlečne snovi lahko povzrožijo vnetje vimena in nedelavnost mnogih celic. Pri zanemarjeni molži bode krava molzla vedno manj, navadno bolj mastno mleko, ker mora ostanek v vimenu biti pretvorjen v drugo snov, beljakovina v tolščo. S tem pokvarimo najboljše mlekarice in dovedemo delovanje celic njih vimena na nasprotno smer, namreč malo a mastno mleko. To nam jasno spričuje dejstvo, da v krajih, kjer se na vestno molžo še ni obrnilo vse pozornosti, kjer se ta zanemarja in opravlja brez reda, molzejo krave malo in bolj tolščobno mleko. Kjer se je pa od nekdaj molzlo vestno in v določenem redu, tam so dobre mlekarice doma, ki dajo obilo mleka. Vrhu obilnega in umnega krmljenja moramo posvetiti vso pozornost na to, da se mlečne cevi vedno do zadnje kapljice izpraznijo in se tako dovedejo celice vimena na tvorbo večje množine mleka. Mnogi strokovnjaki trdijo, da kolikor bolj raste mleko v množini, toliko bolj vpada v tolsčobnosti. To je istina v vseh krajih, kjer se pri napredku deluje le enostransko, to je, se izbirajo le krave, ki obilno molzejo in se ne ozira na tolščobnost njih mleka. Vendar, ker je tolsčobnost odvisna od individualnih raz-položajev krave, najdemo tako mlekarice, ki nam dajo 7000 kg mleka na leto z 5°/o tolšče, kot mlekarice ki molzejo le 4000 kg mleka z 2 1/2 do 3 °/0 tolščobe. Mlečna množina je v naših rokah; tolsčobnost mleka je v kravjih lastnostih, ki se podedujejo tudi na zarod. Za dokaz omenim dopis, katerega sem čital v nekem danskem kmetijskem dnevniku in ki prav jasno dokazuje, kako lahko se mlečnost z umnim ravnanjem zviša. „Jersey-krava, pristojna posestniku S. Nielsen, Kjergaard, Bjergby pr. Hjdrring, ki je bila med številom onih krav, ki so se vdeležile konkurence za rentabiliteto goveđe, dala je v teh dveh letih, eno za drugim, 15.632 funtov (7816 kg) mleka na leto; iz njega se je izdelalo 1041 funtov (520 1j2 kg) presnega masla. Ce pogledamo tolščobnost in mlečno množino, nas ta vspeh gotovo bolj razveseli, kot prva nagrada krave v renta-bilitetni konkurenci. Krava je popolnoma normalna in seje v zadnjih 5 letih otelila koncem februvarja ali početkoma marca. Zarod šteje skupaj 6 telet, namreč 5 bikov in 1 telico. V letu prej ko je bila pripeljana na omenjeno posestvo, je dala letne množine 5900 funtov (2950 kg) mleka, iz tega 451 funtov (225 x/2 kg) presnega masla“. Jersey-ki ave so doma na malih otokih med Francosko in Angležko, tehtajo 350 do 400 kg in molzejo 2000 do 2500 kg mleka na leto z 5 do 7 odstotkov tolšče. Konkurence za rentabiliteto so se pričele oži vot var jati na raznih posestvih na Danskem v zadnjih letih. Vsaka traja dve leti in država daje v to svrho primerne nagrade in podpore v denarnih svotah. Za rentabiliteto ali donosnost krave se v tem tekmovanju razume, katera izmed udeleženih krav da pri enaki krmi najboljše in največ mleka. Rentabilitetne konkurence — v zvezi s kontrolnimi društvi — imajo namen povzdigniti z umnim odbiranjem krav tolščobnost mleka med dansko govedo. Molža se deli v dva dela. Najprvo se pomolze mleko, ki ga dado seski radovoljno; na-to posnemajmo teleta in sesajoče mladiče, kadar jim da mati premalo mleka. Opazujmo tele, kadar sesa. Kako obdeluje vime, kadar sladka kapljica pričenja pone-hovati! Z glavo suva zdaj na to, zdaj na ono stran vimena. Ko je iz enega seska posrkalo zadnje kapljice, se loti drugega, tretjega in četitega, da zopet preide na prvega. Tako se vrsti, dokler ima kaj vspeha. Med tem obdelavanjem pride do vimena obilno krvi, celice pričnejo delovati in se tvori še nekaj mleka v času molže ali sesanja, tele po instinktu bolj razumno dela nego poučen človek. Navadna molža se opravlja na tri načine. S palcem in kazalcem, tako da se prsta ves čas stiskajoče vodita po dolžini seska in tako mleko izprešata. Drugi način je v navadi v Švici, pri katerem se palec skrči in z njega sprednjim členom (kostjo) in s kazalcem zapre dotok mleka v sesek, z ostalimi prsti pritisne proti dlani in tako izstisne mleko. Tretji način je najbolj v rabi po Nemškem in Danskem, kjer se molze s celo pestjo v naravni legi. Tu se prime sesek v pest, — prsti čisto naravno zakrivljeni, — s palcem in kazalcem se zapre dotok, z ostalimi prsti se izstisne mleko, tako da za kazalcem pritisne sesek k dlani najprej sredinec, zatem prstanec in mezinec. Ko je mezinec izpresal zadnjo kapljico, se gorenja dlan, palec in kazalec zopet odpreta, mleko priteče iz zbirališča v sesek, da se nato dotok znova zapre in mleko izstisne kot prej, in tako teče mleko v neprestanem curku v golido. Ko je ta molža končana, se prime sesek v pest in suje s pestjo primerno krepko navzgor proti trebuhu, prav kakor vidimo teleta suvati z glavo, kadar dobiva premalo mleka konci sesanja. Na vsake tri sunke se izstisne mleko iz seskov. Število sunkov ni določeno, ampak trajajo — menjavši se od sprednjega na zadnji del in od zadnjega na sprednji del vimena — dokler se dobi še kaj mleka vsled teh sunkov. Kateri izmed omenjenih treh načinov molže je najboljši? Menim da zadnji, ker se najlažje izvrši in nauči. Najslabši je prvoomenjeni, ki je v navadi pri nas in je bil sploh prvoten način molže vseh narodov. Pri tej molži postanejo seski zelo dolgi in pri večjem številu krav se prsta kmalu utrudita, vime se vedno bolj slabo izpraz-nuje; toliko slabše še, ako je krava trda pri molži. v V Švici molzejo navadno križema, desni zadnji sesek in levi sprednji in narobe. V V drugih deželah je pa v navadi — in se tudi bolj priporoča, — molzti najprvo obedva sprednja seska, nato zadnja dva ter molzti vedno na desni strani krave, z levico desni sesek in z desnico bolj oddaljenega desnega, ker ima desna roka večjo moč. Druga ali čista molža obstoji v posebnem obdelovanju vimena in se deli v tri različne načine. Omenil sem, da — ako potegnemo raz vimena zunanjo kožo — zagledamo 4 podolgaste žleze, vsako s podolga-stim seskom. Iz teh žlez moramo izstisniti vse mleko, pričenši pod trebuhom in nadaljujoč navzdol proti seskom. Pri prvi molži smo izpraznili vse mleko, ki je doteklo samo v zbirališče. Nekoliko mleka, najbolj mastnega, se je pa vsled drobnosti kapljic obdržalo sten posamnih celic in mlečnih cevi, enako kot se obdrži vedno nekaj vode ob steklu ako izpraznjemo steklenico. — Mi primemo z obema rokama z odprto dlanjo ter malo zakrivljenimi prsti dve žlezi vimena na desni strani, najvišje mogoče pod trebuhom, ji mehko pritisnemo eno ob drugo in spremenimo vedno stiskaje nji obliko doli do seskov; tu se roki združiti v preseku med sprednjim in zadnjim seskom in vsaka izstisne v sesek došlo mleko ; na to gresti roki isto pot nazaj proti trebuhu, vedno sledeč obliko žleze. Kjer je vime mehko, se manj pritiska; kjer je trdo, pa z vso močjo. To je prvi čin čiste molže, ki se izvrši trikrat z zležama na desni in trikrat z žlezama na levi strani. Pri drugem činu stavimo eno roko vodoravno v presek med desno in levo stran vimena, drugo z prsti navpik med sprednji in zadnji del ene strani, da dobimo med dlani obeh rok samo eno žlezo. Tako ob-mejena v dlaneh se zvalja 3 do 4 krat sem in tja; to se zgodi z vsako posamezno vseh štirih žlez. Vsakokrat pa, — predno se preide na drugo žlezo, — izstisnemo v sesek došlo mleko. To valjanje žlez se ponavlja toliko časa, dokler priteče še kaj mleka. Pri tretjem činu se obdela del vimena, ki druži žleze z trebuhom in do katerega je bolj težavno priti. Pri tem činu se obe-dve roki, s prstmi navpik proti trebuhu, porineti kolikor mogoče visoko po vimenu, da pritisnemo z rokama dve žlezi naenkrat krepko k trebuhu. Konci prstov se ua-to nekoliko zakrivijo v elastično kožo med žlezama in trebuhom, gredo nekaterekrati sem in tja in se potom spustijo vedno pritiskajo žlezi drugo ob drugo k seskoma, kjer vsaka roka izstisne nabrano mleko. To se zgodi trikrat s prednjima in trikrat z zadnjima žlezama in vsakokrat se izstisne v sesek došlo mleko. Končno ne dajo seski nikakor več mleka od sebe, vime je prazno. Nase obdelovanje je privedlo obilno krvi k celicam, ki pričnejo takoj živahno tvorbo za prihodnjo molžo. Ako se navedeni čini redno in dobro izvršijo, se bode vime zvečalo in mlečna množina bode rastla od leta do leta. Omenjena čista molža je prišla v svet z Danskega in se imenuje — po svojem prvem izvrševatelju živinozdravniku I. I. Hegelundu — hegeltindski molzni način. Hegelund se je vedno zanimal in bavil z govedo in kravami kot zdravnik in posestnik, ter imel priliko spopolniti to svojo metodo, vsled katere je v zadnjih letih zaslovel širom sveta. Prve tečaje o molži je on priredil že pred ‘20 leti. Sedaj ima redno več tečajev na kmetijski in mlekarski šoli v Ladelundu, kot tudi po deželi v raznih društvih kmetovalcev. Od države ima nalogo kot konzulent praktično in teoretično izobraziti v svojem molznem sistemu potovalne učitelje, ki so nastavljeni v vseh političnih in gospodarskih okrajih. Molzni tečaj obsega vrhu praktične molže v hlevih tudi teoretično razlaganje o vimenu in njegovih boleznih, krmljenje, ohranjevanje in napake mleka. Traja 6 do 7 dni in stane 12 do 15 kron za osebo, hrano vračunši. Vpliv čiste molže na tolščobnost mleka uaj pojasnuje sledeči zgled; tu se razvidi razlika v tolščobnosti posameznih curkov mleka med molžo: Prvi curki imajo le l^0^ tolščobe; ko se je izpraznilo lji mlečne množine, je 2T0/0 tolščobe; ko seje izpraznilo */2 mlečne množine, je 3'6°lo tolščobe; ko se je izpraznilo 3/4 mlečne množine, je 5-20/0 tolščobe; zadnji curki mleka imajo tolščobe 7Tü/0 in kapljice zadnjega iz vimena došlega mleka •majo 10 do 15°/o tolščobe. Danci molzejo trikrat na dan. S trikratno molžo se dobi na leto 100 do 300 litrov mleka več od ene krave in tolščobnost je za spoznanje višja kot pri dvakratni. Na večjem posestvu se je molzlo 30 do 40 krav, vpeljalo se je Hegelundovo in ob enem trikratno molžo na dan, ker prej se je molzlo le dvakrat. Prvi dan se je namolzlo 284 kg mleka, drugi dan 295, tretji dan 305, četrti dan 310, peti dan 314 in šesti dan 315 &,(/, tako naglo je rastla mlečna množina vsled pazljive in večkratne molže. V prvem času, takoj po otelitvi, priporča Hegelund, naj se molze petkrat do šestkrat na dan. V tej dobi moremo povečati vime in njega delavnost z vztrajnim vspehom, osobito pri mladih kravah. Cez tri ali štiri tedne se pride polagoma na trikratno dnevno molžo, pri kateri se ostane celo leto, dokler krava molze. Velike važnosti je red pri molži, namreč da preteče vedno enako časa med prvo, drugo in tretjo dnevno molžo in da se ohrani ta čas nespremenjen vse dneve v letu. Na veleposestvih s 100 do 200 kravami, kjer jemlje vsaka molža mnogo časa in stroškov, molzejo tudi na Danskem le dvakrat na dan in sicer med 4. in 6. uro zjutraj in od 4. do 6. ure zvečer. Med manjimi gospodarji se molze povsod trikrat, to je med 4. in 5. uro zjutraj, od ^212, do */21. opoldan in od 7. do 8. ure zvečer tako v poletnem kot zimskem času. Posebno pazljivost se obrača spomladi, ko dajo krave največ mleka, da preteče enako število ur med molžami, namreč 8 ur. Ce v tem času medčasje zanemarjamo, imajo dobre mlekarice ali preveč napeto vime, kar mnogokrat provzroči vnetje, ali se pa celice niso docela napolnile, mlečna tvorba še ni končana, kar je tudi škodljivo, Preiti v zimskem času na dvakratno molžo, kakor je v navadi mnogokje pri nas, pa moramo kratkomalo zavreči. V zimskem času so krave samoob-sebi manj razpoložene, da bi obilno molzle; ako jim pomagamo še mi, zaostane delavnost vimena in deloma premine za vedno. Tudi živina rajši krene na slabo stran kot na dobro; a da je slaba navada železna srajca, velja zlasti pri govedi. Naloga mlekarn bodi zahtevati od svojih članov mleko redno okoli 5. ure zjutraj, tako v zimskem kot v poletnem času, naloga živinorejskih društev pa, podučiti svoje društvenike kako velik vpliv ima red, pravilna in čista molža na tvorbo mleka in na delavnost vimena. Ali je perutninarstvo narodnogospodarskega pomena ? V polupreteklem času smo pričeli Slovenci z socijalnim in gospodarskim delom na vseh koncih in krajih. Za ljudski blagor vneti možje so prerešetavali narodno gospodarstvo in premišljevali, kje in kako bi se dalo pomagati revnemu narodu. Počeli so z delom resno in neumorno. Ostala pa je ena panoga našega narodnega gospodarstva popolnoma zanemarjena med ljudstvom, to je naše perutninarstvo. Ustanovila se je v Ljubljani perutninarska zadruga z namenom to stroko gojiti in zadružnim potom povzdigniti perutninarstvo. In to nalogo hočemo in moramo završiti, da popolnimo naše narodno-gospo-darsko delovanje. Perutninarstvo je bilo sedaj pastorka ne le našega gospodarskega delovanja, temveč posebno preganjana po naših gospodarjih. Marsikateri mož se je že jezil nad ženo in godrnjal nad kurjo nadlego. A žena? Krepko in krčevito se je držala perutnine, ne maraje za moževo godrnjanje. Zakaj ? Mož vidi v kurah le nadlego, ker se ne peča ž njo in ne ve za dohodke, kar pa je ženi dobro znano. Gospodarji, vzemite ženam perutnino in videli bodete, kolikokrat vas bodo potem cukale za žep in koliko večkrat bo treba mošnjiček odpreti. Bil sem tudi jaz med tistimi, a postal sem iz Savla Pavel. Večina gospodarjev ne ve, koliko potrebščin krije žena z dohodki iz perutninar- stva, a ženi je to dobro znano, zato se poteguje za svojo perutnino. Hočemo tedaj danes priskočiti ženam na pomoč in gospodarje prepričati, da nimajo prav. Začnimo doma. Iz izkušnje vemo, kako dobro je, če ima gospodinja ob bolezni doma kokoš ali pišče, ob gotovih časih postreže z dobro in tečno pečenko, jajca so pa sploh najboljša in najtečneša hrana odraslim, osobito otrokom. Kje naj žena vzame, če ni doma? Kupila ne bo rada, ker je treba vse drago plačati. Kaj ne, takrat pa nič ne godrnjamo? Meso je tako drago, zakaj bi si kmet ne privoščil včasih kuretnine? Rajši liter vina manj, ki nima nikakih redilnih snovi, pa malo kuretnine in nekaj jajec na mizo! Otroci vaši rabijo tudi tečnejše hrane, saj morate vzgojiti krepek naraščaj, njihove moči pa rabite že sedaj, da vam pomagajo pri napornem delu. Kaj pa s prodajo perutnine in jajec? V prihodnjih člankih se natančneje pomenimo o dobičku, ki ga daje perutnina. Danes le nekaj malega. Dobra jajčarica znese na leto 150 jajec, pa tudi več. Povprečno je jajce vredno in se ob dobrih organizacijah tudi lahko vnovči z 7 vinarji. Kna kokoš da 10-50 K dohodkov. Če ima gospodinja 10 kokoši, ji dajo 105 K na leto. Kaj pa troški? „Saj se kokoš zaje“, oporekate. Pravim : „Ne“. Ob pametnem krmljenju, o čemer se bomo še vse pogovorili, ne sme kokoš na kmetih, kjer ima mnogo paše, rastlinske in živalske, zajesti na leto nad 4 K. 16 kokoši tedaj zajedo 40 kron, čistega dobička je pa le še 65 K na leto, a kokoši so pa tudi vredne še vedno 20 do 25 K. Letos je bila spomladi izborna kupčija za piščeta. Kos 1 K 50 h do 1 K 80 h! (1e spravi gospodinja le 2 gnezdi po konci s 30 piščeti, je zopet 45 do 54 K. Ako za piščeta odbijemo hrano 10 K vredno, dobimo za jajca in piščeta vedno še 100 do 109 kron čistega dobička. Kokoši pa imajo vedno še svojo vrednost. Roko na srce! Ali — 341 ni ta svota dohodek, upoštevanja vreden pri kmetijstvu? Možje, kake obraze bodete delali, ako bo treba vam to svoto pokriti iz vašega mošnjička? Potem bodete šele tožili o ogromnih izdatkih. Vzemimo drugo stran: delo. Ali ne veste, koliko je dela z živino, govejo ali prešini. Od ranega jutra do poznega večera je polno opravila. liačunajte to delo in upoštevajte vrednost hrane! Videli bodete, razliko, ki se ji bodete čudili. Gospodinja pa z perutnino mimogrede donaša lepe kronce h gospodarskim izdatkom brez teškega dela in velikih sitnosti. V Otterbachu na Gorenje Avstrijskem sem se iz natančnega knjigovodstva prepričal, da daje 1 krava ravno isti dohodek, kakor 2 plemeni svinji, ali 3 prešiči za mesarja, ali pa čujte in strmite — 7 kokoši. Vam neverjetno, a povem vam, da je to resnično dejstvo. Seveda je treba vse podrediti modernim nazorom in z zastarelim načinom reje temeljito pomesti. Da se pa povspnemo na višino popolnosti, bo pa še mnogo truda in dela. A ne bojmo se ga. Prinesite nam le dobro voljo nasproti, vse drugo bomo premagali. Globoko smo prepričani, da je perutninarstvo zelo važna stran našega kmetijstva, zato je hočemo gojiti in razširiti po naši lepi domovini. Perutninarska zadruga si je nadela nalogo, da razširi po deželi dobre jajčariee, odnosno tudi dobro klavno perutnino, da »pelje širom domovine postaje za gojenje čistokrvnih plemen, od katerih se bodo dobivale jajca za valenje in tudi čistokrvne živali. Prirejati hoče poučna potovanja, da vas zbudi k skupnemu delu. Potom zadrug pa bo treba skrbeti za vnovčevanje perutnine in jajec. Tu čaka še ogromno dela. Najpreje se bode treba perutninarstva lotiti v naši zapuščeni Beli in Suhi Krajini in povsod tam, kjer posameznik ne more spraviti sam blaga v denar radi oddaljenosti. Vse merodajne kroge prosimo, da naj se obračajo v vseh stvareh na osrednjo perutninarsko zadrugo, katera jim bo drage volje dajala pojasnila in ustregla raznim željam. Zadruge in posamezne za perutninarstvo vnete rodoljube pa poživljamo, da pristopijo osrednji perutninarski zadrugi, ker le združeni gremo krepko naprej. Vam možje pa kličemo: Pustite svojim ženam veselje, ki ga imajo s perutninarstvom, saj njihovo veselje je nedolžno, vam pa pomaga žena le mnogo pri vaših gospodarskih izdatkih, ki jili pokriva mesto vas. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca avgusta 1.1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge. Na Kranjskem. Osilnica (okrožno sod. Rudolfovo), Slovenska hranilnica in posojilnica v Osilnici, r. z. z n. z. Travnik (okrožno sod. Rudolfovo), Splošno potrošno in kupčijsko društvo v Travniku r. z. z o. z Na Štajerskem. Št. Jurij ob juž. žel. (okrož. sod. Celje), Jubilejna mlekarna v Št. Jurju ob južni železnici, r. z. z o. z. Na Primorskem. Mer n a (dež. sod. Gorica), Konzumno društvo v Merim, r. z. z o. z. Podmelec (dež. sod. Gorica) Kmečka hranilnica in posojilnica v Podmelcu, r. z. z n. z. v Dalmaciji. Split (okrož. sod. Split), Drvodjelski konsorcij registrovan s ograničenim jamstvom. Dol na Hvaru (okrož. sod. Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Trii j (okrožno sod. Split), Pučka štedionica, r. z. s o. j. Ždrelac (dež. sod. Zadar), Uljarska zadruga u. n. o. j. u Ždrelcu. Banj (deželno sed. Zadar), Ribarska zadruga, r. n. o. j. za mjesto Banj-Ždrelac. Urgada (dež. sod. Zadar), Ribarska zadruga, r. n. o j. za mjesto Vrgada. — 342 - Sođnijska prcmciiiba pravil. Neka paš-niška zadruga je bila v svoja pravila sprejela določbo, da jamčijo njeni člani za obveze zadruge tej in njenim upnikom z navadnim zneskom vseh njihovih podpisanih deležev. Taka določba je pa protizakonita, ker nasprotuje § 76 zadružnega zakona, po katerem jamčijo člani kake z omejeno zvezo osnovane zadruge v slučaju konkurza ali likvidacije ne samo s svojimi poslovnimi deleži, ampak tudi še z nadaljnim zneskom v višini istega. Bilo bi torej popolnoma v redu, ako bi bila sodnija taka pomanjkljiva pravila zavrnila iz razloga, da je dotična določba nezakonita in da se mora vsled tega pre-meniti. Toda kaj je storila sodnija? Vpisala je predložena pravila v zadružni register s sledečim dostavkom: „Po § 76 zadr. zakonika iz 1. 1873 jamčijo člani zadruge v slučaju konkurza ali likvidacije za njene obveznosti ne samo s svojimi enkratnimi deleži, ampak tudi še z nadaljnim zneskom v višini istih ter se ta pravila v tem pogledu po zakonu v §§ 13 in 14 premene, kar se s tem poočuje“. Sicer je umestno, da skuša registracijska sodnija odpraviti morebitne napake in pogreške kratkim potom, morda s povabilom dotičnih odbornikov, da ni treba vloge zavrniti. Toda v tem slučaju je šla sodnija daleč preko mej dopustnosti. To vendar ne gre, da bi registracijska sodnija brez vednosti in pritrditve članov iz lastnega polnomočja izpremi-njala pravila posebno ne v takih točkah, ki so tako velikega pomena, kakor ravno omenjena določba. Danci vzgled malini narodom. Danska deželna razstava v Aarhusu vzbuja pozornost sveta. To je po 20 letih prva danska razstava, na kateri je videti, kako neizmerno se je Dansko razvilo v poljedelskem in industrijalnem oziru. Znano je, da stoji Dansko, kar se poljedelstva in še posebno živinoreje tiče, na čelu vseh civiliziranih držav. Danski poljedelec se ima za to zahvaliti svoji pridnosti, delavnosti in nadarjenosti v prvi vrsti, poleg tega pa tudi izbornim in mnogoštevilnim ljudskim in visokim šolam, na katerih je bil odgojen po načelu: „pomoč, samopomoč“, t. j. na kateri je bil naučen ne zanašati se na druge, ampak le na svoje primerno vzgojene in izvežbane moči. Danska ima najbolj razvito zadružništvo. Teh načel so se poprijeli tudi danski industrijalci in obrtniki in uspeh je bil ta, da je ni več industrijalne in obrtne stroke, v kateri bi bilo Dansko dandanes navezano še na tujino. Da, tudi v industriji in obrti je Dansko danes zavzelo še v mnogih strokah če ne naravnost vodilno, vendar pa častno mesto med velikimi narodi. Omenjamo samo danski porcelan in dansko knjigoveštvo. Krasno razvita je tudi železničarska industrija na Danskem in se je tudi v tej stroki Dansko popolnoma osvobodilo od inozemstva ter producira doma vse, karkoli potrebuje, od najbolj preprostega orodja do najbolj kompliciranega stroja. Vse to je videti na razstavi v Aarhusu. S kratka, ta velezanimiva deželna razstava daje priliko ogledati si življenje in delovanje danskega naroda v poljedelstvu, v industriji in obrti ter si tako vstvariti jasni pregled cele kulture tega malega a občudovanja vrednega naroda. Pred dobrimi štiridesetimi leti je bil danski narod na bojnem polju pobit. Zmagoslavno Prusko ga je brutaliziralo in nikdo ni ne z mezincem ganil v njega obrambo, zdelo se je, da je zgubljen in da ne bode mogel ubraniti ni svoje državne ne kulturne samostojnosti. A prišlo je drugače. Ko so ga mogočni tega sveta zapustili, spomnil se je danski narod samega sebe, začel je delati in dvigati zaklade, ki so dosedaj ležali zakopani v njegovem duhu in njegovi zemlji. In danes, po štiridesetih letih stoji ta 2 in pol milijona duš brojeći narod v najprednejši vrsti največjih in najbolje kultiviranih narodov na svetu. Oprostil se je gospodarski popolnoma od tujine, a tudi njegovi umetniki, literati in znanstveniki zavzemajo med umetniki in znanstveniki svetovnih narodov častno in večkrat vodilno mesto; danski poljedelci so prvi na svetu in učitelji vsem drugim, danska dežela pa, ki je bila še pred štiridesetimi leti med najsiroma-šnejšimi, je danes med najbogatejšimi, najsrečnejšimi in najkulturnejšimi deželami tega sveta, da morda prva med njimi. To čudo je danski narod zvršil iz svoje moči, brez tuje pomoči, da tudi proti volji, proti intrigam in nasprot-stvom mogočnih svojih sosedov. S tem je dal danski narod sijajen vzgled vsem malim narodom, kako morajo delati, da pridejo do svojega cilja, do svobode, do kulturne, materijalne in končno tudi do politične samostojnosti. Tajnost tega vspeha tiči v geslu: „Pomoč, samopomoč.“ Gospodarske drobtine. Umetna jajca. V New Yorku obstoji cela industrija, ki izdeluje umetna jajca in jih po- šilja v azijske pokrajine. V nekem poročilu poljedelskega departmaja v Washingtonu se opisuje ta čudna produkcija. Trgovina z umetnimi jajci se je razvila, ker se je hotelo izkoristiti kolikor mogoče turščično moko. Izdelovanje se vrši na štiri različne načine. Najprej se sestavi rumenjak iz mešanice kuruzne moke, žitnega škroba, olja in raznih drugih snovi, ki dajo rumeni snovi veliko enakost z naravnim rumenjakom. To debelo tvarino zgnete stroj v okroglo obliko, ki se jo obda, kot pri naravnem jajcu, z beljakom. Potem se umetno naredi tenka kožica iz beljakovine ter odene vse skupaj s posebnim strojem z lupino iz malca. Potom vročine se posuši lupina in tudi vsebina postane trdna. Produkt je popolnoma podoben naravnemu jajcu in ima dober okus ter je zdrav. Ta jajca se lahko brez skrbi razpošiljajo in postajajo v Ameriki vedno bolj priljubljena, ker so poceni. Loterija. Preteklo leto so znosili ljudje v loterije 34,000.000 K. Dobitkov pa se je izplačalo, 1,300 000 K. Na vsakega 90. igralca pride dobiček na celih 18 K. Država je imela čistega dobička 15,000.000 K. Še vedno ni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko in državno kaso. Krompir in repa se ne smeta pokladati prešičem v surovem stanu, ker odtegne taka krma prešičjemu telesu preveč gorkote. Najboljše je. če se krompir in repa skuha in da oboje prešičem, dokler je še mlačno. Ako se je krompir ali repa skuhala, postane okusnejša in obenem tudi bolj tečna. Jesensko gnojenje travnikov. Naši travniki potrebujejo gnojenja, ako hočemo z njih kaj več pridelati. Ne prepuščajmo jih toraj same sebi in ne pričakujmo vsega od spomladne moče, ampak gnojimo jih! V tem oziru je pa jesensko gnojenje več vredno kakor spomladno. Lansko leto so gospodarji na spomladi kupovali gnojila. Kupujmo jih raje jeseni, ker se jesensko gnojenje bolj sponaša. Nujno priporočamo tudi vsem drugim gospodarjem, ki želijo gnojiti travnike, da si že jeseni preskrbe potrebna gnojila. Jesenska praha. Prazne njive naj se ne puščajo čez zimo v celini, ampak naj se preorjejo in spraše. Jezenska brazda naj se pa dosti globoko vrže, da se zemlja kolikor mogoče zrahlja in navzame gnojilnih snovi iz zraku. Jesenska brazda da — na spomlad pol gnoja. To je star pregovor, po katerem bi se moral tudi pri nas bolj ravnati. Pred zimo bi morala biti vsaka njiva ali obsejana ali pa sprašena. Tako lice bi moralo imeti naše polje! Poraba letošnje slame. Spričo pomanjkanja krme bo treba vso letošnjo slamo porabiti za krmo. Opozarjamo na to že sedaj naše gospodarje, ki naj pazijo, da se nič slame ne obrne za druge manj vredne potrebe. Od rje napadeno slamo bo treba pariti in soliti, da bo živini dišala in teknila. Poparjena rezanica postane okusnejša in v tem slučaju tudi bolj zdrava. Boj amerikanskih in avstrijskih petrolejskih tvrdk za nemški trg se je v zadnjem času zelo poostril. Posledica je bila, da sta nazadnje oba nasprotnika prodajala pod ceno in z občutnimi zgubami in amerikanski eksporterji so slednjič uvedli bojkot onih trgovcev, ki so jemali avstrijski petrolej, grozeč jim, da jim ne bodo dajali nobenega blaga več. Vendar je pa ta grožnja imela ravno nasproten uspeh. Proti amerikanskim družbam se je dvignil posebno v Hamburgu, največjem nemškem tržišču za petrolej, hud odpor, kar bo v veliko korist avstrijskim tvrdkam. Književnost. Poglavje o govedoreji na Kranjskem je naslov XI. zvezku kmetijske knjižice, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Novoizišli zvezek, ki ga je spisal družbeni ravnatelj Gustav Pirc je zbirka spisov, ki so bili ravnokar objavljeni v „Kmetovalcu“ glede vprašanja, s ktero tujo pasmo je požlahtnjevati našo domačo goved. Pisatelj utemeljuje prednost simodolske pasme za Kranjsko, ne da bi se izključno le za to pasmo zavzemal, pač pa odločno govori proti porabi pomurske pasme ter je istotako odločno za rabo žlahtnih planinskih pasem, naj bodo sive ali lisaste, samo da resnično omogočijo zboljšanje domače pasme. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične migljaje za zboljšanje naše govedi, se dobiva pri kmetijski družbi po 25 h s poštnino vred (denar je naprej poslati, in sicer najceneje v poštnih znamkah.) Ta cena pa velja le za družbene ude, za druge in v knjigotrštvu stane 30 h brez poštnine. - 344 — Bilanca Hranilnice in posojilnice na Igu, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila...............296 502'53 Tekoči račun z zvezo . . 36 810 — Inventar premični ... 97 69 Inventar nepremični . . 9 134 58 Zaostale obresti pns ijil . 145’10 Delež pri „Zadružni zvezi' 1 000'— Delež pri „Ljud. posoiil.“ 4-— Delež pri „Unionu“ . . 500'— Gotovina 31. dec. 1908 7 177 88 Skupaj . . 351 371‘78 Pasiva. K Deleži................. . 1 725-— Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 335 946 84 Tekoči račun s člani . 3 160 74 Predplačane obresti posojil 2 180 63 Rezervni zaklad z obresti 6 391'95 čisti dobiček . . ■ ■ •____________1 966'62 Skupaj . . 351 371'78 Denarni promet ... K 694 235 98 Stanje članov začetkom 1. 1908 315 Prirastlo............................45 Odpadlo............................. 15 Stanje koncem 1. 1908 .... 345 Bilanca Hranilnice in posojilnice D. M. v Polju, reg. zadr. z neomej zavezo, z dnem 31 decembra 1908. Aktiva. K Posojila Inventar premični . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ Delež pri „Unionu“ . . . Gotovina 31. decembra 1908 76 821-36 38'90 375-97 1 000 — 500-— 2 284 46 Skupaj . . 81 020-69 Pasiva. K Deleži 196 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 68 401-23 Tekoči račun z zvezo . . 10 646 — Predplačane obresti posojil 285-66 Rezervni zaklad z obresti 689-05 Čisti dobiček 802-75 Skupaj . . 81 020-69 Denarni promet ... K 140 004-54 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 80 Prirastlo ...... ... 19 Odpadlo Stanje koncem 1 1908 ... 98 Bilanca Posojilnice v Košani, reg zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 503 249-13 Inventar premični . . . 527-15 Inventar nepremični . . 71 487 13 Zaostale obresti posojil 55 095-77 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000-— Delež pri „Unionu“ . . . 500'— Delež pri „Ljudski posojil.“ 5 — Vrednost zemljišča . . . 3 399 48 Gotovina 31. decem 1908 8 813-07 Skupaj . . 643 806 73 Pasi va. K Deleži 856 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi 236 036-43 Tekoči račun s zvezo 386 500 — Predplačane obresti posojil 223-25 Rezervni zaklad z obresti 19 006-50 čisti dobiček 1 184-55 Skupaj . . 643 806-73 Denarni promet ... K 380 693-87 Stanje članov začetkom 1 1908 . 420 Prirastlo ... 9 Odpadlo ...... Štanje koncem 1. 1908 . . . 428 Bilanca Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila................. 61956506 Inventar premični . . . 236 30 Zaostale obresti posojil . 1 949'42 Naložen denar .... 2 040 — Obresti naloženega denarja 40'— Predplač izposojil. obresti 6 334 50 Gotovina 31. dec. 1908 . 4 938 30 Skupaj . . 636 103'58 Pasiva. K Deleži................• . 12 904 — Hranil, vloge po inventarju 315 536 44 Pripisane obresti hran. vlog 13 265'38 Izposojilo po inventarju 261 173 18 Obresti izposojila po invent. 513.10 Predplačane obresti posojil 6 451'24 Rez. zailad s pristop. (90 K) 18 799'90 Čisti dobiček ....*. 6 46G'34 Skupaj . . 635 103 58 Denarni promet ... K 495 585'49 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 852 Prirastlo.........................90 Odpadlo...........................27 Stanje koncem 1. 190S .... 915 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Hrenovicah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 221 396-78 Inventar premični . . . 125-32 Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ 3 596 19 1 000-— Delež pri „Ljudski pos.‘ . 4 — Naložen rezervni zaklad 2 904-62 Gotovina 31. decem. 1908 8 916 61 Skupaj . . 237 9 43-52 Pasiva. K Deleži 1 860-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 146 871 46 Tekoči račun z zvezo . . 84 740 — Predplačane obresti posojil 110-73 Rezervni zaklad . . . . 2 904-62 Cisti dobiček . . . . 1 456-71 Skupaj . . 237 943-52 Denarni promet ... K 408 060-67 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 339 Prirastlo ... 42 Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 . . . 372 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Horjulu, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva K Posojila 278 538 37 Tekoči račun z zvezo . . 5 115 — Inventar premični . . . 229-51 Zaostale obresti posojil 16 982 17 Vrednost kolekov . . . 41 30 Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 0"0-— Naložen rezervni zaklad . 12 691 — Naložen denar .... 2 927-23 Delež „Zadružne tiskarne.“ 500-— Nevzdignjene obresti . . 22 50 Gotovina 31. decem. 1908 1 338-— Skupaj . . 319 385-08 Pasiva. K Deleži 658 — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . . 304 330 45 Predplačane obresti posojil 80 23 Rezervni zaklad ... 12 691 — Čisti dobiček 1 625 40 Skupaj . . 319 385-08 Denarni promet. . . K 414 841'02 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 324 Prirastlo......................... 9 Odpadlo........................... 4 Stanje koncem 1. 1908 .... 329 Bilanca Mlekarske zadruge na Brezovici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Terjatve na blagu pri nezad. 6 S259'56 Vrednost prehodnih . . 800’— Vrednost vodovod naprave 1 387-0t Vrednost premić inventarja 12 785 00 Delež pri Hr in pos. na Brez 4 — Delež pri .Zadružni zvezi“ 10’— Delež pri .Gospodar, zvezi“ 120'— Delež pri „Mlekarski zvezi“ 600'— Tekoči račun pr Zad zvezi 2 529'— Gotovina 31. decembra 1908 568 71 Skupaj . . 25 063-37 Pasiva. K Deleži 1 364-— Izposojila 2 500 — Dolg na blagu zadružnikom 3 832-— Dolg na obrestih od izposoji! 137 50 Tek. račun pri Hran. in pos. 10 925-72 Rezervni zaklad .... 2 132-35 Cisti dobiček 4 171 80 Skupaj . . 25 063 37 Denarni promet ... K 225 726-81 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 207 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 . . . . 4 . . 216 Bilanca Seoske Blagaj, za Šted. i Zajmove u Biogradu, zadruga uknjižena na neogran. jamčenje s koncem 31. decembra 1908 Aktiva. K Novca u blagajni . . . 764-88 Novca na zajm. odijeljena 119 881-71 Vrijed. pokućstva i ostalog 2 506 84 Skupa . . 123 153-43 Pasiva. K Uložaka na štednji . . . 18 325-29 Pasivni Tek. račun . . . 97 954 — Pričuvne zaklade . . 3 19414 Zadružni poslov, djelovi . 3 680-— Skupa . . 123 153 43 Stanje članov začetkom 1 1908. . 563 Prirastlo .... Odpadlo . . . Stanje koncem 1. 1908 , . . . .736 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Roljuncu, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31 decembra 1908. Aktiva. K Posojila Inventar premični . . . Inventar nepremični . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Gotovina 31. decembra 1908 70 960-53 244 70 400 — 97-43 20 — 600-— 42-52 Skupaj . . 72 365 18 Pasiva. K Deleži ... ... Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Tekoči račun z zvezo . . Predplačane obresti posojil Prehodni Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 1 555-— 29 744-46 37 073-— 1 136-34 730 — 1 347-82 778 56 Skupaj . . 72 365-18 Denarni promet ... K 91 349-44 Stanje članov začetkom 1. 1908 . . ,238 Prirastlo 73 Odpadlo .... — Stanje koncem 1. 1908 311 Bilanca Posojilnice v Kranjski gori, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila 289 085-48 Tekoči račun z zvezo . . 69 120-— Inventar premični . . . 89 57 Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi“ 3 391 20 1 000 — Delež pri „Ljudski posoj.“ 4 — Delež pri „Unionu“ . . . 500 — Naložen denar . . 891-54 Naložen rezervni zaklad . 18 980-39 Gotovina 31. decembra 1908 8 137-72 Skupaj . . 391 199 90 Pasiva. K Deleži 1 008-— Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 368 619-55 Predplačane obresti posojil 629-87 Rezervni zaklad . . . . 18 980-39 Čisli dobiček 1 96209 Skupaj . . 391 199 90 Denarni promet ... K 380 970-92 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 324 Prirastlo ... 12 Odpadlo ...... ... 9 Stanje koncem 1. 1908 ... 327 Bilanca Hranilnice in posolilnice v Artičah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil . Delež pri „Zadružni zvezi. Ustanovni stroški . . . Gotovina 31. decembra 1908 43 925 — 21 122-92 270 90 167-54 400-179-43 2 647 60 Skupaj . . 68 713-39 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Predplačane obresti posojil Čisti dobiček 1 600 — 66 023-02 331-36 759 01 Skupaj . . 68 713 39 Denarni promet ... K 209 850 86 Stanje članov začetkom 1. Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 1908 . — ... 160 ... 160 Bilanca Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila Inventar nepremični . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri „Zadružni zvezi* Efekt C. kr poštna hranilnica . Jubilejni zaklad . . . . Gotovina 31. decembra 1908 1,435 022-73 61 936-21 1 267 63 10 339 01 292-88 1 000-— 1 000-— 800 54 177 — 24 147-66 Skupaj . . 1,535 983-66 Pasiva . K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Tekoči račun z zvezo . . Predplačane obresti posojil Obresti pri dr. den. zavodih Zaklad za obrest, raz. del. Davki in doklade . . . Rezervni zaklad z obresti Zaklad za slučaj zgube čisti dobiček 60 475-40 1,278 413-54 157 052 29 4 425 29 2 068-69 6 627 25 851 16 7 015 — 8 928-58 10 126-46 Skupaj . . 1,535 983-66 Denarni promet . . . K 2,865 979 45 Stanje članov začetkom 1. 1308 . 1 774 Prirastlo........................323 Odpadlo..........................91 Stanje koncem 1. 1908 .... 2006 Hranilnice in posojilnice v Gorjah, reg. zadr. z ncomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Hranilnice in posojilnice na Gori mul Idrijo, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila............... 344 340 91 Tekoči račun z zvezo . . 6 143'— Inventar premični . . . 288’— Inventar nepremični . . 17 001-89 Zaostale obresti posojil . 8 753-75 Delež pri „Zadružni zvezi.“ 1000 — 2 deleža pri „Unionu“ . 1 000-— 1 delež pri Zadruž. tiskarni 500'— Gotovina 31. decem. 1908 14 703 20 Skupaj . . 393 730 75 Pasiva. K Deleži................... 1 384 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi 372 294-91 Rezervni zaklad z obresti 19 640-17 Cisti dobiček................... 411 67 Skupaj . . 393 730-75 Denarni promet. . . K 388 692 18 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 327 Prirastlo............................20 Odpadlo.............................. 1 Stanje koncem 1. 1908 .... 346 Aktiva. K Posojila Inventar premični . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Vrednost kolekov . . . Delež pri „Zadružni zvezi* Gotovina 31. decem. 1908 147 06 948-38 80-— 3-21 1 (XX)- — Skupaj . . 96 694 06 Pasi va. K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Tekoči račun z zvezo . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obresti Cisti dobiček 154 — 62 191-73 33 240-— 426-37 600-26 81 70 Skupaj . . 96 694-06 Denarni promet ... K 108 010 28 Stanje članov začetkom 1 1908 . 75 Prirastlo........................ 3 Odpadlo.......................... 1 Stanje koncem 1. 1908 .... 77 Bilanca Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Itledu, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila.................... 320 760-12 Tekoči račun z zvezo . . 69 150-— Inventar premični . . . 407-52 Zaostale obresti posojil . 5 248-83 Vrednost tiskovin . . . 50'— Delež pri „Zadružni zvezi“ 1 000-— V poštni hranilnici . . . 221 22 Gotovina 31. decem. 1908 4 596-79 Skupaj . . 401 434 48 Pasiva. K Deleži................... 424__________ Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 389 473-52 Predplačane obresti posojil 17 32 Prehodna vloga .... 17-78 Rezervni zaklad z obresti 8 693 03 Cisti dobiček............ 2 808 83 Skupaj . . 401 434 48 Denarni promet ... K 607 658 01 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 183 Prirastlo...........................31 Odpadlo............................. 2 Stanje koncem 1. 1908 . . . . 212 Bilanca Ljudske hraniln. in posojilnice y Idriji, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Vrednost tiskovin . . . Delež pri „Zadružni zvezi“ Naložen denar . . . . Delnica „Uniona“ . . . Gotovina 31. decem. 1908 K 308 396-23 44 007 — 235-88 3 124-35 73-40 1 ooo-— 4 64309 500-— 4 579 75 Skupaj . . 366 559-70 Pasiva. K Deleži 394 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 358 753 54 Predplačane obresti posojil 1 767-07 Rezervni zaklad z obresti 4 650 02 Cisti dobiček 995 07 Skupaj . . 366 559 70 Denarni promet ... K 440 728-29 Stanje članov začetkom 1. 1908 . 174 Prirastlo ..... Odpadlo Stanje koncem 1. 1908 . ... 197 Posojilnice pri sv. licncdiktu v Slovenskih goricah, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1908. Aktiva. K Posojila............... 72 93437 Zaostale obresti posojil . 339-14 Naložen denar z kap. obr. 1 045 — Tiskovine . .... 53-90 Inventar premični . , . 266 82 Delež pri „Zadružni zvezi“ 200"— Tekoči račun z zvezo . . 2 505 — Posestvo............... 10 290-97 Zaostala najemnina . . . 117-40 Gotovina 31 decem. 1908. 2 047-69 Skupaj . . 89 800-29 Pasiva. K Deleži.................. 2 600 — Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 83 532 90 Predplačane obresti posojil 686'52 Rezervni zaklad z obresti 2 660-92 Cisti dobiček............ 319 95 Skupaj . . 89 800-29 Denarni promet ... K 14825637 Stanje članov začetkom 1. 1908 253 Prirastlo...........................20 Odpadlo............................ 13 Stanje koncem 1. 1908 .... 260 Izvještaj i obračun Seoske blag. za šted. i zajmove u /upi Baška, reg zadr. na neog jamčenje, s koncem meseca decembra 1908 Aktiva. K Gotovina 31 decem. 1908 Tekući račun Zajmovi Zaostali kamati na zajmove Našastar Knjige i tiskanice . . . Dionice Aust.-lirv. par. Druž. 1 174 67 313 103-94 39 787-21 1 369-20 1 515-69 111-68 500-— Ukupno . . 357 562-39 Pasiva. K Zadružni dielovi . . . . 1 011 78 Štedionički uložci . . . 350 772 — Pribrana 4 813 57 Čisti dobitak 965 04 Ukupno . . 357 562-39 Novčani promet . . K 437 866-39 Stanje članov začetkom g. 1908 . 186 Pristupilo Izstopilo ... 1 Stanje koncem g. 1908 . . . . 196 poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec september 1909. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število elanov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 V K 1 V K 1 V K 1 V K 1 V K 1 V K V Altlag .... Artiče .... 5888 03 6108 57 11996 60 4194 20 2102 25 1430 420 199 Ambrus . . . 429 77 504 — 933 77 422 — 300 — 200 — — 32 Bajagić . . . 34328 — 2240 — 2583 28 — — 780 — 1460 — 135 40 229 Baška .... 14480 44 16802 57 31283 01 9332 12 7514 09 2150 — 70 — 203 Bloke .... 7535 48 9520 97 17056 45 5341 55 4038 90 4810 — 2025 41 352 Bled .... 8222 48 6928 46 15150 95 3540 — 5125 94 1790 — 3150 — 232 Blagovica. . . 10028 69 5386 94 15415 63 9040 87 2640 50 2640 — 900 — 223 Boljun .... 1954 88 1520 — 3474 88 1674 — 620 — 100 — 212 — 121 Borovnica. . . 60417 13 57486 51 117903 64 3679 — 5289 56 48570 — 41258 59 348 Boštanj . . . 866 46 1000 — 1866 46 686 36 — — 200 — 120 — 106 Bučka .... Boh. Bistrica Banj .... Bobovišče - Brač Bogomolji . . Beram .... 2534 53 2998 88 5533 41 1714 1379 09 1610 605 60 280 1905 43 2665 53 4570 96 700 2558 23 60 974 93 Boljunec . . . Buzet .... Barban . . . Belapec . . . Cres .... Cerklje.... ! Celje .... Cerklje pri Krš. 10483 19 9414 15 19897 34 7040 — 2910 — 2830 — 200 — 226 Cirknica . . . 54257 68 61500 43 115758 11 12886 29 28884 77 31490 23 3040 — 6421 Cirkovce . . . 86265 16 85739 18 172004 34 52989 90 36115 62 24310 — — — 126 Col 7320 11 12113 70 19433 81 4201 10 6175 35 4627 — 1252 74 144 Čatež .... 8506 84 12523 50 21030 34 5785 — 5832 11 780 — 1443 — 176 Češnjica . . . 8735 70 8695 60 17431 30 3014 — 3311 52 5360 — 2069 14 2111 Čitluk .... 88802 05 86956 01 175758 06 22132 01 3262 37 81102 24 3418 05 609: Crna gora . . 1666 61 1552 34 3218 95 1379 67 70 50 680 — 100 — 126 Crni vrh . . . Crmošnjice . . Dob .... 14226 21 14068 93 28295 14 3234 71 3323 55 10552 8757 89 230 Draga .... D. M. v Polju . 13162 69 11425 45 24588 14 3960 1101 67 10300 31 127 Dicmo H. s. b. . 24058 08 23667 85 47725 93 7300 — 4294 08 4490 — 4802 — 236 Dobje .... 3621 47 3472 49 7093 96 1918 30 1664 . 240 — — — 56 Dobova . . . 4611 11 3025 84 7636 95 1740 — 420 — 585 — 628 — 147 Dobrepolje . . 74776 60 73647 94 148424 54 9372 10 37593 02 31120 26090 ! ' Dobrinj . . . 23587 97 24347 — 48434 97 7731 — 10705 21 3126 — 1466 — 432 Dobrova . . 2781 82 2769 42 5551 24 2535 16 858 50 200 — — 30 Dobrna . . . 13506 46 9707 72 23214 18 9474 1896 69 3970 730 — 145 Dol 1985 78 4072 65 6058 43 570 200 — 1700 — 900 -- 66 Dolsko .... 5479 70 5966 94 11446 64 2737 — 1548 13 2397 — 220 — 65 Domžale . . . 31236 55 28889 45 60126 6122 10 3166 76 25120 — 860 — 323! Dračevica . . . 73310 96 72902 24 146213 20 27251 81 23373 75 17598 47 20585 32 59 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a O) ■M -Ü K 1 v K V K i V K V K 1 V K V K V Dračevica . . Dubrovnik . . Drniš .... 24986 90 24158 95 49145 85 2460 2377 30 12991 11102 85 613 Dragatuš . . . 1302 35 2418 20 3720 55 270 — 1210 — 1200 — — — 31 Fara .... 7792 87 7443 25 15236 12 5710 — 4253 19 1600 — — — 148 Frankolovo . . 6838 62 4213 27 11051 89 2708 67 1895 92 1930 60 490 — 233 Gore nad Idrijo 874 07 1357 23 2231 30 790 — 1350 - — — — — 77 Gorje .... 11691 45 11085 36 22776 81 3832 85 6531 38 4231 20 4037 80 347 Gor. Logatec 7324 59 7230 13 14554 72 4464 — 1450 17 3750 — — — 70. Gozd .... 2948 46 3400 54 6349 — 430 — 900 — 500 — 1200 71 Gradac h. p. b. 8068 08 7675 14 15743 22 2200 — 3060 — 100 — 250 — 74 Gradac kod Makarske . . . 3509 99 3376 45 6886 44 500 _ 75 2356 18 1249 79 193 Gornjigrad . . 26540 34 26899 80 53440 14 21718 29 6265 27 6450 — 900 — 72 Gdinj .... 2051 60 3588 83 5640 43 — — — — 60 — — - 54 Gradac k. Drniša Gorica .... Hinje .... 1414 50 2302 48 3716 98 400 1698 75 600 41 Horjul .... 21906 93 20583 27 42194 06 15362 99 12154 24 3160 — 1500 — 376 Hrenovice. . . 5700 80 3899 73 9600 53 1582 — 1317 25 2580 — 760 — 387 Idrija .... 34147 70 33746 10 67893 80 18434 92 14583 40 18658 40 1400 39 223 Ig 28135 86 26221 07 54356 93 7175 — 13898 86 11980 — 4250 — — Igrane .... 9075 88 88 — 17908 79 1590 — 1620 — 628 — 3768 — 213 Imotski . . . 40776 49 41494 33 82270 82 2165 71 553 31 2187 24 50 — 125 Izlake .... 7786 74 11152 35 18939 09 5690 40 3308 99 5750 — 2000 — 224 Jesenice . . . 12717 88 13531 46 26249 34 10778 60 7570 56 1400 — 641 — 195 Jarenina . . . 2560 57 1928 01 4428 58 1710 — 1376 19 545 — 658 49 197 Koprivnik . . . Kozice .... Kanfanar . . . Krivodol . . . Kruševo . . . Kotor .... 219984 28 202339 73 422324 01 36614 14010 74 73050 96 75896 Konjice . . . 20184 05 20948 12 41132 17 8786 20 15405 54 1500 — 1125 — 119 Kaštel-Buje . . 831 43 254 — 1085 43 387 75 150 — — — — — 84 Kamnik . . . 153421 26 30436 42 19449 91 38070 — 10802 64 — Kandija . . . 104298 13 113737 56 218035 09 73450 — 23620 97 52347 — 21041 10 2072 Karojba . . . 370 70 510 — 880 70 — — — — 110 — 350 — 131 Kaštelir . . . 49536 23 47746 84 97283 07 20154 — 9093 40 22261 — 11777 — 230 Knežak . . . 27543 60 30029 24 57572 84 6020 — 7826 — 21720 — 770 — 384 Kočevje . . . 26368 25 27585 38 53953 63 2803 — 6390 83 16700 ~ 1600 — 34 Koljane . . . 7657 91 7534 42 15192 33 430 — 10 — 4441 95 3109 94 206 Komenda . . . 6529 51 7378 95 13908 46 4881 13 6114 87 1000 — 101 13 159 Koprivnica . . 2620 — 2110 — 4730 — 1486 — 310 — 300 — 100 67| Kranj .... 109357 41 108146 24 217503 65 36184 29 11976 91 22061 01 800 80 147 Kranjska gora . 6868 69 9478 10 16346 79 5236 — 9012 83 200 — 320 339j i Križevci . . . 159787 99 152333 69 312121 68 89757 52 92967 — 53321 — 17064 95 441! Krka .... 37052 51 34634 32 71686 83 2235 — 5661 39 300 — 29676 60 155 Kropa .... 24894 41 24409 42 49303 83 10909 — 1711 82 10775 2000 — 36 Kršan .... 4329 82 5554 71 9884 53 548 — 517 81 3198 08 1154 93 181 Kaštel. Stari . . 64389 1195 1838 89 517 — 435 — 760 — 108 40 84 Korte .... 1586i28 1401 64 2987 92 558 78 200 — 1200 — — — 72i Kaštel-Gomilica . 461178 1815 80 6427 58 2 — — 1355 — 601 90 72 Laško .... 13074 64 13653 87 26728 51 10448 54 8132 82 1850 — 86C — 250, Leskovec . . . 914215 8652 12 17794 27 1210 — 4516 30 4115 — 1772 444 Leskovica . . 8225 45 i 6457 58 14683 03 486 26 2540 55 2832 37 842 44 89 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a O)